PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-skal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši» od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m«ja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Ceno 500 lir - Leto XL. št. 54 (11.777) Trst, nedelja, 4. marca 1984 Globlji pomen kongresa KD BOJAN BREZIGAR Uspelo množično javno zborovanje v tržaškem gledališču Cristallo Slovenski in italijanski dijaki enotno za mir, razorožitev in napredek človeštva Udeleženci soglasno sprejeli sklepni dokument z zahtevo po ustavnem referendumu o nameščanju jedrskih raket Ko sem v zgodnjih dijaških letih začenjal s pozornostjo slediti televizijskim poročilom in mi televizija ni Olla več samo vir risank in kavbojskih nadaljevank, sem se ob vsakem kongresu Krščanske demokracije, ko ■j? napovedovalec napovedal, da bo 7° *danes ponoči volitve,« vedno spra seval, zakaj vraga volijo, saj so vsi aemokristjani. Priznam svojo naivnost; sedaj mi je namreč to popolno-Tno- jasno. Demokristjani volijo predvsem zato, da povejo tisto, česar na kongresu niso mogli javno povedati: Nekako tako, kot prostostrelci v parlamentu . Morda je to preveliko posploševali^ stvarnosti, vendar pa je treba že ugotoviti, da se je ta kongres zacei kot kongres, kjer je že vse zna-n° in vse določeno, končal pa se je z velikim presenečenjem. Kongres se . začel v splošnem prepričanju, da le tajnik De Mita premočan in da s? mu ne more nič zgoditi, skratka, a bo postal .novi »zgodovinski vodi-.J« Krščanske - demokracije. To se 1 zgodilo; nasprotno, v strankinem ^~stvu že brusijo nože in mislijo na sledstvo. V nekaj urah se je vse bremenilo; človek, ki je bil kandi- zo liderja je kar naenkrat postal uijnik prehodnega značaja, izgubil je ellk del svoje oblasti in moral je bristati na velika pogojevanja znojni stranke,. prav tako, kot so ho- ■ ji resnični zgodovinski voditelji kr-' anske demokracije. Izkazalo se je, ra je imel stari očak Carlo Donai J” Prav, ko je dejal, da »kariz- «bèni voditelj ne moreš postati z odlokom.« jJ?e Mita je v dobršni meri sam *v svoje usode, ki mu je namenila k n° 57 odstotkov glasov, medtem 0 Je na papirju razpolagal s K7-od-v°i večino. Od kongresa je zahte-p ; Preveč; predvsem je zahteval poln n° ■ °blast pri vodenju stranke in ■ , bri najkočljivejših odločitvah, pri bim'aniu b°litičnih kadrov, ali, z gro-van- besedami povedano, pri dodelje-kozi- stolčkov«. Znano je, kako zelo vprx° ?e v Krščanski demokraciji to fiJasanje in kako dolgotrajna in pre vsak111 b°gajanja so vedno tekla ob To *em imenwanju, da bi sedaj izbi- Prepustili enemu samemu člove-De brvgi element je bil nedvomno dik r 0u nepremišljeni napad na sin-lal !s*a Marini ja: »Če boš tako de rnàk ne ■ .zanimaš več Krščanske de-šno rac*je.« je dejal, in znano je, kak-VzrJ-^burjenje in celo pretep je po-nav*a ta njegova izjava. Kdo je, ča podnje, De Mita, da sam odlo-Krš£° zanima in kdo ne zanima s'et;ojan*e demokracije, so se sprava delegati in ugotavljali, da mo-Voli?:* m odločati kmgres, ki daje ta ■ cn® smernice. Nadalje je De Mi-gu ® zlasti v svojem sklepnem pose-Bovnr^č zviška obravnaval številne zelo n*e'.„ med temi tudi nekatere nier ^estižne, nekatere (kot na pri-l(0 ,CCagninija) pa je celo prezrl. De Cj[i0 P° marsikomu ni bilo všeč Vieriri-Vo dosledno sklicevanje na bom °mlizev} (z Emiliom Čolom-kultu na/u. veže skupna meridionalna Ščansk’ med drugim dejal). Kr-in ,, , demokracija je stranka vseh lifWoSa^. Purtikularizem je škodljiv, takih’ ™ ,e bil prav tako južnjak, je sv P^bak ni zagrešil, De Mita pa s Portikularizem stopnjeval še brinei■' .da je iz rodnega Avellimi buSQ _ s seboj nekaj desetin avto-cer '' sv°jth »navijačev«, kar je si-detenni^0 vzdušje v športni palači, Tq]Cq °m s Severa pa ni bilo všeč. lHsanlnt je znanec iz Veneta, zvest bi Vn l°v oproda, šaljivo dejal, da Reto* • ustanovili »Lombardo Ve-T m oa priključili k Švici.. . . *ati°rj° uupake, ki jih je mogoče oči nekaj 6 Miti. Dodati pa je treba še Ue Mita, ki je sin demokri- ^ALJE’ 'VANJE NA 2. STRANI VLASTA BERNARD »Spričo nebrzdane tekme v oboroževanju, ki ogroža človeštva, mani testiramo svojo željo po miru in svoj protest,« so dijaki tržaških višjih srednjih šol zapisali v sklepni dokument včerajšnjega uspelega javnega zborovanja za mir, razorožitev in razvoj. V gledališču Cristallo se jih je ob deveti uri zbralo toliko, da je morala mala množica ostati pred vrati spričo strogega nadzora varuhov javnega reda. Za govorniško mizo so sedli predstavniki prirediteljev, odborov za mir italijanskih višjih šol Galilei, Petrarca in 'Oberdan ter Katja Palčič v imenu koordinacijskega odbora slovenskih dijakov, ki je zbrane pozdravila v slovenščini. Njihovi gostje pa so bili ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija in članica nadzornega odbora za samoupravni referendum o ev-roizstrelkih v Comisu Margherita Hack, duhovnik Mario Vatta, neutruden v svoji skrbi za mlade zasvojence mamil, slovenski književnik in kulturni delavec Ciril Zlobec in predsednik Italijanskega združenja za mednarodni razvoj, Costantino Gior-getti. Po ogledu pretresljivega filma »Hi-rošima naslednjega dne«, med katerim je povsem zamrl smeh in klepet prepolne dvorane mladih, je bilo v ozračju čutiti čustveno napetost, ki jo je ustvarilo to pričevanje o jedrski katastrofi, če so obiskovalce pretresle že v vhodni veži razstavljene fotografije tragedij v Hirošimi in Nagasakiju, je dokumentarno filmsko pričevanje storilo več, kot zmore beseda. Nič čudnega, če so govorniki začutili vso svojo človeško nemoč, ko so množici pretresenih mladih ljudi morali spregovoriti o miru. Znanstvena raziskovalka, duhovnik, pesnik ter univerzitetni učitelj so vsak po svoje mladim posredovali zavzetost za mir in jim skušali nakazati pot do njega. Niso jim zviška dajali receptov za popotnico, spodbujali so jih k vsakdanjemu angažiranju v boju za mir, ki je hkrati boj za napredek človeštva. NADALJEVANJE NA 5. STRANI * ter Ji S shoda socialistične komponente CGIL poziv k sindikalni enotnosti RIM — S shoda, ki ga je organizirala komponenta v sindikalni organizaciji CGIL je izšel včeraj mogočen apel k enotnosti v sindikalnem gibanju. Ta težnja je jasno izzvenela iz posega glavnega govornika, socialističnega predstavnika Ottaviana De Turca. Na shodu so bili prisotni tajniki vseh treh sindikalnih organizacij Lama, Camiti in Benvenuto ter vrsta vidnih predstavnikov strank. Del Turco se je jasno in nedvoumno izrazil proti stavkam, ki so si sledile v preteklih dneh ter poudaril, da si mora sindikat postaviti nova pravila za demokratično igro v svojih vrstah. Kar zadeva spor, ki je še vedno prisoten v vrstah CGIL pa je Del Turco dal vrsto predlogov, s katerimi bi ga morda premostili. Predvsem bi kazalo izkoristiti sedanje obdobje parlamentarne razprave o vlad nem odloku za oblikovanje takega alternativnega predloga, ki bi lahko na- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Italijansko - jugoslovanski sporazum o ribolovu RIM — Italijanska tiskovna agencija ANSA poroča, da so na sedežu zunanjega ministrstva v Rimu dosegli sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede ribolova. Zaključna pogajanja med obema delegacijama so trajala tri dni. Italijansko zunanje ministrstvo sporoča, da predvideva doseženi sporazum razvejem program sodelovanja med specializiranimi inštituti, katerega namen je ohraniti ribje bogastvo - v Jadranu, omogočiti ustanavljanje mešanih podjetij, dobavo ribiških ladij, kar predstavlja italijanski prispevek razvoju jugoslovanskega ribištva ter organizacijo profesionalnih tečajev za jugoslovanske ribiče. Sporazum, pravi italijansko zunanje ministrstvo, bo spet omogočil —• v novi obliki mešanih italijansko - jugoslovanskih podjetij — ribarjenje v jugoslovanskih ozemeljskih vodah za prihodnje sedemletje. Prav tako gre za dolgoročno sodelovanje, katerega perspektiva je premostitev sedanjih problemov teritorialnih voda v Jadranu. V PRIREDBI KK ADRIA Ob 13.30 v Barko vi jah start dirke za 8. trofejo ZSŠDI Tradicionalna dirka Kolesarskega Kluba Adria za trofejo ZS ŠDI je iz leta v leto bolj privlačna. Letošnjo že osmo izvedbo bo prav gotovo obogatila prisotnost članov jugoslovanske olimpijske reprezentance, ki se bodo v Los Angelesu udeležili vožnje na 100 km ekipno, še bolj markanten mednarodni pečat pa dajejo prireditvi zahodnonemški kolesarji. Iz Vestfalije jih bo prišlo okrog 25, skupno pa bo nastopilo več kot sto kolesarjev, med katerimi bodo tudi nekateri priznani italijanski amaterji. Zbirališče kolesarjev bo ob 13. uri v Lonjerju, uradni start dirke pa bo ob 13.30 v Barkovljah. Po 129 km vožnje bo cilj na Bazoviški cesti nad Lo-njerjem. Zmagoviti voz s Proseka in Kontovela ironizira nad odnosi med ZDA in Italijo Jadranovci izgubili Fiamma — Jadran 67:61 (34:25) BOČEN — Niti v Boemi našim ni uspelo, da bi proti enemu od neposrednih tekmecev za uvrstitev v končnico prvenstva tretje italijanske košarkarske lige osvojili prepotrebni točki. Jadranovci so namreč po porazu v Trevisu ostali praznih rok tudi proti Fiammi. Škoda, kajti naši fantje so tokrat imeli lepo priložnost, da bi zmagali. Domačini so namreč igrali v okrnjeni postavi. A kaj, ko našim, predvsem v prvem delu tekme, ni šlo od rok. V teh dvajsetih minutah so dosegli le bornih 25 točk, obenem pa sto tudi izgubili več žog zaradi zgrešenih podaj. Ne nazadnje pa sta našim zagodla tudi sodnika, ki sta dovoljevala košarkarjem Fiamme izredno ostro igro, poleg tega sta tudi brezglavo dosojevala osebne napake. Skratka jadranovcem gotovo nista pomagala. Nasprotno! V prvem polčasu so naši fantje i- grali skoraj porazno. Proti trdi, grobi in skoraj »izzivalni« obrambi domačinov so bili jadranovci brez moči. Že dejstvo, da so v 17 minutah dosegli le 15 točk, jasno kaže, da so bili pri metu zelo poprečni, pa tudi niso uspeli izpeljati kake zadovoljive akcije. Boris Vitez, ki je v tem prvenstvu strah in trepet vseh obramb, je zgrešil veliko metov. Tudi ostali pa so bili v napadu dokaj nezanesljivi. Če dodamo še, da našim ni u-spelo od 13. do 17. minute zadeti koša, potem je tudi jasno, da kaj več v prvem polčasu niso mogli doseči. V drugem delu so jadranovci bolje i-grali. Srčno so se borili za vsako žogo in stalno zmanjševali razliko, čeprav je Marko Ban že v 30. min. i-mel štiri osebne napake, Vitez pa tri minute pozneje prav toliko. V 36. min. pa je moral Marko Ban zaradi petih osebnih napak zapustiti igri-BRANKO LAKOVIČ NADALJEVANJE NA 2. STRANI • Kongres KD NADALJEVANJE S 1. STRANI stjanske levice, je na tem kongresu izhajal iz desnih stališč, še zlasti kar zadeva gospodarsko politiko, medtem ko je levičarska stališča zastopal Donat Cattin s protikandidatom Scottijem, ki pa sta imela podporo desnega strankinega krila, ljudi, kot so Segni, Vittorino Colombo in Gerardo Bianco. To je delalo hude težave še zlasti Zaccagninijevi struji, ki ji De Mitov program ni bil všeč, a je morala, vsaj formalno, podpreti tajnika. Zelo verjetno je torej, da je bilo prav v tej struji precej ta kih, ki so glasovali za Scottija, torej za resnično levičarski (kolikor je pač to mogoče v KD) program. Prav tako marsikateri pripadnik skupine Forlani - Bisaglia Emilio Colombo ni glasoval za De Mito in tudi' Piccoli je v svojem posegu dejal, da mora biti vodstvo »kolektivno«. Skratka, voditelji struj so po vsej verjetnosti »odločili«, naj bo De Mita le izvoljen, a ne s prevelikim številom glasov. Nekaj delegatov se je tudi spontano odločila za Scottija ali oddalo belo glasovnico, ■verjetno tudi zato, ker so morali 14 ur čakati, da se šefi zmenijo, preden se je glasovanje sploh začelo. Tako je De Mita pristal na svojih 57 odstotkih, skupna lista pa je prejela 87 odstot- Kljub prizadevanjem za premirje divjajo v Libanonu hudi spopadi BEJRUT — Prav v trenutku, ko bi se moralo v Bejrutu začeti premirje, je izbruhnila nad vsem področjem ena doslej najhujših bitk, kar jih je bilo v Libanonu. Razširila se je tudi na nekatera sosednja področja in topovi so vso noč grmeli na obeh straneh »fronte«. Cilj topničarjev je bil zlasti pas ob »zeleni črti«, kjer pa sc je pre bivalstvo že pred časom skoraj v celoti izselilo, tako da je bitka med civilisti zahtevala le dva mrtva in deset ranjenih, kot je sporočila policija. Boji so divjali tudi ves včerajšnji dan in so se podaljšali v sinočnje nočne ure. Kot