4. štev.
V Ljubljani, v četrtek 29. aprila 180.
Letnik VIII.
Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiBka lkrat, '-II n «i n 1 n
n ii II n 3 n
Pri večkratnem tiskanji s« tonit primerno zmanjša.
R oko pi si
se ne vračajo, nefrankovans pisma se ne sprejemajo.
N «ročnino prejema opravni&tvo (administracija) in ehspedieija n» Dunajski cesti 5t. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti prejemar velja :
Za ceio ieto . . 10 gi. — kr. ia poiieta . , 5 _ ta četrt leta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gi. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na (iom pošiljan veliA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši štev 15.
Izhaja po trikrat na teden in Bicer v torek, četrtek in sonoto.
Govor slovenskega poslanca gospoda Klima
v državnem zboru za slovenske srednje šole.
Ker vem, kako treba hiteti z obravnavo državnega proračuna in ne zavleči je b predolgim govorjenjem, bi se ne bil oglasil , ako bi ta resolucija ne bila tako napadena od leve strani. Tako se mi pa zdi, da mi je dolžnost potegniti se za narod slovenski, ki vendar enkrat nadja se ozira na materni jezik svoj.
Kdor verjame besedam govornikov na levi strani (Duhaču in Foreggerju), bo mislil, da se nam v tej zadevi ni kar nič pritoževati in spenjati po kaki spremembi. Saj gospoda si štejeta v dolžnost, klicati nam, da se slovenski jezik zadosti goji in da je kot učni jezik v šole že zdaj vpeljan, a da, ker je na prenizki stopinji, večega ozira še vreden ni itd.
V prejšnjih sej eni je že nek poslanec s Češkega nam isto očital ter pravil, da se ne le pri sodnijah in uradih občuje z ljudmi v njih maternem jeziku, marveč da je tudi učencem dana prilika vzdigniti se do viših šol, ne da bi bili do tje učili se kaj v kakem drugem, kakor v svojem maternem jeziku. Jaz ne vem kje so gospodje one strani tako čudno podučili se o tem ; po svojih lastnih skušnjah gotovo ne, ker bi ne mogli trditi reči, ki so pri nas ravno narobe. Že poslanec z Iiavdnica je govorniku z velikega posestva češkega odgovoril, da to češkemu narodu nikakor ni toliko mogoče, kakor nemškemu, in da morajo češke šole vzdržavati le občine same, za nemške pa
jim skrbi država. Jaz imam tem besedam gospoda Tonnerja še pristaviti, da po slovenskih deželah je to kar naravnost nemogoče, kajti poldrug milijon Slovencev nima ne ene same srednje šole, na ktpri bi bil slovenski jezik zares vpeljan kot učni jezik in kjer bi se toliko oziralo na nj, kar je potrebno, da se učenec more dobro izobražiti v svojem maternem jeziku.
Pač nahajamo v proračunski predlogi pri gimnazijah v Ljubljani, Novemmestu in Kranji pridjano opombo ,,nemško slovenska", in komur prave razmere niso znane, ta bi prav lahko mislil, da imamo vsaj na Kranjskem nemško-slovenske, t. j. utrakvistične (dvojnega jezika) šole. Ker toraj ta pristavek na videz pobija mojo nasprotno trditev, bom za potrjenje svojih besedi navedel nič manj važno pričo, kakor prejšnega naučnega ministra samega. Pri seji proračunskega odseka 11. febr. 1880 je gosp. dr. Stremayer na razloge dr. Vošnjakove, ho-teč braniti se očitanja, da je bila Kranjska gimnazija opuščena le z mržnje do slovenskega naroda, odgovoril: „Kranjska gimn azija je bila nemška, toraj razpade natolcevanje pred-govornika v nič." Kdaj je minister povedal resnico: ali takrat, ko je v predlogi, sestavljeni pod njegovim vodstvom, to gimnazijo imenoval „nemško-slovensko", ali pa takrat, ko je rekel, da je nemška? Jaz mislim pač, da le zadnji pot, in to je tudi resnica. Huje ko po „natolcevanji" poslanca celjsko brežkih kme tiškib občin (dr. Vošnjaka), ki se vendar naslanja na to, kar vlada v svojih predlogah sama pravi, huje ko po „narodnih hujskajočih listih"
— kakor se je dopadlo takrat reči gospodu ministru — se zapeljuje po mojih mislih ljudstvo s tem, če kdo zdaj tako, zdt«j drugače govori in ravna, kakor mu tisti hip za dosego cilja bolje kaže.
Še manj je jugoslovanskim dijakom , do-končavšim srednje šole, mogoče, do dobrega .izobraziti se na kakem slovanskem vseučilišči. Jaz bi se te reči še dotaknil ne bil, ker ne spada sem, če bi govornik ravno pred mano ne bil toliko govoril o vseučiliščih. Imamo pač jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu, ki vendar le ne bo tako slabo, kakor je govornik pred mano pravil, in je Dalmatincem, Istrijanom in Slovencem prav priležno. Ali podualizmu smo prišli tako daleč, da je za nas Slovence toliko, kakor da bi ga ne bilo, ker Hrvaško že tako rekoč veljaj za unanjo tujo zemljo in tam prestani izpiti in pr.dobljeni diplomi v Cislaj-taniji nimajo veljave.
