NO. 217
Ameriška Domovina

AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 10, 1.960
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Politični proces ne dela Turkom — časfi
Proces, ki ga je začela vojaška vlacfci proti bivšemu predsedniku M'enderesu in tovarišem, ne dela nobene časti ne vladi Sne deželi. .. ANKARA, Tur. — Ko je vojaštvo v maju vrglo demokratsko Vlado Menderesa in postavilo na njeno mesto vojaško, so strpali v ječo tako predsednjka vlade, kot tudi predsednika republike, večino ministrov in večino demokrat sluh poslancev.
Po dolgih pripravah so začeli proti njim sodni postopek, ki naj bi razkril nezakonito postopanje demokratske vlade. Namesto da bi se držali v glavnem političnih vprašanj, so skušali naprtiti predsedniku republike Bayarju, da je podal psa, ki ga je dobil v poklon kot državni poglavar, Menderesu pa so skušali dokazali da je bil kriv smrti, oziroma Ptnora svojega nezakonskega otroka z neko svojo ljubico. Ta je to odločno zanikala.
Tudi poskus dokazati, da je Vlada pripravila turške izgrede Proti Grkom v Carigradu in Smirni (Izmirju) v septembru 1957, se ni posrečil, čeprav kaže Več znakov v to smer.
Dosedanji potek procesa je razočaral domačo in tujo javnost. C e bivšim vodnikom ne morejo dokazati nič drugega kot so storili doslej, bi bilo boljše, da pro-Ce'Sa sploh niso nikoli začeli.
Kemčija bo prispevala k vojaškim stroškom ZDA
s WASHINGTON, D. C. — Na-®a narodna obramba ima s peti-rol divizijami, ki jih imamo v Nemčiji letno okoli 650 milijonov dol. stroškov. Radi pasivne Plačilne bilance bi rada videla, da tudi Nemčija prispeva k tem Proškom. Eisenhower bo po-slal v drugi polovici novembra v Bonn tajnika za finance Andersona in državnega podtajni-Dillona, da skušata pregovo-riti Adenauerja, naj Nemčija no-si del naših stroškov.
Adenauer je toliko uvideven, ve, da bo morala njegova vla-119 ugrizniti v kislo jabolko in nekaj prispevati, smatra pa, da in to zanj najbolj neroden čas.
rihodnje leto bo imel parlamentarne volitve in socijalisti-ana opozicija bo čisto gotovo iz Prispevka napravila predmet za V°1 livno kampanjo. Njegova vla-je zato izjavila, da se razgo-v°rom ne bo upirala, toda misli, tlaj k amerišlkim stroškom prispevajo vse NATO države v ®k;upmi fond. Tja bi tudi Nem-mJ9 Vplačala svoj delež. Tako P°t nemškega prispevka bi verging, socijalisti težje napadali.
Novi grobovi
Anton Zgonc
Po kratki bolezni je preminul v St. Vincent Charity bolnici Anton Zgonc, star 83 let, stanujoč na 1281 E. 167 St. Bil je vdovec, soproga Anna, rojena Petek, je umrla leta 1956. Zapušča otroke: Frances Luzar, Antho-nya, Franka in Albino Boguski, 6 vnukov in 3 pravnuke. Hči Ana Kastning je umrla pred več leti. Rojen je bil v vasi Topol, fara Bloke. V Ameriki je bil 59 let. Zadnjih 12 let je bil v pokoju, poprej je bil zaposlen 47 let v American Steel & Wire Co. Bil je član Društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzgte ob devetih, nato v družinski grob na Kalvariji. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. do 10.
Ameriki se cbefa nov val beguncev s Kube
MIAMI, Fla. — V Floridi je že sedaj kakih 25,000 političnih beguncev s Kube. Niso to samo bogati ljudje, kot navadno mislimo. Je med njimi več revnih kot bogatih, to so ugotovili državni organi Floride. So to begunci, ki so bežali pred Castrom radi svoje borbe za svobodo. A-menka jih torej ne more vračati na Kubo, bo morala skrbeti žanje.
Država Florida pravi, da sama ne zmore tega bremena, in prosi federacijo za pomoč. Floridski guverner pravi, da je treba to zadevo smatrati kot nujno, kajti priliv beguncev ne bo prenehal. Vsi znaki govorijo, da se bo še povečal. Prva večja težava se je že pojavila: med begunci je veliko družin s precejšnjim številom otrok. Katn naj hodijo v šolo, ako ne znajo tukajšnjega jezika?
-----o------
Nekdanji podpornik Castra Raul Chibas poziva k uporu
NEW YORK, N. Y. — Raul Chibas je bil nekak zakladni minister Castrovega uporniškega gibanja, torej njegov tesni sodelavec. Pred časom je pobegnil z rodne Kube in se pridružil Ca-jtrovim nasprotnikom.
V posebnem pozivu k uporu proti Castru trdi, da se je borba proti Castru v gorah že začela, da pa še ni dosegla obsega večjih vojaških operacij.
Severna Koreja niha med ZSSR in Kitajsko
Sovjetska zveza in rdeča Kitajska se potegujeta za vpliv v Sev. Koreji. Ta niha rred ohbma, pa na splošno le teži bolj proti Scvjetiji.
TOKIO, Jap. — Od kar se je pred sedmimi leti končala vojna v Koreji s premirjem, se komunistični svet trudi na vse načine, da bi Sev. Korejo izgradil v vzor socialistične dežele. V prestolnici so zgradili po sovjetskem vzoru velikansko opero, športni stadion in grade cele vrste palač. Predsednik vlade Kim II Sung je izjavil, da bo Sev. Koreja v desetih letih dosegla v pogledu proizvodnje na osebo Japonsko, industrijsko najbolj razvito državo Azije.
Sev. Koreja ima 10 milijonov prebivalcev v primeri s 24 milijoni v Južni Koreji. Ob delitvi ji je pripadlo 70% težke industrije, 90% električne sile in 70%; premogovnikov. V vojni je sicer vise to močno trpelo, vendar je v povojnih letih uspelo škodo popraviti. Pri tem sta Sev. Koreji pomagali z velikimi krediti in tehnično pomočjo tako ZSSR kot tudi Kitajska. Med obema se je razvil hud tih boj za premoč. Kitajska je pretekli mesec dala Sev. Koreji 105 milijonov dol. posojila, kar je povečalo njeno gospodarsko pomoč Jkuipmo 500 milijonov dol. proti 750 mili^nom, .jrijih je Sev., .Koreji dala na razpolago Sovjetija.
Sev. Koreja se kljub vsem naporom Peipinga, ki bi si tam za vsako ceno rad zagotovil vpliv, cbrača proti Moskvi.
Kad 600 detektivov išče atentatorja v New Yorku
NEW YORK, N. Y. — Drugega oktobra je neznan zločinec nastavil v newyorski podzemni železnici prvo bombo, narejeno iz navadnega smodnika. Pri eksploziji ni napravila večje škode, tudi smrtnih žrtev ni bilo, pač pa le bilo nekaj potnikov ranjenih. Podobne eksplozije so se dogodile še nekajkrat, hda bombe so bile zmeraj napoljene z navadnim smodnikom, škoda ni bila večja kot pri prvi eksploziji.
Hujša je bila eksplozija podtaknjenega dinamita pod neki sedež v vlaku podzemne železnice, ki se je pripetila preteklo nedeljo pozno zvečer. Dinamit je eksplodiral, ubil mlado deklico, nevarno ranil par oseb, z manjšimi poškodbami se je rešilo kakih 15 potnikov.
I Newyorška javnost se je radi tega začela hudo razburjati, župan Wagner je zato odredil, da mora okoli GOOft mestnih de-I tektivov biti oproščenih vsakega drugega dela in iskati samo neznanega zločinca. Iskanje zlo-| cinca je izredno težavno, ker mi nobenih pravih sledi, kdo in kje naj bi bil. Newyors.ka policija ima vsega skupaj 2,500 detektivov obeh spolov.
KENNEDYEVA ZMAGA JE V ŠTEVILU GLASOV RIGLA!
John Kennedy jii dobil niti polnih f 300,000 glasov več <kot njegov republikanski tekmec Nixon, dobil pa je ikljub temu 337 volivnih mož v 23 državah v (’primeri is 192 volivnimi možmi v 27 državah, ki so »e izjavile iza Nixona. Nixon je priznal (poraz šele ob .12:45 Včeraj (popoldne, ko je Iposlal Kennedyu brzojavne čestitke k zmagi. Zmagovalcu je čestital tudi predsednik Eisenhower, pa se nato podal sna ^počitnice.