se je izvedelo v Bejrutu, se je sirski predsednik A sad osebno zavzel za to, da bi prišlo med sprtimi stranmi do premirja, ki bi omogočilo obnovitev ženevskih pogajanj. Na teh naj bi u-stanovili novo vlado nacionalne enotnosti, ki bi se odrekla sporazumu z Izraelom in začela s pogajanji za umik vseh tujih čet z libanonskega o-zemlja. Vse pa kaže, da tudi Asadova beseda nima v tej deželi posebne moči, kajti spopadi med gverilci in libanonsko vojsko, katero podpirajo krščanske milice, se nadaljujejo brez prestanza in še z večjo zagrizenostjo kot prej. V tamkajšnjih političnih krogih prevladuje vtis, da si Sirija res zelo prizadeva za ustavitev bojev, toda vsi ti napori so ostali brez odmeva. Morda je to lažje razumljivo ob dejstvu, da v Bejrutu niso vsi pozdravili sporazuma med Asa-dom in Džemajelom ravno z navdušenjem. Tako jo bivši konzervativni krščanski predsednik Šamun, ki nasprotuje odpovedi sporazuma s Tel Avivom, izrazil svoje nezadovoljstvo nad dogovorom v Damasku. Po drugi strani pa tudi nekateri voditelji druzov in šiitov ne terjajo le odpovedi tega sporazuma, ampak tudi odstop Džema-jela, kar stvari še bolj zapleta. Verjetno sta bila zato Džumblat in Beri povabljena v Damask, da bi tamkajšnje vodstvo doseglo spremembo njunih stališč. Političnim opazovalcem sta ob tem padli v oči zlasti dve dejstvi: po Džemajelovem obisku v Damasku je ves sirski tisk povsem prenehal z napadi na bejrutski režim, poleg tega pa je libanonski zunanji minister Turk preko švicarskega odpravnika poslov, že začel dogovore za določitev datuma nadaljevanje ženevske konference, ki bi se morala začeti v zadnjih dneh tega tedna ali v Ženevi ali pa v bližnjem Mon-treauxu. Čeprav se v libanonskem zapletu nekaj premika, pa prav zadnji spopadi kažejo, da je Džema-jel kljub temu lahko vse prej kot brez skrbi za usodo svoje vlade. V nove težave ga je spravil tako tudi sklep francoske vlade, da bo umaknila svoje čete iz Libanona. Džemajel bi s tem izgubil še zadnjo tujo vojsko, ki služi kot »vmesni zid« med njegovimi in nasprotnimi četami ter o-mogoča, da je med obema deloma razcepljenega mesta odprt vsaj še en prehod, pa čeprav le nekaj ur dnevno, če bi Francozi odšli, bi stopile libanonske vladne čete v nesporedni stik z gverilskimi enotami, ter bi zanesljivo pomenilo popolno ločitev Bejruta na dva dela. Prav zato je sklenil priti v Bejrut francoski zunanji minister Cheysson, da bi se z Džemajelom pogovoril o vprašanju umika francoskega kontingenta z libanonskih tal. Živahno diplomatsko dejavnost na tem področju v teh dneh potrjuje tudi vest, da se je Džemajel včeraj sestal v severnem Libanonu z dvema najvidnejšima voditeljema opozicije Frandži-jem in Karamejem, ki pripadata »fronti nacionalne rešitve«, kateri predseduje Džumblat. čeprav ta vztraja pri svoji zahtevi o odstopu Džema jela, pa sta Frandži in Karame dala povoljne izjave o pogovorih z libanonskim predsednikom. V Libanonu je torej trenutno zelo »živahno«, vendar kaj bolj konkretnega o razvoju dogodkov ni mogoče reči. Irak zavrača obtožbe o rabi kemičnega orožja kov glasov, kar pomeni, da bodo voditelji na tej listi lahko v še večji meri pogojevali tajnika, to pa je prav nasprotno od tistega, kar je De Mita zahteval od kongresa. Seveda, vprašanje ostaja, kaj se bo sedaj zgodilo v italijanski politiki in v Krščanski demokraciji. Najverjetneje nič: Craxi je s tem utrdil svojo pozicijo predsednika vlade in demokristjanom po tem kongresu ne more pasti na misel, da bi vlado ogrožali ali upali, da ponovno dobijo mesto predsednika vlade. Odnosi s komunistično partijo bodo prav tako ostali pri sedanjem: komunisti so alternativna sila in sodelovanje z njimi ni mogoče, je dejal De Mita in razen Zaccagninija so se s tem vsi strinjali, kar verjetno pomeni, da se bo zaostrovanje odnosov med vlado in komunisti še stopnjevalo. V Krščanski demokraciji se prav tako verjetno ne bo zgodilo nič, če izvzamemo napoved Zaccagninijeve struje, da se bo v kratkem distancirala od De Mitovih stališč. Nobene novosti torej, vse do junijskih volitev v evropski parlament. Poraz na teh volitvah bi namreč utegnil, po tem izidu kongresa, De Mito drago stati. BOJAN BREZIGAR ZA PUSTNO VESELJE RAUDI - PIRAT in PETARDE nudimo posebne popuste za nakupe večje od 20 škatel BERNARDI TRST - ROJAN Ul. S. Ermacora 2/4 Pooblastilo od Ministrstva za notranje zadeve Jutri, v ponedeljek, odprto! TEHERAN, BAGDAD — Po na ved bah teheranskega radia so iranske sile preteklo noč napredovae za 10 km na južnem delu fronte v okolici Ba-sore in zadale iraškim silam hud poraz. hunska vojaška poročila navajajo, da so zadali hude izgube iraškim oklepnim enotam in zajeli mnogo ujetnikov. Po njihovih trditvah je Irak znova uporabil kemično orožje. V nasprotju s trditvami Teherana pa je včeraj v intervjuju za »Bagdad Observer« iraški general Hišam Sabati al Fahri ponovno demantiral trditve nasprotne strani o uporabi prepovedanega kemičnega orožja, ni pa izključil možnosti, da Irak tako orožje v bodoče tudi uporabi, kaikor bo v to prisiljen. Vsi iraški dnevniki so včeraj objavili fotografije sedmih ladij, ki so bile poškodovane v dvodnevni akciji i-raške mornarice in letalstva pred pristaniščem Bandar Homeini. Irak trdi, da bo nadaljeval z bombardiranjem ladij in tankerjev, ki plovejo na področju vojnih operacij v Zalivu, da pa zaenkrat ne namerava napasti o-toka Karga, da bi tako dal Iranu možnost, da dovoli prehod skozi Zaliv tudi iraškim ladjam, ki so že več kot tri leta b’okirane v Šat - el Arabu. Kolikor pa bo Iran nadaljeval z blokado, bodo Iračani svoje operacije u-smerili tudi na otok Karg in istočasno še bolj učvrstili blokado dostopa do Karga in iranskih pristanišč v severozahodnem delu Za'iva. Kot so sporočili iz New Delhija, je bila med vojaškimi operacijami v Zalivu zadeta tudi indijska trgovska la- dja Ambite. Povzročena je bila velika škoda, vendar žrtev med posadko ni bilo. Iranski zunanji minister Ali Akbar Veiayati je v pismu generalnemu sekretarju OZN obtožil ZDA, da njihova letala in ladje kršijo iranski zračni prostor in delujejo v iranskih ozemelj sitih vodah ter, da kolikor bodo ZDA s tem početjem nadaljevale, bo Iran prisiljen storiti vse, da zaščiti svoje interese. Za zaščito vaših zgradb podjetje ZANUSSO SILVANO Castelfranco Veneto izvaja plastične zidne obloge, pleskanje, izolacije teras in popra-vi’a. Garancija 15 let. Možnost ogleda že opravljenih del na Krasu. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492-386. KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Se polemike o pogodbi med RAI in Carrajevo RIM — Polemika o sanjski pogodbi, ki jo je državna radiotelevizijska ustanova zagotovila Raffaelli Carrà, se še ni polegla. Vanjo vedno znova posegajo predstavniki najrazličnejših krogov. Zadnja iz vrste reakcij prihaja s strani socialističnega glasila »Avanti«, katerega direktor Intini pravi, da gre za posledice zgrešene politike vodstva RAI ter se sprašuje, zakaj niso takoj povedali, da gre skupno za skoraj 6 milijard lir v treh letih. Toliko si bosta namreč razdelila Carrajeva in njen koreograf. Medtem je lastnik televizijskih omrežij Canale 5 in Retequattro Silvio Berlusconi tožil direktorja dnevnika Repubblica, ki v svojem uvodnem članku pravi, da se RAI le s težavo brani pred napadi zasebnih televizijskih omrežij, ki plačujejo v tuji valuti in v tujini, tako da se vsi izognejo plačevanju italijanskih davkov. URNIK: od 16. do 21. ure (v nedeljo od 10. do 21.) od 3. do 11. marca 1984 »i\ iti nauticamp 84 8. vsedržavna razstava navtike, kampinga in caravanninga Tržaški velesejem Poseduješ preveč zemljišč • Jadranovci izgubili NADALJEVANJE S 1. STRANI Ivo Starc 9 (3:4), Gulič, Kojanec. SODNIKA: Fanti in Frossinetti iz Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše m nakupe. in nameravaš kolero prodati? Med našimi klienti je gotovo interesent za nakup. Telefoniraj nam. Zmenili se bomo! šče, ko je bil izid 57:51 za Fiammo. Poslednje minute so bile skoraj dramatične. V 37. min. je bil rezultat 57:52 za domačine, minuto in 55 sekund pred koncem pa so naši košarkarji izid izenačili pri 59:59. Zopet izenačenje minuto in 16 sekund pred koncem (61:61). Tedaj pa so naši zgrešili dva meta in domačini so zanesljivo zmagali. Po tej zmagi je bilo veselje v taboru Fiamme nepopisno. Trener Giorgio Maggi pa nam je dejal: »Mislim, da smo zmagali predvsem zaradi zelo dobre obrambe in dobrega skoka. Moram -priznati, da smo tudi mi v napadu imeli velike težave, vseeno pa mislim, da smo zasluženo zmagali in pri tem moram dodati, da smo nastopali brez treh ključnih košarkarjev.« Trener jadranovcev Andrej Žagar pa je rekel: »Kljub dvomljivemu sodniškemu kriteriju smo tudi sami krivi za poraz, kajti tekme se ne dobi samo v zadnji minuti, temveč z dobro igro skozi vse srečanje. Izgubili smo predvsem zato, ker smo slabo igrali v prvem polčasu.« FIAMMA BOČEN : Andrea Calandrai 8 (2:3), Guglielmi 13 (3:4), Pe-drotti 12 (2:2), Marco Calandrin 23 (3:4), Magistrini 6 (0:2), Lorenzpni 2 (0:1), Conci 1 (1:2), Nardon 2. D’Alessandro, Pontalti. JADRAN: Ban 16 (4:4), Vitez 15 (3:3), Daneu 3 (1:1), Žerjal 4, Klavdij Starc 6, Rauber 6 (4:5), Sosič 2, Bologne. GLEDALCEV: približno 500. PM: Fiamma 11:18, Jadran 15:17. ON: Fiamma 23, Jadran 23. PON: Ban (36), Magistrini (37) in Rauber (39). SINOČNJA IZIDA Udine - Stefanel 73:80; Ravenna -Ceam Bologna 84:70. • Socialisti v CGIL NADALJEVANJE S L STRANI domestil člen 3 zakonskega odloka; tu gre predvsem za poseg glede premične lestvice. Kakršenkoli predlog pa mora biti sestavni del reforme strukture plače. Del Turcov poseg je bil deležen sploš nega odobravanja. Komunistični senator Chiaromonte je menil, da je bila pobuda socialistov, ki so organizirali shod, hvalevredna in da je pomemben prispevek ne samo k sindikalni, temveč tudi politični enotnosti; kljub vsemu pa, je rekel Chiaromonte, o s tajajo med nami in tovariši socialisti velike razlike glede ocenjevanja dogodkov, ki so pripeljali do odobritve vladnega zakonskega odloka o premični lestvici in o ceni delovne sile. Predstavnik KPI je ob koncu izrazil željo, da bi bilo mogoče čim prej priti do enotne rešitve, ki bi utegnila biti alternativna vladnemu odloku. RESTAVRACIJA »LA POSTA« BAZOVICA ENOG ASTRONOMSKI ISTRSKI TEDEN od 29. 2, do 4. 3. Glasba — igre prenesečenjia — običajne cene. INFORMACIJE telefon 226-125 LILI BONTEMPO V* Posredovanje nepremičnin TRST — ULICA C. GHEGA 8 — TEL.: 040/631792 Do 11. marca 1984 TRADICIONALNI KNJIŽNI DNEVI S POPUSTI OD 10 DO 50% na vseh knjigah, razen šolskih, na ploščah in kasetah. POSEBNA PONUDBA ZTT: TROJE PAKETOV KNJIG. Vabi vas Tržaška knjigarna. TRST - Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 732487 Obv. občini 15. 2. 84 Z rimske okrogle mize o italijanski narodnosti v Istri Manjšina vzor civilnega sožitja med narodi različnega ideološkega in kulturnega izvora RIM — Okrogla miza o italijanski narodnosti v Istri, ki je bila v četrtek v Rimu v organizaciji vsedržavnega vodstva socialistične stranke, predstavlja vsekakor nov pristop k obravnavanju problematike italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Poudarek, ki ga je vredno navesti takoj v začetku, je namreč naslednji: pomembno je dejstvo, da je to okroglo mizo organizirala socialistična stranka, torej demokratična in napredna stranka, ter da ta problematika ni več predmet špekulacije raznih iredentističnih in nacionalističnih sil. To je poudaril načelnik odseka za državljanske pravice Pri vsedržavnem vodstvu PSI Alberto Benzeni v svojem sklepnem posegu, pri tem pa ni bil edini. Z različnih zornih kotov gledano, je razprava Y marsičem izzvenela nekakšna »mea culpa«, ceš, premalo smo se zanimali za našo manjši-no v Jugoslaviji. Če je to res, je pa tudi res, r3 obstajajo opravičila, časi so bili drugačni, Je poudaril podravnatelj direkcije za kulturne stike pri zunanjem ministrstvu Antonio Manci-m, ko je obujal spomine na obdobje (ne) izvajanja londonskega memoranduma. »Dramatična leta so minila«, premostili smo patološko lazo in sedaj lahko umirjeno razpravljamo o rj Problematiki. Poslanec Fortuna pa je pod-crtal, da se s tem zasedanjem vključuje v ita-hjansko stvarnost nova tematika, kulturni do- prinos Italijanov, ki so hoteli ostati v Istri. Evropski poslanec Gaetano Arfè je manjšinsko problematiko uokviril tako, da je dejal, da je treba premostiti pojmovanje manjšine in ustvariti novo ideologijo, ki bi pomagala k premostitvi »nacionalne države«. To pa terja velikih naporov, saj je treba spremeniti miselnost ljudi. Miselnost človeka, ki je ta koncept že povsem osvojil, je podal pisatelj Fulvio Tomiz-za. Njegov poseg je bil globoko občuten, poln osebnih spominov na mladostna leta v domačem kraju in občudovanja do pripadnikov italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki so, kljub temu, da jih je samo nekaj desettisočev, lahko »Vzor civilnega sožitja med skupinami in narodi različnega ideološkega in kulturnega izvora.