tednik ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 44 (1178) Čedad, Četrtek, 13. novembra 2003 naroči se na naš tednik Slovencev videmske pokrajine FILM VIDEO MONITOR serata speciale • poseben večer CIVIDALE/ČEDAD teatro / gledališče ristori venerdì / petek 14.11.2003 ore / ob 20.30 ♦ TO TE PACÈ - Tl BRUCIA? paolo comuzzi, massimo toniutti ♦ STARMI CAJT / IL TEMPO RIPIDO alvaro petricig ♦ IN NASTANE POEZUA / UBERO Dl GIRARE mattina kafol Slovenci skupaj spregovorili o svojih načrtih in težavah Programska konferenca se bo zaključila 28. novembra v Trstu V soboto, 8. novembra je bil v Kulturnem centru “Lojze Bratuž” v Gorici celodnevni zaključni simpozij Programske konference, ki sta jo priredila SKGZ-SSO. Uradne zaključke bosta organizaciji podali v dvorani Narodnega doma v Trstu in sicer v petek, 28. novembra. Na sklepnem delu konference bodo prisotni tudi predstavniki nekaterih drugih manjšin iz Italije, Avstrije in Slovenije. Konferenca se je pričela februarja lani v Znanstve-no-raziskovalnem centru na PadriCah pri Trstu. Sledilo je dolgo delo posebne komisije, ki so ga dopolnjevale resorne skupine, raziskovalci SLORI-ja in drugi. Nabralo se je veliko gradiva z gospodarskega, kulturnega, šolskega, mladinskega, medijskega, športnega in socialnega področja. Gradivo je sedem poročevalčev Delovno predsedstvo na programski konferenci strinilo v prav toliko referatov, katerim je sledila razprava. Uvodoma sta podala poročili predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Sergij Pahor. Njuna posega sta bila naravnana v znotrajmanjšinsko problematiko in sta seveda bila tu- di politične narave, v kolikor sta se dotaknila uresničevanja zaščitnega zakona, skupnega predstavništva, odnosov z italijanskimi javnimi upravami in Državo ter z osrednjo Slovenijo, vstopa le te v Evropsko unijo ter vključevanja manjšine v integracijske procese. Prav po uvodnih posegih so nastopili vidni slovenski politični predstavniki in iznesli stališča, ki vodijo k sodelovanju pa tudi nekatere toCke, ki kažejo na razlike v pogledih in to znotraj iste koalicije, v okviru katere politiki delujejo. beri na strani 6 SR e-VHjA VIŠJA Sol. a snet>njA &0L-A Presentati venerdì 7 a Cividale i due libri del sodalizio friulano Filologica, terzo volume La proposta del sottosegretario sloveno Silvester Gaberšček Ci sarà un terzo volume, probabilmente bilingue, che si sommerà ai due ("Dobrodošli v Furlaniji" e "Slovenia, un vicino da scoprire" i titoli) editi dalla Società filologica friulana in occasione del congresso tenuto dal sodalizio a Lubiana. Più che un annuncio è ancora un auspicio, ma il sottosegretario alla cultura sloveno Silvester Gaberšček, intervenuto venerdì 7 sera a Cividale alla presentazione dei due volumi, ha garantito il suo impegno affinché, attraverso il concorso indetto dal Ministero alla cultura, si integri il lavoro fin qui svolto per la conoscenza reciproca tra Friuli e Slovenia. La presentazione è iniziata con i saluti dei presidenti delle sue associazioni organizzatrici, Renato Dandone per la Società operaia di mutuo soccorso ed i-struzione e Michele Obit per il circolo di cultura sloveno Ivan Trinko. segue a pagina 5 Con Moretton e Marsilio promosso dal coordinamento Radar no grazie Convegno a Grimacco sullo sviluppo della Slavia Si svolgerà nel municipio di Grimacco a Clodig, sabato 22 novembre, l’incontro con il vicepresidente della giunta regionale Gianfranco Moretton e l’assessore alla montagna Enzo Marsilio, promosso dal Coordinamento “Radar no grazie, Radar ne hvala”. Antonio De Toni, portavoce del coordinamento, ne da notizia con evidente soddisfazione perché si è concretizzata un’occasione positiva. Non il muro del pianto, dice, ma un progetto di rinascita. E tema dell’incontro è proprio il piano di sviluppo delle Valli del Natisone, elaborato dal coordinamento anche sulla base di interviste approfondite con i sindaci e poi nuovamente discusso con loro in un incontro nella sede del comprensorio montano. Naturalmente il coordinamento non pensa di sostituirsi ai soggetti istitu- Enos Costantini e Silvester Gaberšček Lusevera Bardo Chiesa parrocchiale Nova cjerkev nedijo 16. novemberja 2003 SVETI MARTIN Ob 11.30 slovesna maša, ki jo bo spremljal zbor Rečan z Ues pod vodstvom Alda Cbdiga Ob 15.30 koncert: Duo Tretjak-Sedmach (flavta in klavir) iz Trsta zionali che hanno il compito e la responsabilità di invertire il trend negativo che avviluppa le valli del Natisone ed avviare un programma di sviluppo e-conomico e sociale. Intende però esercitare un ruolo di stimolo e con questa proposta concreta, articolata in diverse misure di difesa e valorizzazione del territorio e cori l’individuazione di ambiti di intervento in quota, indicare soprattutto un approccio nuovo, sperimentale. segue a pagina 2 OSNovrlA Sola I4T0C