NEW \ORK, N. Y. — John Fitzgerald Kennedy je včeraj zmagal nad svojim republikanskim tekmecem po številu oddanih ljudskih g!asov tako pičlo kot nihče v tem stoletju. Borba je bila izredno ostra in neodločena do včeraj opoldne. Skoro do zadnjega je obstojala možnost, da se okrene zmaga na stran Nixona. Šele Nixonov poraz v Kaliforniji je prinesel končno odločitev v korist demokratskega kandidata, ki je na svojem domu v Hyannis Portu, Mass., čakal izida borbe. Potem ko se je zahvalil Nixonu in predsedniku Eisenhower ju za čestitke k zmagi, se je v kratkem govoru ob 1:47 zahvalil vsem za podporo in pozval narod, naj strne svoje vrste in ga podpre v “težkih in odločilnih letih,” ki čakajo narod. ,-—---------
Vremenske napovedi
. Nekega ameriškega vremenar. 'Ia s° vprašali, ali bodo vremen-napovedi po uvedbi tako ime-j10Vanih vremenoslovnih sateli-°v točne jše kot doslej.
Odgovoril je: “Napovedi bodo
tudi
v prihodnje .nezanesljive, le
s to razliko, da bodo potem znan-^tveno še bolj podprte . .
Cloudy
Oblačno, sneg. Najvišja temperatura 45.
Amerika bo opustila oporišča v Zah. Indiji
LONDON, Vel. Brit. — Združene države so na petdnevni konferenci tu pristale na brezpogojno cpuBtiitev svojih vojaških cporišč na področju Zah. Indije, britslkega ozemlja, ki obsega otočja Srednje Amerike. To ozemlje bo v kratkem neodvisna država v okviru britske Skupnosti narodov.
Sporazum je bil načelen, ni pa bilo še določeno podrobno, kdaj se bodo Amerikanci s posameznih oporišč1 umaknili. V dobrem delu jih itak že niso več uporabljali.
-------O--------
Indijska pomoč Nepalu
KATMANDU, Nepal. — Indija je pristala na to, da bo dala Nepalu 17,400,000 rupij posojila za ustanovitev inženirske šole, gozdarskega instituta, veterinarske-
ga temelju ranmevanja in tesnega sodelovanja
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade ^Macmillan je na zahtevo de|avske opozicije, da mora dofefifi Vei. Britanija nadzorstvo nad uporabo ameriških podmornic in njihovih raket vnste Polaris, ki bodo imele svoje oporišče na Škotskem, odgovoril, da mora to temeljiti na medsebojnem razumevanju in tesnem sodelovanju.
Predsednik vlade je poudarjal, da se bosta Amerika in Vel. Britanija brez dvoma posvetovali, predno bo prišlo do uporabe ameriških bombnikov in raket na angleških tleh. To velja tudi za podmornice. Po njegovem ni nobenega dvoma, da ZDA ne bodo uporabile tega orožja za napad na kogarkoli, da pa se bodo morale braniti, če bodo napadene same ali pa njihovi zavezniki. V takem slučaju je veliko vprašanje, če bo za posvetovanja sploh ostalo kaj časa. Uspeh odgovora na napad zavisi od brzine njegovega udarca.
ga raziskovalnega laboratorija in vrsto zdravstvenih postaj po vsej deželi.
Indija je doslej prispevala k obema petletnima načrtoma Nepala skupno 384,000,000 rupij (okoli $76,800,000).
Da se je zmaga končno obrnila na stran Kennedya, je bilo jasno v zgodnjih jutranjih urah, ko je posebna skupina predsednikove osebne straže prišla v Nyannis Port, da prevzame skrb za varnost novoizvoljenega predsednika.
Vzhod jn iJug sta odločila
Huda borba je bila zlasti za države Illinois, Kalifornija in Minnesota. V vseh je bila razlika tako majhna, ida bi lahko prešle na eno ali drugo stran in spremenile ves položaj. Kennedyu so pomagale k zmagi države na vzhodu dežele z velikim številom volivnih mož, ki so se že v zgodnjih večernih urah odločile zanj. Nič manj važen je bil Jug, kjer je Johnsonu uspelo pridobiti demokrate-protestante za katolika Kennedya. Na srednjem zahodu je Kennedy odnesel zmago v Illinoisu, Michiganu in Minnesoti, toda povsod z malimi razlikami, med tem ko so bile te na vzhodu in jugu dežele sorazmerno velike. Zahod je bil razen Kalifornije in Nevade ves za Nixona, zato pa je Kennedy proti pričakovanju zmagal na Havajih.
Po sinoči objavljenih podatkih je dobil Kennedy 32,604,000 glasov, Nixon pa 32,209,000. Volilo je torej okoli 65 milijonov volivnih upravičencev.
Demokrati imajo večino tudi v Kongresu
Demokrati so ohranili večino v Senatu, kjer je razmerje 64 demokratov proti 34 republikancem. V Predstavniškem do-
mu so demokrati sicer izgubili nekaj mest, vendar imajo še vedno trdno večino. V novem Predstavniškem domu bo do 164 republikancev, 233 demokratov. Vprašanje je le, kako bo u-spelo demokratskim vodnikom v Kongresu doseči potrebno podporo za vladne predloge med konservativnimi kongresniki in senatorji z Juga.
V borbi za guvernerja posameznih držav so odnesli demo-■ krati 15 zmag, republikanci pa 12.
Iz Clevelanda in okolice
iz bolnišnice—
Iz bolnišnice se je vrnil Mihael Casserman s 18514 Shawnee Ave. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave.
V	Slovenijo—
V	Slovenijo se vrača gdč. Štefka Novak, ki je bila tu na obisku pri bratu g. Johnu Novaku na 616 E. 123 St. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. Bled Travel. — Srečno pot!
V	petek pošta zaprta—
V	petek, 11. novembra, je Veteranski dan in bodo zvezni uradi, med njimi pošta, zaprti. Ta dan pošte ne bodo dostavljali na domove.
Zadušnica—
V	ponedeljek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Kordish ob 1. obletnici smrti.
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Antona Grže ob 2. obletnici smrti.	1
Newyorski šolniki so se vrnili v učilnice
Predsednik Eisenhower se pripravlja na prehod v pokoj
WASHINGTON, D. C. — Eisenhower se je hitro sprijaznil z novim političnim položajem, dasiravno mu ni preveč všeč, kar ni tajil tistim, ki so imeli priliko včeraj govoriti z njim. Že pozno zvečer na volivni dan je šel v glavno republikansko volivno pisarno, tam pohvalil vse sotrudnike in sotrudnice za njihovo požrtvovalno delo in se odpeljal nazaj domov v Belo hišo. Še pred volivnim dnem je odredil sejo kabineta za dan po volitvah, ki naj bi imela na dnevnem redu edino točko: kako tekom prehodne dobe do 20. januarja predajati posle novemu predsedniku. Potek volitev mu ni bilo toliko1 pri srcu, da bi spremenil svoj običajni dnevni red. Kot navadno se je ob
pol enajstih podal k počitku v prepričanju, da je za Nixona storil vse, kar je mogel.
V Beli hiši računajo, da bo Eisenhower obnovil staro navado, da naslovi na ameriški narod posebno poslanico, ki bo v njej poudaril, da je bil novi predsednik izvoljen po vseh zakonskih predpisih. Ves narod naj se torej oklene njega in mu pomaga vršiti težavne predsedniške dplžnosti.
Eisenhower je nekaj minut za Nixonom poslal Kennedyu čestitke k zmagi, pa se nato podal na daljši oddih v Augusto, Ga. Tam misli ostati do Zahvalnega dne, da se odpočije od napornega dela v zadnjih tednih. Kako bo s počitkom, je druga stvar. Na njegovi mizi
ležijo predlogi, kako naj uredi odnose do NATO. Njegova administracija bi bila namreč morala že davno povedati NATO, koliko čet misli imeti prihodnje leto v Nemčiji in koliko namerava podpirati to organizacijo z orožjem. Med tem se mora nekdo tudi pripraviti na glavno NATO sejo v decembru, ki se bo vršila v Parizu. Ali naj gre sam tja? Koga naj pošlje?