« Kot smo že včeraj napisali, je udeležence tega zasedanja pozdravil jugoslovanski veleposlanik v Italiji Marko Kosin. Njegov poseg je presegel raven običajnega pozdrava, saj je Kosin dokaj obširno spregovoril o jugoslovanski stvarnosti in o mestu, ki ga imajo v tej stvarnosti narodne manjšine. Dejal je, da so pravica do rabe materinega jezika, uveljavljanje svoje kulture in kulture matičnega naroda, prosto izražanje narodnostne identitete in jamstvo za svoboden kulturni razvoj osnovna načela jugoslovanske ureditve: tem je treba dodati še načelo, da narodi in narodnosti sami sodelujejo pri načrtovanju razvoja na osnovi samoupravne ureditve. Manjšine, je dejal Kosin, pa potrebujejo še specifičnih ukrepov: e-konomskih, finančnih, političnih in ustavnih, da se lahko ohranjajo in razvijajo. Včasih so potrebni taki ukrepi, ki jih večinski narod ocenjuje kot privilegij, vendar bi manjšina ne bila enakopravna, če bi ne imela svojih šol, svojih kulturnih inštitucij, svojih sredstev množičnega obveščanja, če bi ne mogla uporabljati svojega jezika. Dobra zaščita manjšine je tudi predpogoj za razumevanje med manjšino in večinskim narodom. O italijanski manjšini v Jugoslaviji je Kosin poudaril, da še obstajajo nekatere težave, vendar so v teku prizadevanja, da se anomalije odpravijo. Poudaril je tudi prepričanje italijanske manjšine, da morata imeti Italija in Jugoslavija čim boljše odnose in vlogo povezovalca med državama, ki jo obe manjšini, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji uspešno odigravata. Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau je v izčrpnem poročilu spregovoril o dejavnosti italijanske manjšine v Jugoslaviji. Dejal je, da Unija letos praznuje 40-let-nico ustanovitve in da je bila torej ustanovljena med drugo svetovno vojno. To je osrednja manjšinska organizacija, v okviru katere deluje 21 krajevnih skupnosti Italijanov ter številne kulturne in druge organizacije, vse do koprskega radia in televizije ter do puljske in reške radijske postaje. Sau je nato obrazložil šolski sistem ter poudaril, da je v zadnjih letih opaziti spodbudno naraščanje vpisov v otroške vrtce in v prve razrede italijanskih osnovnih šol. V vsem tem so zelo pomembne povezave z matično domovino; tudi tu je Sau poudaril . vlogo manjšine pri zbliževanju dveh narodov in dejal, da manjšina noče biti samo skromen mostiček, ampak mora obstajati med obema državama most, po katerem vozi vlak iz Makedonije v Sicilijo; manjšina pa naj bo strojevodja tega mostu. Arduino Agnelli pa je orisal predvsem dejavnost ljudske univerze v korist italijanske manjšine. Dejal je, da to sodelovanje traja že 20 let in da so v 19 letih (za zadnje leto podatkov še niso zbrali) organizirali 558 tečajev za skupno 135 tisoč slušateljev. Priredili so 293 ekskurzij v Italijo in več kot 1.500 raznih predavanj. Poleg tega so priredili vrsto gledaliških nastopov in filmskih predstav. V teh letih so u-čencem in dijakom razdelili več kot 150 tisoč učbenikov, mnogo pa je bilo tudi drugih dejavnosti. Dejavnost torej seže na kulturno in šolsko področje, Agnelli pa je izrazil mnenje, da bi bila potrebna večja prisotnost manjšine tudi v gospodarskih dejavnostih v okviru sodelovanja ob meji. BOJAN BREZIGAR Pokojni žabniški župnik Černet zgleden borec za narodne pravice ŽABNICE — Vest o nenadni smrti žabniškega žup-nika gospoda Marjana Černeta je nas, neposredne sodelavce stresla, osupnila. Vedeli smo, da je težko bolan. uPali smo, da bo s prihodom pomladi okreval. Trikrat gensko je hodil v Videm, kjer so mu delali dializo. r°dvčerajšnjim zjutraj pa je zamudil prvi vlak ob 5. PT* in se je zato odločil, da se pelje v bolnico z avtom, ned vožnjo, v bližini Ospedaleta mu je postalo nenadoma slabo in je zavozil na levo stran ceste ter zadel v nasproti prihajajoči tovornjak in bil je na mestu mrtev. Slovenci v videmski pokrajini smo izgubili moža, ki Jf bil še poln načrtov in poln življenjskega optimizma. Gospod Marjan Černet se je rodil v Beneški Sloveniji v ®°rski vasi črni vrh v občini Podbonesec, 20. februarja ly16. Sin preproste beneške družine. Oče mu je umrl v Prti svetovni vojni, gimnazijo in bogoslovje je končal Y Semenišču v Vidmu. Za duhovnika je bil posvečen 29. Junija 1940. Od meseca avgusta 1940. pa do leta 1959 je Upnikoval v Topolovem v občini Grmek. Od leta 1959 “° leta 1962 je služboval v Lazah kot naslednik Antona ji fola. Po smrti žabniškega župnika Jožeta Sibica ga ^ tedanji videmski nadškof Giuseppe Ziaffonato preme-til v žabnice. V Žabnicah je nastopil svojo službo 14. ucembra 1962, kjer je ostal do svoje smrti 2. marca 1984. Življenjska pot gospoda Černeta ni bila lahka, v bor-i m delu za svoje ljudstvo je bil enak vsem slovensko-^uneškim duhovnikom, ki se niso utopili v toplem morju nemškega naroda, ampak se je zavedal svojih narodnih orenin in je tudi ostal zvest temu narodu do konca. V demskem semenišču mu je bil za učitelja in vodnika sgr. Ivan Trinko, o katerem je vedel marsikaj zani-™vega povedati. Kot Slovenec ni imel lahkega življenja nobenem službenem mestu. Povsod je naletel na te-Ve in ovire, ko je skušal uveljavljati najosnovnejše vinV1Ce ,sv°jib faranov. Svojim tedanjim predstojnikom r r®mskim nadškofom Ziaffonatom je zaradi dosledne 19M :s!over|ščine bil večkrat navzkriž. Ko je nadškof leta žun 'u na pastirskem obisku v Lazah je le-ta ustavil lip™3.Černeta med slovensko molitvijo Bog bodi hva-imn. 'n je škof nadaljeval nato v italijanščini. Težave je ko je dal tiskati knjižice s slovenskim mašnim ka- nonom. Ko je gospod Čemet prevzel službo župnika v Žabnicah, se je takoj srečal s prvo oviro. Tedanji didaktični ravnatelj na Trbižu mu je takoj povedal, da bo sicer verouk lahko učil v šolskih prostorih, vendar samo v italijanščini, v slovenščini ne. Župnik Čemet tega ni sprejel. Uredil si je učilnico v župnišču in tam učil verouk slovensko in italijansko. Organiziral je leta 1963 prvi poletni tečaj slovenščine v Žabnicah. Ko je na prvo postno nedeljo leta 1965 začel maševati v slovenščini, so ga javni organi klicali na zagovor. Ko so po letu 1966 začele prihajati na Višarje večje organizirane skupine iz Slovenije, so ga oblasti spet nadlegovale z vprašanji, kdo da to organizira. Ko je leta 1972 prišlo do ustanovitve prosvetnega društva Višarski zvon in čigar pred sednik je bil gospod Marjan Černet in je Slovensko stalno gledališče iz Trsta prvič uprizorilo igro Trije ptički na Trbižu, so ga oblasti spet klicale na zagovor. Taki so bili časi in tako je bilo tudi tedanje politično vzdušje v Kanalski dolini. Zelo je gospod Čemet trpel leta 1975, ko je pretila nevarnost, da mu od župnije odtrgajo višarsko božjo pot. Tedaj je videmski časopis Friuli sera v strupenem članku »Giù le mani dai nostri santuari« napadal naše duhovnike in samo trezna presoja novega videmskega nadškofa Alfreda Battisi'ja je rešila tedanje zares bučno in napeto ozračje. Gospod Černet je tedaj zagrozil z odstopom in je tako s svojim odločnim, neustrašnim in premočrtnim ravnanjem zmagal. Samo njegova odločnost je tedaj Višarje rešila. Kar je gospod Čemet zahteval zase in za svoje ljudstvo, to je dajal tudi drugim. Odlikovala ga je strpnost in odprtost do vaščanov obeh jezikov. Enako je ravnal z obiskovalci višarske božje poti. Bil je pravičen do Slovencev, Italijanov, Furlanov in Nemcev. Odlikovala pa ga je osebna skromnost, skromen je prišel, skromen je živel in skromno je umrl. S pokojnim župnikom černetom smo izgubili dobrega župnika in zvestega soborca za narodne pravice. V hudih okoliščinah nas je bodril in nam vlival poguma. Večkrat nam je bil moder svetovalec in zvest prijatelj. Pokojnika bomo pospremili k večnemu počitku danes, 4. marca, ob 14. uri v Žabnicah. SALVATORE VENOSI IZROČILA JOŽETA SREBRNIČA ŽIVA TUDI V SEDANJEM ČASU NOVA GORICA — V Novi Gorici je bila včeraj popoldne okrogla miza o Jožetu Srebrniču, enem izmed voditeljev delavskega in komunističnega gibanja na Primorskem v obdobju med obema vojnama. Spomin nanj je ob stoti obletnici rojstva in štirideset let po tragični smrti v valovih Soče, še zmeraj živ in aktualen, tako na Primorskem, kot tudi med Slovenci in Italijani v naših krajih. Priznana zgodovinarka za Primorsko v času med obema vojnama Milica Kacin Wohinz je obravnavala Jožeta Srebrniča v kontekstu nekaterih novih ugotovitev in spoznanj iz raznih arhivov. Omenila je tudi dileme o tem, kje so izginili Srebrničevi rokopisi za knjigo oziroma študijo o zgodovini Slovencev ali Slovanov. O tem je več sodb, toda bo vprašanje treba poglobiti in pregledati še razne dokumente, ki so morda v Italiji ali v Ljubljani. V svojem predavanju o delavskem gibanju na Goriškem v času Srebrniča je dr. Franc Rozman tudi opozoril, »da se iz daljše zgodovinske perspektive kaže kot najbolj izrazit, pomemben in vsebinsko nov prispevek Jožeta Srebrniča o kmečkem vprašanju, ki ga je imel na V. goriški deželni konferenci maja 1913 v Podgori.« »Goriška kot historična pokrajina je prav kar zadeva pregled in preučevanje delavskega gibanja trenutno v Sloveniji najmanj preučeno ozemlje. Tudi zato vloga Jožeta Srebrniča ni dovolj pojasnjena in ovrednotena«. Slavica Plahuta je obravnavala vlogo Jožeta Srebrniča v narodnoosvobodilnem boju, ki mu je spričo svojih značajskih posebnosti in politične opredeljenosti in izkušenj dal bogat in pomemben impulz. Ivan Bra lina je v začetku svojega referata poudaril, »da Jožeta Srebrniča lahko štejemo za najvidnejšega predstavnika socialističnega in pozneje komunistične-gi gibanja na Goriškem v prvi polovici tega stoletja.« Iz enakih ali podobnih ugotovitev so izhajala tudi druga poročila ali prispevki v razpravi od Vincenza M arini ja Banfi ja do Danila Perčiča, ki je po drobno opisal zadnje dneve narodnega heroja. Referate so s svojimi posegi dopolnili tudi Mario Lizzerò-Andrea, Marina Bernetič iz Trsta, Lidija Šentjurc, Giovanni Padovan-Vanni in drugi. Vsi so poudarjali predvsem Srebrnočeve značajske posebnosti in kvalitete, ki jih je v celoti posvetil slovenskemu narodu, njegovi osvoboditvi, ter uresničevanju komunistične vizije o ureditvi sveta. Branko Marušič je menil, da ne bi smeli dajati pretiranega pomena večkrat omenjeni knjigi o preteklosti slovenskega naroda, ker se zdi, da Srebrničev rokopis ni dosegel okvira, ki ga zahteva znanost. Lidija Šentjurc je opozorila, da je bil Jože Srebrnič ena izmed najbolj plemenitih osebnosti delavskega in komunističnega gibanja v Sloveniji in zato bi se morali vsi, ne samo v Novi Gorici, potruditi, da bi pripravili celovito monografijo o njem. Pogovor za okroglo mizo je vodil član Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije Štefan Cigoj, med udeleženci pa so bili tudi družbenopolitični predstavniki iz Slovenije, Trsta, Gorice in iz Vidma. Med njimi Miha Ravnik, dr. Jože Vilfan, Jože šušmelj, Boris Race, Darko Bratina, dr. Mirko Primožič, Arturo Calabria, pa soborci Jožeta Srebrniča poslovijo se ne 5j tako močno Var zeva^a v tujini, če bi imela lenega „j Ua*ne vzvode. Po spremembi deni e®a Poslovanja se je namreč na-Soes«°, kar je omogočilo, da za*'?. Podjetja in banke na veliko šl0 ^Va^e- Zanimivo pa je, da je Posor/ Vsem tem zgolj za denarna ložb a’ ki so jih uporabljali za nato n iW Za financiranje porabe, ze-ttijci d pa ie bH0 skupnih naložb s ne n .dkokje je najti kakšne skup-projefcte, prj katerih bi tuji part dei t skupen rizik. če bi bil načinU i- pos°i^ uporabljen na ta odninf. bilo zdaj manj težav pri bile dolgov, najbrž pa bi kot s* h- nai°žbe bolj premišljene, se bile sicer. Izkazalo se je, da STediio na}°žbe, kjer ni bil nepo-obredi .vključen tuj partner, slabo bi orn U]ei°- Bilo bi torej bolje, če no *** tujemu kapitalu drugač-gosnn , 0Vanje v jugoslovanskem denaJlr:lv“ ’n ne le na podlagi nePo^r ^ P°s°jil. Toda možnosti za T0 : -dne (ujg Tlai0žfoe s0 siabe. Politi^ Z(iaj uvidela tudi gospodarska $e, k?',t k/ „ hiti spreminjati predpi-loibe določajo pogoje za tuje na sPod^Sf(a,)n^ jugoslovanskega go-iani' j]12 so bili neprestano opozar-Pveveč0 so P°0°ji za tuje naložbe zaostreni in da odvračajo tu- Gospodarsko pismo iz Slovenije Možnosti za tuj kapital je poslovneže od takega sodelovanja z jugoslovanskim gospodarstvom. Spominjamo se, da je že prejšnji predsednik zvezne vlade Veselin Dju-ranovič imel o tem izčrpne pogovore z zahodnonemškim kanclerjem H. Schmidtom in da je zadnje takšne zahteve po spreminjanju pogojev za tuje naložbe moral poslušati tudi predsednik predsedstva Mika Špi-Ijak na nedavnem obisku v ZDA. Glavni očitek tujih partnerjev je, da tuja firma, ki se odloči za na ložbo v kakšno jugoslovansko pod jet je, ne more nadzorovati poslovanja podjetja, ne more vplivati na delo podjetja in ne more sodelovati pri delitvi dobička. »Kako naj se odločimo za skupno naložbo z jugoslovanskim podjetjem, če pa ne moremo sodelovati pri delitvi dobička in če nimamo skoraj nobenega vpliva na to, kako se bo delalo v novi tovarni. Skušamo obdržati poslovne stike na drugačen način. U-speli smo naprimer prodati licenco in tehnologijo,« so nam lani pripo- vedovali v nizozemskem Philipsu. S tem je že delno odstranjena tančica, ki ovira marsikatero skupno sodelovanje. Ker tujci niso u-speli z naložbami v jugoslovansko gospodarstvo, so se gospodarskega sodelovanja lotili z druge strani, pri čemer so jim močno pomagala naša podjetja, ker so si lahko sposojala denar v tujini. Tujci so jim prodajali licence in tehnologijo, vendar so istočasno dosegli, da so naša podjetja kupovala pri njih (zato je zdaj jugoslovansko gospodarstvo tako zelo odvisno od uvoženega repromateriala in surovin) in so privolila v tržne koncesije (niso smele prodajati na druge trge, tuje firme pa so lahko na jugoslovanski trg prodrle s svojimi izdelki). Škoda je seveda veliko večja, kot če bi tuji firmi dovolili, da bi sodelovala pri delitvi dohodka. Kajti zdaj smo zašli v močno tehnološko odvisnost, hkrati pa se močno zadolžili. Uporabiti moramo primerjavo, ki lahko pokaže nazorneje, kaj se je dogajalo. Neka finska družba se je na primer zelo potegovala, da bi skupaj z nekim jugoslovanskim podjetjem zgradila moderen hotel v Rovinju. Pripravljena je bila prispevali polovico potrebnega denarja za gradnjo hotela, hkrati pa bi zagotovila, da bi bil hotel vse leio pom tujih turistov. Vendar so tujci zahtevali, da bi dobili tudi 18-odst. delež dobička od poslovanja. Zaradi jugoslovanskih predpisov in omejitev jim te zahteve jugoslovanski partner ni mogel izpolniti. Ni torej mogel zagotoviti neposrednega zaslužka, vendar je s tem tudi sam izgubil zaslužek. V podobnih primerih se je moralo jugoslovansko podjetje odločili za najetje posojila in takrat, ko so bila vrata za zadolževanje v tujini še na široko odprta, je najelo tujega. Zadolženost države se je na ta način povečala, zdaj pa je treba tujcem ponujati najrazličnejše ugodnosti, da pridejo v ta hotel in tako odplačevati dolgove. Zdaj pripravljajo spremembe v predpisih. K odločitvam za spremembe je najbolj pripomogel zdajšnji gospodarski položaj, tako da so morali zagovorniki otrdelih, lahko bi rekli, dogmatskih idej popustili. Toda najbrž ne bodo dovolj samo spremembe predpisov, pač pa bo treba zagotoviti, da bo samo podjetje postalo samostojnejše, saj zdaj o usodi dohodka v glavnem odločajo zunaj podjetja. Tega se tuji partnerji še kako dobro zavedajo, zato ni čudno, da dosledno zahtevajo garancijo države pri takih poslih. Država pa da lahko garancijo samo, če gre za izjemno velike posle. Za velike posle pa zdaj ni možnosti, pač pa so možnosti za veliko drobnih, saj gre predvsem za to, da v obstoječih tovarnah povečamo proizvodnjo in s tem količine izdelkov za izvoz. Ni naključno, če se je tudi gospodarska politika začela zavzemati za spremembe v predpnsih, ki določajo pogoje za tuje naložbe, in če zagovarja usmeritev podjetij k večji samostojnosti (ali kakor pravijo: podjetje mora postati samostojen gospodarski subjekt). Ozračje za takšne spremembe je ugodno, ker so dokazi, za takšno ravnanje ni nevarno samoupravnemu socializmu, čedalje močnejši. JOŽE PETROVČIČ Ustanovni manifest iniciativnega odboru Po sestanku s predstavniki družbe ANAS Za uveljavitev kulture miru in sožitja med narodi Iniciativni odbor za kulturo sožitja je odobril svoj ustanovni akt - manifest, ki so ga pobudniki sami, med katerimi so tržaški kulturni, družbeni in politični delavci že podpisali. Besedilo je na razpolago vsem prebivalcem. Podpišejo ga lahko na začasnem sedežu odbora, kjer lahko vsakdo dobi pole za zbiranje podpisov v svojem okolju. Ustanovni akt se takole glasi: Podpisani občani Trsta se zavedamo — evropske razsežnosti zgodovine našega mesta in njegovega večnarodnostne-ga izvora, ki pogojuje njegovo socialno in kulturno tkivo (kljub pretežni rabi italijanskega jezika) ; — posebne vloge, ki jo ima v mešani identiteti Trst njegov slovenski del; — potrebe, danes kot v preteklosti, da se tržaška srenja skladno razvije v vzdušju bratstva in enakosti, ki naj sloni na kulturi miru in sožitja med narodi; — velike škode, ki jo nacionalistična gonja proti slovenskemu delu Trsta in dežele lahko povzroči tržaški skupnosti, ter pri tem iznakazi zavest in podobo mesta in cele države; — dejstva, da takšno stanje še vedno obstaja zaradi nepoznavanja in napačnega tolmačenja resnične zgodovine Trsta, njegovih ljudi in kulture, ker še ni poravnana, temveč se celo poglablja ogromna škoda, ki sta jo povzročila nacionalizem in fašizem; prepričani o neodložljivi nujnosti hitrih in uspešnih ukrepov proti tistemu moralnemu in kulturnemu zastoju, ki bi ga nekateri spet želeli vsiliti mestu; ustanavljamo — Odbor, ki naj oblikuje, podpira, povezuje in izvaja pobude za kulturo sožitja. Pri njem lahko sodelujejo posamezniki, društva in organizacije. Združenje bo živelo od prostovoljnjih prispevkov in od morebitnih javnih podpor. Naslov združenja: Trst, Ul. Valdirivo 30, tajništvo odprto od 17. do 19. ure, razen ob sobotah, telefon 64459. Odprti problemi o gradnji avtoceste na vzhodnem Krasu se počasi rešujejo V petek so se sestali predstavniki Koodinacijskega odbora vzhodnokra-ških vasi, Kmečke zveze, Kraške gorske skupnosti in družbe ANAS ter razpravljali o problemih, ki zadevajo gradnjo nove avtoceste na odseku med Bani in Padričami. O teh odprtih vprašanjih je bilo že govora na dveh prejšnjih sestankih med predstavniki zainteresiranega prebivalstva, KZ in družbe ANAS. Na sestanku, ki je bil pred približno dvajsetimi dnevi v Padričah med predstavniki vzhodnega Krasa in KZ so prišli do izraza nekateri problemi in konkretni predlogi: na njem je bilo predvsem poudarjeno, da mora gradnja nove avtoceste povzročiti čim manj škode, rešiti je treba nekatere obdelane površine pri Trebčah (»Duale« in »Okroglce«), prebivalcem Trebč je treba omogočiti povezavo z mestom (sedaj se poslužujejo državne ceste 202, ki bo spremenjena v avtocesto), predvideti je treba možnost in da se vzporedno s traso avtoceste namesti cevi za plinovod, ki bo speljan čez nekaj let; poleg tega je bilo na sestanku podčrtano, da obstaja vprašanje podvozov in nadvozov ter problem tistih lastnikov, ki še nimajo urejenih dokumentov o lastnini parca', ki bodo razlaščene. O vseh teh vprašanjih so predstavniki vzhodnokraških vasi in KZ pred tednom dni seznanili predsednika KG S Budina in odbornika za javna dela pri tržaški občini Jagodica, na petkovem sestanku pa so se o njih pogovarjali s predstavniki družbe ANAS. Slednji so jih seznanili, da glede podvozov in nadvozov ni nobenega problema, vse bo pač urejeno v obojestranski koristi; tudi glede prometne zveze Trebč z mestom so zagotovili, da bo vse urejeno: zgrajeni bosta dve povezavi z avtocesto, pri čemer se bo pazilo, da bo »Dualam« in »Okroglcam« povzročena čim manjša škoda. Da pa bi se spremenilo po sedanjih načrtih predvideno traso je zaradi velikih težav nemogoče, družba ANAS jo bo vsekakor skušala pomakniti čim bolj proti morju; zagotovilu je tudi, da bo »ublažila« nevarni »ovinek smrti«, ki je povzročil že več hudih ne- sreč ter da bo v b'ižini gozdnega kompleksa »Padrički grič«, ki ga snuje Gozdna zadruga s Padrič uredila primerna parkirišču. Glede možnosti, da bi vzdolž trase avtoceste predvideli namestitev cevi za plinovod so predstavniki družbe ANAS izrazili pozitivno mnenje, obe; nem pa dodali, da celotna zadeva ni v njihovi pristojnosti, zaradi česar se morajo zainteresirane organizacije obrniti na odgovorne oblasti. Bi?i so tudi za to, da se skrči zaščitni nezazidljivi pas (od predvidenih 60 na 25 metrov) vzdolž avtoceste, to pa mora določiti tržaška občina v svojem regulacijskem načrtu. Kot so nam povedali udeleženci sestanka, so predstavniki družbe ANAS pokazali precejšnje razumevanje do vseh teh problemov. • Zapriseženi stražniki so izrazili zadovoljstvo glede podpisa pokrajinske dopolnilne pogodbe, za dosego katere so se borili dalj časa. Sindikalni spor je bil rešen s posredovanjem podpre-fekta Vergoneja. Na razstavišču pri Montebellu do nedelje, 11. marca, zvečer Nauticamp: od šotora in vodnega skuterja do kamperja in jadrnice Na sejmišču pri Montebellu so včeraj dopoldne odprli 8. razstavo turistične navtike, šotorjenja in tako imenovanega caravaninga Nauticamp, ki bo trajala do 11. marca zvečer. Vodstvo velesejmske ustanove je številne goste, med katerimi smo videli predstavnike krajevnih in deželnih oblasti, popeljalo skozi paviljone in jim nazadnje priredilo zakusko v kongresnem centru. Vetrovno in deževno vreme ni kdo ve kako motilo, saj je razstava, ki zajema okrog 9.000 kvadratnih metrov površine, na pokritem. Razstavljavcev je približno 70 in prihajajo iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine, iz notranjosti Italije pa tudi iz Avstrije in Jugoslavije. Na ogled so dali vseh vrst plovila, od jadrnic in gumijastih ter trdnih motornih čolnov do opreme za windsurf, vodnih skuterjev in »aqua-walka«, to je vodnih smuči, ki pa niso za brzino, temveč nekako za drsenje po vzoru tekaških smuči na snegu. Dalje smo na razstavi videli vsakovrstno opremo za morjeplovce z ustreznimi oblačili vred, potem šotore in vse, kar pač k šotor jen ju spada, in kamperje ter hišne prikolice, ki pa so letos, kot smo že poročali dan po tiskovni konferenci za predstavitev razstave, bolj v ozadju zaradi gospodarske, to je v prvi vrsti tržne krize. Omenili smo jugoslovansko udeležbo. Gre za plastični prikaz jugoslovanskih marin, to je turističnih pristanov, ki ga je pripravilo Opče udruženje turističke privrede Jugoslavije iz Beograda in se nahaja v oddelku »Q« paviljona »F-l«. Ob razstavi je predvidena vrsta obrobnih prireditev, od športnih tekmovanj do posvetov in zasedanj. Danes dopoldne ob 9. uri bo npr. v Barkovljah tekmovanje s kanuji in ob isti uri pri pomolu Audace tekmovanje z gumijastimi mptomimi čolni. Jutri ob 9. uri bo na razstavišču 5. mednarodna okrogla miza o turistični navtiki na gornjem Jadranu, na kateri bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski izvedenci obravnavali infrastrukturne probleme, vprašanja pomorske službe za pomoč Razstava je odprta ob delavnikih od 16. do 21. ure, danes in danes teden nepretrgoma od 10. do 21. ure. Izjava pokrajinskega tajnika KPI Uga Polija Slovenci in razvijanje deželnega gospodarstva Ob predstavitvi komunističnega zakonskega osnutka za razvoj deželnega gospodarstva in obmejnega sodelovanja, o katerem smo že nadrobno poročali, smo zastavili tržaškemu pokrajinskemu tajniku KPI Ugu Poliju sledeče vprašanje: »Zamejci smo venomer zagovarjali tezo, da je gospodarski in splošni družbeni preporod Furlanije - Julijske krajine nemogoč brez utrditve in raztegnitve mednarodnih vezi, kar narekuje že sama obmejnost naše dežele. Prav tako pa si širšega razmaha sodelovanja med območji tostran in onkraj meje pravzaprav ni mogoče zamisliti brez tvome in v marsičem odločujoče vloge, ki jo v tem okviru more in mora odigrati slovenska narodnostna skupnost s svojim gospodarskim aparatom kot posrednica. Kaj meni o tem partija?