Postava zahteva, in to se tudi popolnoma samo ob seki razume, da bi morali učitelji in profesorji po srednjih šolah na Slovenskem memo nemščine tudi slovensčine zmožni biti. Ali kakor je prejšnji naučni minister znal izraz ,.nemško-slovenski" tako prjstriči, da ni ostalo nič ko „nemško", tako se tudi s postavno do-Irčbo ni prav natanko ravnalo in nastavljali so se po naših „nemško-slovenskih" šolah učitelji ki slovenščine niso ne le dosti zmožni, marveč je čisto nič ne znajo. (Klici: čujtel) In taki nemški profesorji ne podučujejo le po viših, marveč tudi po nižih razredih naših srednjih šol, v kterih velika večina učencev v nemškem jeziku še ni tako trdna, da bi mogla
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
VII. Volitev, pred njo in po nji.
(Dalje.)
Drugi dan gre učitelj v mesto k šolskemu nadzorniku, nič hudega nadjaje se, ker mu vest nič slabega ne očita. Kako pa strmi, ko ga nadzornik sprejme temnega.obraza iu z ostro besedo 1
„Lepa poročila mi dohajajo o vas" — zareži nad njim — „mesto s šolo, se pečate rajši s politiko, mesto otroke v šolskih rečeh, podučujete odraščene v politiki in jih huj-skatc k uporu zoper sedanji splošni napredek 1"
„To ni res" — reče učitelj odločno.
„Tiho 1 Jaz imam govoriti, ne vi" — ga vstavi nadzornik in nadaljuje: „Tudi ste preveč v družbi duhovnikov, ki sta oba huda nasprotnika napredka; župnik jc še celo javno v cerkvi s prižnicc hujskal k uporu zoper sedanjo sistemo ali, kar jc isto, zoper vlado."
„Kdo to pravi?" — zaropoče učitelj.
„Jaz nimam odgovora dajati vam, razumite" — zareži nadzornik še huje in go-
vori dalje: „Poročilo se mi je še, da zanemarjate šolo o marsikaki priliki, posebno kedar je kak pogreb ali kaka maša za mrtve."
„Sem pač organist in pevec, a zamuda ni velika, ker to vse popravim."
„Izgovor jo prazen" — zarohni mogoč-njak — „vi ste učitelj, nič druzega. Pa šc nekaj. Zakaj pa pri zadnji volitvi niste volili dr. Zvitoviča, čeravno ste vedeli, da jo kandidat našo liberalno napredne stranke?"
„Volitev jc prosta reč, mislim."
„Tako? Vi sto na svojem sedanjem mestu v slabi družbi, kteri vas bo treba odtegniti. Pripravite so na to."
S tem pokaže mogočni strmcčcmti učitelju hrbet in ko ta vendar še stoji na mestu kakor okamnen, se oni obrno in reče strogo:
„Ali niste razumeli? Nimam več govoriti z vami."
Učitelj ves pobit in gre pove doma, kaj sc muje zgodilo. Gospoda, očo Petelin, Nežika -vsi strmo nad tem, Petelin celo reče: „Stavim glavo, čc tukaj kje zopet nc tiči kaj Janeza."
Ta dan niso šo nič sklenili druzega koi to, da jc treba čakati, kaj pride; sc bodo žel
še potem posvetovali. Noč ni bila nobenemu izmed njih zelo mirna, posebno gospod župnik je videl črno meglo zbirati se nad Brežko vasjo, pred kratkim še tako mirno in srečno.
Res so bili ti oblaki črni, že so jele ka-pati debelo kapljo ž njih. Prav debela je kanila najprej na gospoda župnika v podobi pisma, ki ga je klicalo k okrajnemu glavarstvu na odgovor v političnih zadevah. Svcst si ni bil nič slabega, zato se je mirno odpeljal k gosposki, s ktero jc imel tako večkrat kaj opraviti. Okrajni glavar ga nekako temno pogleda, mu pokaže sedež in pokliče pisarja. Gospod župnik se temu zelo čudi, še bolj pa strmi, ko ga okrajni glavar ogovori:
„Gospod župnik! Priš'a jc zoper vas tožba, da ste neko nedeljo v cerkvi s prižniee hujskali ljudstvo zoper vlado in scdaujc postavo in meni je naročeno, to reč nadrobneje preiskavati, predno jo dobi deželna sodnija v roke. Zato prosim, da 1111 odgovarjato na vprašanja, ktera vam bodem stavil."
Po tem jo bilo obširno in nadrobno izpraševanje in pri tem jo gospod župnik zvedel, kako so bile besedo njegove prcsukanc, zavite v vse drugo, veliko hujšo stran.
dobro razumeti učitelja , kteri jim svoje tva-rine ne more umneje razložiti v njenem ma-ternem jeziku. Da se imajo zavoljo tega ne le otroci boriti z največimi težavami, ampak da to silno škoduje tudi učnemu predmetu, tega mi ne bo treba še posebno povdarjati.
Prav tako je med vodji (direktorji) srednjih šol po Slovenskem komaj par takih, ki s starši svojih šolskih učencev morejo govoriti brez tolmača. (Klici : čujte ! čujte !) In vendar veste, gospoda, kako zelo potrebno je to za šolski napredek otrok, da se starši morejo pogovarjati in sporazumeti z vodji šol.
Pač nam ne manjka izvrstnih domačih učiteljev, ali ti so se morali prej omenjenim nemškim profesorjem umakniti nekaj „iz službenih oiirov", večkrat pa tudi le zavoljo druž-binskih zadev, da tast more imeti svojega zeta blizo sebe, ali pa izpraznenega mesta niso dobili, če so se za nj oglasili.
Da se je prej omenjenim domačim zastavila pot nazaj v domovino, so večkrat — če se ne motim, okoli petnajstkrat — ravno najvažnejša mesta, mesta šolskih vodij, oddali brez vsega, po postavi zapovedanega razpisa. So se pač bali priti v neprijetno zadrego , da bi bili morali zaslužne domače profesorje vendarle v poštev jemati in nazadnje morda celo dati j.m prošena mesta; kje pa bi bila ostala potem precartana nemška kultura? In bi tako ravnanje ne biio morda utegnilo pri nekterih zbuditi slabe misli in suma, da se Slovencem na reke gre, kar bi bilo po mislih nekterih ljudi se ve da strašanska krivica?