To niso lahka vprašanja. Vse je odvisno, ali se bo hotel novi predsednik Kennedy, ki prevzame posle šele 20. januarja, vtikati v tekoče zadeve federalne administracije. Za Kennadya bi bilo sodelovanje s sedanjo administracijo malo hud poper. Republikanci so mu namreč kar naprej očitali, da še ni dozorel
za predsedniški poklic. Tudi Eisenhower mu je okoli ogla povedal, da misli, da Kennedyu manjka tista skušnja, ki si jo je pridobil Nixon. Osebna užaljenost bi ga lahko zapeljala k pripombi, naj se administracija rajše obrača za nasvet k Nixonu, saj ga smatra za sposobnejšega, vsaj tako je trdila vso volivno kampanjo.
To niso stvari za šalo.. Na podoben način se je na primer zameril Hoover Rooseveltu. Roosevelt ni hotel imeti nobenih stikov s Hooverjem ravno v dnevih naj hujše gospodarske krize, kar je reševanje krize zavleklo za nekaj mesecev. Upajmo, da se je današnji politični rod nekaj naučil iz tega slučaja-
Ohio (izjema
CLEVELAND, O. -- Nixono-va izredna zmaga v državi Ohio ni iznenadila samo demokratskega vodstva dežele, ki je trdno računalo z Ohiom, ampak tudi domače politične opazovalce. Kennedy je dobil v okraju Cuyahoga, kamor spada Cleveland, 140,000 večine, toda to je bilo premalo, da bi moglo prevagati veliko število glasov za Nixona v podeželskih predelih in malih mestih, ki so pretežno glasovali za republikanskega kandidata.
Domači opazovalci trdijo, da je bilo glasovanje za Nixona na eni strani protest volivcev proti guv. DiSallu, njegovemu povišanju davkov, na katerega so republikanci o p o z arjali zadnje tedne volivce preko televizije skoro vsako uro, in na njegovo tirjanje vzdrževalnine za duševno bolne v državnih ustanovah, ki je tudi pozvročilo dosti ne-volje po vsej državi. Nekateri trdijo, da bi mogel biti izid precej drugačen, če bi se bil za Kennedya zavzel z vso močjo in vplivom sen. Frank Lausche, ki ima močno oporo tudi v republikanskem podeželju. Ko so njega vprašali o izidu volitev v Ohio, je odgovoril, da so “volivci videli v Nixonu pač boljšo izbiro”.
Republikancem se je posrečilo dobiti zopet večino v državni zakonodaji in to v obeh domovih. Demokratski kandidati v okraju Cuyahoga so odnesli popolno zmago.
Zanimiva je velika večina, s katero si je bivši republikanski guverner William O’Neill priboril mesto v vrhovnem državnem sodišču.
----<_o------
Številno sorodstvo
Vatikanske oblasti so nedavno objavile uradni seznam papeževih sorodnikov, ki jih je nekaj nad štiri sto, prijavilo pa se jih je več tisoč.
■stavka učiteljstva v mestu New Yorku je bila po dveh dneh Vončana, ne da bi stavkujoči dosegli kak u-speh.
NEW YORK, N. Y. — Mestne iolske oblasti so grozile stavku-joč .m šolnikom, da jih bodo od-oustile, če se ne vrnejo v učilnice. Stavkalo jih je skupno okoli 10,000 v podporo zahtevi po zboljšanju in novi ureditvi plač n delovnih pogojev.
Po dveh dneh stavke, ki je bila posebno všeč šolarjem, so stavkujoči z veliko večino odločili, da se vrnejo v učilnice, če jim solske oblasti jamčijo, da jih zaradi stavke ne bodo kaznovale. Glavni nadzornik John Theo-aald jo to dbljubil in zopet se je že začel redni pouk.
Šolniki s svojo stavko za enkrat niso dosegli nič stvarnega, opozorili pa so na uvoj položaj javnost, kar jim bo na dolgo roko koristilo. S stavko samo so seveda na javnost napravili svo-jevrsten, ne ravno posebno ugoden vtis. Na stavke šolnikov, policajev, gasilcev in drugih javnih uslužbencev se v naši svobodni deželi še nismo navadili!
Štrajk v Argentini
BUENOS AIRES, Arg. — Splošni štrajlk je ustavil skoro ves promet, industrijske obrate in pustil zaprte trgovine. Štrajk so oklicale unije v znak protesta proti predsedniku Frondizi-ju, ki je vetiral zakon o povišanju odpustnine za delavce.
Policija je skrbela za red in mir. V glavnem ni tekom enodnevnega štrajka prišlo nikjer do kakih izgredov.
Morilec se je sam končal
TOKIO, Jap. — Otoya Yama-guchi, 17 let stari študent, ki je umoril načelnika japonske socialistične partije med javnim govorom, je pred kratkim napravil v ječi samomor.
V slovo je zap sal: “Sedem življenj za mojo domovino. Deset tisoč let njegovemu veličanstvu cesarju!”
RMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1960
/fK5-
/UlERI$KA DOMOVSi^/l
/I-H/I E I	f%]— M O /VII
6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
PtAlisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
^United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4,00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Mislimo, da bo Kennedy lahko dobro oral z javnim mnenjem v naši deželi, saj je volivna kampanja pokazala, da na republikanski strani ne bo naletel na zgovorne nasprotnike, drugje jih pa ne bo, vsaj takih ne, ki bi se jih bilo treba bati. Hotel bo biti tudi .voditelj Kongresa, lu vtegne naleteti na težave od strani — podpredsednika Johnsona. Johnson bo hotel ostati še naprej voditelj demokratskih senatorjev, njegov prijatelj ,Rayburn pa voditelj cemokratskih kongresnikov. Oba demokratska veljaka držita skupaj kot klopa, od Kennedya se ne bosta dala vplivati. V Kongresu bo moral vladati demokratski triumvirat Kennedy-Johnson-Rayburn. Ako ne bo složen, bo trpela ne samo že itak rahla disciplina v vrstah demokratskih politikov, ampak tudi vsa dežela, kar ne bo nikomur v korist, najmanj pa Kennedyu, kajti jasno je, da bo hotel 1. ,1964 zopet kandidirati. Prešli smo namreč po drugi svetovni vojni v dobo predsednikov z osemletno funkcijsko dobo.
tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXE

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 217
Thur., Nov. 10, 1960
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrej čele
Novi predsednik Kennedy
Kennedy je pokazal vse lastnosti dobrega gospodarja. Poraz, ki ga je doživel na demokratski konvenciji 1. 1956, ko je hotel kandidirati za podpredsednika, mu je pokazal, da se tudi v politiki ne doseže ničesar na slepo srečo brez vsake sistematične priprave. Takoj po konvenciji je šel na delo za letošnjo kampanjo. Videl je, kako razbita je demokratska organizacija. Ni izgubljal časa, da bi jo organiziral in tako prišel v spor s Stevensonom, rajše se je vrgel na zveze z vsemi, ki kaj pomenijo v njegovi stranki. Prepotoval je velikokrat vso deželo in gledal, da dobi prijatelje in simpatizerje v vseh vrstah demokratskih organizacij. To delo se mu je posrečilo tako dobro, da je bila večina demokratskih veljakov zanj že takrat, ko je postavil kandidaturo za predsednika. Dočim so njegovi tekmeci zborovali, filozofirali in dajali izjave, je Kennedy ocenjeval vse prave in mogoče kandidate za demokratske delegate na konvenciji in jih pridobival zase. Ko so njegovi tekmici začeli z istim delom, so hitro uvideli, ,da so prepozni. Godrnjali so, toda ni nič pomagalo, Kennedy je zmagal na konvenciji pri prvem glasovanju.
Z isto doslednostjo se je vrgel v volivno borbo. Nabral je že preje ce'o trapo sposobnih sodelavcev in se z njimi dogovoril, kaj naj vsak dela. Tudi tu se je pokazal kot dober organizator. Nixon mu v tem pogledu ni bil kos, zato je moral ostati v defenzivi. Ofenzivo je vodil Kennedyev štab od samega začetka in jo držal v rokah do konca. Ofenziva je'premagala vmešavanje vere v politiko, očitek, da je Kennedy premlad in preveč neiskušen, da nima pravega pregleda o svetovnem in domačem položaju. Televizijski dvoboji so mu pridobili široko občinstvo; zdel se je ljudem prikup-nejši po nastopu in stališčih, ki jih je zagovarjal pri obravnavanju posameznih vprašanj. Lahko bi rekli; poleg njegove organizacije mu je pomagala do zmage tudi njegova osebnost in šele potem program njegove stranke.
Kennedy je pogosto povdarjal, kakšne dolžnosti naj ima po njegovem vsak ameriški predsednik. Najlažje jih nazorno naslikamo, ako jih primerjamo z idejami, ki jih ima sedanji predsednik Eisenhower.