« Poli: »Med krajevnimi podjetniškimi silami je tudi dinamična in gospodarsko pomenljiva slovenska komponenta, ki ne deluje samo na tradicionalnih področjih, kakršni sta, denimo, obrt in kmetijstvo, ampak tudi v višjih oblikah industrijskega in storitvenega u-dejstvovanja. Sposobnosti in menažer-ska ter podjetniška izkustva Slovencev lahko zaigrajo dokaj pomembno vlogo v postopku za kakovostno rast obmejnega gospodarstva, ki ga KPI pojmuje kot potencialno specifično bogastvo Furlanije - Julijske krajine pa tudi kot sredstvo, da se v Trstu dokončno porazijo tisti, ki demonizirajo mejo, in da se vzpostavi kultura so- delovanja, kakršna edino lahko ustreza širšim potrebam internacionalizacije podjetij v smislu svetovnih gospodarskih gibanj.« Zamisel o osnutku, ki ga bo KPI predložila poslanski zbornici po posvetovanju z najvplivnejšimi družbeno - političnimi krogi Furlanije - Julijske krajine, se je porodila že leta 1982, sestava osnutka pa se je zavlekla zato, kot je dejal deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, da ne bi zavirali drugih podobnih pobud. V mislih je imel znani paket Marcora - Pandolfi. za katerega se pa sploh ne ve, če v resnici obstaja: nekateri sedanji mini; stri so namreč to zanikali. Kakorkoli že, govor je, da paket predvideva za Trst in Gorico borih 5 milijani lir naložb in še to iz proračuna Krožnega sklada za' gospodarske pobude (FR1E). (dg) ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tilu foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 THE BRITISH SCH00L V TRSTU ULICA TORREBIANCA 25 — ULICA FILZI 6 POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M. D. 26.9.1977 Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski krajini za UNIVERSITY 0F CAMBRIDGE Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik OBVEŠČA: 1. Potek roka za vpis v »First Certificate of English«, »Profi-clency« in »Diploma«, junijski rok 1984. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do sobote, 10. marca 1984, do 12. ure. 2. Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin. 3. Taksa za izpit First Certificate (FCE), znaša 78.000 lir, taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša B8.500 lir. 4. These examinations are open only to candidates whose mo-ther tongue is not English. FCE has got no officiai recognition. CPE is recognised by nearly all British Universities as the equivalent of GCE Ordinary Level English language, or the use of English test or special tests of English for foreigners at this level (JMB test, TOEFL etc.). Za nadaljnje Informacije: v TRSTU: Mr. Peter Brown — Cambridge Locai Secretary British School — Ulica Torrebianca 25 — tel. 69140 - 69453 Služba javnega obveščanja British School v Trstu Novoustanovljeni otroški pevski zbor »Štivan« uspešno deluje Pevska tradicija, ki se je pred 19 leti obnovila z nastankom moškega zbora »Fantje izpod Grmade« in ki jo je približno 8 let kasneje utrdila ustanovitev dekliškega zbora »Devin«, je nedavno rodila nov poganjek: na tem najzahodnejšem obronku slovenskega narodnega ozemlja od lanske jeseni redno deluje še eno, pevska skupina, in sicer otroški zbor »Stivane.- Resnici na ljubo je zbor nastajal dalj časa, saj se je prvič na nek način pojavil že na koncertu, ki sta ga omenjena moški in dekliški zbor priredila okrog božiča 1982 v Stivami. Otroci so odtlej peli tudi pri nedeljskih mašah v štivanski cerkvi, a skupina je vendarle delovala zelo neredno in priložnostno. Ena glavnih težav, s katerimi se je spoprijemala, ie bilo vprašanje pevovodje. Otroke je sicer že od začetka zbirala k petju mlada učiteljiščnica Tatjana Legiša iz Devina. Za redno vodenje zbora pa se je na prigovarjanje staršev pogumno odločila šele, kot rečeno, lansko jesen. Tedaj so namreč sklenili, da se bo zbor predstavil na *Minicecilijanku, ki je bila 8. decembra v goriškem Katoliškem domu. Odtlej je zbor na stopil še dvakrat: prvič na koncertu božičnih pesmi, ki je bil 6. januarja v štivanski cerkvi, in drugič 17. je- bruarja na Prešernovi proslavi j devinski osnovni šoli. Zbor šteje trenutno 28 članov, pričakujejo pa, da se jim bo v kratkem še kdo pridružil. Po večini so iz Medje vasi in Stivano, nekaj pa jih je tudi iz Devina. Najmlajši med njimi hodijo še v otroški vrtec, medtem ko je nekaj najstarejših že opravilo malo maturo. Prav razlike v starosti so na začetku povzročale nekaj težav, vendar nam je mlada dirigentka povedala, da so jih zdaj srečno premostili. Tak vtis smo sicer tudi imeli, ko smo jih prejšnji petek obiskali med pevsko vajo. tvoje redne pevske vaje ki krat na koru štivanske cerk • je pozimi kar mrzla. Zato ej. leti misliti, kje bi našli P^f1 rldno prostore. Mimo tega pa res P j\n-dijo. Znani pevovodja "■ern.,,M to itč. ki od blizu spremlja d0 orovsko pobudo, nam je fa,up\^ut-otroci z rednimi vajami ze sg- napredovali. Zasluga za to J gd. da marljivim mladim pevcem, e ^ em pa njihovi dirigentki, * fVJ. aj z navdušenjem pripr'aolp { b0 >p na reviji »Pesem mladwh do. marca v tržaškem Kulturnen Včeraj popoldne v sprevodu na Opčinah Kraški pust je oživel kljub mrazu in burji Samoupravni referendum na vzhodnem Krasu Tudi 18. tradicionalni kraški pust, Ki je kot vedno potekal v veselem sprevodu gasbe, barv in razposajenosti po openskih ulicah, je mimo. Bil Je v znamenju hudega mraza in bu-rje, vendar pa vremenski faktor ni °°[vrnil ljudi, da so si v velikem šte-'hlu ogledali veselo pustno reko vokov, ki se je počasi pomikala od Pi-kelca do Brdine, kjer se je slavje zaključilo z govorom kralja Pusta ter nagrajevanjem najboljših vozov in skupin. Zaradi mraza je bilo čakanje na pr-Ve godbe na pihala ter na prve skupi-ne 'nask, ki so dejansko otvarjale dolg ^P^ovod, še kar dolgo, vendar pa smo Počakali... kurente, goste iz Slovenije, ki so veselo zaplesali svoj ples opti-i ztna, vere v bodočnost, pomladi in slovenstva. Za njimi so se zvrstile pr-ve skupine mask in pa vozovi. Res, saj smo skoraj pozabili, da ne . nestrpnost prevelika. Kateri voz Je zmagal? To je bil voz s Proseka in nontovela, ki nosi pomenljiv na lov »Stric Sam finansira italijansko Pkusko«. Ideja je povsem jasna in aktualna. Na vozu pa je bil Reagan IT stric Sam, nato koza, iz katere iz-skajo zadnje... litre mleka nič manj °t Andreotti, Spadolini in Craxi, na-0 Pa je bila še Ita'ija iz sira, katero so vsi na veliko in z užitkom odjedali, kose sira (pravega seveda!) pa metali okrog češ, saj živimo v izobilju, ko pa nas finančno podpira veliki (bil je visok kakih osem metrov ! ) stric Sam alias »prijatelj« Ronald, ki se je kljub pustu držal smrtno resno. Drugo mesto je osvojil domači voz z Opčin z naslovom »Hišne miši«. Ironiziral je nad »aktualnim« pojavom kraje v hišah na Krasu, prikazuje pa velikansko mačko - karabinjerja, ki »vestno« pazi na imovino stanovanj-cev, ki je ni več, ker so jo pač že vso pokradli, ne da bi mačka kaj trenila. Če je zmagoviti voz ironiziral splošni italijanski in politični mednarodni položaj, drugouvrščeni pa neko vsakdanjo temo, so se tretjeuvrščeni Križani z vozom, ki so mu dali zgovoren Ptujski Kurenti na včerajšnjem Kraškem pustu naslov »Zakon o globalni zaščiti: včeraj - danes - jutri«, pač lotili pristno slovenske teme, ki še ob pustnem času muči naše predstavnike —- globalne zaščite, ki so jo prikazali preko »zgodovinskega prereza« od prvih časov, ko so živeli Slovenci na Tržaškem — tam nekje v paleolitiku, pa tja do leta 2000 in še dlje. Omenili bi še ostale vaze, ki žal niso bili nagrajeni in sicer voz iz Šempolaja (državni menu), Praprota (Ujetega ptiča tožba), Trnovce (Zapuščeni), Bazovice (Rajši ne), iz Pa-drič in Gropade (Libanon), od Banov (Predrage banovske smeti), iz Pod-lonjerja (Čarovniki in čarovnice) ter goste iz Gabrij pri Sovodnjah z naslovom Vikinga. Nastopilo je tudi osem skupin mask, zmagali pa so otroci iz šempolaja, ki so ponazorili pravljico o volku in pastirju, pred openskimi otroci (»Najlepši pridelki iz našega vrtca«) in pred skupino mask od Ferlugov, ki je nastopila pod geslom: »Današnja po-gozditev Ferlugov«. Veselja in razposajenosti torej ni manjkalo ne za zmagovalce in ne za poražence, navzlic mrazu in burji, sicer pa pravi openska himna o burji nekako tako »vedno smo b’li tukaj in še bomo b’li ...« (dj) Zborovanje dijakov za mir včerajšnji manifestaciji za mir. Drugi Ciril Zlobec nadaljevanje s i. strani Ciril Zlobec je pričal o slovenskem hi-asu d° miru in do razorožitve, ki Zah kot v delitvi sveta na Vzhod in icww! vidi njegovo pogubo v narašča-„nrrn Prepadu med Severom in Juda’ ’-,med revnimi in bogatimi. Večji tje C .eštva se bori za golo prežive-svétjfi i-C"a mogotcev pa kroji usodo Sl. » italijanskem merilu se ta ab-tali' 1Zra?a v dejstvu, da je večina I-stiJan°v Proti nameščanju evroiz-Ug £ov: a odloča vladajoča manjšine' 7il Je formalno izraz volje veči-Zlobec je svoj z dolgim aplavzom za-člove- naun - c Je sv°j z dolgim aplavz Uhnr,aien Poseg zaključil s trdnim ških ^Cl^1 v človeka, v kulturo člo človeka, polj,.pdnosov, sožitja med narodi in kari,,1011 sistemi vsega sveta. S Can-tonr'k ie zatrdil, da je naš boj kul-šerv,1 zato je naloga mladih v na- sožit- ,tu najti skupen jezik in tako Je> ki bo vodilo v mir. njk^njanjem gostov so sledili števil-bor™ dijakov, predstavnikov od- tep h Z?, n^r, študentov in sindikalnih družbenih sil. Slišati je bilo vrsto rožiatK°v 0 oborožitvi, rušitvi moči o-hliiv ’ ° vojaških izdatkih pa tudi sr-vania u6°tovitev, da je v času zboro-Jd na svetu umrlo 40 tisoč otrok. ■zleti nizjr |a PCl-KPI občine Dolina orga-od Od ^"dnevni izlet v Sovjetsko zvezo ■nacije5 C*° C 6. Vpisovanje in infor-deijek °d 5. do 30. marca vsak pone-na VfJi 8re** in petek od 18. do 20. ure sedežu sekcije v Dolini. ttiedttoT .Vabt članice na praznovanje bot0 0 jemnico tudi v Križu št. 204 (zraj„n pekarne). Umik: v Nabrežini vsak 0 od 8. do 13. ure, ob sobotah tudi 16.30 do 19. ure; v Križu vsak. 0 j od 9. do 12. ure, ob sobotah tudi 17. do 19. ure. Tel. 291-191. .„r V SOBOTO na plesu v Domu J- ^j^sli v Skednju so mi pomotoma temno modro puhovko. Prosim najd*" tel ja, da telefonira na št. 231-86®-. j—i IŠČEM DELO kot kamionist z vozni® . r. dovoljenjem D c.a.p. ali kot inštaia Telefonirati na št. 793-295. _ .rnu- OSMICO v Zagradcu št. 1 ima Ostro ška. Toči belo in črno vino. p». OSMICO ima Lupine v Praprotu- a. streže vam z domačo hrano in do čim vinom. . na PRODAM Fiat 127, letnik ’72. Tel-št. 040/228-589 v večernih urah. „8 PRODAM Dyane 6, letnik '76. Tel-št. 040/228-589 v večernih urah. t0. TRISOBNO stanovanje v Ronkah dam, 70 kv. m, dvojni servisi, °^g/ nomno ogrevanje na metan. Tel-228-375 od 18. do 21. ure. «t 58. OSMICO je odprl Bruno Zahar. B°rs‘ PRODAM FIAT 128, letnik IS74-.'«# fonirati na št. 040/226-275 v vece urah. radia tete vizija Nedelja, 4. marca 1984 Ponedeljek, 5. marca 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.55 Maša 11.55 Tednik o verskih aktualnostih 12.15 Zelena črta 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje... 14.20 športne vesti 15.00 Discoring 15.45 športne vesti 16.50 Športne vesti 18.30 90. minuta Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 La notte di San Lorenzo, film bratov Paola in Vittoria Taviam 22.15 Dnevnik 22.25 športna, nedelja Madrid : Tenis 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 10.55 Tednik o zdravju in estetiki 11.40 II nemico invisibile, film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Blitz: predstave in šport 14.00 Piccoli fans 15.00 Blitz - šport 19.00 Ital. nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Ci pensiamo lunedì 21.50 Hill Street giorno e notte TV film 22.40 Dnevnik 2 - Vesti 22.50 Dnevnik 2 - Triintrideset oddaja o medicini 23.20 Šola in vzgoja: Razvoj inteligence 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.25 Rim: Hockey 12.14 Glasbeni program 12.45 Na turneji 13.40 Riso in bianco 14.35 Fané: pustovanje 15.15 - 17.00 Dnevnik 3 Športne vesti 17.00 Le quattro piume - film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Concertone 20.30 Nedelja gol 21.30 La frontiera quotidiana 6. in zadnji del 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo B lige Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? 