Prav tako, kakor z oddajanjem voditelj-Bkih in učiteljskih služeb, je z nastavljenjem šolskih nadzornikov. Za časa Iioheuvvartovega ministerstva so na Kranjskem pač postavili šolskega nadzornika (Šolarja), ki je bil res kos svojemu posiu; njemu je bilo izročeno nadzorstvo humanističnih in realističnih predmetov. Pa kmalu po odstopu Hohenvvartovega ministerstva se je začel mu čas trpljenja. Z izgovorom, da ni ugodno za napredovanje vel nosti, če eden nadzornik nadzira vse predmete, so mu odvzeli nadzorstvo realističnih pred metov in izročili to nadzorniku v Gradcu, ki ni hodil le nadzirat, ampak tudi k sejam de želnega šolskega sveta v Ljubljano skrbet za povzdigo nemške kulture. Predlanskem pa je bil ta šolski nadzornik (Šolar) premeščen v
Dalmacijo, čeravno on sam tega ni prosil niti želel. Ne bom ravno trdil, da se je to zgodilo zato, ker je slovenskega rodu, vendar seje pa vsakemu tako zdelo. In za tem nimamo nobenega svojega šolskega nadzornika več, marveč izroč li so nadzorstvo naših srednjih šol nadzornikoma ob skrajnih mejah naših, v Trstu in Gradcu; teh ima pa zdaj vsak oba predmeta, humanističnega in realističnega, kar prej ni smelo biti. Res, lepa ilustracija skrajšanja dela in drž. vaičnostil Razen tega nobeden izmed nju ni zuiožeu slovenščine. Kako pri tem moreta nadzirati napredek na nemško-slovenskih srednjih šolah, posebno še v slovenščini, to je zastavica, ktero bodo tudi gospodje one straui zelo težko uganili.
Pri takih razmerah se mi prav čudne zde pritožbe nekih poslancev levice, češ, da je po deželah z zmešauim prebivalstvom nemški živelj v nevarnosti, da se ustavoverni uradniki tožijo, da uradnikom, častnikom in državnim služabnikom na več krajih ni mogoče, svoje otroke dati odgojevati v nemškem jeziku itd. .Po načelih poslauca iz Tešena, ki je upiral se temu, da bi se poslanec s Češkega potezal za prebivalce v Šleziji, ker ima ta dežela tako sama svoje poslance v tej zbornici, — bi mi gospode z one straui lahko prašaii, kako da1, ie to, da oni v imenu vseh Nemcev, toraj tudi za one dežele povzdigajo Bvoj glas , kterih tu ne zastopajo in ki imajo tudi same svoje poslance ?
Pa še celo ako jim pripoznamo to pravico (iu zakaj bi je ne?), moramo reči, da je njihov strah za nemštvo prazen. Prav po pravici je nek govornik te strani že omenil, da Nemci nimajo prav nobenega vzroka tožiti, dajibkdo zatira, ker še niso skusili, kaj se pravi zatiranim biti. (Klici: Ues je to I)
Vam se čudno zdi, da mi od učiteljev, ki imajo opraviti s slovenskimi otroci, zahtevamo znanje slovenskega jezika. Kaj bi rekli Vi, če bi na kakem čisto nemškem zavodu za kteri koli predmet, Vam nastavili profesorja, ki bi ne znal nemški? Ali bi se Vam to ne zdelo neuaravno? Bi li ne zahtevali po vsi pravici od njega znanja nemškega jezika?
No, pri nas so take nenaravne razmere. Je že izjema, če zna kak profesor slovenski, pravilo pa, da mu tega ni treba znati.
Vi ste razkačeni, da je bilo nekaj urad-
nikov Vaše 6trauke premeščenih, ali bolje: povišanih. Kak hrup bi bili Vi — po Vaših besedah o splošni debati sklepati — zagnali še le, če bi bil nemštvo zadel le stotinski del tega, kar so morali slovanski narodi leta in leta prestajati (Klici: res je!); če bi bili pri Vas profesorje in uradnike, ki ljubezni do svojega naroda in milega maternega jezika niso skrivali, uradno ali „iz službenih ozirov", kakor se pravi, prestavljali na najskrajnejše meje cesarstva, kakor se je pri nas sto- in stokrat zgodilo , čeravno se jim v službenih zadevah ni moglo nič očitati? (Klici: čujte!)
Govornik one strani se je sklicaval na to, češ, ,,da Nemci primeroma gotovo ne plačujejo manjših davkov, ko slovansko prebivalstvo;" temu je pridal, da bi se Nemci pravični postavi o narodnostih ne upirali. Kaj mu je pa ta „pravičnost" za nenemške narode — in kakor da bi se bil že kesal, češ, da je preveč odjenjal — to je razvidno iz njegovih besedi: da se upira naravni vpeljavi slovenskega jezika v srednje šole! In zakaj se vpira? Ker je po nemških šolah več učencev ko po slovenskih ! Mi v tem popolnoma pritrdimo temu štajarskemu poslancu: po nemških šolah je res več učencev ko po slovenskih, kajti slovenskih — kakor sem dokazal, v reBnici skoro še ni, toraj še tisti ne morejo obiskovati jih, ki bi jih radi obiskovali.