Kennedy misli, da je najvažnejša naloga vsakega predsednika, da je res voditelj našega narodnega javnega mnenja. Predsednik ne sme capljati za javnostjo, mora biti pred njo, mora ji naslikati njene prve cilje in tudi zahtevati žrtve od nje,.ako so potrebne. Predsednik mora biti najpreje glavni politik v deželi, potem šele administrator naše federalne uprave. V Beli hiši se morajo križati vsi tokovi naše notranje in zunanje politike, njen gospodar mora določati, kateri tok naj zmaga in v kako smer naj se obrne. Eisenhower je bil predsednik druge vrste; misli! je, da mora biti predsednik nad strankami, da mora predvsem dobro upravljati deželo, ji varovati mir in blagostanje. Ni imel nobene ambicije, da bi politično pove jeval lastili republikanski stranki in seveda še manj vsej deželi. Instinktivno se je zanaša! na svojo priljubljenost, kar ga pa ni oviralo, da ne bi z velikim premišljevanjem delal svojih sklepov, navadno šele takrat, ko so ga do tega prisilile razmere ali dogodki. Skratka, Kennedy hoče biti nosilec inicijative, kar Eisenhower ni bil, razen v izrednih slučajih.
Ako se bo pod Kennedvem zopet vselila politika v Belo hišo, kjer je bila za časa vseh demokratskih predsednikov, s tem ni rečeno, da se Kennedy kot dober gospodar ne bo briga! za federalno upravo. Kako jo bo organiziral, ni povedal. Povdarjal pa je, da bo rabil ljudi z idejami in ne administrativne strokovnjake. Iskal jih bo povsod brez razlike na stranko.
Ne bo torej nada’jevai Eisenhowerjeve politike, ki je iskala v prvi vrsti strokovnjake. Pod njegovim režimom oodo prišli do veljave nosilci novih idej, seveda takih, ki jim Kennedy ne bo nasprotoval. Na odgovorna mesta bodo zopet prišli politiki, ki jih Eisenhower navadno ni maral.
- aka metoda krije v sebi veliko nevarnost; ljudje z idejami ne poznajo discipline, ne cenijo reda, se ne znajo upreti zmedi. To smo videli pod bivšimi demokratskimi režimi. Kennedy trdi, ,da vse to ve, da pa federalne uprave ne bo prepustil valovom dnevnih dogodkov. Č ovčk bi moral verjeti ako pomisli, s kako trdovratnostjo in spretnostjo je znal or-ganizirati prinrave za demokratsko konvencijo in novembrske volitve. Skratka, Kennedy hoče biti poglavar nad ameriškim javnim mnenjem, zato so potrebni sodelavci z novimi mislimi, ,ori čemur pa noče zanemarjti nadzora nad dnevnim delom federalne administracije.
Razumljivo je torej, da bo Kennedy vpeljal tudi nov kurz v zunanji politiki. Ciljev po’itike ne bo menjal to je ponavljal, pač pa metode dela v zunanji politiki. Prepričan je, da naj predsednik določa samo smer in cilje politike, diplomatske sile naj jo izvršujejo. To pomeni konec “osebne diplomacije,” ki je Eisenhowerju povzročila toliko truda in skrbi, pa tako malo uspehov.
Duluth, Minn. — V nekih posebnih časih živimo, ko se vršijo in vrste razne spremembe na vseh poljih človeškega življenja, z neko silno hitrostjo kateri je kar težko slediti. Gre vse in poteka s tako naglico naprej, da bi človek moral imeti (ko bi bilo to mogoče 'seveda) tudi neko čisto drugo glavo z nekim hitro vse-razumevajočim in obsegajočim razumom — pa bi še težko sledil vsemu poteku življenja na svetu. Kam bo nas vsa ta napeta hitrost v mišljenjih, razumevanjih, odločevanjih privedla in zavedla ve le Bog — mi zemljani najbrže malo vemo, pa naj še tako modrujemo in napovedujemo o vsem.
Zdaj lahko govorimo o marsičem, kako bi moralo biti urejeno to in ono. V mirnih časih je lahko ugibati, kakor je lahko tudi dajati nasvete drugim.
Zapadni svet stoji pred resno nevarno bodočnostjo. Vsi dosedanji mednarodni dogovori, vse dosedaj obstoječe razmere, gospodarske, politične, socialne in vsa razna jamstva, ki so jih države in narodi podpisali drug drugemu za take ali take namene, visijo na niti in to še kaj slabi niti! Ta se zna utrgati vsak css in zagrmelo bo, kakor še nikelj doslej.
Mrzla vojna, ki je doslej divjala po razno novo nastalih neodvisnih državah, le zgolj za to, kdo bo dobil pri njih boljša tla za svoje interese in vpliv, ali oni, ki se trudijo, da bi vsaj ostalo pri sedanjih razmerah in miru, kolikor ga je, ali bo svet zapadel in se dal premotiti nepopustljivi a skrajno agresivni komunistični propagandi, je zdaj zaneše-na te zadnje tedne na glavni stan Organizacije Združenih Narodov (OZN) in tam se prepirajo in mnogokrat zgleda, kakor da ■o razni predstavniki glavnih držav zgubili glave in ne vedo kam in kako.
Težke in sitne so te zazmere. Ustvaril jih je komunistični blok, ki zgleda, da hoče do svojih ci-'jev, tak ali tako. Popustiti noče, ker se boji, da bi čas in pri-hednjost razsvetlila zlasti nove generacije ljudstev, katere je komunizem zadnja desetletja za-koval v verige svojega suženjskega reda.
Komunistični prvaki hočejo zmago nad ^svetom in to predno bi se preveč posvetilo v glavah novih redov, da komunističen način življenja ne nudi in ne obeta nič drugega, kakor za človeštvo le črno temno noč suženjstva. Zato je njihov načrt ko-munizirati svet! Ljudstvom vzeli vsčko priložnost, da bi moglo
zadevajo in skušajo na vise načine prodreti prav po termitskih načinih v latinsko Ameriko, to je v razne države Južne Amerike. Nekoliko se jim je že posrečilo. N. pr. Fidel Castra so komunisti s svojimi zapeljivimi obljubami že pridobili. So ga že vpregli v njihov voz. Kubanca Fidel Castra zdaj izvežbani komunistični propagandisti že uporabljajo kakor kaki viničarji po kleteh lijake, skozi katere vlivajo in polnijo sode z vinom ali drugo pijačo. Skozi ta “kubanski lijak” vlivajo zdaj komunisti po svojih načinih, kakor to znajo samo oni sami, komunistično propagando v grlo vse Južne Amerike. Seveda je ta propaganda tako pobarvana in tako zabeljena, da na vsej črti ugaja okusu ljudstev držav Južne A-merike. Komunisti so “diplomirani kuharji,” kadar je treba servirati, najsi bo za zajterk, kosilo ali večerjo komunistično propagando. Spretno hujskajo ljudstva Južne Amerike, namreč, kako izlkorišča anglofilska politika ameriških kapitalistov države in narode Južne Amerike. Ker so narodi na jugu res gospodar-cko in v drugih ozirih daleč zadaj za Združenimi državami, propagandi marsikje prisluhnejo. Nemaničem, to je revežem, taka muzika, iki jim kaj obljub-ija, ugaja! Kar prav jim je, da razni komun, razgrajači berejo levite Severni Ameriki, osobito Združenim državam, Niso sicer v večini za komunizem, ne branijo se pa ne komunističnega zagovarjanja, ki se izvaja seveda po preračunanih načrtih pod raznimi zavajalnimi in slepilnimi krinkami. Udajo se, ne zave. dajoč se dovolj zakaj jih komunisti snubijo, pa s komunisti tu m tam scpdtnikujejo. To so-pctnikovanje s komunisti je pa nevarno, ker ti navadno pripeljejo in vodijo narode, ko se jim začno kje udajati v sužnost, kakor so nekoč časi pripeljali Izraelce v egiptovsko sužnost. V novejših časih pa celo vrsto slovanskih in nekaj drugih dežel. Vsem se odpro oči še le potem, ko je prepozno.