Aktualno A T aipana solidali con gli anziani Nevia Bencich è la coordinatrice di un “Progetto Taipana”, destinato agli anziani del comune montano della valle del Comappo e presentato lunedì 10 novembre nel salone del Consiglio provinciale a Udine. Come spesso accade è nato quasi per caso, in seguito ad un incontro della signora Bencich con una persona anziana sola, colpita dalla solitudine e ancor più dalla malattia. Da quell’esperienza di volontariato è nata la volontà di organizzare una rete di sostegno agli anziani attraverso iniziative come quella del telesoccorso, dell’assistenza domiciliare e la distribuzione dei pasti, ma anche di animazione della Casa famiglia, una struttura per anziani di Taipana. L’aspetto innovativo dell’iniziativa, che è già stata avviata con il monito-raggio delle necessità del territorio e delle sue potenzialità, sta nel fatto che il progetto prevede anche la formazione dei volontari che auspicabilmente dovrebbero essere cittadini del luogo, soprattutto giovani, come ha sottolineato anche il sindaco Elio Berrà nel suo intervento. Dobbia-smo aiutare gli anziani, ha detto, ma anche far lavorare i giovani insieme, farli socializzare e radicare sul territorio. Intanto i primi passi sono stati fatti. Al progetto, che è sostenuto dal Comune, dal Distertto socio-sanitario e dalla Provincia di Udine, hanno aderito tutte le associazioni di Taipana ma anche diverse associazioni di volontariato udine- Paolo Pecile del Centro servizi volontariato e la signora Nevia Bencich si quali l’Associazione nazionale mutilati ed invalidi civili, la Caritas, la Prose-nectute e Libera...mente. Con Moretton e Marsilio sabato 22 novembre Convegno a Grimacco segue dalla prima La definizione tecnica e dettagliata del progetto di sviluppo e la regia dell’iniziativa dovrebbero invece far capo alla Regione che dovrebbe impegnare a questo fine delle risorse economiche già nella legge finanziaria per il prossimo anno Queste sono le questioni a cui si cercherà risposta nell’incontro pubblico di Grimacco che avrà ini- zio alle ore 10. In precedenza i due e-sponenti del governo regionale, accom pagnati da alcuni membri del coordinamento andranno a Tercimonte sulla tomba di mons. Ivan Trinko e poi proseguiranno per Dus e Masseris per visitare u-no degli ambiti di sviluppo identificati dal progetto ed incontrare anche alcuni operatori economici locali. Pisnxo iz Kima Stojan SpetiC '4 So na svetu velike in važne stvari, za katere se upravičeno spopadamo. In take, manjše, o katerih bi najraje ne razglabljali, ker niso življensko pomembne. V Italiji se prepirajo o križu na stenah Šolskih razredov, v Sloveniji pa o zastavi. Ko se je Slovenija po razpadu jugoslovanske federacije osamosvojila, si je na vrat na nos dala tudi novo zastavo. Vsi vemo, kakšno. V razpravi je tudi tedaj bilo več predlogov. Med najpreprostejSimi je gotovo bil sicer zavrnjeni predlog, naj bi rdečo partizansko zvezdo sredi trobojnice zamenjala rumenozlata, simbol Evropske zveze, kamor je tudi neodvisna slovenska država stremela. Potem je prevladal kompromis in na gornji del zastave so postavili novi simbol s Triglavom, morjem in zvezdami celjskih grofov. Niti še ni dobro zaplapolala, pa so se oglasili nergači, čeS da je prepodo-bna ruski in slovaški. Slovaki so namreč v isti kot trobojnice dali grb z dvojnim križem. Za rusko pa lahko rečem, da je kar smešno videti, kako plapola zraven slovenske na ulici, ki vodi k baziliki Svetega Petra. Rusko in slovensko veleposlaništvo sta namreč v isti hisi, zastavi pa skupaj visita z balkona... Sedaj naj bi neka strokovna komisija izdelala nove predloge. Zmagal je osnutek, ki predvideva ameriški podobno zastavo iz vodoravnih črt, ki se nekje na sredini vzvalovijo in ustvarijo stiliziran lik Triglava. Zanj je Zmago Jelinčič dejal, da je dober za zavijanje čokolade. In s tem najbrž pokopal predlog, o katerem mora formalno še razpravljati nek parlamentarni odbor, saj simboliko določa slovenska ustava. Spreminjanje simbolov in zastav je logična posledica prevratov izpred desetletja. Po svoje so imeli svoj odmev tudi pri nas, na obmejnem pasu. Italijani v Istri so s trobojnice sneli zvezdo in tako kot manjšinski simbol dobili italijansko državno zastavo. Na Obali se mnogi šobijo in menijo, da bi nekje vendar moral biti znak, ki naj tujcu pove, da je to v Sloveniji živeča in zaščitena narodnost, ne pa, da bo mislil, da je v Italiji, kjer je slovenska zastava le simbol prisotnosti manjšine, kot pri nas, v Italiji. Ce pogledamo zastave pred dolinsko ali koprsko občino, ni razlike. Ko ne bo več meje, bo zmeda popolna. V naši manjšini je bilo nekako sklenjeno, da izobešamo zastavo manjšine, kar dopušča tudi zakon. Na tržaškem in goriškem so se Zupani odločili za slovensko državno zastavo, v Benečiji pa iz razumljivih in upravičenih razlogov