Tudi v tem se strinjamo z omenjenim poslancem , da so Nemcem davki odmerjeni po isti meri, kakor Slovanom. Toda Nemci vsaj nekaj za to dobe, mi pa smo Bi morali ob enakem plačevanji davka do zdaj velikrat in v več rečeh sami pomagati, če smo hoteli kaj storiti za razvoj narodnosti svoje. Ko smo se oglasili za slovenske šole, nam je takratno ministerstvo (Giskra) odgovorilo : „če Slovenci hočejo imeti slovenske šole, naj si jih pa sami napravijo !" Nemci pa že smejo zahtevati, da se za 5 do 10 nemških otrok napravi šola na državne stroške! Ali tu ne pride človeku na miBel znani pregovor: „Kmet — to je pa kaj druzega?" Jaz sem prepričan, da bi tudi nam ne bili dali onega odgovora, če bi bili zahtevali šole nemške. Saj so še celo za slovansko in tudi nekoliko polaščeno Dalmacijo predlagali nemško šolo! Morda bi bili potem nam celo tako velikodušni, kakor so bili
„Kdo je pa tisti lažujivec iu nesramnež, ki je moje besede tako hudobno presukal ?" — praša župnik uevoljcu in zavzet.
„To bodete že zvedeli" — je okrajnega glavarja odgovor — „za zdaj jo dovolj, da uc tajite, da ste tako ali enako govorili."
„Ne tako in ne enako" — so uprd odločno gospod župnik — „moje besede — in prav dobro se jih še spominjam — so bile te-le."
In pove besede svojega govora, kakor so bile spredaj žc navedene.
„Bo pač treba prič za to" — omeni okrajni glavar — „daljna razprava bo tako pri deželni soduiji, kteri moram jio vsem tem oddati vse spise v preiskavo. Žal mi je, ker do zdaj od vas ni bilo nič slabega slišati iu ste bili znani za mirnega duhovnika."
Gospod župnik gre in ugiba, kdo bi bil tako hudoben, da bi s krivo tožbo njega hotel pogubiti. Bal se preiskavo ni, ker mu je bila vest lahka, in gotovo bi ue bil nikomur nič povedal, ako bi se uc bil spomnil, da imii iskati prič za svojo besedo v cerkvi. Kje jih bo iskal? Kje drugje ko pri Petelinu! Zvečer sc poda tje iu najde tam tudi učitelja. Ta
ravuo bere in poslovenuje očetu obširen nem-j „No bo drugače, da si najamete odvet-ški spis iu je ž njim že skoro pri koncu. Pe-lnika ali advokata, da bo delal za vas, ker vi teliu je ves razjarjen in podpira glavo s pe-|sami niste zmožni boriti se s tistimi para-stjo, druga pest pa jo na mizi, ob ktero sera I grafi" — reče župnik.
ter tje buta.
„No , kaj imate tako važnega ?" — praša župnik, ko jc sedel za mizo.
„Ej, zavoljo Janeza jo , Bog mu priza-nesi" — odgovori oče — „zdaj mi je natve-zil pravdo, pa naj vam učitelj povč, jaz grem po vina."
Učitelj v kratkem razloži gospodu župniku , da dr. Zvitovič toži v imenu Janeza očeta Petelina, češ, da jo s pogodbo z zetoma hotel svojega siua spraviti ob pristojni mu delež od premoženja, in da ta tožba zamc-tujc pogodbo kot ueveljavno in protipostavno, čc sc oče Petelin no izkaže s pismi, ktera bi potrdila, da jo Janezu žc izplačal vse, kar mu gre.
V tem pride oče Petelin, ki je odličnejiin gostom še zmiraj vina donašal, čeravno ni bil več gospodar.
„Ali ni to res strašno?" — sc obrne
I proti gospodu župniku — „kaj mi bo storiti, svetujte mi!"
„Jej, jej, še v starih letih pride kaj tacega nad-mc" — tarna očo — „in to vse zavoljo mojega spridenega študenta."
„Saj se meni skoro ravno tako godi" — reče župnik — in pove, zakaj jo bil v mesto k gosposki poklican in kaj je tam zvedel. Oba poslušalca strmita nad tako hudobijo, a oče Petelin reče:
„To je storil Miha, Juri, ali pa Rokcc, če ne vsi trije, nobeden drug."
„In za vsem tem tiči Janez , verjemito mi!" — pristavi učitelj.
„Mogoče, ker je ta ljudi spridil iu na-hujskal" — pravi župnik — „pa jaz sc nič nc bojim. Samo sitnosti bodo in treba mi bo prič. Ali bota vidva pričala, kako sem jaz govoril ?"
„O, kaj pa da, pred vsakim in na vsako prisego" — obljubita Pctcliu in učitelj, prvi pa še pristavi: „Najbolj pa ve to stari Po-tokarin tudi Matiček, bota šla pa šc ta dva, saj bota šla rada. Dobi sejih pa tudi še več."
černovicam, in bi nam bili dali v Ljubljani še vseučilišče, če bi bili prosili nemškega.
Mi Vam, gospoda levice I prav s srca privoščimo Vaše nemške šole, pa ravno zato Be Vam bo umevno zdelo, če enako pravico zahtevamo tudi zii se in tirjamo1, da se za pol drugi milijon Slovencev srednje šole vredd tako, kakor bodo za naš narod primerne, če pa to tirjamo za vse dežele, po kterih bivajo Slovenci, moramo to še s tem večo odločnostjo tirjati za deželo kranjsko, ker Kranjska ni de žela z mešanim prebivalstvom tako, kakor ne-ktere druge. Zato se moramo vpreli izreku mariborskega poslanca, ki je trdil, da je Bkoro po vseh srednjih šolah po Kranjskem in Š'a-jarskem tako, kakor v Mariboru, in da mora biti s podukom po drugih šolah ravno tako, kakor zahteva on za mariborske. Sajjeznauo, da ravno Maribor je eno tistih mest, ki bo bila zadnji čas svojemu rodu. slovenskemu narodu, najhu.e odtujena iu ponemčena.
