Poštnina plačana v gotovini Leto LVIII. V Liubltoni, v soboto dne 11. januarja 1930 Št 8 1. izdaja st. 2 <*„ Naročnina Dnevna izdaja zi kralja»ino Jugoslavijo mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedetlska i?.dn)a ceiole.no v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov l stoip. petli-vrsta tnali oglasi po l'5U ■ n 2D.vet|l oglasi nad 43 mm viSine po Din 2-50, veUltl po 3 in 4 Din, » uredniškem delu vršilca po 10 Din O Pn veOe-m □ narocuu popust Izide ob 4 ziuiraj razen pondeljKa in dneva do prazniku ureanlSivo /e v Kopuar/evt ulici il. ti/111 Mokopisi se ne vraCalo, nclranlilrana pisma sc ne spre/ema/o lirednlilfv« telelon št. 2050, upravnlitva it. 2328 uprava /e uhoptiarfeui ui.Ai.b ^ čekovni račun: Llubl/ana lilev. 10.0S0 in 10.349 xa Inscialc, Sara/Ki'oil.7503, Zaarelt št. 39.011, Vrana In /i«mai št. 2-1.797 Pred londonsko konferenco S skepso sprejema bravec razne časopisne vesti o skorajšnji londonski razorožitveni konferenci in čeprav veruje, da se delavski voditelj Macdonald resno trudi za zmanjšanje pomorskega oboroževanja, vendarle ne veruje, da bo londonska konferenca res imela uspeli. Ni se čuditi temu nezaupanju bravca, kajti od leta 1921., ko se je vršila prva washingtonska razorožitvena konferenca, se je vršilo že toliko razorožitvenih konferenc, a oboroževanje držav se ni zmanjšalo, temveč nasprotno še povečalo. In tudi znameniti washingtonski ključ, ki je določil razmerje med pomorskimi bojnimi silami peterih velesil, ni zmanjšal nikjer na svetu števila bojnih ladij, temveč ga še povečal. Pa tudi vsa posvetovanja "na zasedanjih Društva narodov niso prinesla nobenega zboljšanja in države še naprej tekmujejo v medsebojnem oboroževanju. Kdo bi r-< rej čudil, če ljudje! samo z nezaupanjem poslušajo vse izjave o velikem delu, ki ga naj dovrši londonska razorožitvena konferenca. Vseeno pa tudi ta skepsa ni čisto upravičena. Kajti ni namen in cilj londonske konference, da kar čez noč doseže popolno razorožitev na morju, temveč njen cilj je mnogo bolj skromen in se zadovoljuje s tem, da se vsaj med velesilami neha tekmovalno oboroževanje. Zaenkrat se skuša doseči le to, da ne bo ena velesila gradila novih bojnih ladij zato, ker jih gradi druga, temveč vsaka država bo omejila svoje oboroževanje, ker ga bo omejila druga. Doseči je torej treba le to, da zavlada v pomorskem oboroževaju premirje z očitno tendenco, da sledi premirju razorože-vanje. Dosedaj se je orožje vedno bolj kopičilo, dosedaj so se vojna sredstva vedno bolj množila, sedaj pa se naj to kopičenje neha in potem se lahko prične tudi zmanjševanje nakopičenih razruševalnih sil. Ta cilj pa bo londonska konferenca po vsej verjetnosti dosegla, ker se je dosegel v tem pogledu vsaj med Ameriko in Anglijo sporazum. Če pa je enkrat sporazum med tema dominantnima pomorskima silama, potem se tudi druge velesile ne bodo mogle upirati in zato smemo upati, da bo londonska konferenca dosegla vsaj to, da bo ustavila tekmovalno oboroževanje. Zaenkrat je to tudi dovolj velik uspeh, ker nič ni za mir bolj nevarno, kakor če je preveč podprl od bajonetov in nabasanih pušk. Samo en slučajen strel in kar avtomatično počijo vse druge puške, da se brezupno zruši pod temi streli še vedno tako važni evropski mir. Zato je že v tem velik uspeh, da miru ne bodo podpirali vedno številnejši bajoneti, temveč da bodo velesile rekle, da je teh nevarnih podpor že vendar enkrat dosti. Je to sicer le skromen uspeh, ki pa bi mogel narasti v velikega, če bi tudi evropsko ljudstvo storilo svojo dolžnost. Če bi se namreč bolj zanimalo za razorožitveno vprašanje in če bi to z javnimi manifestacijami podprlo one državnike, ki res hočejo doseči pomorsko razorožitev. To dolžnost ima seveda v prvi vrsti ljudstvo peterih velesil, ker samo te bodo sklepale v Londonu, toda tudi drugod bi propaganda za zmanjšanje oboroževanja le koristila. Iz tega vzroka pa tudi nezaupljivo gledanje na londonsko razorožitveno konferenco ne clonaša nobenega uspeha, a ni niti umestno, ker zavaja ljudstvo v desinteresiranje, dočim more prinesti sadov le najživahnejše zanimanje za delo konference. Pa tudi stvarno ni to nezanimanje in nezaupanje upravičeno. Če bi bil dosežen sporazum t> pomorskem razoreževanju le med Anglijo in Ameriko, bi to pomenilo, da se dve svetovni državi čutita čisto varni in da ne mislita več na krvave medsebojne obračune. Skoraj bi se potem izkazalo, da je še dosti drugih držav, ki tudi čutijo, da jim od mnogih držav ne preti nobena nevarnost in tako bi se splošen čut varnosti povečal. Uvaževati pa je tudi to, da je sedaj na Angleškem na krmilu vlada, ki mora že vsled svojega strankinega programa biti za razoroževanje. Zato je brez dvoma, da bo hotel Macdonald svojim volivcem vsaj nekaj dati in da ni sklical londonske konference zato. da bi mu prinesla samo bla-mažo. Jasno pa je tudi to, da vse države silno trpe od dragega oboroževanja, zlasti pomorskega. Po dvajsetih letih so skoraj vse bojne ladje zastarele in zato treba graditi vedno nove in nove, da je brodovje moderno. To pa zahteva ogromne izdatke, ki ne prinesejo prav nobenega dobička. Razen seveda težki industriji, ki bogati vsled visokih mornariških proračunov posameznih držav. Te velike indu- Odhod poMonitvene deputacije v Belgrad Ljubljana, 10. januarja. Živahno življenje je vladalo včeraj na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Nu peronu so se otl sedinc ure tlalje pričeli zbirati zastopniki slovenskih občin, tla sc odpeljejo v Belgrad, kjer sc bodo poklonili v dcputacijii Nj. Vel. kralju. Na kolodvoru jc že čakal vlak, sestavljen iz osmih velikih, bleske-tajočih se Pulhnannovili voz. Na kolodvoru jc bilo zbranega precej občinstva, zastopnikov mestne občine, zastopnikov oblasti, prijateljev deputantov itd. Od slovenske deputacije za v Belgrad se je prišel poslovit hitli ban ing. Dnin S e r n e e. Železniško direkcijo, ki je šla '•'putaciji vzgledno na roko, je zastopal direktor dr. Bork 1/ Ljubljane so snoči odpotovali s posebnim brzovlakom zastopniki vseli slovenskih občin z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske (razen Brežic in Krškega), v L j ubija no so prišli tutli Litijčani. Zastopan je bil tudi novi okraj v Dravski banovini: čabar. Zastopal gn je čabarski župan tir. Bogdan Korit n i k , Slovenec po rodu. Z brzovlakom ob 7.50 sta se odpeljala v Belgrad mestni župan dr. Dinko P u c in bivši mestni župan, obč. sv. Ivan Hribar, da prideta nekoliko j»red vso deputaoijo v Belgrad in pripravita vse potrebno za sprejem deputacije. Član ljubljanske deputacije prof. Ev-gen J arc pn je že tla 11 poprej odšel v Belgrad. Poleg omenjenih treh zastopajo mesto Ljubljano še obč. svetniki: tir. Jerič, tir. Rav-nihar, Ivan N. Jeglič, tir. Lukun, Metod Gol-majer, Anton Likozur, Josip Rebek, Alojzij Potočnik, Lovša, dr. Rudolf Kropivndk, ing. A. Dietrih, Miroslav Urbas, Josip Turk, Ivan Vrbinc, Lojze Lombar, Ivan Mihclčič, Pišek, Ivan Dachs, Ivan Tavčar, tir. Fettich in Josip Ambrožič. Iz Ljubljane je skupno odpotovalo mul sto članov deputacije. Skupno bo |)ii deputaciji zastopanih 119 večjih slovenskih občin, večje število manjših občin pa je moralo vodstvo deputacije odkloniti, ker je število deputantov omejeno na 230. Štajerski, krški in brežiški députant! se priključijo brzovlaku med vožnjo v Zidanem mostu. Ljubljanska deputacija je vzela s seboj tutli darila mestu Belgradu in ministrom. Ljub-Ijinu bo podarila mestu Belgradu t 111 X 2.5 111 veli! 'ik- predstavijajočo pogled na jesensko Lju,)lju„o s terase Bellevuea. Sliko je v krasnih barvah napravil prof. Ivan Va v potic. Ministrom bo ljubljanska deputacija poklonila okusno izdelane albume z okoli 100 krasnimi fotografijami najlepših slovenskih krajev in pokrajinskih slik. Brzovlak z dciputacijo je odšel iz Ljubljane točno ob 8.10, kakor je bilo napovedano. Prve Pullmannove vagone so okupirali Notranjci, za njimi so bili Gorenjci, nato so se utnborili v srednjih vagonih ljubljanski zastopniki iu v zadnjih vagonih so bili Dolenjci. Podeželske občine zastopajo po I tlo (> zastopnikov. Prihod brzovlaku v Belgrad je določen točno ob 9 zjutraj. Odhajajoči vlak so spremljali na ljubljanskem kolodvoru živahni klici >živeli!« in prav tuko so sc vse roke in klobuki dvignili \ pozdrav: »Živeli!« ме sankcij se mi sporazuma Seja francoskih in nemških delegatov — Slavnostne prireditve v Haagts Haag, 10. jan. (Tel. Slov. ) V vprašanju sankcij je bil danes dopoldne sestanek Cur-tiusa in Wirtlia s Tardieujem in Briandom v prisotnosti juristov. V načelu so prišli skoro do popolnega sporazuma. Gre samo še za to, da se za konstruiran primer najde bolj juri-dična, kakor praktična formula. Nemci hočejo v primeru zlohotnega razbitja Youngovega načrta po nemški vladi priznati kot zadnjo instanco samo še Društvo narodov in njegove institucije, s čimer bi bilo praktično izključeno vsako poseganje na čl. 430 versaillske mirovne pogodbe. Vladni juristi, ki so o tem vprašanju govorili že pred haaško konferenco v Bruslju, so se sporazumeli približno na formulo, da se morejo z bodočimi pogodbami urejevati odno-šaji Nemčije nasproti upniškim državam samo še z Youngovim načrtom in z veljavnim mednarodnim pravom. Sodi se, da francoska vlada včeraj te formule ni sprejela ter hoče biti v primeru, da se Nemčija odreče Youngovemu načrtu, zaščitena po čl. 430 versaillske mirovne pogodbe. Med tem se je dopoldne nadaljevalo posvetovanje ministrov šestih sklicujočih držav, posebno o finančnih vprašanjih. Kakor doznava Vaš dopisnik, ni prišlo do nobenih važnih odločitev in v glavnih točkah tudi še ni prišlo do nobenega sporazuma. Haag, 10. jan. (Tel. -Slov. :) Včeraj je bila pri kraljici velika večerja, kateri je sledil velik koncert za vse udeležence konference. Danes obravnava ministrska konferenca nada- strije so tudi tiste, ki najbolj vneto agitirajo v vseh državah za pomorsko oboroževanje in ki so celo preprečile sporazum v ženevskih pogajanjih, ker so se bale /a svoje dohodke. Zato bi bilo morda najboljše, čc bi se londonska konferenca liavila ludi z vprašanjem, kako zaposliti težko industrijo, če bi se pomorsko oboroževanje omejilo. In mislimo, da to ne bi bilo težko doseči, ker povsodi po svetu je vse polno velikih del, ki jih je treba izvršiti Mesto pomorskih bojnih pošasti bi se mogla /gradili cela vrsta mostov, tovarn in hiš in industrija bi ravno tako imela svoj dobiček, zato pa bi tudi ljudje od svojega denarja nekaj imeli. A zaenkrat se londonska konferenca ne bo bavila s tem vprašanjem, ker je še medsebojno nezaupanje držav preveliko in še ni dozorel čas za ta vprašanja \li |pj Hnlvi novp uvidevnosti nas bo približala londonska konferenca in upr.iiu" da v precejšnji meri in v leni je tudi njen uspeli in njen ne majhni pomen I je vprašanje naknadnega plačevanja odloženih dolgov. Med tem pa je nemška delegacija izgotovila načrt o sankcijskem vprašanju, katerega bo poslala francoski delegaciji. Nadaljevali se bodo osebni razgovori med Curtiu-som 111 Tardieujem ter Briandom. Haag, 10. jan. AA.' Po razgovoru med nemškimi in francoskimi delegati je prišlo do popolnega sporazuma o tem, da se naj za trajanja Youngovega načrta ne govori več o sankcijah, ker so dovoljne odredbe, ki jih predvideva Youngov načrt sam. Haag, 10. jan. ЛЛ. Delegati šestih zavezniških držav so imeli davii sejo, na kateri so razpravljali o tehničnih in finančnih vprašanjih. Obstoju nadu, da bo še tekom današnjega dne dosežen jropolil sporazum o številnih vprašanjih. novo Pariz, 10. jan. (Tel. -Slov.«) Kakor poroča »Echo de Paris , se vršijo v Haagu v zvezi s pogajanji o višini nezavarovanih nemških plačil razgovori za novo reparacijsko posojilo Nemčiji, ki naj bi znašalo 800 milj. mark, kakor svoječasno Dawesovo posojilo 1. 1924. Posojilo je potrebno zato, da se bo Nemčija mogla udeležiti prvih reparacij z eno četrtinko. Zapadne države se prizadevajo, dovolili Nemčiji pod gotovimi pogoji, da se za svoje notranje denarne potrebe obrne na pariški denarni trg. Posebno nemška železnica in pošta nujno potrebujeta gotovino, da pokrijeta svoje najnujnejše potrebščine. Obsežen e Ženeva. 10. jan. \Л. Švicarsko oblastva so ukrenila izredno obširne varnostne mere, tla zagotovijo nemoten potek /.usedanju Svetu Društva nu rodov, ki s<- otvori v ponedel jek. Te izredne ukrepe sprn v lj njo \ /.vezo /. nameravanim atentatom protifašističnih elementov nu italijanske! delegacijo. Celo osobje tajništva Društva narodov ho strogo nadzorovano in bo moralo imeti izkaznico /a ugotovitev identitete. Avtomobili se ae bodo smeli ustavljati v dvoriščih Društvu narodov, ampak zunaj teli prostorov. V Pari/11 jo iMilirij.i ;ire(iin|n ( r i osebe, ki so bile v /ve/i r. n.iiueruvunim atentatom. Nekemu /11,miiii èikn«krmu hamlitn in I »o nudili zarotniki JOD lunto\ štei linirov tla iz vrši aleiitut iz ekspozeia dr. Engliša Kakor smo žo poročali, je predložil češkoslovaški finančni minister dr. Engliš na seji parlamenta proračun za leto 1930. Pri tej priliki je podal dr. Engliš obširen ekspoze o proračunu, ki ga vsi listi beležijo z največjim priznanjem. Predvsem je miu. Engliš opozarjal na hipertrofijo javnih dajatev. Za davkoplačevalce je pač vseeno, pod katerim naslovom plačujejo davke, zanj je odločilno samo to, koliko davkov plača. Avtonomne oblasti pa tega dovolj ne upoštevajo in zato je vsota javnih dajatev pretežka za davkoplačevalca. 1'ri tem pa obremenjujejo davki povečini ravno najbolj slabo situiranega davkoplačevalca. Zato je potrebno, da postane javna uprava bolj ekonomična. Vsak odvisen urad. vsaka odvisna šola, vsako odvisno uporabljanje javnih denarjev jc treba odpraviti. Ena milijarda javnih dajatev še plačuje preveč. Državnim uradnikom je treba plače povišati. Toda lo se naj praktično zveže s prihranki, ki jih dosežejo uradniki pri boljšem gospodarstvu javne uprave. Sploh je treba več ekonomije v upravi! Ključ k lenui leži v osrcrlnjih uradih, ki m o rajo najti primerno organizacijsko obliko. Trpimo nadalje od hipertrofije šolstva. Absolventov srednjih šol je mnogo preveč. Vs: li ljudje pa imajo velike zahtevo do družbe, in zato morejo postali nevarni elementi. Nizek nivo srednjih šolskih absolventov se zlasti vidi na univerzah, ko so prvi letniki prenapolnjeni, le malo jih pa je, ki dovrše študij s polno kvalifikacijo. Izdamo za šolstvo od občin do državo letno 3 milijarde. Ne gre za lo, da tu nekaj prihranimo, temveč za to, da s tem denarjem nekaj dosežemo. Hipertrofija pa povzroča, da imamo mnogo šol, da so pa te slabo opremljene. Tudi v manjšinjskem šolstvu bi bili mnogo dalje, če bi vpoštevali le stvarne potrebe, mesto da smo zgradili luksurijozne stavbe, ki so vaškega prebivalca samo jezile. Proračun je aktiven. In sicer je lo šesti aktivni proračun od obsl< ju republike. Tudi izkazuje proračun rezerve, ki pa so nekaj manjše ko lani. Nato je govoril dr. Engliš o pomanjkanju davčne morale. Od 729 milijonov dohodninskega davka odpade '1УЈ milijonov na delavce iu gažiste. Torej polovico. Vsled nepopolnega razumevanja odlokov se je dejansko vršilo neenakomernim obdačenje ljudi pri enakih dohodkih. Od tega pa zopet trpi davčna podlaga za avtonomne podlage, vsled česar imajo samouprave premalo dohodkov. Samoupravam jc treba priti na pomoč in bo v ta namen potrebno 200 milijonov za samouprave. Nadalje je treba za zboljšanje plač učiteljev preskrbeti denar, potrebno pa je tudi izvesti izenačenje starovpokojencev, zakar bo Ireba 200 milijonov. V ta namen ima vlada že pripravljenih 800 milijonov i/, doseženih proračunskih rezerv, kar pa še ne zadostuje, temveč je potrebnih še 200 milijonov. Neenakomerno obdačenje poštenih m nepoštenih davkoplačevalcev je krivičen lak-lor v konkurenci, ki ga je treba odpraviti. Prosim pa vse stranke, da ne smatrajo odpravo davčnih nepravilnosti za poliliko, lemveč za juridično vprašanje. Z demonstracijami pred davčnimi uradi ni nič pomagano. Če so davki pretežki, kar sam priznavam, potem se da to odpraviti samo 11a ta način, da se znižajo zakonodajnim potem tudi državni izdatki. Ne pa hkrati zahtevati znižanje davkov in zvišanje državnih izdatkov. Izgleda, da je sva naša industrija v krizi. Poslabšala se je tudi naša trgovinska bilanca. V zvezi s padlo konjukturo se mnogo govori o potrebi državnih investicij za odpravo brezposelnosti. Če pa država izvrši v takšnji situaciji nerentabilne investicije, Id same po sebi in z ozirom na obrestno mero niso po t renne, potem nujno izvršuje samo zas;lna dela v svojo škodo. Uspeh takega. \ :--.loJ svoje ne-ekonomičnosti dragega sredstva pa je tudi za brezposelnost dvomljiv. Če je brezposelnost v tekstilni stroki velika, potem se ji ne da pomagati z naročili vagonov in graditvijo ve-likih stavb. To se še bolj v idi. če mora država te investicije vršiti na kredit. 1'olem je govoril finančni minister tudi o denarnem trgu in nato prešel na uprave državnih dolgov. Vsi državni dolgovi češko slovaške znašajo 36.233 milijonov Kč, za kar je bilo treba plačevali 1644 milijonov obresti iu 518 milijonov amortizacije. Dolgovi so so znišnli za 620 milj., vsled česar so se /nižale ludi o! rcsli za 22 in amortizacija za 22 milijonov Ko, „Otročarije" »Kadarkoli na naših sestankih, v našem časopisju in posebno še v našem listu nanese govor na katoliško akcijo in pri tem rabimo izrazc, ki niso ne od danes in ne od včeraj, ampak so v rabi v vsej krščanski tradiciji, in segajo celo do samega sv. Pavla, ki jc govoril, da je bojeval zmagoslavni boj — in celo do našega Gospoda, ki jc govoril v evangeliju, da ni prinesel miru temveč vojno; — vselej posluhne-jo dolga, delikatna in strašno občutljiva ušesa, ki sc takoj pozorno napno kakor da gre za > grozne stvari^. Da, govoriti o metodah, o orožju, o bitkah in zmagah, to so strašne stvari! Le kaj bi šele rekle te malenkostne duše, ko bi vedele, da imajo verniki v rokah knjigo, ki nosi naravnost izzivalni naslov: »Duhovni boj«, znano delo Scupolija! Ali ko bi znali, da sve-ii Pavel kar od kraja vporablja vojaške izraze, kar je prav karakteristično zanj. A je že tako, da je krščanstvo v vseh časih in na vseh krajih se posluževalo takega načina izražanja, to pa zato, ker sv. birma vstvarja vedno »nove voj-ščake Jezusa Kristusa Po mnenju ravno istih bi menda poslej treba izničiti tudi učinek zakramentov, da njihova pobožna in tankočutna ušesa ne bi več bila žaljena in da nam ne bi očitali, da »vodimo politiko« in da »delamo proti verski strpljivosti«. Izvrstno razumevajo svojo stvar, kadar se borimo za svoje pravice in za uveljavljenje katoliških načel v javnosti, takrat sc takoj oglasijo z očitkom: vi ste versko nestrpni! Katolištvo, to je politika, ki dela zopet le politiko z vsemi zločetimi posledicami. In potem se uas žigosa kot »versko nestrpljive •. Posebej bi mogli govoriti o tem, kako se je psovalo katoliško mladino, čeprav so i oni sinovi Italije. Kaj bi rekli, ako bi n. pr. mi s takimi izrazi napadali balillo? Mi smo dobre fante seveda vzeli v zaščito in jih imenovali »križarje- in ■ mu cenike . A je šlo za mladeniče. Kaj bi rekli šele naši nasprotniki, ko bi vedeli, da Cerkev celo med otroci vedno poraja junake! Krščanski martirologij zaznrmuje v vsakem stoletju tudi otroke, ki jih z veliko spo-žtljivostjo stavi ob stran največjih borcev za Kristusa. Ravno včeraj jc dala za to zopet dokaz Mehika. Ni treba toraj iti v davna stoletja in v predzgodovinske dobe. Pred očmi imamo junaško deco, ki se jc dala pretepati za svojo vero, s čimer so oni, ki so jih tepli, seveda dosegli ravno nasprotno, kar so nameravali. Tertulijan pravi, da se krščanstvo kuje v železu in ne v zlatu, zato je cerkev uporabljala in bo uporabljala do konca sveta izraze in metode, ki so ji jih ustvarili njeni spoznavalci in mučeniki. Kajti pod Kristusovo zastavo so vedno možna tudi otroška junaštva, medtem, ko je za otročarije drugih vrst vedno dovolj prostora v stolpcih gotovih listov.« Ta članek, ki je za stanje kat. cerkvc v Italiji značilen in ki z veliko lučjo osvetljuje možato zadržanje Vatikana nasproti fašističnim nasiljem prinaša »Osservatore Romano- (4. januarja). Program Bartlove vtac'e Varšava, 10. jan. (Tel. »Slov.«) V poljskem sejmu je začel danes popoldne ministrski predsednik Bartel svoj veliki programni govor. Pred tem je prišlo v sejmu do divjega prizora, ko so komunistični poslanci zahtevali, da se izpusti iz zaporov neki komunistični poslanec, ki je zaprt radi političnega prestopka. Izven dnevnega reda jih niso pripustili k besedi. Enega izmed njih so morali s silo nesti iz razpravne dvorane, ker se ni uklonil odredbam podpredsednika. Ministrski predsednik Bartel je v prvem delu svojih izvajanj govoril glede ustavnega vprašanja v zelo spravljivem tonu. Načelno stališče vlade se nikakor ni spremenilo, boj pa se ne more vršiti tako, da bi ena stranka v boju z drugo stranko nalagala bremena na rame naroda. Vlada bo skušala izvesli ustavno sodelovanje vlade s sejmom. Vesfi iz države Zagreb, 10. januarja (Tel. »Slov.«) Grška Vlada je odredila, da se bo v Zagrebu ustanovil stalni konzulat grške republike. Za prvega konzula jc določen g. Gogos, za katerega je zahtevala Grčija od naše vlade eksekvatur. Dosedaj sc je nahajal v Zagrebu samo častni konzulat. Zagreb, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Danes sc je v Zaprešiču otvoril zimsko poljedelski tečaj za kmete. Tečaj se je otvoril s predavanji iz higi-jene. Za tečaj se je prijavilo preko 300 kmetov in vlada torej zanje velikanski interes. Predavalo se bo o poljedelstvu, vinogradništvu in drugih stvareh. Svečana otvoritev sc jc vršila danes ob 6. uri popoldne. Drvenca, 10. jan. (Tel. >Slov.