ne. Kaj bomo storili, če bo Ljubljana spet spremenila svoje državne simbole? Jo bomo spet posnemali ali pa se odločili za svoje? Zato si skromno dovoljujem ponoviti svoj stari predlog. Dogovorimo se, da bomo v 32 občinah, kjer živi naša manjšina, izobešali poleg italijanske in evropske še manjšinsko zastavo, slovensko trobojnico, ki bi v gornjem kotu imela grb Republike Italije, nazobčano kolo z zvezdo, hrastove in oljčne veje. Taka bi bila sprejemljiva za vse zamejce in tudi za večinski narod. Jadransko morje in odnosi med sosedoma Čigavo je Jadransko morje? To je vprašanje, ki si ga je postavilo ljubljansko Delo, potem ko te nekaj časa se vleče polemika, kdo vse ima pravico razpolagati s tem morskim teritorijem. Deliti na koščke tako majhno morje je, gledano s perspektive navadnega smrtnika z zdravo, kmečko pametjo, vsaj nespametno, če že ne kaj več. Česa podobnega se res lahko lotijo samo politiki, ki se imajo za trdne pripadnike v Evropi skoraj pozabljenega tretjega sveta. Bila bi huda grožnja in že skoraj tudi napoved, da je mogoče razmejiti Sredozemlje od Gibraltarja do Turčije. Komu se lahko zdi Sredozemsko morje veliko, skoraj brezmejno, saj je veliko večje od Jadranskega, v svetovnih merilih je tudi Mediteran zaprt in majhen. Če Hrvaška uresniči svoj načrt o polovici Jadrana samo zase, ne meneč se za Slovence, ki tako ostanejo odrezani v svojem rajskem kotičku pod Alpami, utegne biti v Italiji hudo. Ribiči iz legendarne Chioggie v Beneškem zalivu (samo njihova flota je večja od hrvaške in slovenske skupaj) in stotisoči njihovih sodru-gov od severa do juga vzhodne obale Jadrana bi lahko ostali brez dela. Tudi brez bark, saj jim jih bodo hrvaški obalni žan-darji lahko zasegli. Ribiči bi lahko prišli na kopno, se uprli svoji vladi in terjali prostor pod soncem. Njihova stran morja je manj radodarna in te zdavnaj oropana do dna, Jadran pa tako majhen, da so področja ribjega razploda razporejena drugače, kakor so zarisane politične meje med državami. Italijanski parlamentarci, ki so sprejeli tri skoraj identične resolucije o Jadranu in o nevarnosti hrvaških pretenzij, niso branili ubogih slovenskih sosedov, ni jim bilo mar za slovenski izhod na morje. Popolnoma soglasni nasprotniki hrvaških načrtov so politiki vseh barv - od najbolj rdeče do najbolj črne - postali zato, ker ob jadranski obali živi na milijone volivcev. Pa tudi zato, ker vedo, da že zdaj, ko ekskluzivne cone sploh še ni, zelo pogosto prihaja do nesporazumov, hudih besed, zasegov bark, celo do streljanja. Prav vse stranke italijanskega parlamenta terjajo od Berlusconijeve vlade, naj prepreči hrvaške namere in se potrudi diplomatsko urediti zaplete tako, da bo Jadran območje vseh, ki živijo na njegovih obalah, Italijanov in Slovencev, Hrvatov in Črnogorcev, Albancev in Grkov. Civilizirano naj se dogovorijo, kako bodo upravljali z bogastvom, ki ga je zmeraj manj. Kot idealno priliko za začetek pogajanj v Rimu ponujajo bližnjo beneško sredozemsko konferenco o ribištvu, ki je že v osnovi namenjena dogovarjanju in predvsem prihodnjemu preprečevanju ukrepov, podobnih sedanji hrvaški ofenzivi v Jadranu. Italijanski poslanci so mislili nase, na svoje koristi in predvsem na škodo, ki jo lahko utrpijo, če se napak odločijo. Podobno kot to poletje, ko so najprej s sosedi z druge strani Jadrana na tihem sklepali dvostranske dogovore, potem pa ugotovili, da jim to lahko samo škoduje. Nehali so se spogledovati s Hrvati in se raje začeli obnašati po evropsko. Spomnili so se tudi, da so navsezadnje predsedujoči v Evropski uniji, (r.p.) D primo rettore è Lucija Čok Rettore la Cok Lucija Cok è il primo rettore della più giovane u-niversità slovena, quella del Litorale. E' stata eletta nei giorni scorsi con un grandissimo consenso. All’inizio di settembre era stata e-letta presidente del Senato Accademico. Lucija Cok 62 anni, si è specializzata nella didattica della lingua italiana e nell’insegnamento della seconda lingua. E’ stata tra l’altro direttrice del centro scientifico e di ricerca di Capodistria e responsabile della sezione distaccata della Facoltà di pedagogia sempre a Capodistria. Dal 2000 ha ricoperto per due anni la carica di Ministro dell’istruzione slovena. Euro più vicino Sarebbe positivo per la Slovenia se entrasse nei meccanismi di cambio europei già all’inizio del 2005, mentre l’euro dovrebbe essere adottato dalla Slovena a partire dal 2007. E’ quanto ha dichiarato il premier sloveno Anton Rop, raccogliendo molte adesioni, tra le altre anche quella del governatore della Banka Slovenije Mitja Gaspari. Da notare che il negoziato con i paesi membri dell’area dell’euro riguarderà anche il valore del tallero sloveno. Attualmente ci vogliono 236,10 talleri per 1 euro. La settimana Comenius La scorsa settimana in Slovenia come in oltre trenta paesi europei si