Ali se bo to zgodilo tudi z nekaterimi ameriškimi državami? Ne čudite se temu vprašanju! Bolj kakor kdaj je na me-atu prav zdaj! Lahko je, da je že zdaj pozno — a vsak čas bi znalo biti pozneje prepozno. Uši zajedaike odkrijejo malokdaj preje, kakor še le ko začno grizli, (ko začne srbeti in žgati po “nejderjih” in hrbtih. Potem še ie pogledajo kaj za en hudir to povzroča, a mnogokrat je v takih slučajih že pozno včasih pre-
da se to prepreči, če je le mogoče, Načinov je več. Vsak, ki se s komunizmom ne strinja in svoboden človek se komunizmom ne more strinjati, naj pojasnuje na vsa usta in svari pred komunizmom. Pdjasnuje naj kako komunizem laže zavaja, kako vse-posod v naprej obljublja, potem pa vse obljube pozabi in požre, izvaja pa naj bolj grobe vrste ti-ranizem in suženjstvo. Doika-zov ne manjka! Vse na okrog so! Vprašajte tiste, ki zagovarjajo komunizem, na vam pokažejo samo en slučaj v kaki deželi, ki je padla pod komunizem, če so komunisti dovolili kaikor-šne koli svobodne volitve? Take slučaje ne boste našli. Lahko jih iščete z lučjo opoldne pri najbolj jasnem dnevu. Radi če. sa naj se potem svoboden človek, ki da kaj na demoikracijo in prostost zanima za komunizem? Nihče se ne more — razen, če so mu komunisti že “oprali možgane” v svojih komunističnih “žehtah!”
Komunizem ne pozna nobene in nikake demokracije. Komunizem vodi najbolj grob in surov absolutizem, proti kateremu hi nobenega ugovora, nobenega a-ipela za kako pravičnost in resnico, teh komunizem sploh ne pozna, razven, kadar si jih nadene na svoj hinavski obraz kot krinko.
Ali more kak pošten in pravičen človek s tako hinavščino so-potnikovati? To bi rad vedel, Re vček Andrej ček.
-------o-----
Koncert v Chicaga
Chicago, 111. — Pri sv. Štefanu v Chicagu je že nekaka tradicija, da cerlkveni zbori priredijo v jeseni koncert. Celo leto prepevajo v cerkvi, enkrat na leto pa podajo program slovenskih narodnih in umetnih pesmi na odru. Tako' bo tudi letos pev-cki zbor odraslih in fantkov priredil koncert, ki se bo vršil 19. novembra v veliki svetoštefanski dvorani. Začetek ob 7:30 zvečer.
Visi Slovenci iz Chicaga in okolice ste iskreno vabljeni, da se tega koncerta udeležite, posebno farani sv. Stefana. Rezervirajte si to soboto za to prireditev.
P. V.
Kulturna kronika
BAkKCV DOM
do kake osebne politične prosto- pozno, ker uši zajedaike so že na ti, kakoršne koli že, ki bi ne di- delu. Prav tako je s komuni-
1 ala stoodstotno po komunizmu. Ljudskim množicam je treba vtepsti v glave in v kri strah z vsemi mogočimi terorizmi, kakor znajo to prakticirati in uveljavljati komunisti s svojimi “čeka-mi/' “Oznami” in drugimi njiho. vimi terorističnimi organizacija, mi. To so točni cilji komunističnih glav, ki sede na tilnikih ljudskih mas, katere držijo zako-vane v njihovih komunističnih rajonih.
Zadnje čase se komunisti pri-
zmam! Z vsemi mogočimi krinkami se (priplazi, kadar pa je utrjen in dobi nekoliko trdna tla, tedaj pa pokaže svoje zobe, začne hlastati in grizti one ovčke kot “demokracija,” “prostost,” ‘s več odo” in druge človeške pravice izginejo v žrelih komunizma.
Točen odgovor na zgornje je težko dati, namreč kako bo? A dolžnost vsakega svobodo in demokracijo ljubečega človeka pa je, da stori in dela na vso moč,
N A HO P nUŽ/NA Čast in 'hvala ti, slovenska mladina!
Prireditev Presvete Baragovega doma v soboto, 5. novembra 1960, je bila po izjavah udeležencev najlepša in najpestrejša po eiporedu, kar smo jih do sedaj imeli v Clevelandu, po izvedbi pa naravnost odlična.
Naša mladina je s svojim nastopom pokazala mladostni idealizem, vstrajnest in samozavest, ki so jo pripeljale do tako lepega uspeha, da so gledalci res uživali in jo občudovali. Vsi brez izjeme so izvajali svoje točke z zanosom.
Podpisani odbor izreka vsem sodelujočim najlepšo zahvalo in priznanje: Micdragu Saverniku in njegovim Slavčkom, Edi Vovkovi in Kresovi plesni skupini, Stanku Mrvi in telovadcem, Janezu Varšku in telovadkam, Francetu Zupanu in moškemu pevskemu zboru Dom, ki je prvič nastopil v šentviški dvorani in poslušalce očaral s svojima pesmima; dalje Jožetu Suhadolniku, lastniku potniške pisarne Bled, ki je dal film iz Slovenije brez odškodnine na uporabo, ter Radu Menartu in Jožetu Lebnu za adaptacijo in vrtenje filma ter lepo glasbo.
Vsem: Bog plačaj! Mladini pa še: vztrajaj na polju dosedanjega udejstvovanja v lastno duševno in telesno dobrobit! Ti bodi vodnica narodne zavesti ter kulturnega in prosvetnega delovanja tukajšnjega .slovenskega življa!
PREDAVANJE Jože Grdina bo imel v nedeljo !4. decembra 1960 ob treh popol-J
“La Traviata” Glasbene Matice
Glasbena Matica je v spomin svojega 20-letnega obstoja začela letošnjo slovensko kulturno sezono z Verdijevo opero “La Traviata.” Glavni steber sedanje slovenske glasbene kulture v Združenih državah Tone Šu-bdj je žrtvoval poletje in jesen, da je pripravil opero. Le malokdo ve, koliko truda in požrtvovalnosti je moral vložiti v to svo. je delo. Pa je vsaj lahko zadovoljen. Dosegel je svoj cilj vkljub dkromnim sredstvom v glasbenem materijalu in podal opero v taki obliki, da piora zadovoljiti vsakega, ki pozna raven amaterskih opernih prireditev. S poslušalci vred mu moramo tudi mi izreči toplo zahvalo.
Opera sama temelji na treh vlogah: Violette (Anne Safred), Alfreda (Edward Kenik) in njegovega očeta (Frank Bradach). So to tisti Matični pevci, ki jih naša javnost dobro pozna. Njihove pevske sposobnosti so bile že velikokrat pravilno ocenjene in poudarjene, nočemo danes hvale ponavljati. Vse, kar je bilo okoli njih, je okvir, sicer potreben, pa vendarle okvir, ki je bil na celi črti kos svoji nalogi: c-stali solisti, zbor, orkester. T. Šubelj se je trudil, da bi jih držal vse skupaj v harmoniji; navadno se mu je to posrečilo, le orkester je večkrat preveč podčrtaval svojo udeležbo.
Središče opere je v drugem dejanju, četrto pa posledica drugega. Prvo dejanje je uvod za drugega, tretje uvod za četrtega. Operi moramo šteti v dobro, da .1- v drugem in četrtem dejanju dala trem glavnim stebrom priliko, da se izživijo sami, kolikor mogoče brez okvirja. To se jim je ob dirigentovi pomoči tudi posrečilo. Zato sta bili obe dejanji, namreč drugo in četrto, res dobro podani. Glavna zasluga gre Vicletti, ki se je spretno izogibala vsem ostrim prehodom tako v petju kot v igranju. Je v tem pogledu dobro tekmovala z Alfredom in njegovim očetom.
Matičin zbor je dobro opravil svojo nalogo, branil se je z uspehom proti skušnjavi, da se meša v posle glavnih pevcev. Takih skušnjav je v Verdijevih operah zelo veliko, tudi v Traviati. Le škoda, da se čuti, da bi zbor rabil nov dotok pevskih sib Preti mu nevarnest, da bo sam sebe izčrpal.
Dolžnost je da ugotovimo zelo posrečene scenerije v vseh dejanjih, posebno v prvih dveh. že dolgo nismo videli tako okusno prirejenega odra v Slov. Narodnem domu. To človeku dobro dene in mu takoj vzbudi simpatije do prireditve same.
Talko je torej bilo obhajanje Matične 20-letnice .Skromno toda na višini v primeri s sredstvi, ki so bila na razpolago. Dvorana je bila precej dobro zasedena, toda za 20-letnico bi se spodobilo, da bi bila prireditev boljše obiskana.
Človeku pride nehote na misel, kako velik in drzen je bil 1. 1940 poskus za ustanovitev Mati. ce. Takrat je se kulturna udejstvovanje slovenske izseljeniške skupnosti že prevalilo preko vrhunca, na drugi strani pa je vdiral v umetnost radijo. In vendar je poskus preživel že'dve desetletji, žal je danes prav tako drzno upanje, da bo Matica doživela še dve desetletji. Daj Bog, da bi se upanje uresničilo!