«) Danes so našli tu truplo neznanega moža, ki je bil zaklan z nožem. Njegova identiteta se ni mogla ugotoviti. Misli se, da jc bil trgovski potnik. Dubrovnik, 10. jan. (Tel. »Slov.«) »I. dalmatinsko trg. društvo* v Dubrovniku« je naročilo v Nemčiji nov parobrod, ki jc bil tc dni dogo-tovljen in prepeljan v Dubrovnik. Ime mu bo Četvrti dalmatinski« Ladja ima 3.500 ton ter jc določena za promet med .našo državo iu Južno Ameriko. Split, 10. jan. (Tel. Slov.») Prof. Barak, član občinskega sveta v Splitu jc podal ostavko na svoje mesto. Ker jc razen njegovega prazno šc mesto dosedanjega župana dr. Tartagiije, bo iz tega in še drugih vzrokov ban primorske banovine dr. Tartaglija imenoval v kratkem novo občinsko upravn. Še letos nove volitve v Avstriji Velenemci in Landbund se približujejo soc. demokratom Dunaj, 10. jan. (Tel. Slov.«) »Neuigkcits-wcltblutU, organ voditelja dunajskih krščuu-skili socialistov kunsehaka, ki je že po-I uovuo razkrival spore v meščanskem taboru i radi tlciimvehrov, načeuju danes vprašanje, ali ne stojijo v Avstriji pred ustauovitvijo j modro-zeleuo-rdcče koalicije proti krščanskim socialistom. Že se odkrito govori o političnem dvoboju mod dr. Seiploni in dr. Schobrom, v katerem bi Velencniei in Landbund lahko tvorili enotno fronto s socialnimi demokrati. Dasi se je Landbund do sedaj zavzemal za misel stanovske korporacijc, so sedaj odklonili dr. Seiplov načrt o stanovski zbornici, in sicer ravno iako kakor Velenemci in socialni demokrati. V odboru za kazensko pravo so Velenemci pustili krščanske socialiste sanic s tem, da so za odpravo telesnega plodu pripustili tako-zvano medicinsko indikacijo, ki je bih» sprejeta v načrtu nemškega kazenskega zakona. To je bilo bojno glasovanje, kakršno je bilo že poprej v narodnem svetu v vprašanju izenačenja avstrijskega zakonskega prava /. nemškim in uvedbe ljudskošolskegu zakona na Cradiščanskcm, kjer velja še iz madjarske,ga časa katoliški šolski zakon. Kmetske manifestacije, ki jiih je priredil Landbund v Gornji Avstriji proti krščanskim socialistom, še spo-polnujejo to sliko. Navedeni list izjavlja, da bi bila morda taka prcgrupacija samo koristna v interesu hitrega in popolnega razčiščenju političnega položaja v Avstriji. Zdi se torej, da hoče del krščunskih socialistov najti izhod iz nesoglasij v lastnem taboru s tem, da bi krščanski socialisti, ki so od prevratu dalje stalno nu vladi, šli s socialnimi demokrati v opozicijo. Najverjetneje je, da bodo še letos nove volitve. Heimwehr zahteva zastopstvo v vladi Innsbruck, 10. jun. (Tel. »Slov.«) Heimwehr nastopa vedno bolj grozeče z zahtevo, da bi mogla svoje politične zahteve zastopati direktno z ministrskih klopi. »Innsbrucker Nncli-richten« poročajo v oficiclni objavi hcimwch-rovskili zveznih voditeljev (gre za govor voditelja dr. Stoidleju ob desetletnici ustanovitve Heimvvchra v Celovcu, ki do sedaj še ni bil objavljen), da si je Heimwehr sedaj postuvilu kot najvažnejši točki programa izvedbo voliv-uc reforme in nastopanje v voli vnem boju. Za bodočnost odklanja Heimwehr, da bi jo meščanske stranke po potrebi porabljale kot strašilo proti avstrijskemu marksizmu, ne da bi Heimwehr sama imela soodločujoč vpliv nu vladne jiosle. Angl.-lrane. letalski sporazum Pariz, 10. jan. AA. Snoči se je vršila v tukajšnji angleški trgovinski zbornici važna debata o razvoju letalske mreže med Francijo in Anglijo. Angleški zastopnik je v svojih izvajanjih naglasil, da je skupno z Eynacom skrbno proučil vprašanje letalskih zvez v Afriki, Arabiji in na Daljnem "'zhodu ir. dognal, da bi se francoske in angleške letalske zveze lahko tako kombinirale, da bi se izločila nepotrebna konkurenca, ki ovira racionalno izrabo letalskega omrežja. Govornik je nadalje naglasil velikanski napredek letalskega prometa, ki se je v petih letih razširil na več ko polovico zemlje in ki ogromno koristi angleški in francoski trgovini. Govornik jc zaključil, da bosta po zaslugi visoke za-padne civilizacije igrali Anglija in Francija v letalskem prometu vodilno vlogo. Angleški listi zelo simpatično komentirajo govor angleškega zastopnika. »Morningpost« naglaša, da bi bil angleško-francoski sporazum v vprašanju letalskega prometa neizmerne koristi, ker bi pomenjal velik napredek v smeri odprave narodnih mej, ki v veliki meri ovirajo razvoj prostega zračnega prometa. Fatzilikaiorja jugoslovanskih kolkov pred dunajskim sodiščem Dunaj, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Pred dunajskim porotnim sodiščem se mora danes zagovarjati jugoslovanski trgovec Peter Rupčič in trgovec iz Varne Adolf Lang. Ko je Rupčič v svoji domovini prišel v konkurz- se je preselil na Dunaj in hotel ponarediti jugoslovanske kolke v vrednosti 15 milijonov dinarjev. V to svrho je pridobil Langa, ki je bil že pred več leti zapleten v neko ponarejevalno afero. Posodil mu je denar in ga s tem spravil v svojo odvisnost. Rupčič mu je izjavil, da mora z njim ponarediti jugoslovanske kolke, ker je neki Rupčičev sorodnik kot uradnik v glavnem kolkovnem uradu v Belgradu pcneveril denar, ki ga mora vrniti. Na ponaredbo kolkov ne bo prišel nihče, ker se stari kolki itak vzamejo iz prometa in so ponarejeni kolki potrebni samo za notranji obračun. Lang je prejel 2 in pol milijona dinarjev in pripravil vse potrebno za ponarejanje kolkov. Da dobi papir, je potoval v Nemčijo in Budimpešto. Nato je dal fotografirati jugoslovanske kolke, da dobi klišeje. Nenadoma pa mu je zmanjkalo poguma in je prepustil nadaljuje delo Rup-čičtt. RupčiČ je v neki dunajski tiskarni naročil napravo reklamnih znamk, ki pa so bile v resnici ponarejeni jugoslovanski kolki. Lastniku tiskarne je stvar postala sumljiva in je Rupčiča ovadil. Oba obtoženca valita krivdo drug na drugega. Rupčič je izjavil, da je idejo sprožil Lang, le-ta pa trdi, da je samo navidezno prevzel posel, da bi dobil od Rupčiča denar. Nemčija podpirata Canghajšeha London, 10. jan. (Tel. »Slov.«) Daily Télégraphe poroča iz Šanghaja, da je vodja levičarskih ekstremistov Vangšingvaj poslal Nemčiji svarilo, naj se ne vmešava v notranje kitajske zadeve. Trdi, da so nemški vojaški strokovnjaki podpirali Cangkajšeka v njegovih vojnih podjetjih, da so pošiljali velike množine orožja in municije, tankov iu bombnih letal na Kitajsko, da je Nemčija s tem kršila versaillsko mirovno pogodbo in da je s tem kriva, da je na stotine kitajskih vojakov postalo žrtev nemških korakov. Navedeni list tudi poroča, da je imel Čangkajšek v svojem generalnem štabu 26 nemških vojaških svetovalcev. Grandi prerel lUfassoliitijeve insifu^cre Rini, 10. jan. (Tel. -Slov.«) Po uradnem komunikeju je šef italijanske vlade danes sprejel zunanjega ministra Grandija pred odpoto-vanjein v Ženevo in London, kamor gre kot zastopnik Italije pri Svetu Društva narodov in kot prvi delegat pri mednarodni pomorski raz-orožitveni konferenci, šef italijanske vlade je dul zunanjemu ministru zadnja naročila o problemih, o katerih se bo razpravljalo v Ženevi in v Londonu. Grandi bo iz Ženeve takoj nadaljeval pot v London, čim bo Svet Društvu narodov končal svoje delo. Blamaža pariškega mestnega sveta Pariz, 10. jan. (Tel. »Slov. ) Pariški mestni svet se je s svojim zvišanjem tarifov, ki ga je sklenil z velajvnostjo od 1. januarja 1930 dalje za podzemeljsko železnico, za avtobuse in cestno železnico, nesmrtno blamiral. Radi splošnih protestov bo mestni svet moral svojo odredbo glede zvišanja tarifov od ponedeljka dalje umakniti. Največja blamaža pa je v tem, da so se šoferji avtomobilskih taksijev branili, izvesti nasilno zvišanje tarifov in stopili v 2-iurao stavko proti temu zvišanju. Podrobnosti o protifašistovski zaroti Pariz, 10. jan. (Tel. ;>SIov.«) V Canncsu aretirani italijanski emigrant Donatto je policiji priznal, da je član mestnega sveta v San Rcmu Gatti, ki ga francoske oblasti že delj času iščejo, poglavar zarotnikov, ki so imeli namen, izvršiti bombni atentat v Rimu med poročnimi slavnostmi prestolonaslednika. Gatti je stopil v stike z že aretiranimi brati Puddu, ki so delali v nekem kumnolomu in mu tako lahko preskrbeli razstreljivu. On sam pa jc imel nulog, prinesti razstreljivu nekemu Paolu, ki je imel nalog za izvršitev atentata. Donatto je obenem izjavil, da je bila italijanska liga za človeška prava povsem informirana o atentatu, ker mu je sama dala potrebne listiuc za prekoračenje italijanske meje. Konec poročn'h svečanosti Rim, tO. jan. (Tel. sSIov.«) Dunes zvečer jo bila v rimski operi sluvttostna predstava na čast novoporočenemu paru prestolonasledniku. S tem so se svečunosti konïhle. Zvečer je belgijski kraljevski par odpotovul iz H ima, pa tudi novoporočenca sta zapustilu Rim, du prebijeta medene tedne nu gradu San Rossore. 5 milijonov dolarjev za uwverzo Fllndelfijn, 10. jan. AA. Tukajšnja univerza je prejela volilo v znesku 5 milijonov dolarjev. Legat je zapustil kemični tvorničar Stuart Weyght, ki je letu 1884. položil doktorat na tem vseučilišču. Dobrotnik liladclfijskcgn vseučilišča jc umrl 30. decembru lanskega leta. Ze?e:no nekod vso noč prebilo na prostem navzlic zimi. "Potresni sunki so prišli z Atlantika. Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe splošnega značaja vremenu. Kaznovanje mladostnikov po enotnem kazenskem zakoniku Ljubljanske ceste v proračunu Določbe enotnega kazenskega zakoniku o kazenski odgovornosti mladostnikov hočejo mladostnike poboljšati, jih obvarovati pred novimi kazenskimi dejanji in pred nevarnostjo, ki jim pred, ako bi bih v zaj>orili poleg starih n: nep<..bolj5ljivuh zločincev Enotni kazenski zakonik deli mladostnike po starosti tako-le: I. :>Otivci« so tisti, ki še niso dovršili 14 let; 2. »mlajši mladoletniku so mladostniki od 14. do nedovršenega 17. letu; 3. »starejši mladoletniki« pu od t", de nedovršenega 21. leta. Terminologija enotnega kazenskega zakoniku je drugačna, kakor smo jc bili vajeni doslej. Po avstrijskem občnem državljanskem zakoniku, ki sta ga prevedla dvornosodnoseben odsek društva »Pravnik«. Pred vojno so se zlasti v letih 1913. in 1914. vršile tedenske seje, na katerih se je skrbno pregledoval Regallyjev del prevoda občnega državljanskega zakonika. Z veliko vestnostjo ustvarjenu terminologija, zlasti od Babnikovc »Terminologije« dalje, bi morala brezpogojno veljati za podlago iu smernico sedanjemu prevajanju zakonov. Sedaj se pripravlja prevod enotnega civilno-pravdnega reda, ki je izšel lani. Pri tem zakonu je prilika, da sc popravi vse tisto, kar se je sgrešilo pri prevodu kazenskega zakonika, zakonika o sodnem kazenskem postopanju, zlasti pa pri tiskovnem zakonu. Glede kaznovanja mladostnikov ima enotni kazenski zakonik te-le določbe: I. Predvsem določa glede otrok (do neizpolnjenega 14. leta), ki storijo kaznivo dejanje, da se ne smejo preganjati in tudi ne kaznovati, marveč se morajo izročiti tistim, ki so poklicani in dolžni zanje skrbeti. To so roditelji, varuhi, skrbniki ali šolska oblastvu. Ti jih naj po svoji uvidevnosti kaznujejo, skrbe zanje in jih nadzirajo. Varstveno sodišče pa mora skrbeti zu to, da se prisilno vzgajajo zanemarjeni ali moralno pokvarjeni otroci. Take otroke je izročiti zavodu za vzgajanje ali pa taki rodbini, ki je primerna za vzgojni posel. Prisilno vzgajanje traja tako dolgo, dokler se otrok ne poboljša, vendar sine terjati najdnlje do dovršenega 17. leta. II. Pri mlajših mladoletnikih od 14. do nedovršenega 17. leta loči zakon tudi duševno zrelost. 1. Лко mlajši mladoletnik še ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja ali ni mogel ravnati po tem pojmovanju, tedaj do- loča zakon zanj prilično iste odredbe kakor za otroke. Razlika je le v tem, da je določeno, da mora biti mlajši nmloletni.k najmanj eno leto pod prisilno vzgojo, najdnlje pa do dovršenega 21. letu. 2. Če je toliko zrel. da je mogel pojmovati liuruvo in pomen svojega dejanja in po tem pojmovanju ravnati, takrat pa more sodišče izreči to-lc: u) izreče mu ukor ali b) izreče odpust na poskušajo, ali c) oddajo v zavod za vzgajanje ali č) v zavod zu poboljševanje mlajših nialo-letnikov. Glede teh posameznih odredb ima zakon podrobne določbe, za kakšna dejanja sc izreče eno ali drugo in sicer: a) ako je kaznivo dejanje bolj neznatne narave in ako je nastalo iz očividne nepremišljenosti ali lahkomiselnosti, se izreče ukor; b) če pa je težje narave, se odpusti na preskušajo za eno leto. Ti dve odredbi se uporabita, ako ni potrebno ne vzgajanje lie poboljševanje. c) Če pa je maloletuik zanemarjen ali pa moralno pokvarjen, se izreče oddaja v zavod za vzgajanje; č) če bi pa bil maloletnik toliiko pokvarjen, da bi ga zavod za vzgajanje ne mogel sprejeti, izreče sodišče oddajo v zavod za poboljševanje. V onem zavoda mora ostati najmanj eno leto, v tem pu najmanj tri leta. III. Starejši inaloletniki (17—21 let) sc pa kaznujejo s pravimi kaznimi, vendar se te odmerjajo znatno nižje. Smrtne kazni zanje ui Prav tako tudi ne dosmrtne ječe Лко se okrivi starejši maloletnik kakega kaznivega dejanja, za katero stu zagroženi ti dve kazni, jKitem se kaznuje s težko ječo (robijo) ali ječo in sicer v najman jši zmeri 7 let. Glede ostalih kaznivih dejanj, za katera je zagrožena časna kazen, pa zakon ne predpisuje nobene najnižje odmere, marveč nasprotno predpisuje najvišjo kazen, ki se sme izreči, in sicer ne sme biti višja od 10 let. Sodišče v takem slučaju ni vezano na najmanjšo mero kazini, ki jo zakon predpisuje za kako kaznivo dejanje. Sodišče more izreči namesto težke ječe (robijc) ali ječe (zatočenju) strogi zapor ali zapor, ako spozna, da jc treba kazen omiliti. Glede posledic kaznovanja mladoletnikov ima zakon posebne določbe. Odredbe, ki se ukrenejo zoper mlajše maloletnike (14—17 let) nimajo nobenih drugih pravnih posledic. Tak maloletnik sc smatra kot neoporečen Za starejše maloletnike (17—21 let) pa določa, da se ne smejo obsoditi na izgubo častnih pravic. Do dovršenega 21. leta prestajajo kazen v posebnih zavodih in sicer ločeni od polnolctnikov. Лко bi mlajši maloletnik, ki je dovršil 15 let, storil v zavodu za vzgajanje ali v zavodu za poboljšanje ali izven njega kako zločinstvo, (po avstr. kuz. /..• hudodelstvo), se kaznuje tako kakor starejši inaloletniki. ako sodišče spozna, da je toliko zrel. da je mogel pojmovati naravo in pomen svojega dejanja in ravnati jki tem pojmovanju. Če stori med vzgajanjem ali poboljševnnjcm kako drugo kaznivo dejanje, tedaj se kaznuje disciplinsko. Ljubljana, 10. jan. V četrtek smo priobčili poročilo o predavanju, ki ga je imel liadsvetnik ing. MačkovšcK na magistratu v ljubljanskih cestah. Predavatelj se v svojih siccr temeljitih izvajanjih ni spuščal v vprašanje ljubljanskih cest v proračunu mestne občine za leto 1930. Da pa bo imela javnost po|x>Ino sliko o ljubljanskih cestah, dopolnjujemo sliko, ki jo je podal g. ing. Mačkovšck, še z izvlečkom iz proračuna mestne občine za 1. 1910. Postavka »ceste, ulice, trgi«, je v mestnem proračunu ena najvišjih in tvori dobro petino vseh občinskih izdatkov. Pri skromnih sredstvih, ki jih ima mestna občina na razpolago, pa tudi ta postavka, kakor tudi vse druge, ni preveč dobro clo-lirana. Skrb za ceste pomenja v Ljubljani le njihovo vzdrževanje 1er napravo najnujnejšega novega tlaka, cestišč v novih ulicah ter najpotrebnejših cestnih naprav. Kakih velikih tlakovalnih del ta proračun ne vsebuje in če ne bo izrednega kritja zanje, jih 'tudi Ljubljana v 1. 1930. ne bo dočakala. Skupno predstavlja cestni proračun za I. 1930. lepo vsoto 9,790.594 Din ter je za dober poldrugi milijon večji od lani, ko je izkazoval znesek 8,163.157 Din. Računski zaključek za 1. 1928. pa izkazuje 8,999.000 Din. Skoraj gotovo pa je, da bo končni račun za 1. 1929. izkazal nekoliko večji znesek, kakor pa ga izkazuje proračun. Vzdrževanje komunikacij. Dobro tretjino cestnega proračuna zahteva vzdrževanja mestnih cest, ulic in trgov samih. Tu so mišljena tlakovalna dela, posipanje, dovažanje gramoza, asfaltiranje, makadamiziranje itd. V letu 1930. bo to zahtevalo 3,903.729 Din (leta 1929: 2,459.762 Din (1. 1928. 4,163.455 Din). Znesek je navidez velik, toda če pomis'iino na veliko število neizgrajenih cestišč, na ceste, ki kriče po tlakovanju in na vse drugo, jc še vedno zelo skromen. Ponos Ljubljane so njeni javni nasadi. Seveda bi bili lahko še lepši, ali kaj, ko ni denarja! In tudi javni nasadi zahtevajo denar. L. 1930. bo zanje določenih 771.035 Din. (632.736, 609.455 Din). Malo manj, kakor za javne nasade, je določenih za I. 1930. za vodne zgradbe, mostove in ograje: 409.530 Din. Ta postavka se je sorazmerno zelo zvišala, zakaj I. 1928. je znašala le 243.905 D, 1. 1928. pa 163.816 Din. Najbrže pa bo ta postavka okrnjena na račun raznih virmanov. Kanali in jarki so tudi znatna fwstavka v meslnem proračunu Zahtevali bodo namreč 1,333.224 Din, (1,008.246 Din, 1,164.468 Din). Samo vzdrževanje dosedanjega stanja cest, /nvnili nasadov, vednih zgradb ter kanalov bo ve-fjalo mestno občino 6,417.588 Din, dočim je leta 1929. znašalo 4,344.649 Din in I. 1928 6,101.194 D. Pri tem pa Ljubljana za te težke milijone niti ne bo napravila kakega vidnega koraka naprej, temveč bo samo vzdrževala to, kar že ima. čiščenje mesta. Snažne ulice so pred|x>goj lepo urejenega, modernega evropskega mesta. V Ljubljani se čuje čez nesnažne ulice le malo pritožb, zato pa so izdatki, ki jih mestna občina daje v ta namen, prav izdatni. Le kadar leži na ulicah velik sneg, tedaj so uredništva dnevnikov oblegana s pritožbami in dopisi. Samo čiščenje ulic, to je pometanje, bo vc-jalo mestno občino 1,053.362 Din (1,064.671 Din, 955.598 Din). Škropljenje ulic bo veljalo 555.4Si Din (540.979 Din, 309.757 Din). Mestna občina skrbi tudi za odvažanje hišnih smeli. To se v Ljub-ljai sicer ne vrši na najbolj vzoren način, vrši sc pa le. V zadnjem času se je v tem oziru znatno obrnilo na bolje. Mestno občino bo 1. 1930. veljalo odvažanje 370.201 Din (370.201 Din, 398.624 Din). Še več pa bo veljalo mestno občino odvažanje snega, — seveda če ga bo velika množina: 662.780 Din (487.657 Din, 72.924 Din). Stroški z odvaža-njem snega so seveda odvisni od vremena. Zato jc ta postavka le približna in je tu največ virmanov (prenosov iz ene postavke v druge). Leta 1929 so bili stroški radi snega večji, kakor je izkazoval proračun Bilo je pač več snega. L. 1928. so bili t stroški prav majhni. Za letos jc vse odvisno ci lega, kakšna bo ta zima. Doscdaj so bili s suegoir le manjši stroški. Razsvetljava cest. Ljubljanske ulice so večinoma dobro razsvetljene. Le iz periferije mest? prihajajo pritožbe. Z; razsvetljavo mesta je v proračunu določenih 595.200 Din (630.000, 625.476 Din). Razni stroški v tej proračunski postavki so določeni na 20.000 Din (20.000 Din, 10.430 Din). Vsega kritja izkazuje ta prorač. del 4,246.450 Din (4,827.9-10 Din, 4,389.11 Din). Kritje črpa dohodke iz povračil za napravo hodnikov, za izpraz-n je va nje greznic, iz doneskov za vzdrževanje cest, ! izkupil za orodje, drevesa, sadike, donosa centralnega šolskega vrta itd. Skupni primanjklaj v tem proračunskem delu izkazuje vsoto 5,553.144 Din in se krije iz rednih občinskih dohodkov. Koliko ljudi vzdržuje cesle? Navedeni izdatki, ki jih ima mestna občina s cestami in komunikacijami so v glavnem dvojni: osebni in materijalni. Sla nega cestnega delavstva ima meslna občina skupno 150, ki stanejo letno jaribližno dva in pol milijona dinarjev. Sezijskili delavcev Iehio najame mestna občina 15. Veljajo jo približno 175.000 dinarjev. Za 1. 1930 pa namerava mestna občina najeti za nadaljevanje kanalizacijskih del za devet mesecev še 50 ljudi, ki jo bodo veljali približno 450.000 Din. Dalje je pri cestnem nadzorstvu zaposlenih še večje število delavcev za čiščenje in postrežbo mestnih uradov, zavodov in šol, pri centralni kurjavi itd. Skupno jc teh 33, med temi so večinoma postrežnice. V mestnih gramoznih jamah je skupno 7 akordautov, pri nieslni pristavi pa 9 tesarjev. Pri mestnem vrtnarskem nadzorstvu je za-' jjoslenih vse leto 22 delavcev in delavk, 6 pa pol j leta. Pol leta je zaposlenih tudi 8 paznikov v parkih. Končno so zaposleni pri mestni pristavi še trije delavci, ki oskrbujejo pnevmatične vozove. Skupno bodo torej leta 1930. dobile na ljubljanskih cestah, nasadili itd. zaslužek 503 delovne moči. Skupni izdatki mestne občine za mezde ce=tnih delavcev bodo 1. 