è svolto all’insegna del programma Comenius. Voluto dalla Commissione europea il progetto è dedicato quest’anno alle lingue. Il suo obiettivo è quello di diffondere la dimensione europea nelle scuole, con i programmi Comenius, Socrates e Leonardo da Vinci tende inoltre a stimolare l’interesse degli studenti per le lingue meno diffuse. Una legge per gli italiani La minoranza italiana in Slovenia e Croazia è pronta ad avere e gestire diretta-mente i rapporti con lo stato italiano. Questi rapporti verranno regolati da una legge che è in via di elaborazione al Ministero degli esteri italiano e garantirà alla comunità italiana ampia autonomia. Verrà fortemente ridimensionato il ruolo dell’Università popolare di Trieste che per decenni aveva gestito i finanziamenti e negli ultimi anni si era trovata non poche volte in a-perto conflitto con l’Unione degli italiani, l’ente che rappresenta la minoranza ed è riconosciuto da Italia, Slovenia e Croazia. Questi gli argomenti al centro dell’attenzione nella visita alla comunità italiana compiuta dal ministro per i rapporti con il parlamento Carlo Giovanardi nei giorni scorsi. Rupel dal giudice Il ministro degli esteri Dimitrij Rupel, accusato di abuso d’ufficio, sarà sentito dal giudice per le indagini preliminari i primi di dicembre. Il presidente del consiglio Rop a questo proposito si è detto fiducioso nell’operato della magistratura ed ha espresso apprezzamento per il lavoro del ministro. Četrtek, 13. novembra 2003 -H--' 5 Slovenski jezik se poučuje v Ukvah, Vidmu in na Trbižu Pred dobrim mesecem se je zaCel v Ukvah zbirni teCaj slovenskega jezika. Prireja ga Slovensko kulturno središče Planika, ki torej nadaljuje svoje dolgoletno in plodno delovanje na ravni širjenja slovenske besede še zlasti med najmlajšimi v Kanalski dolini. Osnovna šola v Na-borjetu je po hudi avgustovski poplavi začela na prošnjo staršev delovati celodnevno. To je središCu u-stvarilo nekaj manjših organizacijskih težav, ki so jih hitro premostili. TeCaj se odvija ob Četrtkih pozno popoldne in ga redno obiskuje 15 otrok, s katerimi delata dve učiteljici: Nataša Komac, ki vodi vse izobraževalne dejavnosti v slovenskem jeziku v Kanalski dolini in Tanja Š-turn. Prejšnji petek se je začel še teCaj slovenskega jezika za odrasle. Poteka na Trbižu in so ga skupno organizirali Slovensko kulturno središče Planika, Občina Trbiž in Univerza za tretje obdobje s Trbiža. Ko smo pri tečajih slovenščine za odrasle, naj povemo še, da je bilo v ponedeljek 10. novembra na Inštitutu Malignani v Vidmu prvo srečanje slušateljev teCaja slovenskega jezika in slovenske kulture. Prireja ga Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra v sodelovanju s pomembnim videmskim šolskim zavodom in obsega 25 lekcij. Nad deset let je teCaj vodil prof. Marino Vertovec, lani ga je nadomestil prof. Viljem Čemo, ki je znal u-stvariti pravi odnos s slušatelji, vzbujati njihovo zanimanje za slovenski kulturni prostor in slovenski jezik in ki bo svoje delo nadaljeval tudi letos. Presso l'Istituto Tecnico Industriale "A. Malignani" di Udine ha avuto inizio lunedì 10 novembre il corso di lingua e cultura slovena, organizzato in collaborazione con l’Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone. Docente è il prof. Guglielmo Cerno. Il corso si svolgerà ogni lunedì dalle ore 18.30 alle ore 20.00 per un totale di 25 lezioni; il termine è il 31.5.2004. Info: 0432 - 727490 Ob 70-letnici prof. Nina Specogne, ustanovitelja Glasbene šole v Spetru V Benečiji je ustvaril glasbeni «sistem» Na vsakem področju našega življenja je vedno nekdo, ki s svojimi idejami in s svojo vztrajnostjo pelje naprej reci, ne da bi se tega niti zavedali. S svojim “skritim” delom usmerja delovanje drugih in jim odpira nove možnosti, daje drugim osnove, na podlagi katerih je njihova dejavnost zgrajena na bolj solidni bazi. Ko se govori o glasbeni realnosti v Nediških dolinah je gotovo ime Nina Spehonje najvažnejše in vredno vsega našega spoštovanja. Njegova figura ni samo simbol Človeka, ki je tej panogi posvetil dober del svojega življenja. On je človek, ki je s požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo ustanovil glasbeni sistem v našem okolju. Danes je prav, da se vsaj na kratko spomnimo na prispevek Nina Spehonje k rasti Slovenske manjšine na Videnskem. Priložnost za to je dejstvo, da je naš profesor septembra meseca praznoval svojo 70-letnico, sicer na skromen naCin, brez velikega hrupa, kot je naravno za Človeka, ki se je v našem ambientu izkazal le s svojim delom, ne da bi se pretirano razkazoval. Nedvomno je njegov najveCji uspeh ustanovitev šole Glasbene matice v Spetru. Prof. Spehonja je bil od vedno zelo pazljiv na potrebe naših otrok. Bilo mu je jasno, da so bili naši ljudje željni glasbe, a da so jim manjkali temelji glasbenega znanja. Zato