J. A.
“Mož brez žene,,
Zadnji predadventni dnevi gredo h kraju, in dramatslko društvo Lilija nam je za slovo od njih zaigralo burko “Mož brez žene.”
Pavel Vesel (Srečko Gasser) posadi svojemu prijatelju Poder-žaju (Miro Odar) svojo ženo, ker jo potrebuje v obrambo svoje dediščine po teti. Poderžaj pa posodi Veselu svojo kmetijo, ker jo mora imeti v obrambo pred svojim tastom. Jasno, da mora tolik zaplet imeti mnogo besedne in situacijske komike.
Bilo je obojega dosti, vendar se mi zdi, da so nekateri igralci preveč pretiravali in tako ost prave komike zlomili. Srečo Ga-ser je bil v gibanju zelo spreten se mi zdi, da bi svojo advokatsko visokost moral ohraniti. Prav talko papa Balon, visok uradnik, na uro točen, ki ga je igral Božo Pust. Imel sem občutke, da bi gotova zadržanost komičnost še povečala, saj je prav v tem bistvo prave komike. Poderžaj je ohranil svojo mirnost in naivnost parv tako plemeniti Wiprifcz ki ga je igral Ivan Hauptman.
Prisrčno v veliki zmedenosti je igrala Otilija (Mira Adamič) prav tako je bila dobra teta iz Bosne Klara (Zdenka Mejač). Plemenito zadržanost kakor se grajski hčerki spodobi je ohranila tudi Ema (Francka Ponikvar), le v govorjenju je bila ma, lo pretiha. Justi Zorman je igrala kabaretno plesalko Floro, poje “šansone,” služkinja pri Veselu pa je odigrala mirno služkinjo. Andreja Stanonikova 't vedno priljudna na odru. Nekf / dobrega kmečkega duha je prinesel na oder hlapec Jože (France Hren).
Oderski mojster je bil Slavko Štepec, šepetalka Julka Zalar. Režiser to pot je bil naš stari znanec Ivan Hauptman.
Gotovo je igra Mož brez žene -meni je v spominu naslov Res luštno je tam na deželi — burka, ki mora vsakega spraviti v dobro voljo. Tudi to pot nas je, zakaj igranje je bilo v dobršni meri dobro. Vendar, kakor sem ze povdaril, pretiravanje zabrisuje besedno komiko in bi bilo burki v prid, če bi igralci, vsak po svojem igranem stanu, skušali ohraniti nek videz svojega dostojanstva.
Treba je še pohvaliti dobro masko očeta Balona. Bila je odlična. Dobro voljo so gledalci odnesli in smo zanjo igralcem hvaležni. Obisk je bil lep.
Zimski meseci so tukaj. Naj se dvorane spet odpro, da bo slovensko besedo mogoče slišati večkrat. Tudi v dobri burki je lepa. Zato Liliji hvala tudi za to nedeljo.	Karel Mauser.
IZ NAŠIH VRST
St. Catharines, Ont. — Tu Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino. Ameriška domovina se mi zelo dopade. Brez tega časopisa bi mi bilo dolgčas v tujini. Vsako posamezno številko težko čakam. Vas iskreno pozdravlja Vaš
Joseph Petrič.
dne v Baragovem domu predavanje s svojega trimesečnega potovanja po Evropi.
Odbor Prosvete B. D.
Miami, Florida. — Spet smo v sončni Floridi, kjer bad0 vrtovi vsak dan bolj zeleni. Sedaj smo pričeli sejati in saditi, talko da bo za Rožič dovolj zelenjave.
Tudi naša društva so postaD delovna, tako bo 4. decembra prvi piknik Jugoslovansko-hrva-škega kluba, na Kobe Trailer parku, 11900 NE 116 Ave. oji ve-leceste št. 1. če pohitite in pridete k nam v Florido, boste tudi Vi lahko prisostvovali in se na pikniku mastili s pečenim vročim koštnunom in drugimi dobrotami, ob fini prijetni glasbi-Vljudno vabimo vse Slovence h1 Hrvate, da pridejo v Florido, kjer bodo imeli' lepe čase. Na-s viden j e!	Steve Lucie*
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 23. novembra 1914
Sedež: Joliet, 111.
Naše (teslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vie.”
v Zedinjenih Državah Severne Amerike
Inkorp. ▼ drž. Illinois 14. maja iSlST
GLAVNI ODBOR;
Zapisnikar; JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams No. Chkago, 111. BlaKajnik: ANTON SMREKAR. Oak St.. Rt. No. 1, Lockport. 111.
Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.. Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois JOHN BARB1C. 1103 Vine St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTONIJA DENSA, 1934 W. Cermak Rd., Chicago 8, lU.
ANNA THOMAS, 4017 Greensburg Pike, Pittsburgh 21, Pa.
Predsednik Atletičnega odseka
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Do 1. januarja 1957 je DS D izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarno vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega aii ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruie se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life m Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost^ katera .sej^ako leto viša.	'	'< •
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR. 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, I1L
The Minutes d the Contention Held in Angus!
The report of the 1st V-Presi-dent, Nicholas Pavlakovich is as follows;
Rev. Father, President, fel-W officers and delegates to the 16th Regular Convention of the HOLY FAMILY SOCIETY. At this time it is indeed an
4ior and pleasure to sit here
ho:
at the head table with the Pres-tdent, Steve Kosar. I want to congratulate first the Officers °t the Holy Family Society for the fine work that was done in the past four years. I would not believe it could happen to us after what has transpired at our previous convention in Joliet tour years ago. Some of our delegates and myself have made a visit to the Home Office and ■t must say at this time that I very much impressed at '''hat I saw. I was shown everything that was possible and a§ain I want to congratulate all for the progress and steps forward that are taken at this time. I am convinced that "'a are moving at a good rate of sPeed. I must say at this time that we should all get together and arouse our enthusiasm in °Ur Holy Family Society.
How, should any one of you delegates have anything in your 'Pind that is of concern for the Holy Family Society and if it L t°r the betterment as a whole, your idea or suggestion, think Carefully on your subject mat-ters so that they are properly Presented and acted upon and also voted upon for passage.
This is all I have to say at this time. I want to thank you aR for your kind attention:
Nicholas Pavlakovich,
1st V-President.
A motion was in order at this time on the report of the 1st ^'President. Matthew Kochevar rrmde a motion that the report of the 1st V-President be ac-CePted as given. Motion second-e<i by Anna Thomas. Motion
carried.
At this time it was suggested i
that the certified report of the Actuary of the Holy Family Society, be given to the Financial Committee to be used as a guide to make the various suggestions, which this Committee has to do.
A motion was made by John Kovas and seconded by Frances
Yucevicius that this certified report of the Actuary, which is from1 1956 to June 30, 1960, be given to the Financial Committee as their guide. Motion carried.
The By-Laws and Rules Committee was given instructions by the President of what their duties are.
A motion was made by Anna Thomas that Frank Puklavetz be accepted as Sgt. at Arms for the duration of the Convention. The motion was seconded by Steve Foys. Motion carried.
A motion was made by Peter Plut that the Sgt. at Arms receive the same pay, per diem, as the delegates, for his services. Motion seconded by Frank Tu-shek. Motion carried.
The President, Steve Kosar now called upon the Secretary for his report.
At this time a motion was made for a fifteen minute recess. Motion carried.
After a fifteen minute recess, the session was called to order again by the President, at 10:20 A.M., to comiplete the reports of the Supreme Board.
Next in order is the report of the Secretary, which is as follows;
Mr. Chairman, members of the Supreme Board, delegates, alternates and members of the Holy Family Society of the U.S.A.
It is an honor and pleasure for me to be able to welcome you to the 16th Regular Convention of our great Society, the Holy Family Society.
During the last four years, your Society has grown by leaps and bounds. The success of the Society during these past four years was made possible in great part by our President, Steve Kosar and by our Treasurer, Anton Smrekar. If it were not for the tireless effort and carp of these two gentlemen, there would no longer be a Holy Family Society.
As everyone knows, at the last convention, which was held in Joliet, Illinois, in 1956, it was almost voted that our Society merge with another Fraternal organization in Joliet. Many delegates were confused and
disturbed with the operation of the Society. There were many members who disagreed, with the plans being made by our former Supreme Secretary and Board member, Frank J. Wedic. But, as I understand, after a great deal of discussion the 15th regular convention finally agreed with Mr. Frank J. Wedic to instill new life in the Society by starting a new Health and Accident Insurance program.