Kar se pa posebno Kranjske tiče, tam ni pravega mešanega prebivalstva, kajti kakor zadnje ljud sko številjenje kaže, je vdeželi 450.000 Slovencev in ne prav 20000 Nemcev, pa ne po vsi deželi med slovenskim prebivalstvom raztre-šenih, ampak skupaj v svojem k o-čevBkem okraji in na Fužinah (Weis-senfelB) tik ob meji koroški.
Vsi oni, ki so se prej šiulili za Nemce, zdaj pa le za „liberalno'1 stranko, in so zahtevali nemških šol, so — izvzemši nekaj uradnikov tujcev, ljudje čisto slovenskega rodii, ki so Be le zavoljo dobička, kterega je do zdaj nesla nemško-liberalna vera, oklepali nemške stranke, svoje otroke v srednje šole vpisavali za nemce in jih celö odvezavali od poduka v slovenščini; njih starši pa morda še zdaj v kaki vasi kje s svojimi sosedi govore slovenski, ker druzega jezika nobenega ne znajo, in ne strme malo, kako da je njih sin kar čei noč postal Grman (Nemec). (Levica se smeje.) Da nam taki „nemci" niso Nemci, in da nam toraj ne more biti prav, če se njih otroci opro-ščujejo učenja slovenščine — kar bi pa ob splošnem podučevanji v slovenski materinščini nikakor mogoče ne bilo, to böte, gospoda, tem lajše razumeli, ker se morajo otroci staršev, kteri svojega slovenskega rodu ne zatajujejo, učiti obeh jezikov, potem pa, dokončavši svoje študije, se pri prošnjah za službe vendar-le
nazaj porivajo za one, ki se slovenskega jezika z lenobe niso hoteli učiti, in se zavoljo svoje slovenske naroduosti še preganjajo. (Konec prih.)
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 28. aprila.
V	kratkem se bo razglasil ministerski ukaz, s kterim se bo zapovedalo uradom na Češkem, da morajo spoštovati narodno ravnopravnost. Uradovalo se bo v nemškem iu češkem ježku, kakor bodo stranke zahtevale. Po tem takem morajo tudi uradniki obeh jež kov zmožni biti.
Radovedni smo, zakaj Be isto ne določi tudi za Kranjsko deželo, ki je vendar skoraj izključljivo slovenska. Pri nas se ravno-pravuost prav nič ne spoštuje. Ko je naš vrednik zahteval Blovensk poziv, sklicevala se je deželna sodnija na nek miniBterski ukaz, vsled kterega se s takimi strankami slovenski občuje, ki nemščine niso zmožni. Ali bo pač ta ukaz še nadalje svojo veljavo obdržal? Sicer se pa tudi tega ukazane drže. Pravili so nam tudi taki ljudje, ki nemščine niso zmožni, da dobivajo vse le v nemškem jeziku pisano od uradov. Kdaj se bo pri nas kaj zboljšalo v tem oziru?
V	državnem zboru je bila sprejeta tudi resolucija o slovenskih pripravni ca h v Ljubljaui in Mariboru. Nemškutarji so kar zeleni od jeze, pa si ne morejo pomagati. „Tagblatt-1 predrzuo napada spoštovanega poslanca ljubljanskega mesta, viteza Schneida, ker se je za slovenščino potegnil. Isti,.turški1, listič tudi z veseljem ponatiskuje govor mariborskega Duhača. Odkar so se pri zadnjih volitvah v državni zbor grablje zlomile, nemajo kranjski nemškutarji tam nobenega govornika a Ia Dežman, in v tej sili se oklepajo štajarskib nemškutarjev, kterih ideje taki strauki primerno zastopata doktorja Dubač in Foregger (recte Podrekar.) Počasi bo tudi tema dvema tal /manjkalo pod nogami, kakor jih je zmanjkalo Dežmanu , Seidlu, Suppanu , Hočevarju, Schafferju, itd.
V nanje države.
V	Albaniji vre. Albanci napadajo srbsko ozemlje, se ustavljajo z orožjem Črnigori, grozč Grkom in kljubujejo celi Evropi, in to vse pred očmi turške vlade, ktera ali neče ali
„Če bo treba! Pa sta menda že dva zadosti" — sklene gospod župnik.
„Glejte no, kam pa te-le ženo?" — za-upije Petelinova mati v sobo.
Vsi šinejo kvišku k oknam in vidijo tam žandarje, ki ženo več zvezanih fantov skoz vas. „Bodo menda tisti, ki so na Potoku pretepli našega Jaueza, pa le premalo" — reče Petelin , mati pa so spusti v jok in tarna na ves glas:
„Kaj sem se jaz reva pregrešila, da mi jo Bog dal takega sina!"
Gospod župnik tolaži, da toga ni kriva nc oua nc očo, toraj ui treba jej tarnati. Bolje bo, čc moli za-nj, da bi ga Bog spravil zopet na pravo pot.