1930. znašale nad 3,600 000 Din. Ostali stroški tega proračunskega dela — nad 6 milijonov — pa so namenjeni nabavi tlakovalnega materijala (gramoza, asfalta) in orodja, za vožnje, priprego itd. Kakor vidimo, zahtevajo ljubljanske ceste iz žepa davke plačujočega mestnega prebivalstva ogrcinno denarja. Pravično pa bi bilo, kakor je (o ; ugotovil ing. Mačkovšek, da bi plačevali neposred-; ne davke za ceste predvsem tisti, ki cd cest bogate ! To so v prvi vrsti zemljiški špekulanti in pa tudi I drugi. Telesno delo usmiljenja - J pred sodiščem Ljubljana, 10. januarja. Tale zadeva se je prav za prav vlekla že nekako pol leta. Njena predzgodovina je na kratko sledeča : V žalovanju za svojim možem je kmalu po njegovi smrti legla na bolniško posteljo tudi stara Močilnica. Njen konec se je bližal z velikimi koraki. Močilnikovi so bili premožni ljudje; saj so imeli dobro idočo gostilno. Pokojni gospodar je bil soliden, varčen gospodar, ki je z lastno pridnostjo in podjetnosijo poskrbel svojemu sinu in hčerki lepo dediščino. Po njegovi smrti je prešlo gospodarstvo na vdovo, ki pa je radi bolezni že nekoliko tednov po smrti moža izročila vajeti sinu — bodočemu gospodarju. Močilnica je bolehala na težki črevesni bolezni. Sin Andrej je z vso ljubeznijo poskrbel, da j bi bile materi karmoč olajšane zadnje ure njenega | življenja Dvakrat na dan se je pripeljal iz mesta na Posavje zdravnik k bolnici. Lepe vsolice je to slalo bodečega gospodarja. Najel je Andrej bolni materi svoji tudi postrežnico, mlado železničarjevo ženo Agato. Z zgledno vnemo, postrežljivostjo in pravim krščanskim usmiljenjem je Agata stregla bolnici. Močilnica je med boleznijo naročala sinu in hčeri: »Glejta, da ne bo Agata, ki mi streže, oslala brez plačila! Hrano naj dobi in tudi njenih otrok se spomnita, ki jima ne more posvečati Agata sedaj toliko pozornosti, ko je zaposlena z menoj. Ne bom dolgo. Skrbita, da bo Agalin trud poplačan, saj to je zadnje, kar žrtvujeta za svojo mater. Kak kos obleke, ki bo ostala za menoj, ji dajla po moji smrti. Agata je revna, otroke ima in ji bo zelo ustreženo. Minila je bolezen Močilnikove mame, minil njen pogreb, zagospodaril je Andrej. Mlad, svež, . podjeten, poln načrtov, samo nekoliko vihrav, neizkušen Marsikatero željo, ki jo je prej na tihem gojil, si je sedaj kot samostojen gospodar izpolnil. Tudi oženil se je in dobil pridno, čedno ženico, ki st, najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. V KAVARNI se bodete najlažje obvarovali nahoda, influente in bolezni v grlu, čc boste redno rabili ANACOT-pastiljc dr. Wanderja, Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadniem času imitirajo ANACOT-n.astilje. jo je dičila za Andreja najvažnejša lastnost: bila je bogata. Izplačal je sesiri njen delež, poplačal zdravniške in pogrebne stroške za materjo, vse je uredil, le na Agato, postrežnico je bil docela pozabil. Agata je mladega gospodarja pri neki priliki narahlo opozorila na to. Joj. kako je bil Andrej hud! »Kar loži me, če misliš, da imaš kaj zahtevati!«, ji je zasolil. In Agata, bolj vajena ubogati ko ukazovati, je šla in res tožila Andreja. Tako je ta zadeva prišla pred sodišče. Trikrat so imeli obravnavo in so šele tretjič »zdelali*. S pričami je velik križ. BI morala priti, vabljena je, njena izjava nujno polrebna, pa je ni in je treba obravnavo preložiti. Pa so vnovič pota. novi stroški. Advokati uimajo nič proti temu in lisli, ki pozneje pravdo izgubi, turli ne. dokler namreč misli, da jo bo dobil. Med drugimi je sodnik zaslišal tudi Andrejevo sestro, gospodično Jerico: >Ali je Agata Klofuta dobila kaj za posirežbo vaši pokojni materi?« Sto dinarjev sem ji bila dala nekoč. -;>To je Agata povedala in že vemo. No, kaj pa je Agata rekla, ko ste ji dali sto dinarjev? »Hvala lepa!« »Nič drugega?« ■Nič. Saj veste, gospod sodnik, kaj je »kmečka ideja«! < »Nak, v leni slučaju pa res ne veni. Kaj hočete s tem reči?. »I, lo, da se ne zna drugače izraziti Je holt kmet«.« »A, tako.. No, kaj pa je še dobila Agata? -•Kako kost od »šunlma- smo ji tudi dali.« Kost? Ali Agata Klofuta uživa kosti? — Hm, dober želodec in /.obe mora imeti. Kračo, kračo!« popravlja Andrejev odvetnik »Še kaj?' Sploh se Agati lahko kolca po naši hiši! . ugotavlja Andrej in kategorično izjavi, da ne plača Agati ničesar več. »Se bomo pa naprej pravdali, pove Agatin zastopnik. »Glejte, zdravnik, ki je zdravil Vašo rajno mater, je povedal, da je Agata 12 dni vršila težko in neprijetno strežniško službo. Najeli ste jo, plačajte jo, kakor je zaslužila. Da ste najeli usini-ljenko, bi plačali 30—40 Din dnevno in še hrano in posteljo, l'a usmiljenke se menjavajo v taki službi, Agata pa je vzdržala sama 12 dni. Ali ne poznate nobene hvaležnosti? Ali občutite lako malo pietete do rajne matere?« »Poravnajmo se in končajmo lo mučno zadevo!« predlaga Andrejev odvetnik. Pristanem, če plača Andrej Močilnik (>00 Din s stroški vred.« »Štiri slo bi že dal, se mehča Andrej. šest!« vztraja Agalin zastopnik. In pri tem je ostalo. Andrej je takoj odrinil tiste »sivce« in se malce nejevoljen odpravil domov. Za njim jo pohitel še njegov odvetnik iu mu mimogrede zaupal. koliko znaša njegov račun. 50 manj ko štiri slo dinarjev je bilo stroškov pri Agatinem zastopniku, ostalo pa je spravila Agala. Ampak listih sto dinarjev, ki jih je bila že dobila od gospodične Jerice, je vračunanih, tako da je za Agato ostalo le Se 150 Din. Pa recile, če se dnnes ne izplača pravdni! zaradi telesnega dela usmiljenja! Znižanje dopolnilnega zemij. davka Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: Davčni zavezanci, ki imajo pravico za znižanje dopolnilnega davka, morajo predložiti te prijave do 31. januarja 1930 brez pravice do nadalj-nega podaljšanja roka v smislu čl. 4 zak. o neposrednih davkih. Dopolnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1. da se davčni zavezanec izključno bavi samo s kmetijstvom, 2. da obdeluje svoje posestvo sam s člani svoje družine, 3. da ima v domačem skupnem gospodarstvu več kakor pet rodbinskih članov, 4. da dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5000 Din, 5. da vloži prijavo v odrejenem roku na predpisanem obrazcu. V smislu zakona se za člane skupnega domačega gospodarstva po tem zakonu ne morejo smatrati 1. osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne se ne smatrajo osebe, ki bivajo izven doma zaradi odslužitve kaderskega roka, šolanja, zdravljenja itd., 2. osebe, ki se bavijo ali poleg kmetov,alstva ali izključno z obrtom. induslrijo ali drugim pridobit tlim poslovanjem ali s samostalnim poklicem, ki je zavezan pridobnini, 3. osebe, ki so v razmerju stalne javno ali privatne službe, 4. žene in otroci oseb, omenjenih v točk.ah 2 in 3, 5. hišno služabnlštvo in nameščenci. Prijave se morajo vložili pri pristojnem občinskem oblastvu torej v Ljubljani pri mestnem magistratu na predpisanem obrazcu, kateri se dobi pri pravkar omenjenem oblastvu. Prijave mora vložiti zavezanec zemljarine Prijavo more vložiti tudi pooblaščenec, priložili pa mora tozadevno pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca mora izpolniti prijavo pristojno občinsko oblastvo po iz-povedbah zavezanca. Prijave, ki se predlože po preteku odrejenega roka, se za znizL, u.polnil-nega davka ne bodo vpoštevale. Za resničnost števila članov skupnega domačega gospodarstva kakoi za podatke po točkah 1—5 je poleg davčnega zavezanca, odgovorno tudi občinsho oblastvo. Belokranjski kotiček V nedeljo 5. jan. so vprizorili fantje in i dekleta iz Mar. družbe v Metliki Detelovo j tridejanko ^Begunko«. Nizka vstopnina in lepo vreme je privabilo obilo gledalcev tudi iz bol/ oddaljenih vasi. Igralci so svojo nalogo dobro rešili. Na praznik 6. jan. smo imeli priliko občudovati spretnost fantov in deklet iz Hočjalcova j ki so ob velikem navdušenju občinstva priredili zabavno popoldne v svojem gasilskem domu. Izmed točk je žel neki humorističen ku-plet največ uspeha. Kraljevski sejem v Metliki dne 7. jan. se ni posebno obnesel. Kramarji so več zapravili kot zaslužili. Živino so pa domačini tudi peljal, nazaj domov, ker je bilo premalo povpraševanja, krme pa je lani zrastlo dovolj. Da je bil sejem tako slabo obiskan je vzrok, pač najvažnejši, v težki gospodarski krizi, ker ni kupcev za vino in zatorej tudi denarja ne pri ljudeh. Poznalo se je pa na tem sejmu tudi, kei je baš na ta dan padel vlaški božič in so zato Vlahi izostali, kateri sicer narede veliko barantanja. Dne 8. jan. so prekupci nalagali prašiče. Cena je bila od 12 do 13 Din za kilogram. Kakor povsod, je tudi pri nas tega blaga letos na ponudbo. Želeti bi bilo še to, da bi trgovci ne mučili ljudi z nepotrebnim čakanjem, s čemer jih prisilijo k temu. da mora kmet že dober del izkupička prvi dan zapiti, da si s tem plača prostor na toplem. Če ni litra na mizi, nimaš prostora v hiši! Sloan-ov Uniment odstranjuje bolečine Rešite se bolečin u torižu ako rabite Sloan-ov Llniment (mast). Zo mala količina te masti, namazana na obolele sklepe in mišice, gre takoj v kožo, krvni pritisk izginja, živci se umirijo in toliko zaželjeno olajšanje nastopi zelo kmalu. Rabite Sloan-ото mast proti revmatizmii, bolečinam v križu, išijasn. bolezni bokov, bolečinam dietorzijc in kontuzije in proti vecm vrstam bolezni mišie. Generalno zastopstvo MIŠKOVIĆ & COMP. Sarajevska 70 Dobiva se v vseh lekarnah in drogerljah OB DEIIU. VETRU IN SNEGU N IVE A-CHENE Vctor In ч1а1ч> vroiae, mrzlotn Iu vlalnoet 01lv7.pr11.4jo Vuši koži trajno za kožo vuine hraniIno sosltivinu in pospešuje s loin prcruuo uui;ulano«t obraza. Vaš;i Isoža pa potrebni? «ve/cen zraka. Tu Va< vnrum N1VKA-. CKKMF prnrt ncuuiKlniini v rruipnskimi vplivi. - Samo NIVB A-CBEMF vsi-luilp ЕИГКВ1Т. - 'l'a ol.varn.1e urino ko*no stmiičje «sušenja iu preproM uastii tanje eub iu rue. Doze po 8'—. S*—. 10*— lil 'iT- D. Tuho no D'— in 1Г— D. NlVEA"CRpMV nroniknp v i,-o»o in no n«!>ivljn bleska. Razpošiljalnica za Jugoslavijo: Ju poslov. P. Detrdorf A CO. d. z o. z. Mailt'Oi - Me i S4a ceda 56 Koledar Sobota, 11. januarja: Uigin, papež, m učenec; Sulvij. mučeiiec. Osebne vesli — Odlikovanje francoskega poslanika. Njeg. Vel. kralj Aleksander je ixxielil g. E. Dard-u poslaniku Francije v Belgradu, red Belega orla I. îazreda. ^ gradbenega oddelka v Murski Soboti je imenovan gradbeni inženir g. Josip Lah; 3. t m. je že nastopil svoje mesto. Prejšnji sef g. inž. Vedenik ie prestavljen v Gospič. Novi grobovi ■f V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl g. K r. Bi t ene, mestni kopeljšček v j>. Pogreb bo v nedeljo ob - popoldne i z Rožne doline na Vič. -j- V Ljubljani je umvl g. F r a li 15 c r g uni. trgovec in posestnik. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol 4 popoldne. — Umrla jo g. Marija Dolenc, hišna posestnica. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. + V .lurkloširu je umrla gostilnicarka m posestnica g. Helena G r a >11. Pogreb bo v nedeljo al> pol 10 dopoldne. N. p. v m.! Mala kronika -fc kra'i pokrovitelj velesejma. Glasom obvestila maršalata dvora z chie 28. decembra štev. 1712 je Nj. Vel. kralj blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad X. ljubljanskim jubilejnim velesejniom, ki se bo vršil v času od 20. maja do 0. junija t. 1. ter nad jugoslovansko šumarsko in lovsko razstavo v Ljubljani. ki se bo vršila od 31 avgusta do 15. septembra 1°30. -ir V Uradnem listu« št. 17 od 9. januarja t. 1. je obiavljen -Zakon o pogodbi o trgovini in plo-vitvi sklenjeni med našo državo in republiko Češkoslovaško« in Pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona- ir V »Službenih novinah : št. 5—1 od 9. januarja t. 1. je objavljen »Zakon o izmenjavah in dopolnitvah zakona o posovnem redu za državni svet in upravna scdisča«, dalje »Zakon o izpopolnitvi predpisa, s katerim se urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde in Zakon o premešče-nju, vpokojevanju in odpuščanju uradnikov in estalih državnih nameščencev«. ir Vreme. Vsaka reč drži le en čas, so sc tolažili Ljub'jančani. ko so morali skoraj ves teden prenašali pravo londonsko meglo. Včeraj je megle res zmanjkalo iu si mogel ixidnevi vsaj videti z ulic na ure na ljubljanskih cerkvenih zvonikih. Nebo pa je bilo še vedno oblačno kakor sploh v vsej državi. Barometer jc kazal včeraj ob 8 zjutraj v Ljubljani 700.0, v Mariboru 765.8, v Zagrebu 706 7, v Belgradu 766.4. v Skoplju 768.2 in v Splitu pa 762.5. Mraza še m hudega, v Ljubljani je kazal termometer največ 1.5 stopinj Celzija, najmanj —2.2 6topinj Celzija, v Mariboru največ 0, najmanj —3, v Zagrebu največ —1, najmanj —3, v Belgradu ir Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, cbolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno F.ranc-Jcsef«-grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de Franz-Josefc-voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. >Franz-Jcsef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. največ 0, najmanj —2, v Skoplju -И, —0, v Splitu pa celo -+- 13 do +0 C V Ljubljani in v Mariboru je pihljal lahen severozapaden veter, v Zagrebu in Belgradu ni bilo vetra, v Skoplju je nihal močen zapaden veter, v Splitu pa močen vzhoden veter. Padavin ni bilo nikjer, le v SjJlitu je pršil droben dežek. ir Susaška luka prcnapo'njcna. Sušak ima čudno krizo, za katero ga lahko zavida marsikatero pristanišče na svetu: njegova luka jc stalno prenapolnjena. Zato so sušaški podjetniki za danes sklicali zborovanje, na katerem bodo razpravljali, kako bi cdpomogli temu zlu. Najvažnejše je vprašanje reorganizacije pristaniškega prometa, tako. da |>arnikoni ne bi bilo treba predolgo čakati, kdaj pridejo na vrsto. Nuino potrebna ie tudi razširitev sušaškega pristanišča. — Z Reke in Trsta pa prihajajo povsem druge pritožbe o pristaniškem prometu. ir Koliko ie nbič»la Subulica neposrednih davkov. V letih 1*119 do !930 je mesto Subotiica plačalo skuolio 207 milijonov neposredni h a je sin videl, da bo oče vse razbil, ako ga ne romiri, ie stopil k njemu in mu ie začel prigovarjati, naj se umiri. S'abo je naletel. Starec se ic zagnal v sina s tako silo. da ga j'e vrgel v kol. Tam ic začel udrihati jjo njem. Ker je sin bolehav, se ni mogel rešiti podivianeira očeta. Na romoč mu je priskočila žena. Pri:ela ie starca, da bi ga potegnila proč od moža. Izkupi'a jo ie tudi ona. Tako jo jc udaril jx> čeljusti, da ji ie izbil nekai zob. Naposled so starca zapustile moči in se je umiril. ir Cigani pesekali občinski gozd. 1 Irvatski cigani si pa včasih le ma'o preveč ima;o. V go/du Lipovčiči. last mestne občine v Križevcih, ?o cigani posrkali kar več i i kompleks sro~da. Zato jc gozdna uprava v Križevcih zvedela šele sedaj in uvedla natančno nreiskavo. ir Poizvedba. Dne 27. decembra 1929 ie ro nesreči rade I v Savo in utonil na brodu v bližini I ro'taie Sava pri Litiii ložef Cira'-nar, žel. revzel lastnik krojnega učilišča F Potočnik, Ljubljana, Stari trg 19. Vsa pojasnila in naročila modnih listov in ktojev sprejema v Jugoslaviji edino omenjeno Krojno uči-lišče. ir Gospodinje. Vaše perilo pere, posuši, lnonga ali lika tovarna Jos. Keich. ir Ortopedski zavod Atene v Ljubljani. šubičeva ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s'skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrbtom, znaki grbe, visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami, otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali ild. _ Uradno ure vsak šolski dan od 15 do po! 18. ir Platonov Phaidon v Sovretovem prevodu in Plečrikovl tiskarsko-umetniški opremi je na razpolago. Založnik knjige, društvo prijateljev humanistične gimnazije, je razposlalo vabila za na-ročbo knjige v pričakovanju, da jo bo vsak ljubitelj lepe knjige in klasične izobrazbe gotovo naročil, zlasti, ker je subskripcijska cena — do 15. ian. — izredno nizka (30 Din) Naročila sprejema Zaloga šolskih knjig v Ljubljani, Gradišče 4. Nebeški vrt jc Bog razdjal in cvet i u sad ves pokončal; le vBuddha« čajev cvet edin izgubljenih sreč budi spomin! Tea l m por t Ljubljana, Aškerčeva 3. Nesreča ne počiva — Smrtna nesreča ameriškega rojaka na lovu. V velikem ameriškem narodnem parku (Yelloustou National Park) jc zadela dne 8. decembra smrtna nesreča našsga rojaka Franceta Mejača iz Pod gotice. občina Dol pri Ljubljani. Na lovu ga je zadela kropla drugega lovca in ga usmrtila. Mciač je odšel iz domovine 1. 1902. v Ameriko. V začetku je delal v rudnikih ali to delo mu ni ugajalo iu si je nato izbral delo tesarja. Domovino je obiskal 1. 1910. in sc nato zopet vrnil v Združene države. V Yelloustou National Parku je mnogo lel delal kot tesar. Bil je tudi zelo spreten lovec in na lovu ga ie dohitela smrt. Ameriško državljanstvo si je pridobil 1. 1911. Pogreb se je vršil dne 12. decembra na katoliškem pokopališču v Livingstonu. V domovini zapušča ženo Marijo Me'ač 1er hčer Marijo, v Ameriki pa dva sina Franka in Antona 1er hčer Jožefino. V domovini^apušča tudi sestro Marijo in brata Antona. — Ponesrečen železniški čuvaj. Janez Zima iz Mošenj jc zvesto vršil nočno čuvajsko službo na železniški progi zgor Otoč. V levici svetilka, desnica v gorkem žepu, nogi na gladkem ledu vrh mostiča Spodrsnilo mu jc. Most ima želerno ograjo. Pa ni imel časa. da bi se oprijel. Zdrknil je v strugo. Voda k sreči ni bi'a prevelika, da bi bil utonil. Glava ni prc'e'a toliko, da bi se bil za dolro onesvestil. Kmalu sc je zavede! in čuti!, da je dobilo ko'eno največ Klicanje mu iii hotelo pomagati. V smrtnem strahu se je vlekel proti prvi čuvajnici, iz katere je priklical tovariša Hartmana. Ta jc |xii?kal še onega sotrudnika. Spravila sta ga do zdravnika v Radovljici in odtam v splošno bolnico. Tu pravi: »Kolenska ploščica je sicer majhna, a razbila provzroča veliko bolest iu dolgo zdravljenje.« Ljubljana Kai bo danes? Draina: Cvrček za pečjo, jiremijera Izven. Opera: - Poljska kri , opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah, izven »Pravnike: Predavanje dr. Edvarda Paj'niča: ■Sreska kol kazenska sodišča jio novem kazenskem postopniku Ob 0 zv. Sodišče, soba 70 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kurall, Gosposvetska c. 10. Slika z Grada Z grajskim vodovodom je križ, tako je mu-Hast in kadar čaka na vodo največ žensk, se upre, tudi za beraško solzo ne privošči vodo. Magistrat tidila in tuhta, ženske j>a čakaijo na vodo. Pepci se je že škaf osušil, tako dolgo je čakala na vodo. Kaj je bolela? V čebru. na dnu že raslo alge, za biologa silno mikavne in zanimive rastlinice, se smradi in zrači voda. Kar v čeber s škafom, da se namoči! Pepca jo šla. škaf se je namakal in v požir-kih srkal vodo. Vodovod se je premislil, ženske so se mu zasmilile, Bog ne daj, da bi ženske žejo trpele, še jeziki bi obsHi v svojih tečajih. :>Vcda teče, voda teče! ' . je kriknila po lom- nih in skrivljemih hodnikih Lenčka, hišnikova namestnica. Hodniki so oživeli in pred vodovodom ije začebljalo na ducate gibčnih jezikov. Gruči se je pridružila tudi Pepca. »àkaf imam pa že v fiebru,« so je nasmehnila, češ, bom vsaj prvu! V čebru jc pa lenarila smrdljiva voda, škaf je odromal, kam in s kom? Pepca so je jezila, Pepca je morala po drugo posodo, Pepca je bila zadnja, žensko so pa čebljajo; pred vodovodom velja svoboda govoru, svoboda misli in kritike. Škafa ni bilo tri tedne. Pepca je žo pozabila nanj. Včeraj pa je Pepca prala, vodovod je bil št nekam kavalirski, vode ni primanjkovalo, lepo ji jo šlo izpod rok. In glej čudo! Natočila je vode, jo že hotela odnesti; pod stopnicami se je sušil njen škaf, cel in čisto njen; trideset dinarjev je dala zanj, zvečer ga je prinesla in pripravljen je bil. Brž ga je pod-stavila in srebrno čista voda je prijetno žuborel« vanj... Postavila gu je na prizidek, pretežak je bil in odnesla lažjo posodo. .Franci, škaf sem našlak je hitela pripovedovali. Kje? —: : Pod stopnicami pri vodovodu!« Franci je zinaijeval z glavo in se čudil čudnemu romanju — škafa. »Tako težak je, pomagaj mi, bom saj preje končala !• : Oba sla romala jiroti vodovodu; škafa nikjer! Žensko so čebljale, prizidek jo bil prazen in nobena ni vedela povedati, kain da je romal napolnjen škaf, kje si je izbral gospodarja in kje so greje. Zunaj je mraz, pred vodovodom je ledeno, ženske čebljajo, ker tam velja svoboda govora in kritike; vse vedo, no vedo pa, kam je romal škaf, ne vedo, kam roma premog, ne vedo, kam romajo drva. Samo misli jim siknejo kam... in molče... 0 Gašperček vabi in kliče! Kam? V Akademski dom na Miklošičevi cesli, kjer nam jx> dolgem premoru zaigra v božični lufkovi gri: :>Jezu-šček obišče lutke, in štiiidejanki >Ančka in povodni mož Otvoritev v nedeljo 12. t. m. ob 4 jKijioIdne. Me jiozibile prinesti kaj denarja s seboj, tla bomo lahko toplo zakurili, ker Gašperček je precej zmrznjen! Na svidenje! — Kršč. žen. društvo. 0 Smrt delavni na cesti. Tragičen slučaj smrti starega delavca se je pripetil včeraj v Ljub ljani. Pri gradbenem podjetju Tôiuiies je bil usluž beu delavec Janez Erjavec iz šl Vida nad Ljubljano. Včeraj med 9 jn 10 dopoldne jc še delal v skladiščil te Ivrdke pred Kolinsko tovarno. Naenkrat mu jo postalo slabo in stari delavec se je sesedel. Telefonično je bil poklican reševalni avto. Ta je Erjavca naložil in gu odpeljal proti bolnišnici. Tik pred bolnišnico pa jc Erjavec umrl. Zadela ga ie srčna kap. Reševalni avto je Erjavčevo truplo odpeljal v Mestni doni Tja je prišel jioziie-je jx> truplo mrtvaški voz in ga prepeljal v št. Vid. O Strokovna komisija za zaščit» prebivalstva pred kemično vojno. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je v smislu sklepov mednarodnih konferenc strokovnjakov za zaščito civilnega prebivalstva pred aerokemijsko vojno, ki sta se vršili leta 1928 v Bruxellesu in I. 1920 v Rimu, naročil tuk. oblastnemu odboru Rdečega križa, da naj poskrbi, da se čimprejo ustanovi ludi v našem okolišu strokovna komisija za zaščito prebivalstva pred kemično vojno, analogno, kakor se je že leta 1927. usl'imvila v Belgradu Narodna komisija Rdečega križa, obstoječa iz predstavnikov vojaških strokovnih institucij 1er raznih ustanov in organizacij, ki morejo s svojim strokovniaš'nm svetom in dejanskim sodelovaniem omogočiti in podpirati uspešno obrambno akcijo v slučaju nujne potrebe. Predvsem gre za lo, tla se ua sestanku poklicnih faktorjev in strokovn/akov ueotove vse možnosti ш okolnosti, kako naj bi se v Ljubi ian i ta akcija osnovala in svoje delo začela Ta informativni in ustanovni sestnn^k se bo vršil v četrtek, dne 16. januarja (. 1. ob 18 v posvetovalnici Mestnega rnagi-strula (Mestni trg 1, I. nadstropje). Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednika ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa 2. Referat o akciji Rdečppa križa glede obrambe prebivalstva v aero-kemiiski vo'ni Poroča podnredsednik inšpekt. Jos. Wesfor. 3. Zadevna diskusija. 4. Volitev strokovne komisije. živčni glavobol, migreno prežene IVOSOl DOltOVfC. 'ekarnah 1Л Din. Nosal iu nonol-mma nfšloilHiv. ker sp uc vživa. omveti nosl'u (šnufft). »Vr sat" Vas livarntrripc. — Kupite Nosal« akoj. Proizvaja: ar>oto;a aliovcc, Ljubljana J. J).: Sm'ak Bogi >'a .svetili treh kraljev dan sem šel v Bistrico. Pod Kobilco som našel srnjaka Bogija. Bil je mrtev. Na vratu mu je zevala rana Nekdo ga je prislonil k skali, in 11 vtaknil v gobcc smrekovo vejico in nanjo obesil svarilen napis : »To žalost v eksempel povem vam mladim nedolžnim ljudem, če dolgo živet' vam je mar, zaljubit se nikdar nikar.« Ne rečem, da bi te besede kdaj ne veljale. Ali f.ogija je tisli. ki ga je sedaj, sredi zime obdolžil zaljubljenosti, obsodil po krivem Bogi je še veliko bolj nespametno zapravil svoje niiudo življenje. Ker sva bila z ranjitiin Bogijem znanca, in ker rad pomagam resnici in pravici do zmage, čc morem, ne maram, da bi kdo Bogija jio krivem dolžil napačnih nagnenj, zato vam jiovem povest njegovega življenja. 1. Božček Pred malo Ieli, prve dni maja, bilo je zelo lepo jutro, je sedel lovec Tonej na korenini debele bukve v Lazu. Ogledoval je sledove v rosi in podaljšal tuintam z daljnogledom svoje, s košatimi obrvmi zastrešene oči. Rad bi bil dognal, ali ima tista srna. ki se je že tretje leto dr/.ala v čmovju (napol odrasla goščava) pod Lazom, letos enega ali dva srnjačka. A v, av, av! Oglasil se je Zorov pes, tisli, kateri mu je že dolgo vznemirjal divjačino. Tonej je spustil kukalo, ki mu je obviselo na prsih, in je segel po puško: /Danes obračunava z Zorovim psom. Cez senožet je pribežala srna. Za njo se je z nerodnimi skoki poganjal smjaček. Touej je že mislil, da sedaj ve, da ima srna v čmovju pod Lazom letos samo enega srnjačka, kar se je pognai iz gošče še drugi smjaček; Zorov pes pa tako trdo za njim. da lovec ni mogel streljati, če ni hotel ubiti s d,som tudi srnjač- ka. Da reši srnjačka, je stekel čez senožet, in | dotekel jisa ravno takrat, ko je za desno zadnjo i nogo vjel srnjačka. Z neusmiljeno brco je odbil psa, kateri je zacvilil in zbežal in utihnil šele ko so ga podrla svinčena zrna iz Tonejeve puške izstreljena. Tonej se je okrenil. Po brsteči travi, ves moker od obile rose, so je premetaval smjaček z zlomljeno nogo. Lovec je pobral živalco, ugotovil, da je smjaček kozliček, in ne srnica, kožica. Pregledal je zlomljeno liogico, u rezal pripravne palčice in povezal srnjačku nogo tako dobro, kakor bi mu jo bili v bolnici dali v mavec. Gredé, ko je opravljal samaritanski posel, je srnjačka karal in ga učil: Zaspane! Ce se je bratec tvoj pravočasno zbudil, zakaj se nisi ti. Na. Sedaj pa imaš zlomljeno nogo. Pa če bi mene ne bilo, bi se bilo še vse slabše izteklo zate. Ne vem, da mlade/, tako rada spi. Je že prav, kar je prav, kar je pa preveč, pa ni prav. Misliš, da se boš skozi življenje pre-igral k Srnjačka je odnesel domov, v graščino. Usmiljeno sta ga sprejeli graščanski gospodični, Zofi m Valči, in ga venomer milovali: Božček, božček ! Prinesli .sla mu mleka in božček je kakor otrok pil nu mosljo. Ime Božček se ga jo prijelo. Cez tri ledne je hodil že z neobvezano nogo in tekal za Zofi in Valči, ki sta nosili v žepih vedno za Božčka sladkor in bonbone. Res, prav res, na sladkor in bonbone sla navadili gospodični srnjačka — Božčka. 2. Bogi. Do spomladi je zraslo srnjačku dvoje ro-žičkov. Drugo leto so se razcepili rogovi v dve lopi rogovili. Ves graščinski vrt je bil njegov. Vsem damam v graščini je pretaknil žepe za sladkorjem in bonboni in od vsake ženske v vasi je hote) biti posladkan. Iu če ni dobil sladkarije, je znal biti ludi nevljuden in je udaril z rogovjem. Kam je priletelo, v krilo ali nogavice, mu je bilo malo mar. Graščinske dame 'so raztrgana krila in nogavice razdajale krščenicam in so srnjaka prekrstile iz nežnega Božčka v bolj možatega in gosposkega Bogija. Ženske v vasi pa so nogavice in krila šivale in so rekle Bogiju — kozel. In pritožba za pritožbo je priromala do graščaka. Da bi se ženi ne zameril je graščak ukazal lovcu naj na skrivnem odvede Bogija v gozd, potem bosta pa rekla, da je sam ušel. Ure daleč je odpeljal Tonej ženske nadlegu-jočega srnjaka. Ali —! Graščinski gospodični sta poizvedeli zanj od majerc, katere je hodil suvat na planino, sta vzeli s seboj sladkorja iu sta ga privedli nazaj. Rekli sta pa, da je sam prišel. Vedno več pritožb se je oglašalo. Graščak je ukazal srnjaka zapirati. Posli so ga pripirali, domače ženske so ga pa spuščale. Graščak je zagrozil, da bo dal srnjaka zaklali, ali, če ga prav prava jeza kdaj popade, da ga bo kar pri priči ustrelil. Take nosove so zavoljo teh besedi vihale ženske, da bi komaj bilo, da bi bil še hčeri prosil za odpuščanje. Frklje ! Pa sta jo s Tonijem le pogruntala. Nekega lepega dne se je Tonej — ej stari lovci so vseh muh polni — kar neumnega naredil in ni hotel videti ne Zofi ne Valči, ki sta sedeli na klopici in jih nič ni pozdravil. K srnjaku je stopil, kateri se je pravkar pripravil, da bo z rogovi obdrgnil šele v jeseni usajeno hruško — maslenko, in mu začel pripovedovati, kako nespametno je naredil, da je prišel nazaj domov, v gozdih pa bodo čez dober mesec srnjaki snubili in ljubili mlade srne. Ubogi Bogi bo pa sam. Tepec! Tonejeve besede so zalegle. Ko je drugi dan omenil graščak, du bi Bogija prodali v lovišče Bistrica, za kamor iščejo srnjakov ple- menjakov, da osvežijo med srnjadjo kri, ženske niso skoraj nič ugovarjale. V Bistrici so se ga razveselili. Bogi je bil za svojo starost korenjak iu lepih rogljev. Kaj ne bo. Saj se mu je godilo kakor gospodu. 3. Svoboda. Dva srnjaka so obenem izpustili v Bistrici. Bogija in še enega. Oba sta bila doma zrejena, le, da so Bogija navadili na bonbone, drugega pa ue. Zato se drugi, nerazvajeni, še zmenil ni, ko so mu za dobrodošlico ponudili sladkorja. Kakor hitro so se odprla vrata, je planil v skok in nikoli več ga nihče ni videl. Bog-ve kje juuači in se bori ob prski za srne in vse leto opreza, da ga ne zaleze lovec. Bogija pa je premotil sladkor, Obstal je. In kakor bi bil vedel, da ga nihče ne sme streljati, ker je piač zato prišel v Bistrico, da osveži kri, kakor bi bil vedel, da ga mora lovec čuvati, se je hodil past na njegovo njivico in zelnik, in mu delal škodo. Pa to naj bi že bilo. Ampak! Ženskam je začel pretikali žepe za sladkorjem in bonboni. Če ni od katere dobil svojega deleža, jo je «suval, ji strgal nogavice, ali krilo, ali pa tudi hlače, če jo naletel na turistinjo v hlačah. Sicer je res, da če o mrtvih ne veš povedati dobrega, še slabega nikar ne govori, pa vseeno. Ali je bilo to prav! Na primer: Tako lepo bonboniero jc kupil-neki Ljubljančanki njen ženini Šla je v Bistrico z njo, da bo s svojimi prijateljicami uživala veselje mlade idealne ljubezni, jo je pa pod Kobilco Bogi ustavil, vse bonbone požrl, za boglonejc jo je pa strgal in osuval, da je bila vsa črni-časta. Baraba I Ali pa: Kadar je šla listu, ki nosi v Bistrico, kaj iskat- je vselej vzelo « sabo pol kile sladkorja, da se je Bogiju odkupila. Kakor bi, teslo, ne vedel, da je sladkor drag in da niso vse mlade žensko graščinske gospodične, za 11. januarja 1930 MEDICINSKI PLES V CELJU Celjski dom O Sneg izginja z ljubljanskih ulic. Sneg, ki i jo zapadel okrog Božiču, sedaj z ijubljanskih ulic izginja. Kar ga ni skopnelo, so ga pomalem zvozili v Ljubljanico. Celo pred Jugoslovansko liskar-ijio so delavci očistili cesto snegu. Ljubljanske ulice so sedaj snažne in brc/, snega, na zimo spominja ljudi le mraz in pa če gredo v bolj oddaljeno ulice. Tam je snega seveda še dovolj 0 Mestno drsališče v Tivoliju je z današnjim dnem odprlo in dostopno javnosti. Led je čist in gladek ter debel 10 do 13 cm, © »čcskoslovonskii Obcc v Lublani« jiorada dnu 12. t. m. o 4. h cd. odpoledul v Narodnim (lome loutkové predstaveni. tlraje se veselohra »Ka-àpàrek dvornim Iékarem. (• Medla policijska kronika. Na policiji že nekaj diii uživajo mir pred tatovi, vlomilci in drugimi zločinci večjega kalibru. V tem mrazu je zmrznilo tudi število ovadb na ničlo. Policijski raporl je bil včeraj tako kratek, kakor žo dolgo ne. Aretirane so bile štiri osebe: dva mladeniča radi manjše tatvine, en berač in ena pijanka, ki so jo predvčerajšnjim komaj izpustili iz zapora. Tudi med prijavami ni nič posebnega: majhna tatvina, nevarna grožnja, slrejjr.nje na cesti s l'iober-lovko, trije slučaji kaljenja nočnega miru, en sam )>restopek policijskega cestnega reda in dva prestopka avtomobilskih predpisov. l'a smo opravili н policijsko kroniko. _ © Tramvajski šimeljni. Pišejo nam: Naši ljubljanski tramvajski vozovi menda res že spadajo med staro železjc. Ne samo. da niso več moderni, da ne odgovarjajo več sedanjemu prometu, ampak napake sc pojavljajo tudi j>ri njihovem funkcioniranju. Na lepem, sre-.li potnega teku, ti tramvaj obstane, luč. ugasne in urine iiekuj sekund, da gre vo/. spet naprej. Ali kadar ga hoče voznik pogputi v tek. pa naj še tako zavija krmilo, ne gane se, pa se ne gane, zgodi se, da gre še celo nazaj za korak. dva. Občinstvu je to seveda vedno lepa prilika za zbijunje |>osrečeiiih doviipov Ali stvar jo krvavo resna: vozovi so obrabljeni, že nad četrt stoletja so so obrabljali. Če bo lepega dne' mu-ložel. družili zmunjkulo uporabljivih voz. kdo bo kriv? javnost ne !.i jc še pravočasno opozarjala na to. Proč torej s temi starimis.šujtrgifini« in nove, iidohne, točne vozove v Ljubljano! — Tako dopis. Kakor smo poučeni, se bo zabav-ljbč, ki je tole napisal, že kmalu lahko vozil v lepili, novih, velikih vozovih. Saj tako rinili zatrjujejo gospo.1 je, ki pravijo, da vedo. © 1'odpornn dni Ivo mestnih delavcev v Ljubljani priredi v soboto 11 te?u meseca v Mestnem (lomu predpus'no veselico s ples«"!. Sodeluje gudba : Slo-rcc. Začetek ob « zvc>. r Priskrkijr e:i je žlahtna Gradova kapljica. Za obilni «bis!; se pri-porota — ctlbor. OB OTVORITVI DE. ĆERHICEVE6A SANA-T08IJA. V zgornjem delu Gosposke ulice je vzniknila rtova. ariiitektonsko svojevrstno zamišljena stavba, Ici so z močnim poudarkom odraža \ pretežno renesančni okolici. Novozgrajeni dr. černičev sa-natorij. V sredo se je izvršila pod vodstvom bn-novinskega sanitetnega referenta dr. Мајегја ko-lavdacija poslopja, ki po svoji izvedbi docela odgovarja vsem sanitelno-oblastnim predpisom; nato se je izvršila ob navzočnosti predstavnikov obla-stev in drugih povabljenih gostov slovesna blagoslovitev sanatorija. Blagoslovitve ne obrede je opravil presvetli škoi dr. I'. m Toinažič. Omenjeni sanatorij predstavlja za Maribor kakor tudi za eelo obmejno ozemlje veliko pridobitev. Odslej bodo pri vseh tistih, ki sc iz gotovih razlogov izogibajo bolnice in ki so se radi tega — to je v poslednjih letih v Mariboru postala že pravcata manija — hodili lečit v razne graške in dunajske sanatorija in pri tem nezavestno škodujoč našemu narodnemu gospodarslvu, odpadli sleherni predsodki. In s tega stališča je bila gradil i takega sanatorija v Mariboru nujno potrebna, da pri tem sploh ne omenjamo tuiskoprometnega momenta, ki je za Maribor zlasti po novi preureditvi državne uprave prvenstvenega pomena. Gradbena zamUel sanatorija, arhitektonsko dovršena tvorba odlične mariborske stavbne tvrd-ke inž. Jelene in > la i mer, je laka, da so v vsakem trenutku možne delne adaptaclj-ke preureditve. Poleg prostorov za stanovanje g. primarija in z?vo-dovo osobje se nahajajo v pritličnem traktu krasno opremljene bolniške sobe, najhigijeničneje ureje- katere oče gara in spravlja doto in same nimajo drugega dela, kakor da vjamejo nobel ženina. Ali so taki možgani za današnje soci-jalne čase? Kaj! Pa če že odraslim ženskim ni dal miru, naj bi vsaj neodraslih deklelc ne bil nadlegoval, da so se vse tresle pred njim, kadar so ga srečale. In to je bila njegova smrt. 4. Smrt. Kakor na sveže opran je bil dan. Lop in svež. Poslali so starši svojo hčerko, še dvanajst let nima otrok, kako ji je ime. pa ne veni, 110 saj je vseeno, poslali so jo v Bistrico z nekim naročilom. Opozorili so jo na Bogija in mama ji je dala poln žep sladkorja, da se bo odkupila. Otrok pa, saj veste, je pa sladkor sam pojedel. Sedaj je pa levico skrbelo, kako bo prišla mimo nadležnega srnjaka. Zavija je s poti k vodi, da bo voda glušila njene stopinje in je počasi lezla mimo Kobilce. Begi je pa 1 i -lo jutro ■/. levo vstal. Ivo je 7ia še ugotovil, da se mu tako otroče hoče izmuznili iti mu noče odrajtati tributa, se je pognal kar čez skale, da ji pošteno z roglji dopove, dekletcu, da tega ue trpi. Pa je tako nerodno priletel v Bistrico, da se je ubil. Deklica je to samo meni povedala, ker se boji, da bi jo preveč 110 kregali. Ker Bogi je bil vendar zato v Bistrici, da osveži pleni". Še tisli din ga jo lovec potegnil iz vode in, — dtugo sem pa /.0 povedal. Na, ali si sedaj sit, Bogi, srnjak norčavi. Zaradi bonbonov pa v sinrl. Ali si jo imel ali jo nisi imel. Ko bi te bile vsaj res ženske uničili'. kakor ti očitajo. No, ja. Ljubezen je ljubezen. vsaka je huda. Ampak — zavoljo bonbonov — še ženska je malokatera tako neumna. Ti si bil na tako postaven srnjak. na kopalnica ter izplakovalnica, ki je menda prva te vrste v naši državi, ordinaeijsk.i soba in pisarna 1 1er z vsemi sredstvi novodobne zdravstvene tehni- " ke opremljena obsevalniea z višinskim solncem 1er prvovrstno urejena ordinacijska soba z najmoder- ' nejšo razsvetljavo ter vsesmerno premakljivo operacijsko mizo, ki omogoča vsestransko spreminjanje oper i ranče ve lege. Za bolnike ho velike važnosti ludi krasna terasa za solnČenje 111 pa park ob Krekovi ulici. Pa ludi sicer je sanatorij zgrajen smotrno ter do najvišje mere higijenifno (štiri ; kopal iiico). Da se je mogla od začetka naravnost drzna misel primarija dr. Černifa uresničiti, jo pač med drugimi tudi zasluga mariborsko občinske uprave /. županom dr. Juvanom na čelu, ki je takoj uvidela, da gre za uresničenje nečesa, kur sega daleč preko zgolj privatnih interesov, in ki je v to svrho dovolila tudi tozadevno jamstvo za gradbeno posojilo. S postavitvijo omenjenega sanatorija nam- 1 reč — tega so se občinski očetje v polni meri zavedali — more Maribor samo pridobiti. □ Smrtna kosa. Umrla je v statoeti (iti let go->pa Marjeta Mlakar, vdova po sodnem nadoficijalu, ' mati prof. Mlakarja. Blaga jiokojniea je bila vzorna j in plemenita krščanska žena ter ljubeča mati, ka- j tere blago srce je do zadnjega utripalo za drage ii svojce. Pogreb blage jiokojnice bo danes ob 13. i/, mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju I Ugledni in težko prizadeti rodbini naše najgloblje ! sožalje. □ O državljanski vzgoji predava jutri popoldne v irieljskem prosvetnem društvu občinski svetnik Frunjo Žehot. □ Gradbeno gihahje. Na četrtkovi seji mestnega sveta se je izdalo gradbeno dovoljenje U. Nas- . simbenijû za gradnjo dveh lop v Smetanovi ulici; i gradbeno in uporabno dovoljenje se :e podelilo ! dr. L. Horziu za preureditev gospodarskega poslopja na Koroški cesti 102. Uporabno dovoljenje ]>n so dobili: Josip Nekrep, gradnja enonr.dsirppne stanov, hiše v Nekrepovi ulici 8; Franc Negcr, preureditev stanovanjskega poslopja v Vetrinjski ulici lî,S in 30; M. Škrober, N. Vujnovič in V. Tri-uinovič, gradnja enonndstropne stanov, hiše na Tržaški cesti 54; Frane Klasinc, enonadsjropna stanovaivska vila ob Vrbanovi 59; L Lu&iik, pritlična stanovanjska hiša v Koses' ego ulici 30. □ Prihodnja prèxmjem v marib. gledališču bo v začftku prihodnjega tedna. V prizori se : Lepa pustolovščina«-, ki je že svojčas v Mariboru naletela nn velike simpatije. □ Podoficirsko podporno društvo v Mariboru priredi dne 8. februarja veliki podofieirski ples 1>od pokroviteljstvom komandanta mesta general-Stab. brig. generala g. Stahisavljeviča v dvorani Narodnega dom« . Ker je čisti dobiček namenjen zgolj v dobrodelne svrhe, se slavno občinstvo vljudno naproša za naklonjenost. □ Mariborčani, ki se udeležijo drevi ob 20 plesnega venčka nr.ših vrlih in požrtvovalnih poštarjev v onionski dvorani, bodo deležni najraz-lične.išiii pošiljk (pisem, depeš itd.) iz daljnega sveta, ki jih bodo sprejeli iz rok treh postavnih poštarjev, ki se pripeljejo drevi na okrašenem am-bulančnem vozu Belgrad—Zagreb—Maribor v omenjeno dvorano, da se s tem oddolžijo vs?m poset-I] ikoni dobrodelne prireditve, pri kateri svira vojaška godba. Г ! Pred ustanovitvijo novega športnega kluba v Mariboru. Iz razkola, ki je zazeval v nekem tukajšnjem športnem klubu, se poraja nov klub, v katerega bo delno vstopilo članstvo omenjenega kluba, ker mu ob vednih demisijah v odboru ni več obstanka v okvirju samega kluba. Tako se obeta ob nastopu letošnje letnosportne sezone pozi vi jeno dejstvovanio na mariborskih žogobreiščih, ob fronti dosedanjih štirih športnih klubov vzki-peva mladost pelega kluba, ki si bo z ambicijo in eknom znal priboriti častno mesto v našem športu. 17! Kakšne pogrebe smo imeli v preteklem letu v Mariboru. Jedva 4 takozvaui >gala-r pogrebi, 31 prvorazrednih, 98 II. razr., 08 III. razr., 89 IV. rr.zr., 90 V razr., 133 VI. razr.. 55 VII. razr. Otroških pogrebov je bilo 06; vojaških 11; kaznjencev 13; ubožnih pogrebov od občine 20 od bolnice 84; prekopov 21, ekshumncij 10 □ Poledice. 44 letni posestnik Anton Zelenko iz Zgornjega Jakobskega dola ie nosil domov sodček vina. V temi so je ob robu ceste spodrsnil ter si zlomil desno nogo. Leči se v tukajšnji bolnic!. — 33letni delavec Ignacij Anžel je pod bremenom 100 kg težke vreče spodrsnil ter si pri padcu zlomil desno nogo. Reševalni oddelek ga je prepeljal v bolnico, □ Otvoritev nove avtobusne proge Glavni trg—Sv. Peter pri Mariboru. Avtobus bo vozil dvakrat na dan in sicer z odhodom zjutraj ob šestih oziroma enajstih •/. Glavnega trga. Odhod iz Sv. Petra ob 680 in 11.45. Isti voz oskrbuje ludi promet na meljski progi, kjer se pričakuje sedaj boljša frekvenca, ker bo vozi! po Motherjevi ulici, Kaci-.janarjevi in Klavniški ulici, s čimer bo ustreženo delavstvu in uradr.ištvu številnih meljskih Ivornie. Voznim za Sv. Peter 5 dinarjev. □ Policijski nameščenci in upokojenci priredijo dne 22. februarja t. I. plesni vonček v uni-onski dvorani v prid vdovam in sirotam. Ostala društva se naprošajo za upošievanje. □ Zaslužek na mariborskem delovnem trgu znaša za delavce, ki so dobili zaposlitev preko tukajšnje Borze dela v preteklem mesecu: in sicer kvalificirani delavci: po 50 Din zasluži na tian 185 moških in 22 ženskih, 230 moških in 10 ženskih po 70 Din; nekvalificirani delavci: 400 moških in 234 ženskih do 40 Din, 4 moški 111 50 ženskih 1Ш da GO Din. □ Priznani ruski pianist v MartboWu. Prihodnji pelek koncert ira v dvorani bivšega kina Apolo znani ruski pianist Vietinghoff, ki je lani s svojim uspelim nastopom zapustil pri tukajšnji glasbeni publiki najlepše umetniške vtise. Ravnokar je z velikim vspehem obsolviral večjo turnejo. Preprodaja vstopnic kakor običajno. П Dela... Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje Borze dela; 1 lese-strugar, več mnjarjev in vmičarjev, 1 sedlar, I natakar, 1 litograf,' I vzgojiteljica 1er 1 sobarica. □ Odpri roke. odpri srce .. Za revno družino s petimi majhnimi otročički, ki živi v strašni bedi, sprejema prispevke naša mariborsko uprava na Koroški cesli 1. П Sodnodvoranski utrinki. Pred tukajšnjim sodiščem se je zagovarja! tovarnar Sohonsky radi dveh »avlomobilSČhmlK, pri čemer se je izkazalo, da je prisilo do dvoje svoječasnili karambolov v Kamilici oziroma na Glavnem Irgu radi nepravilne vožnje tovarnarja Sehonskegn na avtomobilu. Na ležbo obeh prizadetih slrank Tomaschilzn 111 Zint-hmierja, ki sla se bila vozila 11a motornih kolesih, jo bil tovarnar S'ehonsky obsojen na denarno kazen 1500 Din oziroma v slučaju neiztirljivoeli na pet dni zapera. Schonsky bo proti razsodbi vložil pri-ziv. Vsekakor opažamo v Mariboru, da se iz leta v telo vsebolj ruti in posledice živahnega letno sezonskega avtomobilskega in mutoclklisličnega spor-la preko jeseni in zime v — sodnih dvoranah. Celie Radio 1 & Vsoučiliški profesor dr. Mutiju Slavit- bo predaval v ponedeljek, dne 13. t. m., ob 8 zvečer v teiovuilni dvorani Orlovskega doma nu X. prosvetnem večeru o Egiptu in Sinuju. Predavanje bodo ])onazorjale lepo skioptifne slike. Vstopnice se dobijo v pred prodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 1. & Smrt znane sejmarke. V Mariboru v tamkajšnji bolnišnici je. v četrtek, dne 9. t. m., zvečer izdihnila celjskim gospodinjam dobro znana sejmar-ka Ana l'en v starosti 02 let. Skozi 80 let je hodila 11a celjski trg in prodajala razna semenu. Bila je znana po svoji veseli naravi ter jo je vse raclo imelo, ilodila je tudi na sejme po deželi. Naj bi se veselila obilega plačila jiri Bogu! fčs Avtobus Celje-Truovlje-Dramije bo do na-daljnc/a z dosedanjim voznim rodom vozil opoldan do Drnmelj le ol> sobotah, ponedeljkih in sredah, druge dni ojioidne, t. j. ob nedeljah, torkih, četrtkih in petkih pa bo vozil le do Kopami na Ljubec-nem. Zvečer in zjutraj bo vozil kakor doslej vsak dan skozi v Drainlje in nazaj. To delno ukinjei.je so bo začelo to nedeljo 12. januarju 1930. & V prid celjski dijaški kuhi ji se vrši v soboto, dne 18. januarja zvečer v spodnjih prostorih Celjskega Narodnega doma domača veselica. Prijateljem našega dijaštva in tudi prijateljem vesele domačo zabave poset toplo priporočamo. & Ob kolo je spravil v četrtek, 9. t. m., okoli j>ol 4 popoldne neznani zlikovec. koltirskega mojstra Juriju š'ausa iz Frankolovcgu, Mož je ime! opravka v odvetniški pisarni g. dr. A Ogrizeka na Cankarjevi cesti. Prislonil ie kolo k zidu ob vhodu v pisarno, se mudit komaj nekaj trenutkov v pisarni, a ko je stopil iz pisarne, že ni bilo o kolesu no duha ne sluha. Tat je moral bili iako spreten, ker je bilo kolo z žubnico zaklenjeno, pn je vseeno opravil tako brzo. Kolo je znamke Puch, črno ple-skano, bolj staro in rabljeno ter kakih 750 Din vredno. IZ ŠMARTNA PRI LITIJI. Higienski zavod priredi v Šmartiiem pri Litiji od 12. do 19. t. m. nad vse zanimivo higiensko razstavo, združeno s filmskimi predavanji. V nedeljo 12. t. 111. cb 7 zjutraj otvoritveno predavanje: -.