After the close of the last convention, our newly elected Supreme Board member, the President, Steve Kosar, the incumbent Treasurer, Anton Smrekar and the Sec’y., Frank J. Wedic began to reorganize the Society in preparation of beginning the new Health and Accident Insurance program. Through their untiring efforts, the new Health and Accident policies were approved at Springfield and office space was rented at 231 Ruby Street, in Joliet, Illinois. At last, Mr. Wedic’s dream was coming a reality, the Society finally becoming aggresive again.
(Continued)
V South Madison, Ohio
V samem mestu, bungalow, 4 sobe, polna klet, plinski fumez. Vse mestne naprave. 1% akra zemlje. Lastnik zahteva $12,000. Blizu E. 200 St.
in blizu Slov. doma na Recher Ave., bungalow, 41/2 prostorne sobe, podstrešje, rekreacijska soba, garaža za 2 avta, lot 50x200.
Imamo še mnogo vsakovrstnih hiš na lepih prostorih.
John Knific Sr. Realty
820 East 185 St. IV 1-9980
Kupim
Rabljen, majhen, moderen, električni stroj za mletje mesa. Kličite EN 1-8140.
Sobe se odda
5 sob in kopalnica, spodaj, se odda na 1069 E. 72 St. Kličite RE 1-7051.	(218)
Šoferji od mladih let
V neki angleški šoli so uvedli šofiranje kot obvezen predmet. Na starem vozilu se učijo voziti otroci, stari od 7 do 13 let, naj večja dovoljena hitrost pa je 15 milj na uro.
Stanovanje se odda
Lepo stanovanje se odda na 1281 1-2 E. 55 St. 6 sob s kopalnico, furnez na plin. Kličite EN 1-9808 ali UT 1-0966.	(218)
POZOR!
Ali katerega zanima majhna farma IV2 milje od mesta, s stojalom za sadje in zelenjavo za dohodek? 5-sobna hiša, polna klet, hlev, dvojna garaža, kokošnjak, 250 cev. pročelja na glavni cesti, 33 akrov dobre zemlje. Cenjeno za prodajo. Vse to za samo $13,900. če vas res zanima, kličite, pišite ali se oglasite.
F. R. ARCHIBALD REALTY HO 6-3908
585 Sherman St. Geneva. Ohio EDDIE SEZON, prodajalec
(218)
Hiša v najem
Odda se enodružinska hiša, 5 sob. Vpraša se na 1014 E. 74 St.
(213)
Stanovanje se odda
Štiri neopremljene sobe, vroča voda, plinski furnez na 1415 E. 51 St. Kličite EX 1-9668.
-(218)
REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA!
Mi imamo tako ždravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo!
Sobe se odda
4 neopremljene sobe se oddajo dvema zanesljivima fantoma na 19303 Shawnee Ave. Kličite KE 1-0512.
(8, 10, 14 Nov)
Moški dobijo delo
Oskrbnik
Starejši zakonski par, pripraven za delo okrog poslopja, dobi v zameno stanovanje v poslopju. Kličite YE 2-4967.	(218)
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Išče se dekle ali ženska srednje starosti za gospodinjo. Svojo sobo. Mora govoriti angleško. Kličite po 6. uri WY 1-6554.
(218)
MALI OGLASI
'^TxxTYxxxxixxicyxxxxxxrrEn
Re-Nu Auto Body Co
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZN1K in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
• PHOWON EARTH/
ARENA
NOV. 16-20 TICKETS NOW
Arena Box Office, 3700 Euclid Richman Bros., 736 Euclid Children under 12 half price! Mats. Nov. 16, 17, 18, only 4 p.m. EVES. NOV. 16 & 17, only 8 p.m. EVES. Wed. & Thur. 8 p.m.,
Fri. 8:30 p.m.
Sat. 1:30 p.m. - 5 p.m. - 8:45 p.m. Sun. 1:30 p.m and 5 p.m.
Prices: $3.50, 3.00, 2.50, 2.00
Sobe sc odda
4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave.	(X)
KER JE STROK'S
VARJENO Z OGNJEM
NOBENO DRUGO AMERIŠKO PIVO
NE TEKNE KOT STROK’S
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE...
NOW
. Public Square	Cedar Centet- — Rido^^	R,a1^»
Vrenje in kipenje v varilnem kotlu, ki ga UGAJALO VAM BO vidite zgoraj, je povzročeno po direktnem
ognju, z igrajočimi se plameni pod njim. Ta	—— **	ti/-^
skrajna vročina proizvaja najfinejši okus in najfinejših zmesi . . . napravlja Stroh’s lažje in mehkejše. Uživajte osvežujoče, edino ameriško z ognjem varjeno pivo, še danes!	je LAŽJE!
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
Mere:
Kratke — 38-44 Regularne — 36-46 Visoke — 37-46 Močne	)
čokate	) 38-46
Kratke - močne)
Cedar Center - Ridge and Ridgewood Drive
\s
Čigave
obleke?
Tega sie moremo povedati... Povemo pa lahko to, da od enega SP10Š10
imm IZDELOVALCEV
39“
Moške čisto volnene
OBLEKE
Izdelovalec razprodaja! Običajno po viijih cenah! Ha izbiro v trpežnem, mečkanju odpornem worsted blagu!
Splošno znani izdelovalec boljših moških oblačil je razprodal celotno odvisno zalogo jesenskih oblek. Običajno naprodaj po višji ceni. Najnovejše jesenske barve in blagovi, da boste lahko izbirali po tej nizki ceni. Pohitite, kupite sedaj!
žal pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo!
KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL . .. THE MAY COMPANY, VSE 3 TRGOVINE
AMERIŠKA DOMOVINA,
JULES VERNE:.
CARSKI SEL
(Mihael Strogov)
POVEST
Da ne bi gledala trpljenja, ki je čakalo nesrečneža, sta naglo odšla v mesto.
Uro pozneje sta bila že na Irkutski cesti, da med Rusi nadaljujeta “maščevalno vojno”, kakor jo je že vnaprej imenoval Alcide Jolivet.
Mihael Strogov je stal pokonci in meril emirja s ponosnim, Ivana Ogareva pa s prezirljivim očesom. Daši je pričakoval smrti, vendar ni pokazal najmanjšega znamenja slabosti.
Gledalci okrog ravnine in spremstva kana Feofarja, ki jih je ta usmrtitev še najbolj zanimala, so komaj čakali, da se izvrši. Divja drhal je hotela najprej napasti svojo radovednost in se potem upijaniti.
Na emirjev ukaz so stražniki Mihaela Strogova potisnili naprej, da se je približal ploščadi. Kan Feofar mu je dejal v tatarskem jeziku:
“Prišel si, da gledaš, ruski vohun. Gledal si zadnjikrat. Čez nekaj trenutkov se bodo tvoje r vi zaprle za vedno!”
Kaznovati ga torej ni hotel s smrtjo, ampak z večno slepoto! Ali izguba oči ni morda straš-nejša kakor smrt? Nesrečnež je bil obsojen, da ga oslepe!
Ko je Mihael Strogov, ki je razumel tatarski jezik, slišal, kakšno kazen mu je prisodil emir, ni prebledel. Neustrašeno je gledal s široko odprtimi očmi, kakor bi hotel vse svoje življenje zbrati v zadnjem pogledu. Prositi te divjake milosti, bi
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ROSELLE—BY OWNER — Custom built, 76 ft. Red\yood ranch. V4 acre corner in St. Walter’s Parish. Gas ht., wat. radiant ht. Fireplace. Attached garage. Many more features. Immediate occupancy. $25,000. — POrter 6-0062.	(219)
PALATINE — BY OWNER — TRANSFERRED — MUST SELL IMMEDIATELY— 3 bedroom brick ranch. Universal oven-range. Living room newly decor. Oak floors. Comb, washer-dryer. School bus at corner. $1,000 down assumes contract. CLearbrook 5-9350.	(219)
VICINITY 63rd AND WESTERN 7 room brick bungalow, octagon front, 4 bedrooms, full basement,
2	car brick garage, gas heat. (In-
come) For sale by owner. Near everything. REgcnt 7-1620.	(220)
BY OWNER — Terrific. Beautiful executive home. Must sell immed.