O takih okoliščinah ni čuda, da so se razšli vsi precej zamišljeni in potrti. Stari Petelin se je drugi dan podal — s svojim zetom učiteljem v mesto k doktorju, ki je bil pisma delal , ter mu pokazal tožbo. A ta jc rekel, da jo on odgovoren le za pravilnost, no pa za resničnost pisem, ktera je naredil po tem, kar so mu povedali, in po njih že-
ne more krotiti tega divjega naroda. Mi nismo za to, da bi se Albanci zatirali, in da bi Be čaBu, ko so drugi balkanski narodi več ali manj že svobodni in Bamostojni, Albanci delili kakor ovce med druge države; mi verujemo, da Albancem težko dene, kako se prilepi en kos Albanije Srbiji, drugi kos Črnigor, tretji kos se hoče izročiti Grkom, čertrti naj bi ostal pod Turčijo. Da je tako prišlo, krivi bo diplomati, ki za Albance niso nič storili, krivi so pa tudi Albanci sami, ker se niso hoteli pridružiti Srbom in Bolgarom v boju zoper Turka, temveč ao še raje Turčina branili. Kot prijatelji Turčije ostali so pri Turčij', dokler je še kaj bo v Evropi. Eoa stvar pa se pri tem opravdati in zagovarjati ne dd, namreč hinavska prekanjenost in Blabost Turčije. Če je Turčija res tako Blaba, da Albancev brzdati ne more, potem naj se odreče gospodstvu nad tem narodom , ali pa naj jej evropske vlade to deželo vzamejo, ter narede iz nje samostalno kneževino. Toda Črnogorci so prepričani, da je to le perfidnost turška in prazen izgovor. Turki še nalašč ščujejo Albance na Črnogorce, in veiolomno bo jim izročili ozemlje, ktero je bilo za Črnogoro izgovorjeno.
Kakoršne se stvari zdaj kažejo , še dolgo ne bo miru v turških deželah, morda pride celo do nove velike vojske, kjer se bodo združili Bolgari; Grki bodo pograbili svoje pokrajine, in z Albauci bo tudi treba nekaj začeti. Ti ue pojdejo s Turki v Azijo, ker oni so že od pamtiveka prebivali v teh deželah, prej ko Turki, prej ko Slovani, morda celo prej ko Grki.
Iz Anglije se poroča, da sta Granville in Ilartington postala ministra. Gladstone je prvomestnik ministerBtva.
Na Francoskem v mestu Lille so bili že prvi nemiri zaradi tistih dekretov zoper jezuite. Policija je zaprla več teologov, ki so se demonštracije zoper vlado vdeležili.
ljah. Če kdo ugovarja zdaj, naj si oče Petelin poišče advokata, ki bo branil ga.
To ni bilo nič veselega, podasta so toraj oba k znanemu naroducmu advokatu, kterega jima jo bil gospod župnik priporočil. Ta ju prijazno sprejme, si da k tožbi dati še ust-mena pojasnila in spusti oba , ko je oče dal „aro", s trdnim zagotovilom:
„Nič se bati. Tako ga bomo ugnali, da bo veselje. Vas bom že poklical, kedar bo treba, v tem pa bodite brez vso skrbi."
Veliko boljše voljo prideta domu, kjer ju Nežika čaka pri Petelinu z velikim pismom. Učitelj ga odpre, bere, obledi in ga vrže na mizo.
„Kaj pa je?" -* praša Nežika skrbna. „Premeščen sem 30 ur od tod v hribe in moram koj odriniti" — črhue učitelj.
Nežika v jok, tudi drugi pridero skup in tarnajo, a oče Petelin vstauo in reče:
„Idiva k gospodu župniku, če jo on moje misli, bomo tistemu prevzetnemu šolskemu nadzorniku žo eno zasolili, da so bo v jezik vgriznil."	(Dalje prih.)
Domače novice.
V Ljubljani, 29. aprila. .
(Ljubljansko mestno starešinstvo) ima jutri 30. t. m. sejo, v kteri voli novega župana, podžupana in 8 magistratnih odsekov. Ta dan je ravno petek in — zadnji april', toraj bomo dobili že zopet Lašana in Šraja.
(Lastniki mestne vojaške kasarne v Trnovem) so imeli v nedeljo občni zbor pod predsedstvom gosp. J. N. Iloraka, pri kterem so se v novi odbor volili gg.: J. N. Horak, H. Ničman, A. Maršalek in J. Regali. Med drugim se je sklenilo, ker bo treba pripraviti prostora za več vojakov nego ga je zdaj, kasarno razširiti, kar bo stalo 10.000 gld. 4000 gld. gotovine društvo že ima, 6000 gld. pa se bo od hranilnice vzelo na posodo. Vse premoženje društva znaša 44.152 gld. in se je zadnje leto za 363 gld. pomnožilo.
(Zoper novega deželnega predsednika g. Winklerja) ljubljanski „turški list'* Bila strastno piše in mu obeta, da ga nemškutarji, med kterimi je največ c. kr. uradnikov, ne bodo sprejeli z zaupanjem, ker Be preveč slovenskega kaže. Se bo pač milo zjokal gospod Winkler, ko bo to videl! Saj ni predsednik nemškutarjev, ampak predsednik dežele in da ga je ta vesela, o tem je dobil pač že dosti dokazov. — Ta nečisti list prinaša tudi Slovence zaničevajoči govor štajarskega rene-gata Duhača v državnem zboru.
(Kranjski poslanci) so oni teden napravili banket dež. predsedniku g. Winklerju , o kterem pa še pričakujemo poročila z Dunaja.