je vedno vodil glasbeno šolo z mislijo, da le-ta ne sme biti sama sebi namen, ampak se mora nujno vključiti v teritorji in predvsem Prof. Nino Specogna Nino Spehonja Naslovna stran knjige, ki je izšla ob 25. letnici zbora Pod lipo dati svojo bistveno pomoC h kulturni rasti naših krajev. Treba je bilo prilagoditi se naši popotresni realnosti, a vedno s ciljem nuditi otrokom osnove visoke glasbene umetnosti in obenem delati na tem, da se bodo hkrati zavedali važnosti in bogastva ljudske zakladnice. Seveda ni bil edini, ki se je lotil tega projekta, a je verjetno bil edini, ki je na glasbenem področju bil sposoben delati na višji ravni. Diplomiral je iz klavirja in študiral orgle in kompozicijo z Albinom Peroso ter s Pierom Pezzejem, se pravi z dvema med najbolj imenitnimi ustvarjalci v furlanskem glasbenem prostoru v prejšnjem stoletju. In to mu je bilo gotovo v korist, ko je zaCel svojo pedagoško delo kot učitelj ter organist in predvsem ko je ustanovil mešani pevski zbor Pod lipo. Na koncu sedemdesetih let je Pod lipo brez dvomov predstavljal v Nediških dolinah popolnoma drugačen naCin delovanja. Prof. Spehonja je uvedel novo (za naše kraje) zborovsko občutljivostjo. Deležen je bil dosti kritik, ne samo iz dejstva, da je kvalificiral beneško-slovensko ljudsko petje, in to na ško-. do tistih, ki so delovali proti uveljavljanju naše slovenske kulture, a tudi zato ker je bil nosilec (skoraj nerazumljivega za večino ljudi) akademskega znanja. Hkrati pa je bil profesor na nižji srednji šoli v Spetru, kjer se je izkazal kot pedagog. Solidno se je znal prebiti skozi marazem glasbene vzgoje, ki je prevladovala in še vedno prevladuje, v italijanski šoli. Napisal je med drugim tudi dva učbenika (“Noi e la musica” in “Cantiamo”), namenjena srednješolcem in osnovnošolcem mešanega slovensko-furlanskega ozemlja. Se pred ustano-vitvjo šole GM v Petjagu je vodil teCaje petja in glasbe za otroke in kasneje tudi seminarje glasbene vzgoje za učitelje. Sodeloval je s strokovnimi prispevki pri raznih publikacijah. Med vsemi pa moramo omeniti knjigo, v katero je do zdaj vložil najveC truda, se pravi zbirko pesmi, ki jih je sam napisal oz. priredil za zbor Pod lipo. V njej najdemo veC kot sto pesmi, ki jih je Nino Spehonja izbral za svoj zbor ob 25. letih delovanja in so izraz njegovega mišljenja: Črpati vse, kar se da iz beneškega ljudskega repertoarja, dodati nekaj novega (predvsem v sektorjih, kjer smo bolj pomanjkljivi) in vse to nuditi pevcem v vseh možnih oblikah, vCasih bližje ljudskemu načinu petja, včasih bližje sodobnemu sklada-teljevanju, vedno pa izhaja iz principa, da je treba dosledno vzgajati posluh ter umetniško senzibilnost pevcev, igralcev in poslušalcev. Davide Clodig Naši paglavci Ivan Trlnko OVČJI KAPLAN - 5 “Ali si kaj pozabil?” je vprašal oCe. “Ne!... Ne veni!” Potipal je po žepih.”Jej, nož sem pozabil v starih hlačah.” “No, da si se le zmislil! Hiti ponj; počakam te tukaj.” Deček je rad zletel domov, da zopet vidi mamo. “Mati božja! Kaj je?” je vzkliknila iznenadena, ko je stopil v hišo. “Nič, nož sem pozabil. Čakajte, zgoraj v hlačnem žepu je.” Mati je zletela ponj in mu ga prinesla. Zopet. Z Bogom! Zopet, priden bodi, in deCek je zletel že malce bolj boder in jasen in dotekel oCeta. Hladni zgodnji vetriček je tiho šumel v kostanje-vju in skozi listje se je že svetila jutranja zora. V dolini je žuborela majhna reka in tu pa tam je zabr-lela kaka lučica. Sla sta hitro: deček se je bil že raztresel in razvedril, da je zaCel kramljati o tem in onem. OCe mu je kratko odgovarjal, ker je imel svoje misli. Prišla sta v dolino. Oče je že prejšnji dan poskrbel za voz. Ko sta se oglasila pri dotiCnem vozniku, ni bilo treba drugega, nego napreči. DeCek se je medtem ozrl nazaj in domača gora je stala veličastno pred njim, že precej razsvetljena od jutranjega svita. Zopet se mu je storilo milo in čudno pri srcu; vsa zgovornost mu je na-krat pošla. Ko so stopili v voz in so konji potegnili, se je velik kamen zavalil deCku na dušo. Sele zdaj si je bil v svesti, da gre za pravo od doma. Obrnil se je in zagledal vnovič goro; par solza mu je spolznilo po licu. Bilo mu je nekam tako kakor obsojenemu v prognanstvo. Ali se še kdaj povrne domov? Ah, mama!... Ah, dom!... Ah, domaCe trate! Ah, ovcice, pohlevne ovčice in brezskrbno pastirsko življenje! NiC veC ne bo vsega tega! Zal mu je bilo za vse in kesal se je že, da se je dal premotiti. OCe in voznik sta se pomenkovala; deCek pa se je tiho razjokal. Voz je drdral naprej ob reki, ki je šumela med vrbjem, a dečkove misli, dečkove želje in vsa dečkova duša je silila hrepeneče nazaj, nazaj v planinski raj! Po dobrem polurnem teku so prišli do Mosta. Tu je že od starodavnih Časov konec slovenskega ozemlja. Deček je to vedel. V strahu in obupu se je zadnjic ozrl na oddaljeno domaCo goro. Zagledal