•-Higiena hiše in okolice'; ob 11 (lop. ..Bela kuga-, v torek ^Pegasti logar ; v četrtek, dne 16. t. 111. film :>Koze«. V soboto in nedeljo predavanje s ski-optičnimi slikami: sobota 18. I. ni. ob 10 dcp. za šolsko mladino, ob 7 zvečer z.i fante od 14. leta dalje in industrijske delavce V r.edeljo lt). t. 111. cb 7 zjutraj za može in žene, popoldne ob pel 3 za dekleta in ženo. R: /stava jo cdprfa vse dni v. tednu od 10—12 in 2—6. Vstop prost. Gospodarji, gospodinje, fantje, dekleta, delavci, obrtniki, pokažimo z obilno udeležbo, da razumevamo ugodno priliko vsestransko se poučiti o zdravju, zakaj zdravje enkrat zapravljeno in izgublieno se 11e da kupiti z gorami zlata. Okužen narod tudi nima bodočnosti, zapisan je smrti. IZ KOČEVJA. kot delegata za poklonitveno deputacijo Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru za mestno občino sta odpotovala mesini /upan g. Lončar Ivan in občinski svetnik Pavliček josip. Zadnjič smo pomoloma poročali, da jc na zadnji seji občinskega odboru odstopil kot odbornik g. Kovačič Ivan in sicer radi solidarnosti z g. Betriinijeni, kateremu so izrekli nn tej seji kol direktorju mestne vodarne in elektrarne nezaupnico. INc. tem mestu popravljamo, sol>no živo liče tudi ženskega dela uušegu naroda, in naše zenstvo stori prav, če »i go dobro ogleda. \nvi zakon glede obveznosti pi>uka in »plošno prosveto ne dela nikakc razlike med žensko in moško mladimi, kar je spričo naše dobe seveda naravno, a zato nič manj razveseljivo. Če hočemo uspešno tekmovati v mednarodni zajedniei, mora biti vos narod zrel za napredek, prav posebno ]ki zahteva naše narodno gospodarstvo umnega sodelovanja gospodinj, kar predpostavlja zadostno temeljno izobrazbo vsega ženstva. Po novem zakonu je obvezen S-letni šolski obisk: t Jeta \ osnovni in 4 lota \ višji narodni šoli. Po dovršenem 4. razredu je mogoče preiti na meščanske, strokovne in srednje šole ali pa tudi \ uk \ trgovino ali obrt (kjer so vajenkc in vajenci itak obvezani obiskovati nadaljevalno šolo). Učenka, ki pred dovršitvijo 14. leta /opet izstopi iz navedenih šol ali i/ uku, mora nazaj na narodno šolo. tla dovrši predpisano -olsko dobo. Na deželi se more j>ouk \ višji narodni šoli začasa poletnih mescev skrajšati, tako da morejo otroci pomagati pri nujnem poljskem delu. Ker predvideva zakon tudi splošno uvedbo nižjih gospodinjskih šol in tečajev za dekleta, ki so dovršila narodno šolo, moremo reči, da je s tem zakonom pri nas vsaj teoretično rešeno (ako pereče vprašanji- nadaljevalnih šol in splošne gospodnijske izobrazbe naše ženske mladine. Лко se bo stvar izvedla, bo pomenila doberšen napredek; saj niti v mnogo večjih državah doslej tega še niso uredili. A ne samo kot objektu narodnošolske izobrazbe prinaša novi zakon ženstvu razveseljiv napredek, marveč lutli kot delovni moči. kot učiteljici. Tu je velevažen čl. 29., ki določa: ч Vsaka šolo mora imeti poleg stanovanju za upravitelja v bližini šole še toliko predpisom odgovarjajočih stanovanj za učiteljslvo. solikor ima šola posebnih oddelkov. — Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi pritiklinumi se niti šola niti nov oddelek ne more otvoriti. (V mestih in trgih more občina namesto stanovanja dajati stanarino.) Člen 173. določa: V vaseh, kjer šola ninu) stanovanj za učitelje, jih je dolžna šolska občina zgruditi najkasneje v roku šestih let, ko stopi ta zakon v veljavo, drugače sc šola zapre.« (Dokler m i stanovanj v naravi, morajo šolske občine plačevati vsakemu učitelju po 130 Din stanarine mesečno.) Komur so znane razmere učiteljstva ua deželi, ve, da so ravno licdostatne stanovanjske razmero ubijale mlade učiteljice (učitelju kot moškemu poineui stanovanje bistveno manj nego učitcljici) duševno in telesno. Pomislimo, da se učiteljica nn deželi v prostem času veči-norna nima kam deti: ni zanjo primerne družbe, ne lokalov. Navezana je nu svoje stanovanje, kar ne bi bila prevelika nesreča, ako je stanovanje zdravo, prijazno, udobno. Ženska najde v takem stanovanju vedno dela. razvedrila, utehe. A če je stanovanje kuka luknja, ki se pozimi niti segreti ne da in ob dežju curlja od stropa, kjer ni kuhinje ne drugih pritiklin ali kjer jc stanovanje v gostilni, kjer ni nikoli pokoju — ]>otem se ni čuditi, če učiteljica prezgodaj izčrpa svoj idealizem in svojo poklicno vnemo ter išče razvedrila in utehe, kakor pač nanese slučaj. Če se Iki čl. 29. točno izvajal, bo odpravljena ena glavnih težkoč v življenju podeželskih učiteljic. Občine bodo morale nositi seveda ptccej večja šolska bremena kot dosedaj. Ravnopravnost v službi. Pri odmerjanju službenih pravic in dolžnosti novi zakon ne pozna razlike med učitelji in učiteljicami. Čl. 84. pravi: Vsi učitelji v državnih narodnih šolah so državni uradniki in imajo položaj in vse pravice državnih uradnikov po uradniškem zakonu z dne 3t. jul. 1923., v kolikor ni s iem zakonom drugače urejeno.« Celibata novi zakon ne pozna. Že navedeni čl. 84. določa le, da »učiteljica, ki je poročena /. ncučiteljem, ne more dobiti stanovanja v natiiri,« čemur pač tli oporekati. O učiteljici-matcri govori čl. 87 : Učitelj more redno v pokoj, ko dovrši 35 službenih let; učiteljice matere pa, ki imajo več kot tri otroke, se smejo vpokojiti po 20 letih državne službe in dobe pokojnino, ki jim po številu let pripada. Nameščanje in premeščanje. V tem pogledu jc hotel zakonodajalec oče-vidno napraviti red in dati čisto določne smernice, da se lxxlo nameščanja in premeščanja vršila nepristransko in bo protekcijonizmu postavljen zapah. Čl. 93. določa: Kjerkoli le mogoče, sc bodo učitelji, ki prvič vstopajo v službo, namestili v prvem letu. učiteljice pa v prvih dveh lotili samo nu šolah, kjer sta najmanj dva učitelju. Po prvem odnosno drugem šolskem letu sc obvezno premeste nn male vaške šole. Čl. 101. doduju: V trge morejo biti premeščeni učitelji, če imajo najmanj pet. v mesta najmanj osem. v mestu s |x>lno srednjo ali strokovno šolo najmanj deset, v mesta s fakulteto najmanj dvanajst lot uspešne učiteljske službo. — Potemtakem sc ne bo več dogajalo, da bi učiteljici:, ki imajo zu seboj vplivne zaščitnike, že v prvih letih učiteljcvanja zasedle služIlo po mestih in bile deležne vseh kulturnih dobrin in udobnosti, dočim bi bile njihove manj srečne tova rišice obsojene, da sc brez konca irtvujejo v pionirskem delu nu deželi. Delo izven šole. Posebnega |x>mislcku zahtevajo določbe mnoga zakona ki vsemu učitoljstvu brez iz- jeme nulugajo, da podpirajo vsako delo izven šole, ki ima namen izobraziti širše narodne sloje \ duhu tegu zakona« (čl. 82.). to je v duhu državljanske, verske, politične in kulturne strpnosti-, (čl. st.). Zakonodajalce polaga na delo izven šole toliko važnost, da se oziru nanj tudi pri določbah o imenovanju Šolskih upraviteljev in nadzornikov. Nobenega dvoma ne more biti, da je učitelj, ncglcdc na spol, prav posebno dolžan, da stori za ljudsko prosveto tudi izven šole kar le inorc. Toda vpoštevuti je treba dvoje: prvič je treba za javno delo nekega posebnega talentu in veselja, ki je med ženskim spolom bolj redek ki so pa vsekakor da z vajo pridobiti, nu kar bi bilo torej treba misliti že pri pripravljanju nu učiteljski stan: drugič pa mursikaki učiteljici nedostujajo telesne silo. da bi se mogla poleg šolo posvečati še delu izven nje in sc tako odreči domnlcga vsakemu počitku. Šola že sama na sebi zahteva človeku in pol, kar se zelo očito vidi na učiteljicah, ki so proti koncu Za povzdigo sadjarstva Zborovanje drevesničarlev Dravske banovine letu -Iu <0.1 ' tem moči šc za delo izven šole, nc da bi se šoli kaj vzelo (a šola je pač prva in najvažnejša!)? Razen tega potrebuje učiteljica tudi sama zase vedno nove duševne hrane, da sc ne izčrpa, vedno novo izobrazbe, do ne zaostane za časom. Ali ji bo dostajal čas za šolo, javno delo in lastno izobrazbo? Tudi na to naj mislijo starši in dekletu, ko so odločajo za učiteljski |>oklic. da nc bo potem razočaranj. V upravo in nadzorstvo pušča zakon ženskam odprto pot izrečno vsaj nobenega mesta no pridržuje moškim (Doslej imamo v Jugoslaviji samo ono nadzornico za dekliško osnovne šole: dr ! iiibieo Jovičič v Belgradu. Glede sestavo krajevnih šolskih odborov navaja zakon poleg dveh po činu najstarejših upraviteljev« izrečno tudi ono upravitcljico narodne šole.» — V bonski šolski odbor «pada izrečno tudi ien upravitelj narodne ženske šolo. Tako v krajevne k;-kor v bonsko šolsko odbore jc pritegniti po pot uglednih državljanov, ki se zanimajo za šolo in prosveto«; upati jo, da bo tudi med temi [k> katera ženo. Odnošaji med domom in šolo. Te odnošaje nuj bi [»osebno učiteljica skrbno gojila. Čl. 150. in 151. določata: Dolžnost učenčevih roditeljev jc, da se pouce o delu in obnašanju svojih otrok v šoli in izven nje. šole bodo prirejale roditeljske sestanke, do se zbližata šolu in dom iu njuno skupno vzgojno delo. : — Marsikdaj dobita tako učiteljica kakor mati pravi vpogled v otrokovo notranjost, njegovo stiske in zablode šole po medsebojni opo-zoritvi na te iu one otrokovo posebnosti, na domače in šolske razmere. Narodna prosveta iu žena. Novi zakon navaja tečuje za nepismene, ki so zo osebe do 23. leta starosti obvezni, za starejšo pa neobvezni, vendar tako. do mora vsak, ki so prostovoljno vpiše v tečaj, potem vztrajati do koncu. Ti tečaji sc imajo praviloma ustanoviti na vsaki vaški šoli in se vrše v večernih urah od t. novembra do 1. marca. Pouk pripada učitoljstvu. Tega prosvetnega dela se bo pač z vesoljem udeleževale vsako učiteljica in sc potrudila. du bi zlasti vse nepismene ženske postale deležne temeljnega pogoja kulturne blugodnti — pismenosti. Vsekakor je v slovenskih pokrajinah (po podatkih dr. L. M. Kostiča v -..Suvremeni opštinic, št. t.. 1. 1926.) samo S.83 odstotka nepismenih žensk, dočim znaša — po istem viru — nepismenost med ženstvom: v Severni Srbiji 83.51. Južni Srbiji 91.57, Črni gori 86 74, Bosni in Hercegovini S9.63. Dalmaciji 59.70, Hrvatski Slavoniji, Medjimurju, krku in Knstvn 38.62, Banatu. Bučki in Baronji pa 26.75 odstotka vseh nad 6 let starih žensk. Odstotni postuvek moških analfabetov' je povsod dokaj nižji. Iz togo jc razvidno, kolikega pomena je za ženski del jugoslovanskega prebivalstvu novi narodno-šolski zakon tudi s to plati. Gospodinjska izobrazba. V svrho narodne prosveto — tako določa člen 154 — sc bodo ustanovile za ženske nižje gospodinjske šole in gospodinjski tečaji. V go-spot ujskih šolah traja pouk cd f. februarja do konca novembra, šola 1*1 i;- urejena intc"-natsko. Učenke dobo vse po'ro1 >šči 111: r»zen obleke in obutve. V šolo se sprejemajo deklice, ki so dovršile vsaj narodno šolo in 15. 1 :to starosti. Te šole sc ustanove v prvi vrsti v 11 ijbolj zaostalih krojili. Gospodinjski tečaji se ustanove pri narodnih šolali in otvoriti se morejo tudi v kraj'h, kjer ni šole, če preskrbi občina za potrebne prostore, kurjavo in razsvetljavo' in za stanovanje učiteljev. V te tečaje «e sprejemajo osebe od 15. do 30. leta. Tečaji trajajo tri do šest mesecev. Ker spado gospodinjski pouk poleg tegu tudi med učne predmete ni nt rodni šol*, bo poslej, v kolikor se M 7-iki.n uresničeval, ves ženski naraščaj najširših slojev- po narodni šoli deležen gospodinjske izobrazbe O tej izobrazbi sami bi b;,o treba posebej izpregovo-riti. Tu naj le kratko opozorimo, da sc gospo-dinjski pouk ne samo v gospodtniskih šolah in tečajih, marveč tudi v narodni šoli nc sme prepuščati učnim močem za splošne predmete, ampak samo strokovno izšolanim učiteljicam za smetsko odnosno meščansko gos > dinjdvo. A. V. Vsa; dinar za Slovensko Stražo je bilo v četrtek 9. t. 111 v Celju v hotelu Evropo . Udeležilo sc ga je do 60 drovc.sničarjev in sadjarskih strokovnjakov iz vse banovine. Posvetovanja, ki so trajala od 10 dopoldne do pol 6 zvečer s kratkim opoldanskim odmorom, je vodit v imenu Sadjarskega in vrtnarskega društva sadjar- nadzornik in urednik Sadjarja in vrtnarja g. M. llumek. Glavni poročevalci so bili gg, Ivan Dolinšek, dre-vesničar v Knmnici pri Mariboru, Josip Priol. ravnatelj vinar, in sadjar, šole v Mariboru in Martin . llumek. G. Dolinšek je v obširnem poročilu orisal današnje stanje slovenskega ilrovosniïarstva. ki je izzvenelo v prepričanju, da bo propadlo, ako so dosedanje nevzdržne razmere ne izboljšajo in oko se vsi drevesničarji ne zedinijo zlasti glede enotno produkcije in glede 11a primerne enotne cene. Nje-gova izvajanja so udeleženci z navdušenjem odo-1 bravai i in je bila soglasno sprejeta tozadevna re-: solucija. Drugi poročevalec ravnatelj mariborsko vinarske in sadjarske šole g. Jos. Priol je v obširnem, izčrpno izdelanem referatu obdelal načela glede enotne produkcijo sudrega naraščaja. Do vseh potankosti izdelan referat, ki je obravnaval podlage za vsa sadna p!emera. izbiro cepičev, drevesne oblike, zdravstvene zahteve pri sadnem naraščaju, izbero plemen in sort, jo bil z velikim odobravanjem skoro brez debate soglasno sprejet. Sklenilo se je, da nrj se referat objavi v društvenem glasilu »Sadjar in vrtnar--. 0 sadnem izboru je poročal gosp. M. Humek. Svoja izvajanja je zaključil v štirih točkah resolucije in sicer: 1. Vsi drevesničarji so dolžni ravn-ti i se pri izbiri sort, ki jih bodo gojili v svojih dre-1 vesnicah. strogo po »Sadnem izboru za Slovenijo«, : ki ga je izdalo Sadjarsko društvo. 2. Razne druge sorte in novosti v svrho preizkušanja naj jia goje samo večji drevesničarji, ki so popolnoma strokov- IX. Mo „Dfoie №e" se bo vršila dne 27. in 28. jaruarja 1930 v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so rajavljeni domači in tuji interesenti. Kože vseh vrst divjačine sprejema »Divja koža«, Ljubljana, Velese;'cm, do 25. januarja 1920. Članstvo 0UZD na dan 1. januarja 1980 izkazuje napram 1. decembru 1929 znatnejše naza !ova-nje kakor pa bi ga pogojevali samo sezijski vplivi. Tako je znašalo število članstva C0.238 (napram 97.829) in se razdeli sledeče: moški 58.810 (66.117), od trga 1. mezdni razred 11.157 (11.296Ï. IL-VIL 7848 (8576), VII—XI. 27.1G6 (32.235) in XII. 12.625 (14.010); ženski člani 81.422 (31.712), od tega I. mezdni razred 3645 (3694), II.—VII. 16!:06 (16.686), VIII.—XI. 10.289 (10.370) in XII. C82 (£62). Iz teh podatkov je razvidno, da je na-ado-valo predvsem moško članstvo, žensko pa le v manjši meri, v XII. mezdnem (najvišjem) razredu pa je celo napredovalo. Carinski dohodki so znašali v decembru 1929 120.3 milj. Din n:prani 137.7 milj. Din v novembru 1929. Skupno so od 1. aprila do 31. dec. lani znašali 1188.8 milj. Din napram 1108.7 milj., kakor je določal proračun za to dobo. Skupno so v celem letu 1929. zncšali 1486.0 milj. Din napram 1622.9 milj. v letu 1928, in 1654.6 milj. Din. Da so lani dohodki bili manjši, je pripisovati'izpadu dohodkov- v zimskih mesecih 1928/29, ko je mraz ustavil promet in zmanjšal promet zunanje trgovine. Pn tudi je treba vpoštevati, da prihajejo carinski dohodki v glavnem od^ivoza, ki pa je lani zelo nazadoval. Prodaja čajnih jajc na ljubljanskem živilskem trgu. Kmet. ministrstvo je z razpisom z dne 26. septembra 1929, št. 35320/111, razpisalo nagrado 5000 Din onemu, ki bo prvi pričel dovaiati stalno na trg jajca, ki so obeležena z datum- m legla in 7. imenom tvrdke. Namen ministrstva je, da se na eni strani pospeši perutninarstvo, na drugi strani pa nudijo kupujočemu občinstvu v nakup le prvovrstna res sveža jajca. Svežost vsakega jajca se more vsak čas kontrolirati, ker se datum zleženega jajca vpiše v posebno kontrolno knjigo, poleg tega pa je kvaliteta jajc nijbcl š.i, ker so zležena le od kur čiste plemenske pasme ter je teža radi teg/ ugodna. Prihodnji teden prične prodajati na ljubljanskem živilskem trgu čajna jn;ca perulninarski zavod Golob in sicer po navadnih dnevnih cenah ali celo nižjih ter občinstvo na to opozarjamo. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. Borza Denar 10. januarja 1930. V današnjem borznem prometu so se devizni tečaji ponovno učvrstili. Promet pa je bil srednji, znatnejši pa v devizah Praga, Dunaj in Berlin. Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2274—2280 (2277), Berlin 1349.59—1352.50 (1351), Bruselj 788.50 bi., Budimpešta 989.48 bi., Cuiih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 793.90—796.90 (795.40), London 274.99—275.79 (275.39), Newyork 56.44 bi., Pariz 222.25, Praga 166.83— 167.63 (167.23), Trst 294 f 0—296.60 (295 60). Zagreb. (A. A.) Amsterdam 2275—2281 Berlin 1349.50—1552.50, Bruselj 786.50 bl„ Budimpešta 987.98—990.98, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.90—796.90, London 274.97—275.77, Newyork 56.34—56.54, Pariz 221.25—223.25, Praga 166.83— 167.63, Trst 294.72—296.72. BcD.acl. Berlin 13.4950—13.5250 Budimpešto 987.98—9Г0 98, Bukarešta 33 40—33.90. Curih 1994.40—4097 40, Dunr.j 793.C0-7S6.C0, London 274.99—275 79, Newyork ček Г6.34—56.54, Pariz 221 25-223.25. Praga 100.83—167.63. Milan 294.60 —2.™.60. Curih. (A. A.) Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.95, Atene 6.705, Berlin 123.29, Bruselj 71 975, Budimpešta 90.29, Bukarest 3.0725, Carigrad 2 <14, Dunaj 72.60, London 25.1325, Madrid 6550, Newyork 516, Pariz 20.285, Praga 15 26, Sofi'a 3 725, Trst 26.99, Varšava 57.75, Konenhog^n 134 10, Stockholm 138.50, Oslo 138.05, Helsingfors 12.95. VR KI) NOSI NI РЛ1ЧИ1 Ljubljana. Celjska pos 170 den., Liufclj. kred. 125 den., Praštediona 920 den., Kred. zavoj 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Šcšir 105 den,, Kranj. ind. 280 zaklj., Ruše 250—260. Zagreli. Drž. pap.: vojna škoda ar. 441 den., kaša 441—442 (440), termini: febr. 413—414 (413), tob. srečke 45 bi., srečke Rdeč. križa 36—50, 7% inv. pos. 84.50- 85.25, »grari 51 50—53, 8% B'e-rovo !>os. 88—89. 7% Bler. pos. 78-79 (78.50), 1% pos Drž. hip. banke 78 den. — Bančni pap.: Union 201 den., Poljo 64 - 66, Hrv. 50 den., Kred 100—104 den., Jugo 85 87. Lj. Kr 125-127 Med lun. 58 den.. Nar. 8160 den.. Prašted 920—925 uo naobraženi, ki imajo že večletno prakso in dovolj obsežna zemljišča. :f. V cenikih naj se imenoma navajajo le sorle. ki so v sadnem izboru, da so kupci z drugimi sortami 110 zr.vajajo. 4. Vsuk dre-vesnièar je dolžan, da vpelje v svoj obrat (v cenik itd.) pravilna slovenska inicua zu sadne sorte, da se bo tudi v tem pogledu dosegla popolna enotnost. Naslednji referat: produkcijski stroški in določitev enotnih rcn zu drovesničarske proizvode je namesto izostalogu referenta g. Žnidariča, prevzel g. Dolinšek Po vsestranskem, temeljitem prevdar-ku in na podlagi natančno sestavljenega proračuna produkcijskih stroškov za 'A ha drevesnico za dobo 4 let so se določile enotne cene za vsa p'omena in drevesno oblike sadnega naraščaja, ki se gibljejo povprečno od 15 do 25 Din za prvovrstno drevo določenega plemena, določene oblike in določene starosti. Daljša debata so je vnela pri 6. točki dnevnega redi: Kontrola drevesnic. Večina zborovalcet se je končno izjavilo za kontrolo, ki naj jo izvaja kraljeva bonska uprava po svojih strokovnih organih. Pri zadnji točki dnevnega reda: Organizacija drcvcsiiifarjev, o kateri je poročni tudi g. Dolinšek, se ,io soglasno sklenilo, da za enkrat nc kažo ustanavljati posebno organizacije za drevesničarje, ampak, da se v okvirju Sadjar, in vrtnar, društva v smislu člena 7. novih društvenih pravil ustanovi poseben (lrcvcsnič-rski odsek, v katerem bodo drevesničarji zastopali svoje interese. Izvolil se je takoj prinr-vl'a'ni odbor zo ustanovitev tega odseka, ki naj bi takoj zr.čel z delovanjem. Celodnevno zborovanje jo poteklo v najlepši složnosti in sporazumu. Od tega važnega pokreta drevesničarje v se jc nadejati, da bo na vse strani ugodno vplivrl na razvoj in napredek našega sadjarstva Sklepi in resolucije se bodo objavile v društvenem glasilu. (925), Srpsku 159 don., Zem. 125—128 (125), Obrtna I 36 den., Ltno 164 den., Ravnagora 75 den., Kato-! lička 34 den. — lnd. pap.: Gutlmann 185—190, Sla-voiiia 200 den., Slave'.is 90—91 (90), Nar. Sum. 40 den., Danici 102—110, Drava 3CO-32C (300, 305), Sečerana 385-400, 0s\ Ijev. 1S0-210. Brod vag. 125-180. Union 140-170, Nar. ml 20 den., Isis 20 den., TrbovlV 460—1-65 (465), Vevče 125 den., Piv. Sir. 160 den.. Jrdr. plov. 520 den.. Oceania 180 don., Rr'.'usea 425 den. Bcl-rrad. Naredila banka S2 10-8280, 7% inv. pos. 83 50 84.50 (83.751, agrari 51—52.1:0 vojna škoda 441 50-442 (441.50); jan 439.75-440.75. -Tendenca čvrsta. Dumi. Don siv. jrdr. 89 20. Wiener Brmk-verein 21Л), Crrdit-n.sMt 51, Escompieges. 170. Mundvs 170, Alpine 32 70. Trboveljska 57.C0. Kranj i ind. 33.75. Leykam 6.25, Rima Murany 100. — Danes je bil žitni trg izredno živahen, čeprav se drže p-odajalci pšenice zelo rezervirano ter je izredno malo ponudb. Čvrsta tendenca v pšenici je odločno vplivala na trgu ter je bilo opaziti na splošno veliko veselja do nakupa. Zaključki v pšenici so bili precej veliki na podlagi 205—207.50 za go-njebačko pšenico, dočim se ie zahtevalo za potisko blago 212.50. Tudi v koruzi ie bil prece.