3	bdrm., IVz baths. 12’xl9’ paneled
den or 4th bdrm. Fin. bsmt. with bar. 2 car gar. Excel, traps, and shopg., church, schools. Priced for immed. sale. Phone Mr. Daley. FI. 6-0079 or WA. 5-8960.	(220)
bilo brezuspešno in zanj poniževalno. Na to niti mislil ni. Vse misli so se mu strnile v njegovem nepreklicno izjalovljenem poslanstvu, njegovi materi in Nadji, ki ju ne bo videl nikoli več! Daši je bil zaradi tega globoko ginjen, je vendar ostal navidezno popolnoma miren.
Kar nenadoma pa se ga je lotila želja po maščevanju.
Obrnil se je proti Ivanu Oga-revu.	|
“Ivan,” je dejal z grozečim glasom, “pojdi izdajalec, zadnja grožnja mojih oči veljaj tebi!”
Ivan Ogarev je skomizgnil z ramami.
Toda Mihael Strogov se je zmotil. Njegov zadnji pogled ni bil namenjen Ivanu Ogarevu.
Pred njim se je pojavila Marfa Strogova.
“O, mati moja!” je vzkliknil. Da, da, tebi naj velja moj zadnji pogled, ne pa temu lopovu! Ostani tukaj pri meni! Naj gledam še enkrat tvoj ljubljeni obraz! Pri pogledu nate naj u-gasnejo moje oči!...”
Stara Sibirka se mu je približala, ne da bi spregovorila.
“Zapodite to žensko stran!” je velel Ivan Ogarev.
Dva vojaka sta potisnila Mar-fo Strogovo nazaj. Umaknila se je nekoliko korakov in se zopet ustavila nedaleč od svojega sina.
Prikazal se je rabelj. V roki je imel zopet golo, sedaj belo žarečo sabljo, ki jo je potegnil iz dišeče žerjavice.
Ukazano mu je bilo, da po tatarski navadi oslepi Mihaela Strogova s tem, da mu potegne belo žarečo sabljo tik pred očmi.
Mihael Strogov se ni ustav-lajl. Zanj je živela samo še njegova mati, ki jo je kar požiral z očmi. Vse njegovo življenje je bilo v tem zadnjem pogledu!
Marfa Strogova ga je gledala s široko odprtimi očmi in z iztegnjenimi rokami!...
Belo žareča ostrina sablje je šla Mihaelu Strogovu tik pred očmi.
Začul se je obupen krik. Stara Marfa se je kakor mrtva zgrudia na tla.
Mihael Strogov je bil slep.
Ko je rabelj izvršil svojo nalogo, je odšel emir z vsem svojim dvorom. Kmalu so ostali na ravnini samo še Ivan Ogarev in sužnji, ki so nosili plamenice.
Ali je hotel ta lopov svojo
CHICAGO, ILL
žrtev še zasmehovati in mu zadati zadnji udarec?
Ivan Ogarev se je počasi bližal Mihaelu Strogovu, ki ga je začutil in se vzravnal.
Izdajalec je potegnil iz žepa carjevo pismo, ga odprl in ga porogljivo pomolil carskemu slu pred ugasle oči, rekoč:
“Čitaj sedaj, Mihael Strogov, potem pa pojdi in povej v Irkutsku, kar si čital! Pravi carski sel je Ivan Ogarev!”
Nato je spravil pismo v nedrje in odšel z ravnine, ne da bi se obrnil nazaj. Za njim so izginili tudi sužnji s plamenicami.
Mihael Strogov je ostal sani nekoliko korakov od svoje nezavestne, morda celo mrtve matere.
Od daleč se je slišalo vpitje, popevanje in razuzdano razgrajanje. Tomsk je bil svečano razsvetljen.
Mihael Strogov je poslušal. Vse je bilo tiho na zapuščeni ravnini.
Tipal je naprej, da bi našel mesto, kjer se je zgrudila njegova mati. Našel jo je z roko,
se sklonil nadnjo, se približal njenemu obrazu in poslušal u-tripe njenega srca. Zdelo se je, kakor bi ji nekaj popolnoma tiho pripovedoval.
Ali je bila stara Marfa še živa in je slišala besede svojega sina?
Naj bo že kakorkoli, tega ni pokazala niti z najmanjšo kretnjo.
Mihael Strogov ji je poljubil čelo in bele lase. Potem je vstal, tipal z nogo in iztegoval roke, da bi si pomagal naprej. T§ko je počasi korakal proti koncu ravnine.
Nenadoma se je prikazala Nadja.
Hitela je naravnost k svojemu tovarišu. Z bodalom, ki ga je imela v roki, je prerezala vrv, s katero so bile zvezane njegove roke.
Ker je bil Mihael Strogov slep, ni vedel, kdo ga je oprostil, zakaj Nadja dotlej ni spregovorila nobene besede. Šele nato je dejala tiho:
“Dragi moj brat!”
“Nadja,” je šepetal Mihael Strogov, “Nadja!”
“Pojdi z menoj!” je rekla Nadja. Odslej bodo moje oči tvoje oči in jaz te bom peljala v Irkutsk!”
Šesto poglavje.
Prijatelj na glavni cesti.

I
=
=
=
E
I
I
I
i
ŠPEHAR SQUARE DEAL MARKET
GROCERIJE - MESO - PIVO - VINO
ima sedaj na prodaji odlične
RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, DOMAČE ZELJE, AJDOVO MOKO IN KAŠO, MESENE KLOBASE in ŽELODCE itd.
PROSTA DOSTAVA
712 East 200 St.	KE 1-7777
riimiimiiiimiiimimiimiiimmimimuimiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiitmiiimiiimiir
Pol ure kasneje sta Mihael Strogov in Nadja zapustila Tomsk.	, i
Tudi nekaj drugih ujetnikov je tisto noč pobegnilo iz mesta, ker so se tatarski častniki in vojaki več ali manj upijanili in jih niso tako strogo nadzorovali kakor v taborišču pri Zabe-djeru ali na potu v Tomsk. Nadji, ki so jo bili z drugimi ujetniki vred peljali v mesto, se je po-
srečilo uiti in se vrniti na ravnino vprav tedaj, ko so Mihaela Strogova gnali pred emirja.
(Dalje prihodnjič.)
Jamstvo
V velikem oknu neke salzburške kavarne je pred kratkim visela plošča z napisom: “Jamčimo vam za dobro zabavo — naš televizor je pokvarjen!”
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
KE 1 - 3177
Vod sedaj svoje posle v Grdnovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. — V slučaju potrebe telefonirajte na KE 1-3177 za dogovor!
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 1)002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči REnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
HELP WANTED — MALE
ENGINEERS
PRODUCT DESIGN
Tired of Defense Contracts? Do you want an opportunity to utilize your creativity and ingenuity? Progressive growing medium size AAAI Manufacturing Company seeks 4 or more topnotch Mechanical and/or Electrical Engineers with 5 or more years experience in design of small and medium-size Electro-Mechanical Products.
Applicants must be capable of assifming project responsibility and leadership. Good starting salary, increases commensurate with performance. Small town living, 60 miles west of Chicago; 11 churches, excellent schools, good golf course and excellent employee benefit program.
Write, wire or phone complete details to
IDEAL INDUSTRIES, INC.
SYCAMORE, ILLINOIS
(221)
Mi smo družina s 750-vozovi
na uslugo VAM 24-ur dnevno
Vsak delavnik odpeljejo George Cox in njegovi stanovski tovariši celo floto osebnih avtomobilov iz The Illuminating Company servirnih centrov križem vsega Severo-vzhodnega Ohia. Njihova naloga: biti stalno na straži za zagotovitev nepretrgane postrežbe odjemalcem Illuminating Company.
Ce ima vaša družina en ali dva avta, veste, da stane vzdrževanje mnogo denarja. Pomislite samo, koliko znese vzdrževanje družine s 750 — vozovi!
V letu 1959 je obratovanje in vzdrževanje 750 voz The Illuminating Company stalo več kot $1,500,000. Od tega odpade na ga-solin in olje $250,000. Licenčne tablice same so nas stale $73,000.
Je to dobro izbrana flota, sestoječa iz velikih žičnih tovornjakov, hitrih ž radiom opremljenih servis tovornjakov, kopačev za postavitev drogov, celo motornih skuterjev. Na splošno povedano: preteklo leto so prevozili osem milijonov milj po teritoriju Severno-vzhodnega Ohia.
Ta flota — in nepretrgana dvostranska radijska zveza — nam omogoča, da so naši ljudje v nekaj minutah tam, kjer jih potrebujejo, Na uslugo so vam 24 ur na dan, da vam dovajajo zanesljivo, poceni elektriko v vaš dom.

H	• 0WMELtOMPAN,t jERVIHEj THE BEST ^ milili TMU4UI!