je rojstno vas, ki se je kakor nalašC smehljala v zgodnjem soncu. Ni se mogel premagati in je zaCel jokati “No, viš muša! Kaj boš se jokal, namesto da se veseliš?” mu reče oče, “Glej, Čedad se že vidi! Pol urice pa smo na mestu.” PepiC je le ihtel. Čedad ga ni veC zanimal. Sovražil ga je! Sonce se je že krasno vzpenjalo nad go- re. Cesta, v katero so se bile strnile pri Mostu še druge, je bila oživljena. Vozovi so jeCali pod natovorjenim blagom in šu-mno drobili nasuti grušC; koleseljni so drCali mimo in ljudi tudi ni manjkalo, ki so peš hiteli v mesto. Vse to je deCka polagoma raztreslo in umirilo. Prišli so v Čedad in se napotili na stanovanje. Gospodinja, poštena Slovenka, je prijazno sprejela novega šolarCka in ga spremila z oCetom v določeno sobo, kjer sta bila nastanjena še dva druga. “No, vidiš!”, mu je rekla, “tukaj boš in s tema dvema se boš dobro imel, saj sta tudi ona dva Slovenca.” - gre naprej - Aktualno \ Da Cividale parte con Illy la sfida per le amministrative ZELENI t LISTI Ace Mermolja Krči desne sredine Parte da Cividale la sfida di quello che può diventare il nuovo soggetto politico “forte” in Friuli-Venezia Giulia, buono per le regionali, come ha già dimostrato, ma anche per comunali e provinciali. L’occasione è stata, giovedì 6 novembre, la presentazione ufficiale - presente il “governatore” Riccardo Illy in persona, giunto con la sua auto in ritardo motivato dai molti impegni “da campagna elettorale” -della nuova lista civica “Cittadini per il Comune”, a cui va a confluire la lista “Ora si lavora” che ha sostenuto, alle ultime elezioni amministrative, l’elezione di Carlo Monai. Sul palco, oltre allo stesso Monai, c’erano il consigliere regionale Uberto Fortuna Drossi ed i consiglieri comunali Emilio Fatovic, Claudio Diacoli e Paolo Moratti. Proprio quest’ultimo, da alcuni considerato come possibile futuro candidato alla carica di sindaco a Cividale, ha annunciato la nuova denominazione del gruppo consigliare, “una scelta che speriamo possa essere condivisa ed emulata da altri raggruppamenti politici che siano espressione genuina di cittadini di altre comunità locali”. A rimarcare come Cividale sia diventata, a pochi mesi dalle regionali, un centro importante (solo il giorno prima l’assessore alla sanità Pecol Cominot-to aveva annunciato novità per l’ospedale) è stato il capogruppo dei “Cittadini per il presidente” in Regione, Bruno Malattia, che ha poi indirizzato un segnale al sindaco di Udine Sergio Cecotti, presenle tra il pubblico in sala, che “ha condiviso il progetto di modernizzazione della Regione”. Monai, vicepresidente del consiglio regionale, ha ricordato l’attenzione posta dalla Regione nei confronti di questioni come il Polo intermodale, il Mittelfest, le possibilità future di un polo universitario e lo sviluppo delle zone montane, non dimenticando di citare il progetto di sviluppo delle Valli del Natisone del comitato “Radar, no grazie”. Infine Illy, secondo il quale “la decisione della lista di Cividale consentirà di rendere più organico il rapporto tra l'ambiente comunale e quello regionale, che è poi l’obiettivo del movimento Una regione in Comune”. E le prossime sfide, ha ricordato il governatore, avverranno tra po- chi mesi. In primavera infatti i cittadini di molti Comuni (tra questi ben sei nelle Valli del Natisone) saranno chiamati a rinnovare le proprie assemblee consiliari. Il movimento dei “Cittadini” si propone di coordinare una rete di collegamento tra le liste civiche. Lo ha detto lo stesso II-ly: “Mi auguro che questa di Cividale sia la prima di una serie di liste civiche che potranno nascere o confluire sotto il simbolo dei Cittadini per il Comune, e avere un ruolo chiave per l’affermazione di Intesa democratica nei prossimi appuntamenti elettorali”. (m.o.) Znana teza Eugenia Scalfarija (ustanovitelja dnevnika La Repubblica) je, da je italijanska desnica znala le redkokdaj ustvarjati korenite spremembe, ker je bila njena baza, to je buržoazija, zagledana vase in neobčutljiva za skupne interese. Mnoga dejstva dajejo Scalf ari ju prav. Tudi Krščanska demokracija je v svoji več kot štiridesetletni vladavini ustvarjala kompromise, se kot pijanec plota držala Amerike in pazila, da se kaka nit državne in družbene mreže ne pretrga. KD je paktira-la s sindikati, iskala kompromise z levico in celo na jugu Italije je pazila, da se ohrani med legalno in mafijsko družbo določeno ravnovesje. Spretnost KD je bila v tern, da je tudi v nasprotju z voljo lastnih vo-l ile e v branila takoimeno-vano “pax democristiana” in skušala vezati na videz nezdružljiva protislovja (znane Morove “convergenze parallele”). Izogibala se je radikalnejšim prenovam in se v stiski zatekla pod ameriška krila. Ni Čudno, C e je bila Italija med najzvestejšimi družabniki ZDA. Kljub temu je država rastla in dosegla