ïen promet, drsi so cene ostale ne iz-premen;ene in ie bila v tem predmetu tenlcnca nekoliko slabejša. Značilno je, da tudi čvrsti či-kaški tečaji za koruzo niso mogli pri vsem razpoloženju za lioso dvigniti koruznih cen. — Posebno močan ie pa dvig cen za pfenično moko, za katero notirajo s~edn,'e dobri bački mlini (0) 330—340 in čez franko nakladalna posta a. K?kor je močno povpraševanje po ničli in vkl'ub virokî ceni še precejšen odjem, tako so šc naprej zanemarjene krušne moke in otrobi. V 1 'utlisni so rc'-cije neiznremenjene. Zaključeno je bilo: 3У. vagona pšenice, 2 vagona koruze, 1 vagon ječmena in % vagona ovsa. Tendenca neizpremen'ena. Sombor. (A. A.) Pšenica bn. Dunav šlep 197.50—202.50, Bega šlep 203—305, kanal 195 do 200, bč. 77 197.50—202.50, 78 200—705, slav. 190 do 195, sr. 105—200, bč. Tisa sien ?02.5Л—207 50-oves bč. 137.50—142 50, sr., slav. 140—145; rž bč, Tisa šlep 140—150, ječmen bč. 63-64 115—125 bč. letni 65-66 135—И0, bar. letni 66-67 150—160-moka bč. 0 310—320, t 305—315, 2 280—290 5 245—^55, 6 180—200 7 150—160, 8 110—115- koruza bč. 100—105, bč. marec 112 50—120,' bč april, maj 117.50—125, bč. pšenična 115—120; fižol bč. 450—470. bč. beli izbrani 475—480, bč mešan' 280—300; otrobi pšen. bč. 85—90. — Tendenca neizpremen;ena. Promet 213 vagonov. Novi Sad. (A. A.) Pšenica bč. 77 197.50 do 202.50, bč. 78 202.50—207.50, gor. bč. 78 205 do 207.50, bn. Tisa šlep 78 207.50—212.50, gor bn 78 200—205, juž. bn. 77 187.50—192.50. sr 77 190 do 195; moka 0 310—320, 2 285—295, 5 240—245 6 185—190, 7 140—150, 8 11250—115. — Tendenca za pšenico trdna, za ostalo neizpremen'ena. Budimpešta. Tendenca za pšenico slabša, za koruzo prijaznega. Promet živahen. — Pšenica marec 23.15—23 12, zaklj. 23.12—23.13, ol:t. 23.74 do 23.61, zaklj. 23.61—23.62, maj 24'8— 74 r 5 zaklj. 24 05—24 06; rž marec 15.20—15, zaklj. 15 02 do 15.03, mai 15-85 —15.90, okt. 16 50—16 40. z,"kij. 16.40—16.41; koruza maj 15.20—15.10. zaklj. 15.12 do 15.13, tranzit koruza maj 14.60—14.70, zaklj. 14.68—14.70, avgust 17.85. I PS Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona desk smreka-jelka in 1 vagon oglja. Eksckutivni nakup: ca. 3950 q (40 vag.) bu-kovih drv 3—5% meš. (javor, brst, gaber) 6 mes., suhi, do 25% prižaganih okroglic, 8—15 cm 1 m, ceno za 100 kg fko meja 10 lir. Položaj na mednarodnih tržiščih kož divjadi kaže nagibnost navzdol. Glavni vzrok tej nagib-nosti je ameriška denarna in borzna kriza Amerika je največji kupec kož divjadi iz vseh delov sveta. Radi tega je težko verjetno, da bi se cene kožam na svetovnih tržiščih v doglednem času stabilizirale. Ni pa izključeno, da bodo cene kožam navzlic temu porastle. Na kožni seiem, ki se vrši v Ljubljani na velesejmu dne 27. in 28. t. m. pride mnogo domačih in inozemskih interesentov — kupcev. Cim več blaga bo tukaj zbranega, tem ugodnejše prodajne cene bo mogoče doseči ker za malo množino blaga se tujemu kupcu pol v Ljubljano ne bi izplačala. Radi lega naj lovci čim prej oddajo svoje blago »Divji koži« na velesejmu v Ljubljani, katere naloga je, da skrbi za ugodno vnovčenic blaga. Blago se spicjema de 1 25. t. m. Bridke sablje Rad pripoznam, da bi bii neznosen dolgčas na zelenem pašniku književnosti in lepe umetnosti vobie, co bi se v mlačnem solncu ud časa do časa ne zabliščale Drldke sablje uma. O. boj brez primere, v katerem brusijo miljenci modric nove bisere ter se vzpenjajo od zmage do zmage !.. Tako nekako visoko leteče bi pisal skromni kronist, če bi njegovo radovedno pero imelo radostno nalogo, da zabeleži (ako bitko (ki kajpada tudi poročevalcu razvnema z ognjem navdušenja izsušeno srce), i v našem prelepem hramu umetnosti. Toda kako naj najde primernih besed, da izrazi svoje začudenje? Začudenje namreč, da mu je zabeležiti v najnovejši zgodovini našega umetnostnega življenja nekaj bitk, katerih priroda nikakor ni taka, da bi ga mogla spraviti v sveto navdušen je? >Saj to ni nič novega,« mu šepeta tolsti izkušnja vec Udobnost na levo uho. sob vsakem času so se umetnjakarji mrcvaiili med seboj. Guarda e passa .umt}tnikov«, ki se je dolgo družil s tem ali onim, pa sta se zaradi pipe tobaka razšla in mu zdaj seveda kot umetnik tudi ni več počenega groša vreden, kateri izmed njih, vprašani (in tu jo malo kateri, ki bi ne imel prilike potrkati na svoje prsi), ni bil ogorčen, ko je Citai zgoraj navedeni odlomek v : Beli krizantemi-? Bo li vsaj kateremu žal, da je v srdu globoko razžalil svojega sočloveka — umetnika puslimo rajši na strun — in to javno, pred očmi vsega naroda, ki pričakuje v svoji naivnosti lako od njega kakor od nasprotnika velikih, plemenitih dejanj in — če je treba in prav — idealnih borb? Na kolena in prosite drug drugega odpuščanja za svojo surovost, javnost pa za bridko razočaranje, ki ste ji ga pripravili! s. š. Slikar Bencovich poslednji Schlavone (Î677-Î753) Srbska književnost v letu 1929 Ob prelomu 1029/80 bi ljubiteljem Kulturnega pregleda : rad dal samo bežno in skromno podobo vzpona in rasti srbske lepe besedo v preteklem letu. Omejil se bom do skrajnosti in opozoril slovensko občinstvo le na ono, kar je prišlo do pomembnega izraza in priznanja ined Srbi samimi, kar pomenja korak naprej na široki poti umetnosti in je bitna potreba kulturne skupnosti Jugoslovanov. Preobvladajoča iu karakteristična poteza v književnem življenju Srbov preteklega leta je umirjena ustaljenost. Prepad med novo iu staro šolo, ki je bil najširši in zunanje najbolj povdarjen v prvih letih naše povojne konsolidacije (1921, 1922, 1923), se je zadnja leta vidno krčil in leto devetindvajseto, bi rekel, jo poteklo že v čisto normalnem razvoju. Starejši so se malo zganili in, da se tako izrazim, modernizirali, posodobili, mlajši ekstruvagantni skrajnostniki pa so se usmerili v zmernejši tok in marsikod znatno odstonili od svojih prvotnih kričečih in nerazumevanih programov. S tem nisem hotel reči, da med Srbi sploh ni ljudi, ki prisegajo ua najnovejše modernistične zastave: nadrealizem, novo romantiko itd. še so. Ali jih je tako malo, da nikakor niso razvojno pomemben faktor v srbski književnosti. Toliko na splošno. Naj preidem na posameznike in njihova dela, oziroma na posamezne vrste lepega ustvarjanja : Pesem je na splošno produkt, ki se največ ponuja, a najmanj kupuje. Morda se ni pred kratkim v nekem splitskem časopisu neosnovano izrazil znani bohem Tin Ujevič o pesaii, da ji teko zadnje ure. Naš dvajseti vek je vsak dan bolj je-, klen iu manj romantično sentimentalen. Groba stvarnost, v kateri živi večina današnjih Evropejcev, naravnost diktira pot v to smer in zahteva tudi naturno. stvarno, neizumetničeno knjigo. Zalo ?.toji proza, in posebno krajša nOvela, toliko nad pesmijo. Pesem je najsponlanejši in zaio prvi izraz razvijajočega se umetnika. Prav zato v splošnem preobvladujejo v pesniških knjigah sami mladi, šc nepriznani ljudje. Izstopajo: Desimir Blagojevič, Kosta Milutinovič, Dušan Jerkovič, Nikola Šop, Janko Tufegdžič, Novak Simič, Kade Drainac, Mom. čilo Miloševič, Vlado Vlaisavljevič, Janko Donovič, Selena Dukič. Duro Gavela in še nekateri. Produ-cirajo v glavnem v številnih revijah. Nekateri so nastopili tudi s knjigami. Omeniti moram posamezne pesniške zbornike najmlajših (»Lirika najnila-dih-, »Naša iskra«, »Srž., »M-ada Bosna«). Zbirke, ki bodo dalj časa ostale, bi bile: »Večeri na inoru (Anica S .vič-Rebae, pesmi v Dučičevih izbranih delih (»Narodna prosveta :) in pa izbrane pesmi Hrvata Kranjčevića, ki jih je izdala »Srpska književna zadruga«. Siniša Paunovič je šel med proziste (»Oni i j mi«). Včasih tako živahni Krklec je čudno utihnil. Ko da ga je prozaični borzni posel odtujil lirskim molitvam. »Skadarlija<- je opustela. Celo njen bo-hemski kralj Tin Ujevič jo je pred dobrim mesecem zapustil in se napoti) skozi Bosno na romanje po Dalmaciji. Rade Drainac se je dobro pokazal z »Banditom« in »Banketom--, ki je pred nekaj dnevi izšel. Nadrealisti (Marko Rntič, Risto Ratkovič itd.) so kljub svoji ekskluzivnosti našli odprta vrata pri »Književnem glasniku«. Podčrtati moram dejstvo, da v Srbih danes nastaja skoraj izključno lirska pesem. To pripisujem žo zgoraj omenjenemu pojavu, da pesnijo samo književni začetniki, ki šele iščejo izraza, dočim se po nekaj letih spuste na ustvarjalno težjo literarno vrsto: novelo in za njo na roman in nazadnje samo nekateri na dramo. Ker pa je mlad človek že fiziološko usmerjen na razigranost, kratkost in ne-dognanost, ni čudno, da so današnje pesniške knjige tako pplne »pesmi« v najbolj pravilnem pomenu. ali da se izrazim v jeziku poetik in njenih teoretikov, da so tako polne 1 i r s k i h pesmi. Umetniško daleč |>omembnejša ko pesem pa je srbska proza v letu 1929. Zastavo nosi vsekakor Miloša Crnjanslcega zgodovinski roman »Se-obe«, ki ga nekateri štejejo za najboljši srbohrvaški roman zadnjih let Drugi roman, ki tik za .Selitvami zasluži splošno pozornost, je »Nn prelomu« Nika Bartulovičn, ki je izšel v izdanju S. K. Zadruge. Med lepo prozo moram omeniti še Isaka Samokovlijo (novelska zbirka »Od proleča do pro-leča«), Borlvoja Jevtića (»Tnbašnica< ), Ranka Mla-denovićn in pa tri knjige novel, ki so izšle v izdaji ! »Narodne knjižnice« (zadnja »Miriš vekova« z novelami Božidarja Kovpčeviča). Tu naj povem, da so se nekateri zadnji čas Odpovedali pisateljevanju. Tako Stanislav Vina- ver, Raslko Petrovič, Sibe Miličič, ki imajo drugače zveneč glas med srbskimi literati. Dragan Alek-sič nekje zaključuje, da jih je odvlekla diplomatska služba kakor toliko druge (Rakič. Dučic. Cenjan- ski, Andrič). Stara resnica: V boju zu ol>stoj se najbolje ustvarja, ki je tolikokrat preizkušena na na naših največjih možeh! Ko pride človek do dobre službe in ni v skrbi za jutri, navrdno usahnejo najgloblji viri njegovega ustvarjanja. Borba za kruh je istočasno vzpodbuda k delu. Iz filozofsko-znanstvene literature bi omenil »Filozofske fragmente : dr. Ksenije Ata-nasijevič (prva knjiga), razpravo dr. Dušana Ne-deljkoviča o psihologiji lirskega ustvarjanja, Veli-borja Gligoriča esejistično knjigo »Matoš, Di* Uje. vič , »Zbornik Bogdana Popoviča , :>Naj>or Bosne in Hercegovine za osvoboditev in zedinjenje«. Poživitev d r a m s k e književnosti pa je v zadnjem letu zelo vidna. Že samo dejstvo da je bilo v jesenski gledališki sezoni (4 meseci) vpri-zorjenih pet izvirnih del, veliko pove. Poseliej Ma-nojlovičev »Centrifugalni igrači- je uspel. V drami so se udejstvovali poleg že omenjenega Manojlovi-vića še: Nušič. Jankovič, Jevtić, Kušan, Ratkovič, Dimitrijevič Tudi labudje delo Iva Vojnoviča . Prolog nenapisane drame-.: je izšlo prvič v knjigi. V prevodne m slovstvu moram omeniti Wellsovo -Zgodovino sveta : ( Narodna prosveta«), Dantejevo »Nebeško komedijo (prev. St. Stanoje-vič), več prevodov iz ruske in romunske proze (»Nurodna knjižnica«), Remarquejev »Na zapadli,.-; in še nekatere. Dobro so se pl"sirali v inozemstvu Stankovič, Vojnovič, Krleža in Krklec. Med pisatelji, ki so lani umrli, naj omenim Iva Vojnoviča in Velika Miličoviča. O srbskem revijstvu sem nedavno ua tem mestu govoril (21. XII. .1929) obširno. še eno književno-kuHurno jxnnembno stvar je prineslo leto 1929. Zakon o avtorskih pravica h. Mnenja sem, da bo vsaj deloma pripomogel k razčiščenju zavozlanih književnih razmer. Nezdravo preobilno prevajanje iz tujih literatur bo naglo ponehalo; zato bo pa vzrastlo zanimanje za domača dela. B e 1 g r a d , 10. jan. 1930. Tone Potokar. Jubilejna številka »Novi Čovjek« (Sarajevo, 10. novembra 1929), revije Milenka Vidoviča, roditelja istoimenskega pekreta v Jugoslaviji, prinaša na 95 straneh številne članke raznih avtorjevv duhu Vidovičevega zabrisanega humanitarizma. Samosvoj je kralek doprinos dr. K. O z v a 1 d a o »dveh značilnih plasteh našega bitja in žitja^'. Duhovni Život, asketsko-mislična revija, ki jo izdajajo zagrebški oo. dominikanci, nuja v 1. številki svojega drugega letnika zopet obilen malerijal za duhovno samopoglobitev. Ima tudi liturg'čna razmišljanja v smislu sodobnega gibanja. Prevedeni so tudi x Vzkliki duše velike Tereze akvilske. Život je list, ki ga izdaja hrvatska provinca Družbe Jezusove osobito za katoliško mlado inteligenco. Ustanovil jo je o. Vanino v Sarajevu 1.1916. Danes imaino pred seboj decembrsko številko 1929. Med članki omenjamo -Filozofijo bolšvizma (po Rene Fttlôp Millerju) pa »Laiki v upravi cerkve , ki nam po znanstvenih virih opisuje vlogo laikov v krščanski cerkvi od pečetka do danes, in je zalo zelo aktualen. — Nekaj posebnega v »Životuc je »Hrvalska bibliografija v vsakem zvezku, v ka eri se vsi pojavi na hrvatskem književnem trgu brez izjeme navajajo in kritično razporedijo. Ženski lisi, modni žurnal, Zagreb, dec. 1929, je zelo obsežen; prinaša leposlovje, modo z mnogimi modeli, otroško prilogo, barvane vezeninske vzorce, gospodarski in higijenski del. Med slikami nahajamo tudi pogled na vrh Kuma pozimi. Krasna je slika »Proljetni blagoslov« mojslra Maksimilijana Vanka, po kateri lahko žena sama veže gobelin. * Moskovski Hudožestveni teater, njegovo praška skupina namreč, pride zopet v Zagreli na gostovujne. Pride 16. januarja in bo dal »Zločin in kazen« Dostojevskega, »Cvrčka na ognjišču« od Dickensu, »Siromaštvo ni greh« od Ostrovskegu iu »Ženitev« od Gogolja. Stijn Slreuvels: Sluga Jnn Književna zadruga Nolit« v Belgradu je izdala prevod znanega romana flamskesrn nisateljn Stijna Strcuolsn. ki slika težko življenje iu propadanje kmečke družine. V zadnjem stoletju beneške republike se je pojavila slikarska trozvezda Tlepolo, Rosalba Carrière in Piazzetta. Njihov vrstnik in sodelavec je bil zadnji predstavitelj unieln.'ško skupine degli Sliia-voni, slikar in bakrorezec Federico Bencovich (kakor se je sam jiisal), imenivan tudi Boncovich, Bon-tlorlch, Ferlgheito, Federighetto, Zerlghetti, Penko-vviseh. — Zanimal sem se za osebo in življensko delo tegu slikarja in dognal, da ga moremo Jugoslovani reklamirali kot svojca. Deloval je tudi v Dalmaciji, umrl je v Gsrici. Kukuljevič-Sakcinski ga v svojem Slovniku umjetnika jugoslavenskih« iz leta 1858 omenja ter prinaša kratek njegov življenjepis. Umrl je 8. julija 1753 v Gorici, star 7(> let iu je pokopan v metropolilanski cerkvi. Baje je v Gorici zadnja leta svojega življenja živel in deloval pri rodbini grofov AKems. Ta umetnik je bil tedaj rojen okrog leta 1677. Nesporno je, da je rodom iz Dalmacije. Benkoviča je napeljal na slikarstvo njegov sorodnik Gaetano Bencovich (Orsino?), slovit glasbenik v Benetkah, pozneje (vsekako 1.1718) na Dunaju v dvorni službi za časa Karla VI Gae'.ano ga je poslal v Bologno v šolo k znamenitemu slikarju Carlo Ciguani V cerkvi Madonna del piomho v Bologni se jo nahajala oltarna slika Benkoviča, predstavljajoča Sv. Andreja na križu z več drugimi svetniki (njegov capolavoro?) Nalo je Benkovič deloval v Benetkuh. Poduče-vol je znano Rosalbo Carriera, kraljico pa štela, ki je slikala potentate po celi Evropi. Benkovič je sodeloval tudi s plcrtovitim moistrom G. B. Tie-pclom in je bil v ožji zvezi s slikarjem Piazzetta. Obadva sta iskala efekta v kontrastu med sve lobo in senco, ki frapira; njiju dela so tako podobna, da se pogosto zameivavajo. V Benetkah se nahaja še ena slika Benkoviča iz leta 1753, preds'avljajoča Sv. Frančiška, v galeriji Querhii-Stanipa^lia. Znana je Benkovičeva slika: Blaženi Peter iz Pize v cerkvi Sv. Sebastijana v Benetkah. Pozneje je Benkovič deloval v Milanu, kjer je v cerkvi Sv. Angela oltarna slika Benkoviča, predstavljujrča Sv Janeza Krslnika. Najbrže je Benkovič deloval tudi v Veroni pod imenom Fede-richetl i. Benkovič se je nato iz Italije podal v Nemčijo in AvsTijo. Vsekakor jo dognano, da je živel več desetletij deloma na Dunaju, deloma v Bambergu. Dognalo se je, da je bil Benkovič dvorni slikar princa Karla Friderika Schonborn. ki je bil državni podkancelar pod cesarjem Karlom VI. na Dunaju, kasneje pa škof v Bambergu in Wiirzburgu in vojvoda Fran'ionije. V arhivu v Bambergu se. je našel jiatent, s katerim ga knez Schonborn 1.1733 imenuje svojim dvornim in hišnim slikarjem. Iz arhiva grofovske rodbine Schonborn sledi, da je Benkovič tedaj živel v bornih razmerah s svojo rodbino, da ga je podpiral n:egov sorodnik Gaetano Bencovich (Orsino?), dvorni glasbenik na Dunaju, da je slikal za princa Pio Savojsk«>ga v Benetkah Skrb za sîoteitsb' jezfk j Doeiin se pri nas po vojni čistost in lepota jezika v dnevnem tisku in uradnem ter zasebnem občevunjti čedaljebolj zanemarja in kvari, pa nasprotno v književnih proizvodih, ki -o trajne vrednosti, opažamo, da se čistota in žluiitnost jezika če/dalje bolj skrbno in vestno goji ter da prihajajo od vseli strani vedno pogostejše pozivi in oklici, nuj bi se jeziku posvečala lie le v leposlovnih in kn jiževnih delih, temveč vobče tista pažnju in ljubezen, ki je je v najvišji meri vreden in potreben. Med temi Klasovi beležimo prosoekt, ki je izdal Ljubi junski Zvon« ob priliki, ko s topu v svoje netdeseto leto, in ga je objavil i a di »Slovenski narod« od 4. januarja 1930. PoUttar- i jn predvsem, da bo »Ljubljanski Zvon-.- ostal ! zvest tradiciji tistih prednikov, ki =o v naj- j težjih političnih in kulturnih neorilikuh z vso \ ostrino svojega umu in tveganostjo svoje oseb- j ilosti v dolgem in napornem stoletju izoblikovali nnlozavedno in muloverno skupino slovenskih Kranjcev, Primorcev, Štajercev in Korošcev v zavedno narodno enoto slovenstva z vsemi atributi kulturne avtonomne narodnosti ter mu izlikali predvsem njegov jezik, čigar samostojni viri segajo nazaj celo tisočletje in ki ga je narod hranil v sebi s toliiko brižnostjo in zvestobo.« Da je moral »Ljubljanski Zvon« poudariti to misel ob svojem jubileju »zakaj v nji je onoroka preteklosti, je geslo naših dni, je volilo nrihodnjosti«. je vsekakor zelo razveseljivo. V novem let miku obljublja uredništvo listu novo rubriko ■Slovenski jezik«, kjer se bodo glosiruli pereči jezikovni problemi, zavračalo zablode ter se bo prevodna književnost praktično preizkušala v jezikovnem in stilnem pogledu.« Kot sotrudniike tega oddelka navaja uredništvo dr. A. Debel jaku, A. Sovrota in j. Koštidla. To je vsekakor pomembno dejstvo, da se bo oglasilo slovenskih svobodomiselnih intelektualcev« — kakor se Zvone v tem jiro-spektu imenuje — posebno posvečalo negi slovenskega jezika in kulturnih tradicij, iz katerih se, kakor proglas pravi dalje, »odpirajo modernemu slovenstvu novi vrelci stopnjevane svobodne tvornosti, ki bo vsa služila v prospeh in procvit močne, velike, politično enotne Jugoslavije.« Ijdsta knjižnica Ljudska knjižnica Prosvetne zveze je edina velikù knjižnica v Ljubljani, ki sc dosledno drži kultu rno-vzgojnih načel modernega ljudskega knjižničarstva, in posreduje občinstvu najboljši izbor iz domače in svetovne literature po strogih estetskih vidikih ter takozvnno »zu-Inivno« leposlovje, ki je moralno neoporečno in ki ne vpliva kvarno na duševnost V tem oziru je bila Ljudska knjižnica vedno brezkompromisni!, ker sc zaveda, kakšne dolžnosti in odgovornost ima kot kulturna ustanova, s katero se po svojem duhovnem pomenu more meriti samo še šolstvo. Strokovno vodstvo knjižnice pa ne skrbi samo zn pravilen, aktualen in današnjim zahtevam ljudskega knjižničarstva odgovarjajoč izbor umetnostno in etično kvalitetne iiteruture, marveč skrbi tudi zn pravilno individualno izposojanje, to jc posredovanje duhovnih dobrin, po pedagoško-psilioloških vidikih, kar smatra moderno knjižničarstvo n\ glavno in nujvužnejšo delo na kulturni višini stoječe ljudske knjižnice. Zato je vodstvo občinstvu stalno na razpolago, da mu svetuje in liomaga pri izbiri primernega čtivn. Radii teh svojih odličnih prednosti uživa Ljudska knjižnica vedno večji sloves in se krog njenih članov stalno veča. čeprnv še lic v taki meri, knt bi zaslužila. V zadnjih letih sc jc knjižnica tu- in najbrže tudi po nalogu princa Evgena Savoj-skega. Na Dunaju je Benkovič bil v dobrem prijateljstvu s slavnim arhitektom Hildebrandtom, zgradi-teljoin Evgenove palače na Dunaju. Tudi je Benkovič na Dunaju spoznal svojega poznejšega biografa pariškefla zbiratelja umetnin 1er eslela Mariette, ki je imel nekaj njegovih slik. Potonlci Benkoviča se nahajajo najbrže na Du-nuju; že v prvem adresarju Lehinann. ki je na Dunaju izšel leta 1859, je zabeleženo več Benkovičev, med lemi ena c. kr. dvorna vezilja ter več dvornih in drugih uradnikov imena Benkovič. Glede Benkoviča je omeniti, da Kukuljevič-Sakcinski navaja okrog 20 njegovih del (slik. risb in bakrorezov. Bil je tudi bakrorezec. Predvsem pa so po njegovih slikah in rizbah delali bakroreze Sclimutzer star., F. I'itleri in Zucchi. En bakrorez Pitterija po risbi Benkoviča, predstavljajoč svetega Frančiška de Paola. se uahaja v moji posesli. — V Zagrebu ni mogoče zaslediti nobenih Benkoviče-vih sjik. Pač pa je v Gradcu ena signirana njegova risba predstavljajoča spečega Sv. Jožefa 7, dvema angeloma. Ker je Benkovič delj časa živel na Goriškem, se gotovo tudi tam nahajajo njegova dela. Glede zunanjosti Benkoviča piše sodobnik Zaneti i, da mu je neka melanholija pokrivala lice; imel je lurobne oči in lemno lice. O njegovih delili pa |iiše Naglerjev slovnik umetnosti, da je bil i/iia.i-boljši posnemovalec C. Cignani-ja; od tega je prevzel ne toliko prijetne kot izborne strani, bil je ^ risbi jiravilen, v prednašanju močan, v unieinišl;e/ii naziranju zelo umen... njegova manira je nekoliko s senco preobložena. Moremo ga vsekakor reklamirali kot sorojaka, četudi so od njega podpisani dokumenti sestavljen; v italijanskem jeziku. Preiskoval sem tudi genealogijo raznih rodbin Benkovič; toda do sedaj ni bilo mogoče konstatirafi, iz katere liniie izhaja. Siebmacher: Wappenbucb. Nurnberg 1.1870 omenja šest plemenitaških rodbin Benkovič, štiri is Hrvatske iu dve iz Dalmacije. Ni šo degnauo iz katere teh linij je naš slikar. Vsi li poda'ki temelje 11a virih, ki se bodo objavili z vsemi dokumenti ter fotografijami v posebni knjigi. Potrebno je, da se ta nas slikal reši pozabljenja in du se polom lake publikacije omogočijo zbrali podatki o vseh njegovih delih ki so raztresena po celi Srednji Evropi. Ta članek za širšo javnost sem spisal po truda-polneni večletnem delu v svrho, da pred publikacijo celega življenjepisa z oceno del dobim še novih podatkov, za katere prosim. V Ljubljani, novembra 1929. Dr Ivo Benkovič. * Pripomba uredništvu. Današnji »Ilustrirani Slovenec« prinaša nekaj slik in risb slikarja Benkoviča, Zagrebške »Novosti« pa te dni prinesejo daljšo razpravo o njem. di kvantitativno lako zelo obogatila, da more tudi v tem oziru popolnoma zadostiti vsem potrebam. Zato iskreno vabimo vse one, kii jih votli v knjižnico resnična duhovna potreba po notranji obogatitvi iu sprostitvi, da stojiijo v krog naših obiskovalcev in prijateljev. Ljudska knjižnica posluje v prostorih Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti št, 5 (v Akademskem domu) med hotelom Union in Vzajemno |)osojilnico. Odprta je vsak dan razen nedelje in praznikov od 8—12 in 0l o. — Frank Leonhurd: Das OclisenCurter Miinner-emurtett. Roman. 