t
(Ljubljanski porotniki) za prihodnjo sesijo so: Ze8chko Alb. iz Ljubljane; Tavčar Kari iz Ljubljane; Škofic Janez iz Ljubljane; Štrukelj Franc iz Ljubljane; Telban Valentin iz Brezovice; Lončar Jernej iz Žiganje vasi; A-fons grof Auersperg iz Ljubljane; Gazdek Ignacij, cunjar iz Ljubljane; Ločnikar Tomaž iz Viča; Schiffer Viktor iz Ljubljane; Eberl Adolf iz Ljubljane : Bürger Matija iz Postojne; Ledenik Alfred iz Ljubljane; Stökl Ernst iz Ljubljane; Treun Matevž iz Ljubljane; Povše Anton iz Stepanje vasi; Iglič Franc z Doba; Šepetavec Jurij iz Stepanje vasi; Gnezda Anton iz Ljubljane; Samassa Albert iz Ljubljane; Ditrih Audrej iz Vipave; Novak Anton iz Stepanje vasi; Kaš Franc iz Ljubljane ; Tr dina Jožef iz Ljubljane: Milavec Andrej iz zgorenje Planine; Hren Franc iz Ljubljane; Peternelj Albin, dež. uradnik v Ljubljani; Perdan Janez iz Ljubljane ; Steiuroser Karel, komi v Ljubljani; Ferlinec Franc iz Ljubljane; Luk-man Franc iz Ljubljane; Plautz Janez iz Ljubljane ; dr. Jožef Kosler iz Ljubljane; Klemen-čič Ferdinand, inženir iz Ljubljane. Namestniki pa 80: Žagar Valentin, Barbič Janez, Pretner Anton, čačak Franc, Lininger Janez, Pogorele Ernst, Jevc Matevž, Kotnik Anton, Šarabon Ignacij — ti vsi iz Ljubljane.
(Vabilo) goBpodom udom narodne čitalnice v občni zbor, v Boboto 1. maja ob pol 8. uri zvečer v čitalnični dvorani. Edini predmet temu zboru je volitev odbora vsled novih druž-bimh pravil, potrjenih od si. c. k. deželne vlade z dopisom od 23. aprila 1880, št. 2362, ki Ee v §. 10. glasijo tako-le:
„Za oskrbljevanje društvenih opravil in imetka volijo v smislu §. 6. točke 4 vsi udje v obenem zboru za eno leto petnajst odbornikov, izmed kterih ima dvanajst pripadati plačujočim, trije pa izvršujočim društvenikom. Odbor si potem iz svoje srede izbere predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja."
V Ljubljani 26. aprila 1880.
Odbor čitalničin.
(„Niks böhmisch") je geslo nemških uradnikov na češkem, kakor pri nas „niks slove-niseh." „Politika" poroča Bledečo smešno do-godbico. Nekdo je pisal iz Reichenberga v Prago z naslovom: „Gospodu Josipu Andjelu, kavarna London v Pragi" v češkem jeziku. Poštni uradnik ni razumel druge beBede ko London, in je res piBmo na Angležko poslal. V Londonu pa je uradnik „kavarna" bral za „Kanada" in je poslal pismo v Ameriko. Še le v Ameriki se je našel uradnik, ki je češki razumel, ter za-pisal na piBmo „Prag" ter ga poslal nazaj v Evropo, čez uekaj mescev je tako pismo res prišlo srečno v Prago, ter se izročilo adresatu v „cafe London." Iz tega se pač vidi, kako potrebno bi bilo tudi za Nemce, ko bi se nekoliko slovanščine učili v šolah, namesto da nam svojo nemščino silijo, sami pa se nečejo nobenega jezika učiti.
(ZaposuŠenje ljubljanskega mahu.) Te dni je zbran v Ljubljani cel zbor strokovnjakov, ki se posvetujejo, kako bi se dal ljubljanski mah posušiti. Ti strokovnjaki so: Viši stav beni svetovalec Indra, nadinženir Podhagsky nadinženir Hobohm, inženir pl. Salvini, iu dr. Vicentini. Tem se bo pridružil še ljubljanski močvirBki odbor. Ti izvedenci, upamo , bodo vprašanje našega močvirja za dober korak na prej pomaknili, ako je ministerstvo poljedelstva pri volji, za našo deželo kaj storiti. Bog daj!
(Valvasorjeva hiša v Ljubljani.) Po na-ključbi se je pozvedelo, kakor gosp. P. Radics poroča, za hišo, ki je bila nekdaj lastnina pre-
Blavnega našega Valvazorja, oziroma njegovih naslednikov. Našel Be je namreč akt iz prejšnjega stoletja, v kterem stoji med knezom Auerspergom in pa njegovim sosedom , ki je bil lastnik hiše štev. 12 v gosposkih ulicah, ktera je sedaj lastnina gospe Terpinčeve. Sukala se je takrat pravda med kuezom Auers pergom in baronom Valvazorjem zarad ozkih ulic („wegen des engen GasselB, bo zwischen dem Fürstenhof und des Freiherrn von Valvasor Hause gelegen"). Konec te pravde je bil, da bo te ulice bile kot posestvo Auerspergovo priznane. Pl. Radics v tem poročilu nado iz-rekuje, da bode rodoljubna posestnica te hiše, gospa Terpinčeva, primerno ploščo v hišo vzi dati dala, po kteri bi bil ohranjen spomin na zgodovinsko to hišo.	„Nov.'
(Auch-žurnalist!) V dunajske Ü8te ae te-legrafira, da je gosp. Winkler že v Ljubljano došel. Kakor čujemo, izvirajo ti telegrami od onega mogočnega moža, ki je nas zmirjal z „auch-žurualist". Ta slavni žurnalist bi moral vendar vedeti, da se g. W,nkler še v državnem zboru mudi.
Listnica vredništva.
Gosp. S. v M. in drugim. Več spisov zadnji čas ni moglo priti na vrsto zavoljo nujuega preobilnega blaga z državnega zboru. Izmed teh so nekteri že prehiteni po drugih dogodbah, kar jih bo pa še za rabo, jih bomo porabili.
Gosp. J. v C. Od Vas nismo prejeli nobenega dopisa , toraj tudi ne vemo pomena poslane nam „dopisnice".
Gosp. P. J. v K. Predne moremo kaj obljubiti, moramo pač vse delo v rokah imeti in površno pregledati. Z začetkom samim, čc prav mnogo obeta, nam ni veliko vstreženo.