sorazmerno visoko stopnjo blagostanja. Nikoli pa ni bila politično ali gospodarsko središče in je prepuščala uspeh iznajdljivosti posameznikov. Italija ni niti želela biti Nemčija ali Francija. Vladajoča desna sredina je med sunki in protisunki umirjala vode. Ponoven dokaz tega je prav jug. KD ni nikoli radikalno napadla mafije, ker se je bala, da bi izgubila glasove in povzročila na Siciliji družbeno-go-spodarsko revolucijo. Pazila je (Lima-Andreotti), da mafija ne prevlada in da ostane v določenih okvirih. Če je vodstvo KD brez fanfar včasih vendarle preseglo obzorje lastnih volilcev in meščanstva, pa to danes ne uspeva Berlusconijevemu Domu svoboščin. Neuspeha ni zato, ker bi sedanja desnosredinska koalicija ne imela v svojih vrstah dobrih upraviteljev in tehnikov. Problem je, da podrejenost “bazi” sili posamezne vodilne politike in nekatere stranke v dejanja, ki mejijo na popotni politični analfabetizem. Do te meje KD ni nikoli prišla. Trenja v Domu svoboščin so torej neposreden izraz najslabših lastnosti italijanskega srednjega sloja, njegove skrbi za zgolj lastne interese in po- sledične kulturne praznine. Ekstremen dokaz tega je Bossi, ki uporablja takšen žargon, da bi se nam morali ježiti lasje. Ideje in vrednote, ki jih danes zastopa Severna liga, so primitivne in grobe, saj so prežete s ksenofobijo, s skrajnim družbenim egoizmom in s političnim poenostavljanjem. Liga je proti vsemu: proti Evropi, proti globalizaciji, proti Rimu in proti koaliciji, v kateri sama je. Nisem razumel. kako lahko Bossi sede za isto mizo z ljudmi, ki jih je nedeljo prej na kakem zborovanju ozmerjal kot pse. Mnogi v koaliciji doslej Bossiju niso dajali teže, ker vsi vedo, da razpolaga Liga s skromnimi štirimi odstotki glasov in da danes bolj laja kot grize. Fini in sredinski vodja Foliini (UDC) pa napadata Bossija, ker ju skrbijo Berlusconijevi izpadi in nihanja. Instinktivno je Berlusconi kot bogataš s severa zelo blizu Bossiju. Če Bossi laja, pa isto ne moremo reči ne za najpomembnejšega ministra v vladi, to je za Tremontija, in za samega Berlusconija. Vitez po eni strani brani Bossija, po drugi pa zavzema stališča, ki zaskrbljujejo celo Nacionalno zavezništvo. Italija sama sebi škoduje, ko Berlusconi, ki naj bi vodil italijansko šes-t me seč j e za krmilom EU, iz notranjepolitičnih razlogov napada Prodija ali pa proti vsem ostalim državam brani ruska stališča glede Čečenije. Tudi Tre-montijevi davčni in drugi “odpustki” ne veselijo baze AN in UDC, kot je ne veselijo nameni vlade glede pokojninske reforme. Bossijevi napadi na Rim in italijanski jug niso za nacionalistično desnico več prebavljivi. Zato je Fini moral nehati mahati z repom in je moral pokazati zobe. Dom svoboščin se je pričel majati. K majanju prispeva drugo bistveno dejstvo: Bossi in Berlusconi, ob gledanju sondaž, skušata zadovoljiti lastno bazo, srednji sloj in Združenje industrijcev, ki ima eno samo prošnjo: nižanje davkov, ki naj krije izgube. Ta in druge zahteve pa se bijejo z bazo AN in sredine, ki imata med volilci veliko delavcev, uradnikov in ljudi nižjega sloja. Skratka, sedanja desna sredina ne najde več skupnega izraza, ker vsaka stranka predstavlja zelo različne interese. Silnice so tako močne, da bo Berlusconiju od januarja dalje težko miriti duhove in preprečiti vsaj vladno krizo. Dom svoboščin pa nima ljudi, ki bi znali posredovati med različnimi interesi, kot je to vendarle znala KD, čeprav je imela isto bazo. Morda je bila (baza) le za spoznanje bolj verna. Lettera al giornale “Strada Iainich-Castelmonte, un intervento da concludere” Spettabile redazione, due anni e mezzo fa è stato deliberato di asfaltare le strade Iainich -Castelmonte e Iesizza -Cravero. Contrariamente a quanto riportava la delibera ad essere tralasciata è stata Iainich - Castelmonte. Ai primi di settembre finalmente si è asfaltalo a tratti Trivio - Castelmonte, ma a un certo punto i lavori si sono interrotti in quanto l’asfalto serviva in un’altra parte del territorio comunale. Nella realizzazione del secondo lotto Iainich - Trivio, si è provveduto ad asfaltare l’unico tratto di strada che non necessita di tale intervento, invece di colmare lacune precedenti e senza ascoltare i miei consigli e quelli di alcuni consiglieri di maggioranza. Si di- ce sempre che mancano i soldi, ma quando ci sono si sprecano malamente e si i-gnorano le necessità della gente. Date queste incongruenze vorrei sapere: 1 ) Chi ha dato queste indicazioni? 2) Da chi è stato fatto il controllo di questi lavori? In caso contrario, se non è stato eseguito, gli amministratori che non trovano tempo a compiere il loro-dovere se ne stiano a casa! 3) Come mai il 19 settembre è stata esposta l’ordinanza di chiusura della strada Iainich - Castelmonte dato che l’asfaltatura, terrei a sottolineare, è stata effettuata già prima del 17 settembre? 