13.25 Vremenske napovedi 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark - znanstvena oddaja 15.00 Trije nečaki in majordom - TV film 15.30 Šola in vzgoja : Kultura Egipčanov 16.00 Secret Valley - TV film 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - vesti 17.05 Tedenska odaja o potrošništvu 18.00 Osmi dan: Cerkev, človek in vera - 1. del 18.30 n giovane dottor Kildarc - TV film 19.00 Italia sera - dogodki in oseb-. nosti 19.40 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 King Kong - film 22.40 Dnevnik , 22.50 Posebnosti Dnevnika 1 23.40 Srečanje s kinematografijo 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 I re della collina - TV film 14.20 Tandem 14.30 Dnevnik 2 - Vesti 14.35 Tandem - 2. del 16.30 Šola in vzgoja 17.00 do 18.15 Vediamoci sul due: Knjižne, gledališke in druge vesti 17.30 Dnevnik 2 - Vesti 18.15 Programi pristopanja 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV. film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Dnevnik 2 - dogodki tedna 21.25 Le sconfitte di un vincitore -, 3. del Winston Churchill 1928 - 1939 22.20 Dnevnik 2 - Vesti 22.30 Oddaja o Firencah 23.10 Protestantizem 23.35 Dnevnik 2 - Vesti 23.45 Šola in vzgoja: Gledališče Tretji kanal 13.20 L’Aquila : Rugby 14.00 Pustovanje v Miljah - prenos 16.45 Nogometno prvenstvo B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20,05 Šola in vzgoja 20.30 Capitali culturali dell’Europa Milano '83 - film Ermanna Olmi ja 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja: Balet 22.10 n processo del lunedi 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.35 živ žav - otroška oddaja 10.25 Modro poletje mladinska nanizanka 10.55 Pesem - TV nadalj. 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.25 Mostovi 15.55 Rosalinda - baletna predstava 17.30 Športna poročila 17.45 Ptiči to počno - ameriški film 19.10 Risanka 19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Igmanci - nadaljevanje in konec 20.50 športni pregled 21.20 Živeti z naravo - dokumentarec 22.05 Poročila Koper 16.15 Dolgo iskanje - dokumentarec 17.10 Film 19.00 Risanke 19.30 Stičišče 19.50 Visoki pritisk - glasbena oddaja 20.30 Pol stoletja ljubezni - film 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Pesmi in plesi Indonezije Zagreb 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.30 Modro poletje mladinska nanizanka 15.30 Glasbeno popoldne 17.30 Igrani film 20.00 Igmanci - TV nadaljevanka 21.20 Potovanja ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Enos - TV film Ralphsupermaxieroe - TV film J6.45 šport: košarka 12.15 šport: rokomet 13.00 Superclassifica show 14.00 La tela del ragno, film 16.00 Capitan Nemo Missione Atlantide, film 18.00 TV film 18.30 Dallas - TV film ■16-25 Alla conquista del West TV film 22.25 Flamingo Road - TV film ^5-25 Giulietta e Romanoff, film 1-25 II demone dell’isola, film RETEQUATTRO 8.30 Goldie Gold, risanke "■60 Storie buffe in TV, risanke 9.30 L’uomo ragno, risanke J6-00 Superamici, risanke 10.30 A Team - TV film H-30 Sport: vesti in radovednosti o motorjih 12.00 šport: nogomet ,J?'66 Fascination: oddaja o pustu 5.00 Brillantina Rock, film 17 a Paperino e i figli, risanke ,[15 Un giorno in pretura, film II mistero di Jillian - TV film 2j 3° Dynasty - TV film •30 Spogliamoci cosi senza pudor... film 23.30 lo zombo, tu zombi, lei zomba, film ITALIA 1 3-30 Mimi e la nazionale di pallavolo, risanke Hello Špank, risanke Mimi e la nazionale di pallavolo Hello Spank L'assedio delle sette frecce, film film 13 0^ 6ngcU voli 1% Gra ir "? Dee Jay T Ir 36 Magnum I 16’45 I Wolton - 18.45 Supercar - TV film 19.50 Tom & J?rry, risanke 20.25 Super Sanremo 22.30 Chi vive in quella casa, film 00.30 Assassinio a 45 giri, film TELEPADOVA 12.30 Lupin III., risanke 13.00 Šport: Catch 15.00 Doc Elliot - TV film 16.00 Buck Roger - TV film 17.00 Medicai Center - TV film 18.00 Lamù, risanke 18.30 Tigerman, risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Lupin in., risanke 20.20 II mago della pioggia, film 22.20 Agente Pepper - TV film 23.20 Spy Force - TV film 00.20 Doc Elliot - TV film TRIVENETA 12.45 Una coppia quasi normale TV film 13.30 The Flintstones, risanke 14.00 Penelope Pistop, risanke 14.30 Siamo tutti in libertà provvisoria, film 16.30 Harry O’ - TV film 17.30 Yokhi - risanke 18.00 Birdman, risanke 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Clic, rubrika 20.30 Occhio per occhio, dente per dente, film 22.00 II soffio del diavolo - TV film 22.30 Dražba slik 3.00 Šport: vse o motorjih TELEFRIULI 10.00 Oddaja o obrtništvu 10.30 Zelena dežela 11.00 Da ali ne 13.00 Un vero sceriffo - TV film 14.00 Fogolar 19.30 Friuli sport 20.30 Film 22.15 Ciao Eva, dall’Italia con amore show 23.30 Alba di fuoco, film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli: TV koledar, Povej mi, povej. Madžarščina, Krog v barvi, Ustno izročilo, Angleščina 17.20 Poročila 17.25 Mesečnik - otroška oddaja 17.55 Spoznavanje naše naravne dediščine: Iz izvirov do izliva Ljubljanice 18.25 Podravski obzornik 18.40 5 minut za rekreacijo 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Angel - TV drama 21.10 Studio 2 22.10 TV dnevnik H. Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli 17.45 Prehodna postaja - otroška oddaja 18.00 Ilustrirane zgodbe 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Namišljeni bolnik - TV drama 21.55 Izbrani trenutek 22.00 Argumenti - zunanjepolitična oddaja 22.30 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti : TRST — Manifestacija študentov za mir TRST — Odprtje sejma NAUTICAMP ČEDAD — Odbor za zaščito Nediže OPČINE — Kraški pust GORICA — Pustni sprevod ŠPORT REPEN — Odbojka: Sloga - Breg TRST — Košarka: Bor Radenska -Ferroviario TRST — Mednarodna kolesarska dirka ADRIA KRIŽ — Nogomet: Vesna - Tisana ŠTANDREŽ — Odbojkarski derbi 17.00 TVD novice 17.05 TV šola 17.30 Pol stoletja ljubezni - film 19.00 TVD vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Človek in zemlja - dokumentarna oddaja 20.30 Monroes - serijski film 21.20 TVD nocoj 22.00 Nočni film 22.00 TVD nocoj 22.10 Maček pod čelado - TV nadaljevanka ZASEBNE CANALE 5 11.40 Help! - glasbeno tekmovanje 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 H pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV priredba 14.25 General Hospital - TV film 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig, zag, kviz 20.25 Alla conquista del West - TV film 22.25 Flaminko Road - TV film 23.25 Sport: rokomet RETEQUATTRO 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M’ama non m'ama 13.30 Maria Maria - TV film 14.00 Magia - TV film 14.50 L’ambiziosa - film 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.30 Animai House - film 22.15 Maurizio Costanzo Show ITALIA 1 11.30 Phyllis - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, bum, barn 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry O’ - TV film 16.00 Bim, bum, barn 17.40 La fuga di Logan - TV film 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari 19.40 Italia 1 - Kratke vesti 19.50 I Puffi - risanke 20.25 Mi faccio la barca - film 22.30 New York New York - TV film 23.30 Samurai - TV film POSTAJE TELEPADOVA 11.00 Toma - TV film 12.00 Movin’on - TV film 13.00 Tigerman - risanke 13.30 Lupin IH. - risanke 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Capitani e re - TV priredba 16.00 Barbary Coast - TV film 17.00 Super Robot - risanke 17.30 Sampey risanke 18.00 Lamù - risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Lupin IH. - risanke 20.20 Oggi sposi: sentite condoglianze - film 22.00 II momento della verità 23.00 Spy Force - TV film 24.00 Barbary Coast - TV film TRIVENETA 12.00 Birdman - risanke 12.45 Ispettore Bluey - TV film 13.30 The Flinstones - risanke 14.00 Šport 14.30 L’ultimo tramonto sulla terra dei McMasters - film 16.30 The Bold Ones - TV film 17.30 Yighi - risanke 18.00 Birdman & Galaxy Trio 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Harry O’ - TV film 20.30 B mostro di Magendorf - film 22.00 B soffio del diavolo - TV film 22.30 Film TELEFRIULI 14.00 Anche i ricchi piangono - TV film 15.00 Donne di frontiera - film 16.45 Da ali ne 17.00 Space Games 18.30 L’ora di Hitchcock - TV film 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.30 Film 22.15 Detective anni 30 - TV film 23.30 Farenheit 451 - film BABIO Nedelja, 4. marca 1984 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmet. oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Vike Viking«. Napisal Runer Jonsson; 11.00 Melodije od včeraj in danes — za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 Nediški zvon; 14.40- 19.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 7.00, 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev jutranjega programa - Glasba - Napoved programa - Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil -kmetijska oddaja - Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Glasba za prijetno popoldne; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Uporna Primorska. RADIO KOPER (ltall|anskl program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski vestnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 Jutranji glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi ; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Pisma Lucianu ; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak: 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih ; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah ; 14.30 Popoldanski program: popevka tedna; 14.30 Lestvica plošč 33 obratov; 16.00 RK Count down; 16.30 Glasbeno - govorni spored; 17.15 Inserto - classico; 17.30 Športna nedelja; 18.00 Zaključek. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke - Žarko Petan: Vsi telefoni tega sveta - Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Poročila - Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna - Mark Twain: Zgodba o dobrem malem dečku; 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža ; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra - Gerhard Rentzch: Trnek; 18.30 Na zgornji polici ; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci. Ponedeljek, 5. marca 1984 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Sedma stopnja sreče; Podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega reperotarja: Johann Strauss: Cigan baron (prvo dejanje operete) ; Pojejo Urszula Koszut, A-delina Scarabei i, Nora Jankovič, Ru-thild Engert, Leo Goecke, Michael Pabst, Andrea Martin, Andreas Fiir-ster in Claudio Desderi; simfonični orkester in zbor RAI iz Milana vodi Lovro von Matačič; 11.30 - 13.00 O-poldanski zbornik : Literarni listi; 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru; Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivan Pregelj : »Plebanus Joan-nes«, dramatizacija: Zora Tavčar; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata. . .« 15.30 Evergreen!; 16.00 Prigode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba : komorni orkester gledališča Verdi, vodi Severino Zannerini: Domenico Cimarosa: Koncert v c molu za oboo in godala; 18.00 Pod Mata-jurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskega in TV sporeda ; 7.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - danes na valu Radia Koper; Glasba, reportaže, pogovori, koledar dogodkov ; 13.45 Glasbene šole; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.00 Glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave; 17.00 V podaljšku; 17.35 Glasbeni prispevek; 18.00 Zaključek. Po trinajstih urah razprave v Tržiču odobrili proračun Za nacrl je glasovalo 22 svetovalcev, proti 7 Tekmovanje in družabnost SPD ob 10-letnici smučarskih tečajev Če bo prišel vsak drugi ali tretji od nekdanjih tečajnikov, potem bo že kar lepa druščina, še bolj živahno bo, če bodo prišli vsi, ali vsaj večina. V mislih imamo tekmovanje in družabnost, ki bo 25. marca na Nevejskem sedlu, ob 10. obletnici tečajev smučanja pri Slovenskem planinskem društvu. Začeli so v bolj skromnih pogojih, v domu na Lažni, potem pa se je ta dejavnost zelo razširila. Težko bi s številkami točno opredelili, koliko mladih je prvič stopilo na smuči prav pri planinskem društvu, vendar ne bo daleč od resnice, če zapišemo, da jih je nekaj sto. Samo letos je uspešno zaključilo tečaj trideset začetnikov. Poskusimo to številko pomnožiti za deset in pri tem upoštevati še, da je bil odziv prejšnja leta še večji! Tako ali drugače, društvo vabi prav vse, tudi tiste, ki so na smučanje že nekoliko pozabili, da se tekmovanja in družabnosti, ki bo sledila, udeležijo. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz, seveda, če bo za to dovolj zanimanja. Prijaviti se je treba do 19. marca na sedežu društva ali v trgovini Baucon. Ob prijavi je treba tudi vplačati določeno kvoto in avtobusni prevoz, prijavijo pa se lahko samo člani SPD. Ob koncu so nas pri društvu zaprosili naj posebej poudarimo, da sprejemajo vpise samo na sedežu in naj člani ne obremenjujejo odbornikov s telefonskimi klici na dom. Razstava v goriškem večnamenskem centru Izdelki prizadetih otrok so okusni in simpatični Zadnja seja občinskega sveta v Tržiču, ki je bila v celoti namenjena razpravi in glasovanju o letošnjem proračunu, bo ostala zapisana kot ena najdaljših v zadnjih letih. Pričela se je v petek, nekaj po 20. uri, zaključila včeraj zjutraj, nekaj pred deveto uro. Trajala je torej skoraj 13. ur, zaključila pa se je z odobritvijo letos njega proračuna ter z glasovanjem o višini odškodnine upraviteljem. Za finančni načrt je glasovalo 22 svetovalcev večinske koalicije, proti je bilo sedem svetovalcev krščanske demokracije, kar enajst svetovalcev pa se glasovanja ni udeležilo. Eden od razlogov za tolikšno odsotnost je tudi v dolžini seje. Najbrž pa bi se slednja zaključila nekaj ur prej, če ne bi prišlo do obstrukcije krščanskih demokratov, potem ko je župan odbil predlog, da bi z razpravo o proračunu nadaljevali na prihodnji seji in ker menda člani odbora niso v zadostni in zadovoljivi meri odgovorili na vrsto vprašanj, prav v zvezi s proračunom. Sicer pa je bilo potek seje skorajda nemogoče predvideti, nihče pa ni pričakoval, da bodo svetovalci morali ostati, hočeš nočeš, v sejni dvorani trinajst ur. O proračunu mestnega podjetja za luč, metan, vodo in avtobuse bo govor na jutrišnji seji občinskega sveta v Gorici. Prav tako bodo svetovalci razpravljali in odobrili tudi proračun občinske lekarne v Štan-drežu. Na potkovi seji občinskega sveta, ko sta bila oba proračuna na programu, so svetovalci postavili kopico interpelacij in odobrili številne sklepe, ki so bili ostali na dnevnem redu še s prejšnjih sej. Jutri se bo torej seja, na kateri bodo prisotni tudi upravitelji obeh podjetij, zavlekla v nedogled. Oba proračuna morajo odobriti še pred razpravo o letošnjem proračunu občine. Župan bo jutri prebral poročilo, razprava ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ob sodelovanju Mladinskega krožka in Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi v torek, 6. marca VESELO PUSTOVANJE Od 15. ure dalje zabava za otroke vrtcev in osnovnih šol: (ples, družabnost, risanke, srečelov). Od 21. ure dalje ples za mladino in odrasle: (vstop le z vabili, ki jih dobite na sedežu ZSKD), Ne zamudite priložnosti ! Da se seja nadaljuje do konca, je župan odločil nekaj pred prvo uro zjutraj, ko so bili svetovalci že precej utrujeni in naveličani. Prav ta odločitev župana Saccavinija je pri demokristjanih sprožila obstrukcijo. Tako je prišlo do glasovanja o proračunu šele nekaj po 8. uri zjutraj. Zatem so v občinskem svetu odobrili še predlog o višini odškodnine upraviteljem. Osvojen je bil predlog, da se jim prizna najvišja možna odškodnina. Pri glasovanju so se demokri-stjanski svetovalci vzdržali. Iz izida glasovanja je mogoče sklepati, da ni prišlo do razprtij med strankami koalicije in so vsi predstavniki dali svoj pozitiven glas, čeprav je bilo na predzadnji seji slišati, iz ust načelnika socialdemokratske skupine Esposita, precej ostrih kritik, ki so že mejile na pogojevanj« Tržiška občina bo letos upravljala nekaj nad 79 milijard lir. Toliko namreč znašajo v proračunu nav dene po stavke. Za tekoče stroške, to je za redno upravo bodo porabili okrog 22 milijard lir, okrog 20 milijard lir je vrednost investicij (javna dela), prav toliko pa znašajo dolgovi in druga finančna bremena. in odobritev proračuna bo sledila čez teden dni. V mestnem podjetju za elektriko, metan, vodo in avtobuse bodo letos imeli izgubo 368.700.000 lir. To izgubo je treba v celoti pripisati avtobusni službi, ki že itak dobi prispevek dežele v višini 558 milijonov lir, kar pomeni, da je dejanski deficit le malo manjši od ene milijarde lir. Cene vozovnic so politične (v Italiji je cena avtobusnega listka komaj četrtinska v primer javi s ceno avtobusnega ali tramvajskega listka v Avstriji, Nemčiji ali Franciji). Kljub temu v podjetju celo predvidevajo, da bodo v letu 1984 prodali le 870.000 vozovnic v primerjavi z lanskim 1.100.000 vozovnic. Ostelli trije odseki v podjetju nimajo primanjkljaja. Imeli bi celo dobiček, če ne bi bilo velikih izgub. Zaradi dotrajanih cevi imajo na metanu izgubo 15 odst. (normalne izgube so le 6-odst.). To pomeni, da izgubi podjetje letno 750 milijonov lir. Za popravilo mreže bi potrebovali 12 milijard lir. Občina pa je doslej našla le dve finansiranji za 800 milijonov in za 1 milijardo. Prav tako so izgube velike pri vodovodu. Tudi tu je vodovod zastarel; izgube dosežejo 40 odstotkov. Tudi tu bi potrebovali veliko denarja za zamenjavo cevi. Tega pa ni. Ni posebnih problemov pri razdeljevanju električne energije, saj jo občini dobavlja ENEL. Medtem ko so cene metana in elektrike enake kot v vsej državi imamo v Gorici zelo nizke cene vode, kar za četrti- De Carli: nobene spremembe v levičarskih upravah Nobenih sprememb ne bo v krajevnih upravah, kjer sodelujejo socialisti in komunisti in druge laične stranke. Zavezništva bomo ocenjevali po tem, kako uprave delujejo in ne po tem, da bi se morala prilagoditi stanju, ki velja v državnem, oziroma deželnem merilu. Tako je na petkovem aktivu pokrajinskega vodstva socialistične stranke v Tržiču dejal deželni tajnik stranke, poslanec Francesco De Carli. Sicer pa so bila vprašanja splošne gospodarske politike osrednja tema razprave, zlasti vladni ukrepi, usmerjeni v zamanjševanje inflacijske stopnje in poživitev gospodarstva. Poleg gospodarske problematike so se kajpak dotaknili tudi političnih vprašanj. Tako je De Carli dejal, da socialisti pričakujejo, da bo KD premostila krizo, ki je prišla spet na dan ob nedavnem kongresu. Kritike na račun komunistov zlasti kar zadeva splošna vprašanja pa je v svojem poročilu izrekel pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Trombetta. • Zaradi del bodo od jutri dalje do 20. t.m. zaprli za promet odsek pokrajinske ceste Tržič - Gradež in sicer od križišča v Bistrigni do križišča z Ulico Brasizza. no nižje od cene v nekaterih občinah na Tržaškem. Tudi občinska lekarna v Štandre-žu ne bo zabeležila primanjkljaja, kot že nekaj let sem. O tem podrobneje pa kdaj drugič. (mw) Dvojezična knjižnica v Romjanu spet odprta Na županstvu v Ronkah so uspešno premostili težave glede delovanja dvojezične knjižnice v Romjanu. Od jutri dalje bo ta ustanova spet redno odprta za občinstvo in sicer trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 18. ure. Knjižnica je bila nekaj mesecev zaprta zaradi težav z osebjem, zdaj pa je bilo to dokončno rešeno, pred kratkim pa je bila imenovana tudi kamisija za vprašanja slovenske manjšine. V socialnem večnamenskem centru v Gorici je še do 19. marca odprta razstava izdelkov, ki so jih v okviru laboratorijev za delovno usposabljanje izdelali handikapirani otroci in mladinci. Načrt vzgojno - izobraževalnega dela s handikapirano mladino je sad dogovora med občinsko upravo in pokrajinskim konzorcijem za skrbstvo in rehabilitacijo. Pobuda je za Gorico, mimo eksperimentalnega dela zadrug »La ruota« in »La felce« povsem nova, kaže pa, da je že dosegla spodbudne cilje. V laboratorijih za mizarstvo, vezenje in oblikovanje tkanin so namreč izdelali veliko predmetov za opremo prostorov v večnamenskem centru. Gre za koristne lesene predmete, kot so stojala za knjige in prtičke, za izdelke iz ročno barvanega blaga (zavese, predpasniki, brisače itd.) in za okrasne predmete iz vezene konoplje. Vsi izdelki so enostavni, vendar okusno in simpatično urejeni. Post Hamlet-tragika sodobnega človeka Z delom »Post Hamlet« se bo v sredo, ob 20.30, v Verdijevem gle dališču v Gorici predstavila skupina »Gli Incamminati«. Omenjeno de lo Giovannija Testorija — goriška publika je avtorja lahko pobliže spo znala na literarnem večeru »Srečanja z avtorji« v tem tednu — je bilo prvič predstavljeno lani milanski publiki in je doživelo ugoden odziv tako med kritiki kakor med publiko samo. Nositeljica glavne ženske vloge, Adriana Innocenti, pa je za vlogo. prejela lani visoko priznanje IDI v Saint Vincentu. Kaj pravzaprav delo predstavlja? V bistvu gre za v sodobni luči obravnavano tematiko znane Shakespearove drame. Testori, kot izrazit katoliško usmerjen pisec, skuša poudariti tragiko sodobnega človeka zaradi izgube vere v Boga, oziroma zaradi spremenjènih odnosov človek - božanstvo. Predstava, ki jo bo odigralo gledališče Gli Incamminati je izven abonmaja. Vstopnice in rezervacija mest v turističnem uradu Appiani. • Od včeraj zjutraj je v teku stavka uslužbencev ustanove Vigili giurati isontini. Uslužbenci te ustanove bodo stavkali do torka zjutraj. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi 11. marca avtobusni izlet v Cima Sappada. Vpisovanje do 8. marca na sedežu društva, oziroma v trgovini Baucon. Koncerti V Avditoriju bo danes ob 11. uri nastopil v okviru nedeljskih koncertov trio Angelo Vattimo (violina), Marcello Manueli (klarinet) in Barbara O-peka (klavir). Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 »Lo squa'o 3«. VITTORIA 15.30—22.00 »2019 — dopo la caduta di New York«. CORSO 15.00-22.00 »I paladini«. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Mai dire mai«. PRINCIPE 15.00-22.00 »Sapore di mare n. 2 — Un anno dopo«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Boj na Požiralniku«. 16.00— 18.00 »Bombarder« 20.00 »Eni in drugi« SVOBODA 16.00 »Boj na Požiralniku«. 18.00— 20.00 »Prepovedana ljubezen«. DESKLE 17.00 »Zajček dolgoušček«. 19.30 »Šest Švedinj v internatu«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 83 349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40-497. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojne tete Jožefe Frandolič vd. Višintin da; ruje jo nečaki 50 tisoč lir za pevski zbor KD Kras iz Dola - Poljan. ZAHVA1A Ob izgubi naše drage Jožefe Šauer vd. Mučič (PEPCE) se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali in jo pospremili k zadnjemu počitku. Jordan Cej v imenu svojcev in sorodnikov Štandrež, 4. marca 1984 U Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica -»' c.r.ag.l. skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN ŽENSKA - MOŠKA ^ KONFEKCIJA S\» TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174 Pletenine po promocijskih cenah. ZE SPET SNEG DO NIŽIN Čeprav praznovanje pusta sovpada s koncem zime, se slednja menda še ne misli posloviti. V petek ponoči in včeraj dopoldne je v višjih legah, ponekod pa vse do nižin, zlasti na novogoriškem območju, že spet močno snežilo. Zapadlo je od 15 do 40 cm novega, južnega snega, ki pa, vsaj po do sedaj razpoložljivih podatkih, še ni povzročil hujših težav. Po informacijah republiškega sekretariata za notranje zadeve v Novi Gorici so omejitve za tovornjake s prikolicami le na cesti med Idrijo in Godovičem ter «a cesti Godovič - Črni vrh - Ajdovščina. Cesta je sicer za osebna vozila prevozna, vendar je zimska oprema obvezna, ker je včeraj pričela pihati močna burja, bo najbrž nekaj dodatnih težav, kljub pluženju, zaradi zametov. Na Lokvah imajo nad poldrugi meter debelo snežno odejo, prav tako tudi v Črnem vrhu in v drugih zimskošportnih središčih. Vremenske razmere, vsaj tako zatrjujejo vremenoslovci, naj bi se danes bistveno izboljšale, čeprav se bo močno ohladilo. Urnik trgovin Trgovine v Gorici bodo na pustni torek popoldne tudi letos zaprte, v sredo bodo poslovale po običajnem umiku. Nekaj sprememb bo tudi v urniku poslovanja brivskih in frizerskih salonov: jutri bodo zaprti, v torek bo delovni čas samo od 8.30 do 12.30, v sredo pa bodo spet zaprti. Blago sumljivega izvora Orožniki v Staranzanu vodijo preiskavo o skupini, ki naj bi v zadnjem času zagrešila vrsto vlomov in tatvin v avtomobilih. Na domu ene- ga od osumljencev so namreč našli vrsto predmetov sumljivega izvora. V glavnem gre za radijske aparate, zvočnike in podobno tehnično blago. Orožniki vabijo občane, ki so v zadnjem času utrpeli tatvino, naj se javijo v njihovi vojašnici. Zakoniti lastniki pa bodo predmete najbrž težko prepoznali, ker so bile skrbno zabrisane registrske številke in drugi razpoznavni znaki. Razna obvestila Županstvo v Doberdobu obvešča, da bo občinska knjižnica jutri, 5. t.m., zaprta, 8. marca pa bo odprta od 15. do 17. ure. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Marco Tuniz, Giuseppe Gian, Alessandra S imonetti, Federico Salerno, Marco Cefarin. UMRLI SO: 88-letni upokojenec Virgilio Durigatti, 77-letni upokojenec Damiano Culot, 86-letna upokojenka Maria Ussai vdova Zorz, 80-letni upokojenec Giuseppe Trampuš, 66-letna Giovanna Cocolet vdova Zorzini, 64-letni upokojenec Eugenio Trinco, 56-letn tiskar Ezio Campestrini, 62-letni upokojenec Vittorio Ballaben, 59-letna upokojenka Isidora BandeUi, 58-letni upokojenec Mario Adami, 60-letna delavka Augusta Bisiach, 89-letna Eleonora Scarti vdova Chiozza. OKLICI : mesar Claudio Scorianz in gospodinja Sabrina Carbone, uradnik Graziano Macor in uradnica Maria Teresa Bressan, delavec Glauco Adriano Mania in učiteljica Arianna Cele-ghin. POROKE: inštalater Fabio Concion in gospodinja Aralda Santesso. Le avtobusna služba izkazuje deficit v vseh službah javnih storitev v Gorici V petek v Kulturnem domu pod vodstvom A. Nanuta Koncert simfonikov RTV Ljubljana v okviru abonmajske sezone GM GOJMIR DEMŠAR Nastop slovenskega simfoničnega orkestra pri abonmajskem koncertu Glasbene matice predstavlja vedno izjemen kulturni dogodek. To še posebej, ker si Glasbena matica v okviru pogojev svojega dedovanja ne more privoščiti več kot eno gostovanje večjega orkestralnega ansambla v teku sezone. Prihodnji petek bomo v Kulturnem domu prisluhnili koncertu simfonikov RTV Ljubljana, ki se bodo predstavili s svojim stalnim dirigentom Antonom Nanutom, solist pa bo klarinetist Silvio Pibrovec. Razvojna pot simfoničnega orkestra RTV Ljubljana je zanimiva. Ansambel, ki je bil ustanovljen predvsem za potrebe oddaj radia in kasneje televizije, je v teku let Postal nepogrešljiv člen v glasbenem življenju slovenske prestolnice ter se danes poleg simfoničnega orkestra Slovenske Filharmonije in Opere uvršča med vrhunske Posredovalce glasbene umetnosti. Značilnost tega ansambla je že od vsega začetka njegovega obstoja, da je sprejemal v svoje vrste mlade glasbenike, kar je dajalo poseben ton njegovim poustvaritvam. Pod vodstvom odličnih dirigentov, kot so Nanut, Munih in Hubad — da omenjamo le te tri — se je simfonični orkester RTV razvil v izbran umetniški korpus, ki razpolaga z zelo obsežnim repertoarjem simfonične literature. Dirigenta Antona Nanuta, primorskega rojaka iz Kanala ob Soči, ni potrebno posebej predstaviti, saj je bil že večkrat gost koncertnih in opernih odrov v Trstu 'n drugih krajih Primorske. Poleg koncertov pa spada v Nanutovo delovno področje tudi pedagogija. Iz njegove dirigentske šole na Akademiji za glasbo v Ljubljani je izšla vrsta mladih glasbenikov, ki se uspešno uveljavljajo v javnosti. Klarinetist Silvio Pibrovec je diplomiral na šoli Glasbene matice leta 1979 in sicer v razredu prof. Manuel-lija. Njegov nastop s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, bo njegova prva večja javna uveljavitev, toliko Pomembnejša, ker se bo predstavil z Liričnim koncertom za klarinet in orkester skladatelja Pavleta Merkuja. Pibrovec, ki se tudi pedagoško udejstvuje v šoli GM, je že kot študent pokazal odlične sposobnosti tako pri javnih nastopih doma in pri koncertnih gostovanjih šole. Spored koncerta Simfonikov RTV Ljubljana bo uvedla Uvertura k operi Ruslan in Ljudmila ruskega skladatelja "Hhajla Glinke (1804 1857). Z operama Ivan Suzanin ter Ruslan in Ljudmila je dal Glinka rojakom njihovo nacionalno operno umetnost, z vrsto krajših orkestralnih skladb pa je položil temelje ruski simfonični šoli. Sodobniki niso znali ceniti njegovega dela, saj so njegovo opero Ivan Suzanin pri krstni predstavi zavrnili kot »ko-cijaško muziko«, danes pa velja Glinka za prvega klasika cuske glasbe. Pavle Merkù je v našem kulturnem prostoru skoraj nepretrgoma navzoč kot skladatelj, esejist, avtor številnih člankov, med katerimi pritegnejo zlasti oni, ki nam približajo naše rojake iz Terskih dolin in Rezije. V svojih glasbenih delih se Merkù dotakne skoraj vseh področij glasbe: orkestralne, med katero gre posebej omeniti slovensko rapsodijo za godala »Ali, sijaj, sijaj, sonce« — eno najboljših slovenskih skladb te vrste, dalje spadajo sem koncerti vokalno - istrumentalna dela, opera Kačji pastir in številna komorno - glasbena dela. Njegov Lirični koncert za klarinet in orkester (1959) sta 1. 1961 prvič izvajala v Trstu orkester gledališča Verdi z dirigentom Faldijem in solist Giorgio Brezigar, tokrat pa ga bo v Kulturnem domu predstavil simfonični orkester RTV Ljubljana s solistom Silvijem Pi-brovcem. Še enemu slovenskemu glasbenemu delu bomo tokrat prisluhnili v Kulturnem domu; Prizorom iz Bele krajine za simfonični orkester. Njegov avtor, Pavel Mihelčič, po rodu Novomeščan (roj. 1. 1937) sodi danes med najbolj upoštevane slovenske glasbene ustvarjalce. V njegovem opusu prevladuje orkestralna in komorna glas ba, v kateri se poslužuje tudi najsodobnejših skladateljskih prijemov. Pavla Mihelčiča vežejo na Belo krajino mladostna doživetja in spomini in pogosto vpleta v svoje skladbe folklorno motiviko, ki je tam doma. Skladbo Prizori iz Bele krajine s stavki: Tanka, mala konopljica, Zeleno drevce. Venci beli in Trideset junakov je Mihelčič napisal 1. 1982, po naročilu RTV Ljubljana. V drugem delu koncerta bo Simfonični orkester RTV Ljubljana zaigral Rimski - Korsakova simfonično suito Šeherezada, ki sodi med njegove najbolj efektne in u-spešne orkestralne kompozicije. Šeherezada, ki je nastala 1. 1885, učinkuje zlasti s svojo očarujočo ritmiko in opojno zvočnostjo. Umetnost in-strumentacije je tu dosegla nenavadno popolnost. Skladateljeva sposobnost, da dà temam vedno novo mikavnost z najfinejšimi barvnimi niansami in s stalno spreminjajočimi zvočnimi kombinacijami, je vredno vsega občudovanja. Rimski Korsakov je iz arabsko - perzijske zbirke pravljic »Tisoč in ena noč« uglasbil štiri pripovedke lepe Šeherezade, princese, ki s pripovedovanjem pravljic zamoti okrutnega sultana Šahriara, ki je sklenil zaradi nezvestobe prve žene umoriti vsako naslednjo ženo takoj po prvi noči. Oba glavna junaka predstavi skladatelj že takoj v uvodu: sultana z mračno, ukazujočo basovsko temo, ljubko Šeherezado pa s tekočo melodijo v violini solo ob spremljavi akordov harfe. Ti dve kontrastni temi se pojavljata z različnimi preobrazbami skozi vso suito, dokler se na koncu ne združita v znak sprave in pomiritve. »Hovanščina« v JOŽE KOREN Približno vsakih deset let prihaja na oder gledališča Verdi »Hovanščina«, tipično ruska opera skladatelja Modesta P. Musorgskega v orkestraciji Rimski Korsakova. Kot znano Musorgski »Hovanščine» ni dokončal in ji je konec zadnjega dejanja napisal Rimski - Korsakov in opero tudi orkestriral. Poznavalci izvirne partiture menijo, da ji je Rimski - Korsakov s svojim posegom, ki priča med drugim tudi o različnem odnosu do muzikalne govorice in do vloge muzike v tistem času, ki je po eni strani združevala v isti ustvarjalni krog slovite peterice (Balakirev, Borodin, Rimski - Korsakov, Musorgski) oba skladatelja, po drugi strani pa ju razdvajala, na določen način, predvsem pa v glasbeni formi, odvzel nekaj tiste pristnosti, ki jo ima v sebi glasba Musorgskega. »Hovanščina« je izrazita ruska narodna oziroma ljudska opera, v kateri je glavni akter ljudstvo, tokrat za raz liko od »Borisa Godunova« že protagonist svoje volje, pa čeprav še v pogojih neke tradicionalne podzavesti svoje nemoči, ki ga nazadnje vodi v samožrtvovahje. Gre torej za zgodo vinsko dramo, ki zajema snov iz upora Strelcev pod vodstvom kneza Ivana Hovanskega in njegovega sina An dreja v času vladanja cesarice Sofije leta 1682, gre za spopad med staro konservativno pravoslavno Rusijo, ki jo v delu pooseblja lik popa Dositeja, in med novo »zapadnjaško« Rusijo Petra I. Velikega, ki jo v »Hovanščini« poosebja glavni antagonist Ivana Hovanskega, knez Golicin. Na eni strani torej ljudstvo, ki se začenja pojavljati kot zgodovinski subjekt, na drugi intrige med knezi v boju za oblast nad ljudstvom. Musorgski je seveda na strani ljud stva a ne — kot bi bilo zmotno misliti — na strani konservativne pravoslavne Rusije, pač pa na strani ljudstva kot opozicijske moči proti avtokratski državi, proti protljudski in torej protiruski oblasti. Ta njegova opredelitev, ki je sicer prisotna v vsem njegovem glasbenem opusu, je zato tudi v osnovi njegove glasbene zasnove »Hovanščine«, kjer je muzika — po njegovi lastni oznaki — človeška govorica v spojitvi recitativa z melodijo, kjer je muzika tako v orkestralnem gledališču Verdi kot vokalnem delu v funkciji psihologije njenih akterjev, muzika torej, ki govori z jezikom življenja v vseh njegovih manifestacijah, jezikom ruskega življenja seveda. Uprizoritev v Verdiju v tradicionalni režiji Mladena Sabliča in pod glasbenim vodstvom dirigenta Balda Podiča in zborovodje Andrea Giorgija, je slonela na galeriji odličnih pevcev, med katerimi pritiče prvo mesto basistu Paolu Washingtonu v vlogi kneza Hovanskega. Pevec je ustvaril igralsko in pevsko imeniten lik, presenetljivo ruski zlasti v glasu, ki ga odlikuje bogata barvitost in izenačenost v vseh višinah. Popa Dositeja, vodje razkolnikov, je tolmačil ruski basist Geor-gij Selesnev, pevec velikega vokalnega obsega. Njegov Dosile j je bil močno dramatično obarvan, vendar z gla sovno preostrimi konturami brez barvitosti, ki bi se mu podajala. Baritonist Brian Kemp je bil glasovno zelo dober bojard Šakloviti, Gaetano Sca-no je z nekoliko zastrtim tenorjem pel vlogo kneza Golicina, tenorist Ruggero Bondino pa bolj izrazito kneza Andreja Hovanskega. Marfa španske mezzosopranistke Carmen Gonzales je zlasti z barvo glasu, pa tudi z interpretacijo, odstopala iz galerije »ruskih likov«. V manjših, toda v muzikalnem oziru prav nič postranskih vlogah, so nastopili še Mariza Ferraro (Emma), Giuseppe Botta (pisar), Vito Susca (Varsonofjev), Andrea Snarski (Kurska), Mario Sarti (Strele), Enrico Marini (Strele), Fulvia Ciano (Su-sana), Dario Žerjal (Strehnjev) in Nicole Potier kot prva plesalka. Celotna uprizoritev tako v režiserskem kot v muzikalnem oziru, je bila na dostojni ravni, čeprav ni blestela v vsem štiridejanskem razponu. Predvsem v zadnjem dejanju je popustila intenzivnost orkestralnega muziciranja, pa tudi skladnost med orkestrom in zborom ni bila vedno najboljša. Kljub temu je orkester na trenutke nudil prepričljivo muzikalno oporo tako solistom kot zlasti zboru, lei ga je dirigent Andrea Giorig tudi tokrat skrbno pripravil in z njim dosegel prekrasne učinke v ustvarjanju malodane kar pristne ruske atmosfere zlasti v pianih in pianissimih. V celotnem kontekstu uprizoritve se je lepo uveljavil tudi balet gledališča Verdi s perzijskimi plesi v koreografiji Gian-carla Vantaggia. Monumentalno sceno s silhuetami Kremlja v ozadju, je zasnoval Nicola Benois. DUŠAN JELINČIČ Prejšnji teden se je v Trstu, v gledališču Cristallo, oglasil veliki Ja*?. tisti, ki ga lahko označimo z I liko začetnico, jazz, ki je obenem glasba, spomin, umetnost in odtenek domišljije in sanjavosti, ki jo danda-nes vse bolj pogrešamo. V skoraj F^ni dvorani (!) je nastopil veliki ^ujanski pianist Giorgio Gaslini, ti-U. ki je v Italiji nanovo odkril jazz, dal okvire in dimenzije ter ga pio obogatil z vsemi glasbenimi .yrstmi in primesmi, ki sestavljajo ta P »svobodne« glasbe, j “O Pred kratkim je jazz v Italiji bdi o Gaslini, potem ko pa je le ta usta-ovu svojo jazzovsko šolo, skozi kačo je šlo več sto gojencev, se je tav®ovo »kadrovanje« takoj poznalo, Ko da ima sedaj Ita'ija nekaj jazzi-nti mednarodni ravni. Giorgio Gaslini je ob aačetku svoje-fa koncerta zaigral nekaj klasičnih s>TnZ?vskih skladb, kot je znamenita be ;:onU Keliha Jar retta in pa sklad-in ™Hesa Davisa, Theloniusu Monka se drugih modernejših avtorjev. no«i°’ 1 Velika Izbira CVETIC In RASTLIN za stanovanja In vrtove z dostavo na dom vse potrebno za Izredne priložnosti — nadalje semena - čebulice In gnojila TRST — Salita dl Gretta 34/a — Telefon 411-219 PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vra Prihranek do 30<7o goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona St. 308 z dne 29/5/1982.