297 S. 2589 a 2. — Green Julien: I.cviutlmn 412 S. 2124 a 3. — Kaden-Band-rowski J ul i us: General Bnrcz. Roman. 458 S. 2603a. — Ascii Schalom: Mottke der Dlcb. Romun. 453 S 25t(>a 4. — Istrnti Pannit: Kotlin. Kindheit des Adrian Zograffi. 212 S. 2197 n 4. Lp^ljanslto gledališče Отптн: Začetek ob 20 zvečer. Sobota, II. januarja: »Cvrček za pečjo«, premi jera. Izven. Nedelja, 12 januarja ob 15: BITKA. Ljudska pred slava. — Ob 20: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK Ljudska predstava pri znižanih cenah. Onem- Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota, II. januarja: »Poljska kri«, opereta. -Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izve Nedelja, 12. januarja ob 15: GORENJSKI SLAV ČEK. Ljudska predstava. — Ob pol ?0: BT NEšKA NOC, Ljudska predrtava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Sobota It. januarja ob 20: »Morala i?rspe Dul- чке«. Drlnvekn prcletnyn. Znižane ccne. Nedelja, 12. januarja ob 15-, Gostovanje ljubljanskega baleta z otroškim programom. Izven. — Ob 20: Gostovanje ljubljanskega baletu z elitnim uroirranmm. Ponarejevalci červoncev, petrolej in upor Gruzincev V Berlinu se je začel tc dni senzacionalen političen proces proti ponarejevalcem červonccv (1 červonec je 10 zlatih rubljev). Pred sodiščem stoji večje število Gruzincev na čelu s svojim voditeljem Karunidzom, ki je s svojimi prijatelji poskušal izvesti fantastičen načrt, da namreč organizira upor proti Sir Henry Uoteruing, angleški petrolejsiu magnat, o katerem se govori, da je bil v zvezi s ponarejevalci červoncev. SSSR in osvobodi Gruzinijo. Prvi korak v tem načrtu je bilo ponarejanje sovjetskega denarja. Ponarejeni denar naj bi se dal v promet v celi sovjetski državi, s čemur bi se omajala sovjetska valuta, izzvala nezadovoljnost prebivalstva, potem bi se pa dogodki že uvrstili drug za drugim. Ponarejevalci so začeli v Nemčiji na debelo tiskati sovjetske ševanja je pa oni, ko je Karunidza priznal, da je imel zveze s kapetanom Erhardtom. Utrditev zveze, ki je obstojala med obtoženci i-zakletimi sovražniki boljševiškega režim: generalom Hofmannom in njegovimi tovariši, je okoliščina, ki bi mogla izzvati prav svetovno senzacijo. Berlinski proces ima dalckosežno poli tično in gospodarsko ozadje. Iz pisanja svetovnega časopisja o tej zadevi moremo skic pati, da gre tu za borbo mednarodnega petro-lejskega kapitala proti sovjetskemu režimu Ko bi bila osvobojena Gruzinija, bi sovjeti izgubili ogromne petrolejske vrelce v okolic: Bakua. Upor preti Moskvi naj bi sc iz Gru zinije razširil na vso sovjetsko državo. Voja ška stran akcije jc bila poverjena generalu Hofmannu. O tem načrtu sta večkrat razgo-varjala Hofmann in angleški petrolejski ma gnat sir Henry Dcterding. Poleg Deterdinga naj bi se v akciji proti sovjetskemu režimi udejstvovala tudi mednarodna industrijsk družba, kateri stoji na čelu G. Nobel, sir. onega Nobla, ki je osnoval tako zvanc No-blove nagrade. Nobel jc v novembru 1. 1924. obiskal Karunidzea v Monakovem in se z njim razgovarjal tri dni. Po tem sestanku jc prišlo do konference Noblove skupine z Po-yal Duch, na kateri sta se oba trusta sporazumela, da podpirata Gruzincc. Nemški listi so objavili tudi pismo, katerega je 13. aprila 1926 poslal Henry Deterding, predsednik trusta Royal Duch, nekemu znanemu nemškemu politiku. Deterding piše v pismu: : Nospod Nobel mi je predložil stvar, ki ga zanima. Radi tega mislim, da bi bilo boljše, ako se o vsem, Kar nameravamo podvzeti v tej zadevi, dogovo- K poroki italijanskega prestolonaslednika. Novoporočeni par se pelje po rimskih ulicah. V ozadju vidimo častna vrata, ki so jih zgradili za poročne slavnosti. Obtožena Karunidze in SadatieraSvili pred sodiščem. — Kkrog njih so slike ponarejenih červoncev. novčanice, zaupniki so bili že pripravljeni za pot v Rusijo, toda preden so imeli priliko razviti na sovjetskem ozemlju svojo akcijo, jih je zasledila nemška policija, zaplenila ogromno količino ponarejenih červoncev in krivce postavila pred sodišče. 2e prvi dan procesa, ki je privabil v Berlin časnikarje iz celega sveta, je podal nekaj zanimivih podatkov. Ob priliki zasliševanja je predsednik sodišča vprašal glavnega krivca, Karunidza, če se Gruzinci niso spomnili na slučaj madjarskih ponarejevalcev. V resnici namreč izgleda, da so v tem slučaju popolnoma isti nameni, kakor so jih imeli madjar-ski ponarejevalci. Obtoženec je opozoril sodišče, da se je v zgodovini večkrat zgodilo, da so vlade posameznih držav uporabile to sredstvo. Ko je Karunidza izjavil, da je Nemčija smatrala Gruzinijo za samostojno državo, je proti temu zelo energično protestiral zastopnik nemškega zunanjega ministrstva, ki prisostvuje procesu. Najzanimivejši del zasli- rimo z gospodom Noblom. V tem smislu sem pisal Nj. ekscelenci generalu Hofmann-i in sem mu predlagal, da se gosp Noblu pošlje prepis pisma Njegove ekscelence ali pa če se obrnete neposredno na gospoda Nobla in ga seznanite s tem, kar smatra Njegova eksce-lenca za potrebno. Iz zgoraj navedenih razlogov mi je nemogoče, da bi kaj podvzel brez vednosti gospoda Nobla.« Razen Hoimanna je med poverjenike Gruzincev spadal tudi kapetan Erhardt, ki se je sestal s Karunidzom v januarju I. 1926. Po tej konferenci sc sc vršile tudi druge, na katerih so se dogovorili, da se naj upor proti Rusiji začne v Gruziniji. Gruzinci so imeli svoje zaupnike skoro v vseh evropskih državah, a največ v Franciji, Angliji, Švedski, Bolgariji in Italiji. Ves ta obširen načrt pa je propadel, ko so 1. 1927. v Nemčiji zaplenili ponarejene sovjetske novčanice. Policija je nato takoj prijela krivce in njihove pomočnike. Med preiskavo pa je umrla glavna pri- . ča, general Hofmann. Njegova vdova jc pred sodiščem izjavila, da je njen mož aktivno sodeloval v raznih načrtih, da se izzove upor proti Sovjetski Rusiji, toda, da ni ničesar vedel o ponarejevanju denarja. Isto se trdi tudi o ostalih mednarodnih udeležencih le velike afere. Dosedaj se pri zasliševanju ni moglo ničesar ugotoviti, da bi še kdo razen obtoženih Gruzincev in njihovih ožjih poma-gačev vedel o ponarejevalni akciji. Poleg vse-I ga tega pa bo ta proces prinesel novo luč v del nedavne prošlosti v zgodovini' protibolj-ševiškega pokreta. Radi tega javnost z velikim zanimanjem pričakuje nadaljevanje procesa. Kçe se skriva i o ëez zimo Te dni jc odplula iz Londona v arktična morja polarna ladja »Discovery II«, kjer sc ! bo mudila tri leta. Namen te ladje ni, da bi ! odkrila kako novo pokrajino, ampak da reši neko tajnost, ki že več let zanima industrijo kitolovstva. Po zimi namreč ti ogromni morski sesavci popolnoma izginejo iz morskih con, kjer sc ponavadi preko leta zadržujejo, in to seveda občutijo kitoiovci. Kam pa odidejo pravzaprav kiti? To je glavno vprašanje, na katero bo skušal dr. Stanley Remp, vodja ekspedicije, dati po možnosti točen odgovor. Radi tega sliči Riscovery II« plavajočemu laboratoriju, ki je opremljen z zelo občutljivimi aparati, s pomočjo katerih naj sc odkrije zimsko skrivališče kitov. Tu se nahajajo aparati za analizo morske vode v raznih globinah, termografi, ki bodo zaznamovali temperature v globinah, dalje posebni aparati, s pomočjo katerih se da raziskovati morsko dno. »Discovery II« ima samo mal top, ki bo streljal na kite puščice iz srebra. Te puščice ne bodo ubijale kitov, ampak bodo ostale v kitovem telesu toliko časa, dokler jih ne bodo ob .drugi priliki ujeli kitoiovci in tako se bodo lahko ugotovile tajne poti, po katerih 1 se gibljejo kiti pozimi. Znano je, da imajo kiti zelo radi neko nežno morsko živalco, ki se znanstveno imenuje »euphasia superba«. ; Dr. Kemp misli, da gredo kiti po zimi v one I kraje, kamor gre ta živalica, ki predstavlja zanje slaščico. Potemtakem je neposredni cilj ekspedicije dognati, kje se najraje zadržuje »euphasia superba«, dalje kakšne okolnosti 1 pospešujejo plojenje te živalice, za kalero gredo kiti. Kak o prohibicijskš organi uniču'ejo Francoska oklopnu kriiarka »Krfgar ((uinetc, 14.000 ton velika, se je ob alžirski obali ponesrečila. Ladja, ki ima 15 m dolgo in 3 m široko poškodbo, je skoro vsa pod vodo. Posadko so rešile torpedovke. Pred vojaškim sodiščem v Providence v državi Rhode Island se te dni zagovarja 39 vojakov obrežne straže. Obtoženi so, da so oplenili tihotapske ladje z alkoholom in se nato do nezavesti napili. Pri preiskavi so na nič manj kot šestih patruljnih ladjah, katerih glavni posel je boj proti tihotapskim ladjam, ki uvažajo alkohol, našli skrite zaloge alkoholnih pijač. Listi poročajo k senzacionalnemu procesu še naslednje podrobnosti: Da bi zabranili v bodoče ponovitev proslave zmage nad tihotapskimi ladjami s pijančevanjem, kot se je to zgodilo pri zaplembi tihotapske ladje »Black Duck«, so poverili straženjc zasežene ladje posebno zanesljivemu mornarju Foleyu. Štiri ure potem, ko je Foley prevzel stražo, so ga videli številni radovedneži, ki so se zbrali v pristanišču, kako se jc v popolnoma prijanem stanju, mahajoč z dvema pištolama, ki ju je držal v rokah, primajal na krov ladje, ki je že kazala krvave sledove boja, ki se je odigral pri aretaciji tihotapskega moštva. Foley je skušal zbrani množici pojasniti svoje mnenje o prohibiciji, dokler se ni od pijano-I sti popolnoma nezavesten zgrudil na lia. Mlinar, ciganka in vrag Mlinar Costice v Csicsofalvi je imel radi konkurence mlinov v Dfesu vedno manj dela. Premišljeval je sam pri sebi, kaj bi napravil, da bi si zboljšal položaj. Končno je prišel do prepričanja, da — brez vraga ne bo šlo. Dobri romunski mlinar je tedaj šel h zastopniku vraga na zemlji — ciganki Ani Csukar, kateri je potožil svoje gorje in jo prosil, naj ga spravi v zvezo z vragom. »Kaj bi pa rad od vraga?« je vprašala ciganka mlinarja in obenem mislila, kako bi iz tega moža mogla zase napraviti izvrsten »kšeft«. »Saj veš, da je treba Lucifcrju plačati za vsak nasvet in uslugo .. .< Naslednji dan je prišla ciganka k mlinarju. Pravila mu je, kako sc ji jc posrečilo, da jc prišla v zvezo z vragom, in kako ji jc vrag obetal, da bo mlinarju pripomogel do tega, da bodo ljudje nosili žito v njegov mlin Zato pa je vsekako treba denarja, ker vrag ničesar ne naredi zastonj. — »Pa kaj zahteva vrag za to?« — »13.000 Iejev.« — Mlinar se je hotel pogajati, pa ga je ciganka prepričala, da se z vragom ne da pogajati. In naštel jc ciganki 13 000 lejev. Preteklo jc leto, a v mlin so ljudje nosili še manj kakor prej. Mlinar pričakuje vražjo pomoč, ali o vragu ni sledu. Kakor cla ga ni drago plačal. . . Ciganka je vedela, kako stoje stvari in je znova poskusila izkoristiti obup vražjega klijenta. ' »Moj dragi! Pa zakaj ne prideš k meni, da mi poveš, kako hudo ti je. Ne smeš na ta način vraga varati! Vrag se za tako majhen denar ne bo trudil (čeprav je vrag). Zakaj on mora vse, kar dobi, deliti s peklenskimi silami. Daj še dve svinji, pa boš videl, da bo šlo, kakor bi bilo namazano z lojem.« Mlinar se je pcpraskal za ušesmi, pljunil in 'si mislil: če je vrag odnesel trinajst tisoč, naj vzame še ti dve svinji. Stvar izgleda kakor da je — bajka. To bi tudi bila, če ne bi bilo »črno na belem« ш orožniški ovadbi državnemu pravdništvu. Mlinar je namreč potem, ko mu tudi ti dve svinji nista pomagali, tožil ciganko radi goljufije. Sedaj oblasti vrše preiskavo in kmalu se bo čul pred sodiščem odmev tc bajke iz dobe elektrike, aeroplana in radija o mlinarju, ciganki in vragu, 13 tisočih lciev in dveh svinjah. Sir Eric Druminond je praznoval včeraj 10 letnico odkar je generalni tajnik Društva narodov. Ona: : Čas razdruži najboljše prijatelje.« On: Res je to. Pred štirinajstimi leti sva bila oba stara po 18 let. Sedaj si pa ti 2!), jaz pa že 32.« Double štofe blago za obleke, fini tirolski lodcn za lovske obleke, pelerine itd. oddajamo vsako množino po globoko znižanih cena{, Di ego Schwab, Ljubljana Vetezanimiv proces v Berlinu Jugoslavija : Zvezni kapetan je končno sestavil moštvo, H bo nastopilo v Atenah proti Grški v boju za Balkanski pokal. Ta tekma se vrši 20. januarja in je druga tekma za balkanski pokal. Prvo tekmo proti Romuniji v Bukarešti smo izgubili, izgledi za to drugo tekmo niso dosti boljši. Igralci, ki pridejo v poštev za to tekmo, so brez treninga. Nasprotno so pa o praznikih gostovali češki in ogrski profesionalni klubi v Atenah. Torej so Grki trenirani, noši so pa brez treninga. Zopet stara pesem, V tekmah za balkanski pokal smo imeli največ izgledov. Da dobimo zopet ugled po ostalih državah Evrope, je predpogoj zmaga v teh tekmah. Ni pa izključeno, da bomo morali prepustiti vodstvo drugi državi, ki se za to tekmovanje resneje pripravlja. IUGOSLAV1IA NA SVETOVNEM PRVENSTVU. Zastopnik IJruguajske nogometne zveze na Dunaju ing, Fischer bo te dni odpotoval v Belgrad, kjer bo posredoval pri ministrskem predsedniku, da se omogoči naši reprezentanci sodelovanje pri teh tekmah. Z ozirom ua razmere, ki pri nas vladajo, se je odločila uruguajska vlada, da nam nudi večjo finančno podporo, samo da bi naša amaterska reprezentanca nastopila v Montevideo. Zato tudi ni Izključeno, da bo naša reprezentanca sodelovala v tekmah za svetovno prvenstvo. AKADEMSKE IGRE V DAVOSU. Zimske igre akademikov so se pričele. Po pravici bi imenovali te igre svetovne zimske igre, ker sodelujejo tudi dijaki iz Amerike. Prvi dan se je vršil smuški tek na 18 km, kjer si je priboril zmago Ceh Nowak v času 41 minut. Samo 10 sekund slabši čas je dosegel Italijan Delago, zmagovalec v lanskoletnem teku na 18 km. Že pri tem "prvo m nastopu se je opazila velika premoč čeških in italijanskih smučarjev. Na tej progi je startalo 89 tekmovalcev, od teh so prispeli razen ( enega vsi na cilj. Proga, ki je imela okoli 400 m | višinske razlike, je bila krasno izpeljana, tako, da so imeli gledalci priliko opazovati skoro cel potek teka. Edine šance za ugoden placement bi imeli naši drsalci, ki pa iz neznanih vzrokov niso odpotovali. Izgleda, da ima organizacija naše reprezentance vse drugo ozadje kol pa športno. Ne moremo si namreč predstavljati, zakaj niso v reprezentanci drsalci Švab iu Avčin, ki so akademiki in Jenko, državni smuški prvak? SMUšKA TEKMA ILIRIJE V RATEČAH. V nedeljo izvede Ilirija svojo prvo zimsko športno prireditev. Prvotno je bil nameravan smuški tek v okolici Ljubljane, radi slabili snežnih razmer so pa vrši ta prireditev v Planici. Snežne prilike so kakor nalašč za la smuški tek. To tekmovanje je pa odprto ludi za ostale smučarje, ki ne startajo na svoiih klubskih prireditvah. Vendar tekmujejo člani samo izven konkurence. Kadi te.^a utegne biti to tekmovanje še zanimivejše. Prijave k tej tekmi sc sprejemajo pri vodstvu tekmovanja do 8 zjutraj v Ratečah št. 1. Matrifeorsfci spori Stnuška tekma za prvenstvo mariborskega športnega pedsaveza na Pohorje. Zmiskosportni odsek SPD Maribor—Ruše priredi v nedeljo dne 19. januarja smuško tekmo za prvenstvo mariborskega zimskosportnega podsa-veza in za klubsko prvenstvo v štirih kategorijah: 1. seniorji; 2. juniorii; 3. dame in 4. tekmovalci izven konkurence. V kategoriji seuiorjev lahko tekmujejo vsi verificirani tekmovalci klubov, včlanjenih v mariborskem zimskosportnem jx)dsavezu, ki so dopolnili 18. leto. V kategoriji juniorjev tekmujejo vsi verificirani tekmovalci klubov mariborskega zimskosportnega podsaveza, ki so dopolnili 16. leto in še niso tekmovali v kategoriji senior jev, kakor tudi se še niso plasirali v kategoriji juniorjev na' prvih treh mestih. V dainski kategoriji lahko tekmujejo vse verificirane članice mariborskega zimskosportnega podsaveza, ki so dopolnile 16. leto. Izven konkurence tekmujejo vsi ostali tekmovalci. Dolžina proge: za seniorje 20 km; za juniorje 8 km in dame 5 km. Start in cilj za seniorje in dame pri koči na Klopnem vrhu. Seniorji starlajo dne 19. jan. ob 8; dame ob 9 in juniorji ob pol 10. Prijavnina znaša Din 10 in naknadna prijavnina Din 20 za osebo. Tekmovalci se naj prijavijo najkasneje do 18. januarja do 18 v trgovini Stoječ v Jurčičevi ulici, oziroma do 21 v koči na Klopnem vrhu in v koči na Pesku. Vodstvo tekme: predsednik: g. dr. Orožen; tehnični vodja: g. Velrih; starterja pri koči na Klopnem vrhu: gg. Parma in Voglar; starter pri koči na Pesku: g. Bez'aj; časomerilci pri startu na Klopnem vrhu: g. Majer; pri koči na Pesku: dr. Ber- Sestava moštva je naslednja: Mihelčič—Petrovič, Ivkovič—Arsenijevič, Premrl. Kunst—Mar-janovič, Hitrec, Leinert, Bonačič, Pavellč. Radi turneje Hajduka ne bo mogel nastopiti Bonačič, isto bo bržkone z Ivkovičem, ki bo šel s Hajdukom v Južno Ameriko. Nato pride v poš.ev še Premrl, ki nc bo mogel dobiti dopusta itd. Je pa to isto moštvo, ki jo igralo proti Češki v Pragi. V teku Jo preiskava radi Mike Babica, ni izključeno, da bo ta afera rešena v korist Babiča in mu bo izdano dovoljenje za takojšen nastop. Potem bi prišel on v postov za levo krilo. Radovedni smo, koliko odpovedi bo še prišlo in s kakšnimi težavami bo zvezni kapetan sestavil končno veljavno našo reprezentanco. goč; časomerilca na cilju: gg. dr. Senjor in inž. Koudelka; sodnik: g. Golubovič; glavni nadzornik proge: inž. Rujigaldier; zapisnikaria: gdč. Ciuger-lova in g. Oajšek. Objava doseženih uspehov kakor tudi razdelitev nagrad se vrši ob pol 18 v Rušah. Po tekmi skupen odhod iz Ruš z vlakom ob 20.40 v Maribor, odkoder skupni pohod do Grajske kleti, kjer se vrši prijateljski sestanek. Tekmuje se po pravilih Jug. zimskosportnega s a veza. — Darila so razstavljena pri tvrdki Babič v Mariboru, Oo-sposka uliea 24. * Sankaška tekma Ruška koča—Ruše. 1SSK Maribor priredi v uedeljo dne 26. januarja sankaško tekmo za prvenstvo mariborskega zimskosportnega jsodsaveza. Natančneje pogoje in navodila bomo objavili prihodnje dni. Ustanovitev kluba za hockey na ledu v Mariboru. V Mariboru se je ustanovil klub, ki bo vzgojil hockey na ledu. Prve vaje se bodo vršile prihodnje dni pri treh ribnikih. Klubu, ki se imenuje »Mariborski hockey klub« so pristopili naši najboljši sportaši nogometne in lahkoatlelske panoge. Iz klubov Udeleženci smuškega tečaja na Sv. Križu pod Golico se opozarjajo, da je skupen odhod iz Ljubljane v torek 14. I m. z vlakom, ki odhaja ob 14.40 iz glavnega kolodvora do Jesenic. Na Jesenicah je pripravljen voz za prtljago. Pot ua Sv. Križ je položna in lepa. Onim udeležencem, katerim je odhod z navedenim vlakom nemogoč, poelužijo naj se večernega osebnega vlaka ter jih bo na Jesenicah pričakoval vodnik. ASK Primorje. Plavalna sekcija. Opozarjam na pričetek rednega treninga v ponedeljek, dne 13. i. m. točno ob 16. un v kopa išču Slon, vhod iz Frančiškanske ulice. Trening 13. t. in. je obvezen za vse moško aktivno sekcijsko članstvo. Načelnik. Plavalna sekcija SK Ilirije. Pozivam vse članice in vse člane plavalne sekcije, da oddajo najkasneje do nedelje dne 12. t. in. zvečer pri blagajni kavarne Evrope, v zaprti kuverti z naslovom P avalni sekciji SK Ilirije sledeče točne osebne podatke: Ime iu priimek, poklic, rojstno leto, stalno bivališče, bivališče v počitnicah, kateri stil plavanja želi trenirati iu čas katerega ima tekem celega tedna na razjx>!ago za treniranje v zimski seziji. — Načelnik. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 15. uri in jutri ob 10.30 trening na igrišču obvezen za vse igralke. Apelirani na vse igralke, da posečajo treninge redno in polnoštevilno. — Načelnik sekcije. SK Ilirija (tcžkoatlet6l;a sekcija). Treningi se vrše redno ob ponedeljkih in četrtkih zvečer ob 7 kakor dosedaj. Sprejemajo se šc vedno novi člani. — Načelnik. Nogomet v tu'ini N» čelu angleške prvenstvene labele .sloji danes lanski angleški prvak Shelficld Wednesdoy. Ud že 23 odigranih tekem je dosegel 14 zmag, 5 neodločenih izidov in bil le V krat poražen. S 33 točkami vodi Shelfield Wednesday angleško prvenstvo. Zanimivo je, kako in na kak način se bori Ia klub v posameznih tekmah. Zadnjo tekmo jo igral proti Arsenalu in znugal z 2:3. Hezultat ne kaže premoč prvaka, Joda lekma sama je pokazala, kako daleč prekaša on druge angleške klube. k"i tisoč gledalcev je prišlo na tekmo. Vidimo, da se Angleži suni zanimajo za svoj najboljši klub. Predvsem pzde v oči odkrito in nesebično prijateljstvo vseh igralcev tega kluba med seboj. /Eden za vse ln vsi za enega^, lo je njih geslo tudi pri tekmi. Ako eden od igralcev slučajno napravi kako napako, takoj prihitita najmanj dva prijatelja-igralca, da to jiopravita. S lem je dosežena v igri silna živahnost in nasprotnik je ves čas vznemirjen nad tem hitrim gibanjem. Napad pa ima posebno uspešno metodo. Nikjer ne okleva, izbira vedno le '-rajša pota. Napadalna vrsta ne pozna ovinka ш ravna se le po principu: najhitrejše priti pred nasprotnikova vrata. Iz igre Sheflie'd Wednesdaya bi se morali tudi drugi mnogo učit' posebno pa, da igralci med seboj ne sinejo iskati prepirov in da je treba v vsaki tekmi položiti vso energijo in vso voljo za zmago svojega klubu. Boj za urvensivo v Južni Nemčiji. Med prvaki velikih okrožij se jo odigralo že drugo kolo prvenstva za Južno Nemčijo. Lanski nemški drž prvak Sp. Vgg. Ftlrth Je s 3:0 premagal svo.ega nasprotnika Vs. V. Stuttgart. Sedaj, ko gre za časi prvaku Južue Nemčije, je Sp. Vgg. Ffirth otvoril 1 energično igro svojo prvenstveno pol, Na čelu labele prvakov stoji zopet stari zmagovalec Sp. Vgg. Ftlrth, kateremu trdo -sledi ELulrucht Frank-furt Zelo veliko zanimanje vlada v mestih Južne Nemčije zn te tekme. Pri v sik i tekmi jc navzočih približno 10000 gledalcev, včasih nekaj manj. Profosionuli proli amaterjem. Na Angleškem so je vršila nogometna tekma med profesionalnim klubom Newçastle United in amaterskim moštvom Corint'iians. Tekma je končala neodločeno s 4 :4. Znano je, da je СоппГмта« pred kratkim celo z 2 :0 premagal klub Middlesbreugh, ki je ludi zastopnik prve angleške nogometne lige. LAHKA ATLETIKA. Cijmpijrfki zmagovalec Lonkola, znan po svojih uspehih v tekih na dolge proge, bo šel najbrže v Ameriko na hallske prvenstvene borbe. Slavni Finec je namreč prejel olicljelno vabilo ameriške lahkoatlelske zveze k udeležbi ua teh tekimli. Edino, kar bo menda zadržalo Lankolo od teh prireditev, je njetfova poroka, kajti pred kratkim se je šele oženil. HOCKEY. Kaj pravijo Kanadei o sebi. .»Naravno je, da igramo mi boljše nego v Evropi. Pri nas јз mogoče že z otrokom igrati hockey, torej mnogo preje kot v Evropi. Po'eg tega je hockey v Kanadi narodni spori in majhni otroci so že dobri igralci. V Evropi je silno razširjen nogomet, v Kanadi pa je nasprotno udomačen hockey. V Kanadi je n. pr. 20.000 ainnterskih hockey igralcev. N_š klub Toronto ni najboljši, kakor se trdi v Evropi, kajli moštvo City of Port Arthur jo doseglo še večje uspehe nego mi/: DRSANJE. Bavarsko prvenstvo v hitrostnem drsanju je prineslo sledeči izid: 500 m Donaubauer v č-su 55.1 sek.; 15C0 m Sandtner v času 2 :-18 min.; 5000 metrov Sandtner v času 10 : 30.6 minut. BOKS. Nemčija premaga Polisko. V Katovicah so priredili meddržavno tekmo v boksu med Nemčijo in Poljsko. Boj je končal z zmago Nemčije in sicer v razmerju 10: t>. V globoki tugi nznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja ljuba mama, naša sestra, svakinja in teta, gospa Helena Gradi r o». Ma cen gostilničarka in posestnica v petek ob pol 6 zjutraj, po kratkem trpljenju, v 54. letu življenja, nenadoma umrla. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo 12. januarja ob pol 10 iz hiše žalosti na domače pokopališče k rodbinski grobnici. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 13. januarja ob 8 zjutraj v tukajšnji župni cerkvi. Jurklošter, 10. januarja 1930. Dragica Grsdt, hčerka. Maks in Cottlried Gradt, svaka ter vsi ostali sorodniki. Kemihaliie in tehnične tehočine n. pr. natrijeve »oli, kalijeve soli, kislin« in luge za vse različne obrti nudi drogerijs Gregorič, Ljubljana, Prešernova S. Ubiti prise! na razpravo proti ubiialcu V Arkanzasu se je nedavno vršila sodna razprava proti nekemu farmerju, katerega sc obtožili, da je umoril mladeniča Franklina. Obtožnica je navajala, da je {armer Franklina pred očmi njegove zaročenke sežgal. Sred! razprave pa se je- pojavil v sodni dvorani »ubiti« mladenič. Njegova zaročenka je odločno izjavila, da ta človek, ki je prišel v dvorano, ni njen zaročenec. Porotniki so bolj verjeli mladeniču in po 20 urah posvetovanja so odločili, da je ta človek res navedena žrtev umora. Radi tega je bil farmer oproščen. Mladenič je bil tako razočaran radi zadržanja dekleta, da noče nič več niti slišati o njej, ona si pa tega ne vzame preveč k srcu, ker je prepričana, da ta mladenič ni njen pravi Franklin 2 m sij. hanhov v po'drugi uri Madjarski veleposestnik Julij pl. Szemzo. ki je imel radi svoje igralske strasti in raznih drugih zadevščin že nešteto sporov in neprijetnosti s policijskimi oblastmi na Dunajti iti v Bratislavi, se je pred kratkim podal na francosko riviero. Pred par dnevi se je po daljši odsotnosti zopet pojavil v kazinu v Monte Carlu. Bolj radi razvedrila je pričel igrati sprva z manjšimi, nato pa z vedno večjimi vsotami. Hitro se je raznesla po kazinu vest, da igra madjarski nabob, kakor Szem-zoja splošno nazivajo, pri ruletni mizi v bro-katni dvorani z neverjetno srečo. Szemzo ie mirno kakor vedno, v belih rokavicah, v smokingu s kot lešniki velikimi briljantnim'i gumbi, sedel z najnedolžnejšim obrazom sveta za igralno mizo. Šlo je že v tisoče in deset-tisoče in Szemzo je pridobil že toliko jetonov da jih je moral devali v nalašč za to namenjeni koš. Ko je po poldrugournem igranje vstal od mize, je imel dva milijona frankov več premoženja. Umrl je naš predobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod Franc Bilanc mestni kopeljšček v p. Truplo dragega pokojnika prepeljemo v nedeljo 12. januarja t I. ob 14 iz hiše žalosti Rožna dolina (Pod Rožnikom) cesta XII. št. 11 na pokopališče na Viču k večnemu počitku. Ljubljana, dne 10. januarja 1930. Žalujoči ostali. 1 e tf5 ï VB Ï T B I I t 1B ■ B i B B-i L.^.^l B S B g i PISALNI STdOJI brzopisalni in brezslišni udarec tipk, konstrukcija na višku -- Oglejte si zalogo pri tvrdki IM Baraga-«.,, Selenburgova ulica 6 - Telefon 29-80 ii S-* r: i/» e n ■*■ л d n -J->0 л Џ th ► ■^Jâ s: a s-*- S ï S-toe „ ; J 0 - - ГМ M Z f?«.,C " r- ™ 4 £2: O — .s o « . *c S 2 T3 Jr 1 i? - 0 Ile «Ô «« * — " ■ £1na. 1Л S Pierre L' Ermite: 5L Zena z odprtimi očmi Toda še ostreje pogleda 0110 drugo žensko, ki se tamle v strani moči in molči sama vase. »Slišite vi gospodična, Montmartre se mi no zdi primeren kraj za vas. Zlasti ne ob tej uri! Kdo vas sili tja? Zdi se mi, da ste v spremstvu.« :>Da, moja teta me spremljaje ::To naj bi bila tistale ženska tam?« »Da.« »To je ... vaša teta?« »Da, seveda je.« Stražnik pomežikne z očesom svojemu tovarišu, toda na kakšen način! »Poznamo take ptičke, zmerom jih spremlja teta! Pokliči jo! Zdi se mi, da se tej dami prav nič no mudi priti v stik z nami!« Nenadoma se vrne stražnik k Ro'andi: »Najprej povejte, odkod prihajate?^ »Od Noirmoutiera .. »Od .. .?<: »Noirmoutiera.c »Kje pa je ta petelinček?<. »To je vendar otok .. л »Sretii moria?« »Da, gospod.« »To je malo čudno! Zdi se mi, dn me bočete ma'o povleči. Ampak veste kaj — iz te moke ne bo kruha! Pokažite mi svoje Iistine.4-»Nimam listin — kakšne listine?4. »Ta je pa lepa! Prihajate bog si ga vedi odkod. pa nimate lisi in pri sebi? Vi enostavno potujete z rokami v žepih, brez vsake listine! Naposled, ste vendar ,nekdo'! Kakšen je vaš položaj? Vaše ime? »Rolanda You ...« You? To naj bi bilo ime ... Kje pa imate dokaz, da je to vaše pravo ime? Da niste morda kaka po-tepenka?« »Oh, gospod!...« »... Kaka lajdra? To ni v redu, da se potepa deklé vaših let po austerliškem mostu opolnoči; tako napravljena! in namenjena na Montmartre!; Stražnik viha svoje brke in postaja čezdalje strožji: »Tale zadevica se .mi ne zdi popolnoma jasna. ' Tedaj se je naposled približala teta, ki jo je prizval debeli stražnik. Suhec zapové Rolandi z ostrim in pretečim žan-darskiin g'asom: »Zdaj boste tiho in gorjé Vam, če katero zinete! Vprašal bom Vašo tako zvano tetko in edino ona naj mi odgovarja!« Sredi noči na austerliškem mostu je izpraševal stražnik tpfo ki je bi'a nanol mrtva od strahu, iste stvari, ki jih je bil že izvedel od Rolande in še marsikaj drugega, v podrobnosti segajočega, o čemer pa teta ni rammela ničesar. Stražnik je posfal nestrpen in je /avpil pred nekaterimi mimo idorimi. ki so se uslavlia'i: »Nikar mi ne delajte neumnosti! Ali imate kako listino, da a'i ne?« »l istino? Gospod stražnik seveda iman polno listin'« »Vašo izkaznico?«: S trepetajočo roko je jemala tela Cecilija iz svoje torbice: posetnice, člansko izkaznico »Primorske zveze«, izkaznico :: Marijine družbe«, člansko izkaznico Pogrebnega društva«, izkaznico »Patriotične zveze;, družbeno izkaznico Vincencijeve družbe«, ter izkaznico častnega članstva »Gimnastičnega in športnega društva za vojaško pripravo, sv. Filbert v Noirmoutieru«. In še, in še ... Toda stražnik, ki jo pregledoval vse te listine ter jih oddajal svojemu tovarišu, se je začel smejali Mahoma jo postal dobrodušen, prijazen in je izjavil, da je povsem zadovoljen. : H komu pa greste v ulico Charles-Nodier?« :;K prijateljem...« ■Vesti; kaj, vaši prijatelji bi bili prav storili, če bi vas prišli čakat na ko'odvor .. Mi чо mi. dn niste preveč zgoditi; zadnji Čas je, če hočete še nocoj tja.« Stražnik je pogledal na uro: Imate samo šc dva vlaka podzemske železnice na razpo'ago... Glejte, da jih ne zamudite! AH naj vam poiščem izvoščka?« Prijazno in dobrohotno je ženskama razloži! v-potankosti; lahko vzameta vlak, iz katerega se jc treba dvakrat presesti, ali pa severno-iu/ni vlak.. »V tem slučaju se morala posiužili na postaji les abbesses dvigala, sicer bosle morali napravili dve sto stopnic... oziroma prav za prav sto dev< i in devetdeset... Poznam tiste stopnice ... med vojno sem imel tam šest mesecev službo.« Teta Cecilija je pokorno poslušala ves čns 1er je rekla za vsako stvar: oh, presneto da! MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica S-50 Din aH vsaki besed« SO por Na]man|šl og'as * 3 »i In. Oglasi na t. devcl vrstic sc ra£une|o vli«.. Za odgovor soamKo Na vprašanja brez znamke ne odgovar|amol Inteligentna gospa srednjili let, zmožna treh deželnih jezikov, dobra gospodinja, vešča pri lesni trgovini, išče primerne zaposlitve. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »M. M.« štev. 400. Trgovski pomočnik mešane stroke želi pre-meniti službo. Naslov v upravi pod št. 390. Dekla vajena vseh kmečkih del, zdrava in poštena, dobi takoj trajno službo. Ponudbe pod »Dekle« na upravo. 2 ključav. pomočnika dobro izvežbana kot samostojna vodovodna instalaterja sprejme takoj Ivan Triller na Bledu. Gaterist se sprejme za takoj. Ponudbe z navedbo mesečne plače na inž. Ignacij Pelhan, Žiri. 2 kroj. pomočnika dobro izvežbana za fino delo, male in velike kose - sprejmem takoj v trajno službo; hrana in stanovanje v hiši. Plača po zmožnosti. Ivan Vrho-vec, kroiač, Šent Vid pri Ljubljani. Dekle pridna in poštena, vajena vseh hišnih del ter kuhanja, se išče k majhni rodbini v mestu. Reflek-tira se le na dobro moč z večletnimi spričevali. - Naslov se dobi v uor. »Slovenca« pod št. 376. Išče se ženska pridna, poštena, čez 30 let stara, pametna, vajena kuhe, pranja, sna-ženja, v veliko trgovsko hišo na deželi. Ponudbe je poslali na upravo Slovenca pod -Zanesliiva« št. 404 7. označbo dosedanjih služb. Istotam se sprejme nekoliko izobražena dekle k trem šolo-obvezrim deklicam, pridna. poštena, dobrih staršev, ki je bila že v taki shr'bi ter bi bila obenem tudi pomoč gospodinji. -Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pridno dekle« št. '•(M Nastop obeh služb takoj. Pridno učenko za manulakturno, galanterijsko in modno trgovino - boljših staršev -močno in zdravo, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, sprejme boljša trgovina na Gorenjskem z vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro «Boljša učenka« štev. 401. OBLAČILA vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko izredno ccno L MAČEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12 Ženska srednjih let poštena, mirnega značaja, primerne izobrazbe in kršč. mišljenja, se sprejme kot gospodinja k eni osebi. Pogoj: veselje do dela v cerkvi. Plača po dogovoru. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 402. Soierska šola J. obl konc Camciiiik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoa»to). — Tel 2236 Pouk ir praktične »ožnic 10 51 Opozarjam vsakogar da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil ; moj sin Herman Vrenjak na moj račun. — Franc Vrenjak, Rožna dolina, pošta Vič. Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine angleščine, ruščine, italijanščine Moderne metode; temeljito, hitro in zanimivo. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Vošnjakovn ' - Vpisovanja: 10 \.i, 18—20. Pisarniški lokal v I. nadstr. na Dunajski cesti se odda takoj. — Vprašati pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta. Dva lokala na prometni točki, primerna za pisarno ali tudi za adaptacijo trgovine, se oddasta s 1. februarjem. Vprašanja na: Frančiškanska ulica 8/1. Izgubila se je listnica s potnim listom, raznimi listinami in več-I jo vsoto Kdor jo je na-j šel, naj isto odda proti visoki nagradi v trgovini Julij 2'upan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Stanovanje treh sob za februar išče uradnik. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 385. Elektromotor istosmerni, 300 Volt, 14 IIP, naprodaj. - Odda se v najem tudi dve veliki svetli delavnici. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 383. X Premog in drva najboljše vrste dobavlja I. Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon 2059. Debelo uskinaste otrobe kupite najceneje pri Ivrilkl \ VOILH Muhitana Rcsljeva cesta H. 1RIT0 Lep trgovski lokal na najboljšem prostoru v Kamniku se odda s 15. februarjem v najem. Pojasnila daje Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših Irgovinah naše kraljevine Kupujte samo Trgovina dobro vpeljana, z mešanim blagom in s stanovanjem vred se takoj odda. - Vprašati: Nova vas pri Mariboru, Bollen. kova 2. » IREIORN « Gostilna ' v Ljubljani se lahko takoj odda. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gostilna 1000«. TRETORN galoše in čevlje za sneg ker ni boljših. Zapustil nas je danes za vedno naš nepozabni, predobri soprog, oče, stari očka, zet, tast, svak in stric, gospod Fran Bergant trgovec in posestnik v svojem 59. letu. — K večnemu počitku ga bomo spremili iz hiše žalosti, Sv. Jakoba trg 6, na pokopališče k Sv. Križu v nedeljo dne 12. januarja ob 'A4 popoldne. Ohranite ga vsi ki ste ga poznali, v blagem spominu! Ljubljana, dne 10. januarja 1930. Žalujoči: Leopoldina, soproga. Anica por. Markelj, Stana, hčeri; Franci, Joško, sinova. Ivan Korče, tast, Polde Markelj, zet. Dušan, vnuk. Katica Bergant, svakinja. Vlasti in Zorka, nečakinji — in vse ostalo sorodstvo. Gostilna v Ljubljani se odda mesarju. Poleg je tudi hlev, vrt, dvorišče in delavnica. Ponudbe pod »Gostilna A G.« na upravo »Slovenca«. 2 delavna prostora velika, suha, z instaliranim elektromotorjem ali brez njega, na prometnem kraju se odda v najem. - Naslov se izve v upravi Slov. pod št. 384. Prvovrstne gostilne in meš. trgovine v zakup! V Vel. Bcčkereku se daje za več let v zakup v centru trga dobro vpeljana gostilniška obrt z inventarjem samo strokovnjakom. Poleg tega je v okolici Bečkereka oddali več delavnic in trgovin. Posredujem tudi glede službenih mest za kavarne, hotele, slaščičarne ter tamburaška društva. Priporočam se vsem z zagotovilom najboljše postrežbe. Jakob Piking, posredovalec, Vel. Bečkcrek. Hiša z lepim vrtom 15 minut od postaje Logatec se proda po ugodni ceni. Več se poizve pri Andi e ju Mihevc, Martin hrib 36, Dol. Logatec. Enodružinsko hišico v predmestju Ljubljane kupim. - Ponudbe pod »Takoj denar« na upravo »Slovenca« pod št. 378. Gostilna s hišo • s sobami za tujce, v letovišču, se proda. Eksistenca sigurna. Voda in električna luč ter vse v najboljšem stanja. Naslov pove uprava »Slovenca« samo resnim pod št. 362. Kupimo 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za- I ložni zavod d. d.. Osiiek ! Desatična ul 27. Oglje in drva vsako količino — kupujo stalno tvrdka Škrbec & Bartol, Ljubljana. Miklo- '9 EJS33 ЂЛ8}1§ Ste ii svoj denar zavrgli? 20% kronski boni, katere je vsakdo prejel pri žigosanju kronskih bankovcev — se po naj- ' kulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba z o. z., Maribor, Cankarjeva ulica 14. cKarue Dr, U. 1'ICCOLi ji v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke hurla oCesa Najboljše sredstvo nroti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijab ali naravnost iz tvorniee in glavnega skladišča 1*1. nRNJAN «iharnar - sisait аинакзпн Inserirajte v ,Slovencu'! SPECTRUIïTcl.d. ivotnicaođlcđ linbruim egasfthla Llubifano VI! Celovška cesta 81 — Telefno 2343 Zagreb, Osijek. Središnjica : ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izobčene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. \ïdova moka Din 4-— Polenta, zdrob...... « 3'— Koruzna činkv. moka . . « 2'75 Pšenična jednotna moka . « 3'20 Razpošiljam vsako množino od 2"> kg nnprej. Pavel Sedet, umetni mlin Javornik, Gorenjsko. za izdelavo ajdovih in koruznih A ; J,' V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena teta, gospa MARIJA DOLENC hišna posestnica v petek 10. t. m. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 12. januarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Večna pot št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. januarja 1930. Žalujoči ostali. 1000 m" hlodov prima bukovih, in vsako količino jesena, gabra, divje hruške in češnje, štimske lipe, jelše, hra-stovine ter drva — kupi »Drvara«, Zagreb, Men-četićeva 20. Puhasto perje kg po 38 Din, razpošiljam ! ] po povzetju najmanj 5 kg. j j Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. —I L. Brozovič, Zagreb, Ilica j 82. Kemična čistilna perja. *VV '.'i ШШШ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno-ljubljena mama oziroma stara mama in tašča, gospa Marjeta Mlakar roi• Rodica vdova po sodnem nadoiicijalu v četrtek, dne 9. februarja 1930 ob 10 po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 67. letu svoje dobe, boguvdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 11. januarja 1930 ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežje. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 13. januarja 1930 ob 7 v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. Maribor - Ljutomer - Darmstadt, dne 10. januarja 1930. Lade, Ivan in Pino, sinovi. Adela Brodnik roj. Mlakar, Lija in Mimica, hčerke. Josip Brodnik, zet. Jožica Mlakar, Pija Mlakar, sinahi. Ladko in Sonja, vnuka. Vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. / Mestni pogrebni zavod v Mariboru. ■ ■ - ■ y --y • . - -•• ■ . Zahvala Za obilne izraze in dokaze sočutja povodom smrti dragega sina in brata, častitega gospoda Franca Lužarja kaplana pri Sv. Trojici v Halozah izrekava vsem prisrčno zahvalo. — Posebno se pa še zahvaljujeva mil. g. ptujskemu proštu dr. Žagarju, g. župniku Sv. Trojice za krasen govor ob krsti in vsej ptujski duhovščini. Enako sc zahvaljujeva za zdravniško pomoč g. primariju ptujske bolnice in čč. usmiljenim sestram za postrežbo. Obenem sc zahvaljujeva pevskemu društvu Sv. Trojice za žalostinke, vsem darovalcem vencev, vsemu občinstvu, ki mu je izkazalo zadnjo čast v slovo iz ptujskih goric. — Prav posebno zahvalo sva dolžni domačemu g. župniku, grosupeljskemu g. ekspozitu, g. županu občine Grosuplje, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tolikem številu spremili do domačega župnega pokopališča in tu pomolili za pokoj njegove duše. Polica pri Grosupljem, dne 9. januarja 1930. Mati in sestra. Zahvala Ko nam je po božji Previdnosti neizprosna smrt ugrabila nepozabnega sorodni', a, prečastitega gospoda župnika Franca Pavšiča se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so v njegovi bolezni in po smrti pokazali svojo ljubezen do njega in do nas. Veliko zahvalo smo dolžni kresniškemu g. župniku Janezu Dolinarju za duhovno pomoč in hotiškemu g. šolskemu upravitelju Francu Riglerju za tolažilne obiske v bolezni, obema tudi za_ spremstvo do groba. Presrčno se zahvalju- jemo g. prof. Jožefu Arhu iz zavoda sv. Stanislava za pomoč in tolažbo v zadnji uri. Iskreno zahvalo izrekamo šmartinskemu g. dekanu Mateju Riharju za tolažilen govor in sv. mašo v Hotiču ter g. kanoniku dr. Alojziju Merharju za ganljivo posmrtnico v »Slovencu«, za vodstvo pogreba in sv. mašo v Dravljah. Prav tako se zahvaljujemo g. univ. prof. dr. Janku Polcu, šentviškemu g. dekanu Valentinu Zabretu in vsem drugim gg. duhovnikom, ki so rajnkega spremili do groba in zanj molili. Topla zahvala naj velja hotiškim župljanom za ljubezen do rajnkega in za udeležbo pri pogrebu v Hotiču in Dravljah, dalje hotiškim in šišenskim gasilcem ter darovateljem lepih vencev, Iskrena zahvala naj bo tudi vsem drugim, ki so se rajnkega spominjali v molitvi in ga spremili k večnemu počitku ali pa so nas telažili. Dobri Bog naj vse dobrote vsem bogato plača! H o t i č , dne 10. januarja 1930. Žalujoči sorodniki. Zb Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Ссб. izdajatelj Iran Цакотео, Uredniki Franc Kremiar,