Gosp. L. P. v L. Pesmi niso za političen list. O drugem ste lahko brali v našem listu že pred par meseci obširnejo razpravo.
Gosp. A. M. v G. „Dramatičnega društva" knjige in igre se dobivajo najkrajše od tega društva, ki tudi najbolje vč, ktere ima na prodaj ali kako dobite tudi ne še tiskane v prepisu.
Gosp. ? v L. V zadnjih dveh naših listih je o tem obojem že dosti obširno poročilo, več mi sami ne vemo.
Gosp. M. K. V P. Se ne spominjamo, da bi bilo to kedaj v našem listu. Morda v „Narodu" ?
Več Čast. gosp. „Pet. Jan." se že sproti posebej tiska, toraj ga bote lahko dobili po prav nizki ceni. Knjižica ne bo preveč obširna, ker se povest bliža koncu.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 10 gld. 41 kr.; — rež 6 gld. 81 kr.; — ječmen 5 gld. 39 kr.; — oves 3 gld. 56 kr.; — ajda 5 gl. 39 kr.; — proso 5 gl. 39 kr.; — koruza 6 gld. 66 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr.; — masla kilo gram 82 kr.; — mast 70 kr.; — špeh frišen 56 kr.; špeh povojen 60 kr.; jajce pol^kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 54 kr.; — teletnine 48 kr. ; — svinjsko meso 60 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 7 gld. mehke 5 gld.
Eksekutivne dražbe.
3.	maja. A. Butscher (1) v Ljubljani;
4.	maja. Anton Frank (3) iz Čelja (1900) v Bistrici; Anton Pevee (1) iz Luže (1532) v Trebuem,
7.	maja. Jože Želko (3) iz Narina v Postojni; Anton Cepirlo (3) iz Kala, v Postojni; Janez Kroker (1) iz Toplega ltebra (641) v Žu-ženbergu; Leopold Požlep (2) v Kranji; Matej Maslo (3) iz Selca, v Postojni; Anzelm Novljan (3) iz St. Ožbalta (8778) v Brdu;
8.	maja. Janez Primcc (3) iz Iške vasi (3743) v Ljubljani; Frane Podboj (1) iz Mrzlega polja, v Postojni; Marija Simončič (1) iz Roviš (708) v Krškem; Anton Procener (1) iz Stmže (570) v Krškem; Marija Žnidaršič (3) iz Ceste, v Laščah; Frane KraSovec (3) iz Bele Cerkve (750) v Kr-
škem; Neža Purkhart (1) iz Gmajne (200) v Krškem.

3QSO
Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane. proti polni garanciji in po najuižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(14)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, iu cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
9
Naznanilo.
Po sklepu likvidicijskega odbora se ima 3. v občnemu zboru delu čarjev 20. t. m. enoglasno sklenjeno doplačilo 24 gld. na veako delnico v dveh obrokih, in sicer prvi tiajdalje «ln konca maja, drugI «lo konca avgusta 1NMO pri bankui kasi doplačati.
Po preteku teh obrokov se bodo zamudne obresti priračunile.	(2)
Likvidacijski odbor prve občne banke „Slovenije" v likvidaciji.
V Ljubljani 22. aprila 1880.
V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Holandiji in Portugalski
RIXX tTTXTTX
¡4 Dovoljeno o(l M ces kanceiije H
Dunaj J« 7. grudna h> H 1858. H
varovani
Wilhelmov
čaj za čiščenje krvi proti pr> tinu in putiko
je edino pomagalno
spomladansko zdravilo.
siiciitiiiR «imuni'»
E ™ L t MM Vsled Patenta g H Poskušeno % g Nj. veK4 Be «
M in H M ne sme pona-
za dobro ^ ^ rejati. K spoznano. M « Dunaj 12. maja >3 M	HI K 1868. HI
H	HI M 100B• H
i % MZX£XZXXXX&
Ta čaj sčisti ves život, on preišče celo telo in vse bolezni iz njega prežene.
Za zmirom ozdravi protin, pntiko, trganje-od p rta rane in zastarele bolezni v nogah, spolske ho-lezni, kraste, gobe, lešaje na životu in v licu, in sifi-iitične bnle.
Posebno dober je pri bolnih jetrih, pri hemo-roidah, pri rumenici, okrepča slabe žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd.
llolezni, kakor Skrofeljne, bule in enako odpravijo se hitro in dobro, čc se ta čaj skoz več časa pije ker ima to moč, da vse rezveže, iu na vodo žene.
Pravega izdeluje le Franc ^lilliellll. U Neunkirchen pri Dunaju.
En zavitek, na 8 kosov razdeljen, po zdravniškem ukazu pripravljen, 7. navodom v razoili jezikih, velja 1 gl in 10 kr. za zavoj.
Svarilo. Varovati so je ponarejenih reči, in zmirom se mora zahtevati ,,Wilhelmov kričistilni čaj zoper protin", ker se izdeluje več takih ponarejenih čajev zoper protin in putiko, pred kterimi vsaccga o.
Pravi \Villiclinov kričistilni vaj zoper protin In piltiko imajo na prodaj :	(fi)
Peter l.nsnik v Ljubljani,
Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Šavnik, lekar v Kranji, Fr. Waclia, lekar v Metliki, Dom. Jtizsoli, lekar v Novem mestu.
TeleKrnfične denarne cene 28. aprila. Papirna renta 72.00 — flreberna renta 72.10 — ¿lata renta 88 86 — 18B01etno driavno nosojllo 130 70 Bankin« akcije 837— Kreditne akcije 297.76— London 117 80 — — Ces. kr. cekini 6.62. — 20-frankov 9.50
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip elap.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.