4) Come la mettiamo con tutte queste negligenze? Severino Umberto Podrecea consigliere comunale di San Leonardo La chiesetta di S. Nicolò presso Iainich S r; R 11 b I .ližCOR-i Dl AR NAM BAHAČU Friulani e sloveni senza più cesure Presentati a Cividale i due volumi della filologica Podelili letne štipendije Le battaglie politiche skktda ‘DorceSardoC” di Baracettì in un libro to, la scuola media di S. Pietro deve prevedere anche la lingua slovena”. Infine “se il lavoro si chiude qui, perdiamo gran parte del suo significato”. Una sorta di appello subito ripreso da GaberSCek: “Parliamo diverse lingue, ma molte cose ci legano. Farò di tutto perché venga messa in programma la realizzazione di un terzo volume in cui vengano in- seriti articoli già fatti e non inseriti, e altri nuovi”. Il sottosegretario ha anche e-spresso la speranza che si concluda il progetto della viabilità per Solarje e quello per un ospedale transfrontaliera. In conclusione sono intervenuti anche il parlamentare sloveno Ivan Božic, Mauro Pascolini e Franco luri. Per quest’ultimo, citta- dino sloveno ma cividalese di origine, uno degli 80 autori presenti nelle due pubblicazioni, “vivere la realtà di frontiera, essere bilingui, significa capire meglio le possibilità offerte dall’entrata della Slovenia nell’Unione europea. In ogni caso - ha concluso luri - la strada è spianata per il superamento della cesura storica che per troppo tempo ci ha separati”. V Četrtek, 6. novembra so v Kulturnem centra “Lojze Bratuž” v Gorici podelili letne štipendije iz Sklada “DorCe Sardoč”. Pred podelitvijo so predstavili tudi knjigo o življenju in delu prof. Albina Sirka. O dr. SardoCu je spregovoril predsednik Sklada Boris Peric. Orisal je pot neomaja-nega Slovenca in predvojnega antifašista ter Člana tajne organizacije TIGR. Zaradi svoje pripadnosti je bil Dorče Sardoč preganjan s strani fašističnih oblasti. Bil je neuklonljiv in tudi po končani vojni je ohranil narodna stališča, ki niso vedno soupadala z jugoslovansko vizijo narodnega vprašanja. Zato se je tudi umaknil z aktivne politike. Opravljal je zdravniški poklic, hodil v hribe in ostal v “formi” do visoke starosti. Nekateri se še spominjamo njegovega nastopa leta 1980 ob 50.obletnici bazoviških žrtev. Tudi prof. Albin Sirk je bil goriški narodnjak, preganjan in žrtev medvojnih in povojnih dogodkov. Rodil se je v Brdih, ostal sirota, študiral je v semenišču in se vpisal na univerzo v takratni ljubljanski provinci. Po vojnih in povojnih peripetijah, ko je njegovo življenje “viselo na nitki”, je poučeval v Gorici na slovenski šoli in bil med drugim Clan Cas-sandrove komisije. Njegovo knjigo “Življenje na nitki” je predstavil prof. Jože Pirjevec. Naj dodamo, da je delo izdala Goriška Mohorjeva družba, uredila jo je Erika Jazbar, uvodno besedo pa je napisal Filibert BenedetiC. Po tem pomembnem kulturnem trenutku so prišle podelitve štipendiji. Prejeli so jih slovenski dijaki in univerzitetni študenti iz naše dežele. Med njimi so bili tudi nekateri naši Benečani. Naj jih omenimo: pet štipendij v znesku 500 evrov je šlo uCencem Dvojezične osnovne šole v Spetru, prejeli so jih: Giovanni Rudi, ki obiskuje 3. razred, Vida Rucli, ki obiskuje 5. razred, Elisa Manig, ki obiskuje 5. razred, Emma Golles, ki obiskuje 5. razred in Enrico Zuc-colo, ki obiskuje 4. razred. Vsem omenjenim uCencem naj bodo štipendije v vzpodbudo zato, da se bodo še naprej pridno uCili in morda prejeli nagrado tudi takrat, ko bodo obiskovali univerzo. Mi jim vsekakor Čestitamo. S1MPRI PAL FRIÙL E LA SÒ INT 1976 - 2003 dalla prima pagina Quindi si sono esibiti alcuni giovani musicisti della scuola “Sergio Gaggia” di Cividale (i bambini che frequentano la classe di propedeutica, Elisa Zanuttig e Francesco Imbriaco) e della Glasbena matica di S. Pietro (Elena Nadalutti e Stefania Rucli). L’importanza dell’operazione voluta dalla Filologica è stata rimarcata, negli indirizzi di saluto, dal sindaco di Cividale Attilio Vuga e dal vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai. Lorenzo Pelizzo, presidente del sodalizio friulano, ha posto l’accento sul fatto che, in epoca di globalizzazione, le due culture siano a rischio. Da qui la necessità di “fare squadra”. L'Istitut Ladin-Furlan presenterà venerdì 14 novembre nella Sala convegni dell’Università di Udine (Via Petracco, 1 ) il libro di Arnaldo Baracetti “Simpri pai Friùl e la so int”. Saranno presenti con l’autore il segretario dell’Istituto Geremia Gomboso, il rettore dell’Univerità Furio Honsell, il presidente della Provincia di Udine Marzio Strassoldo, il segretario regionale dei DS Carlo Pegorer, il direttore del Messaggero veneto Sergio Baraldi, il curatore del volume Gianfranco Ellero ed il presidente dell’Istituto William Cisilino. Il libro documenta la vita politica di Arnaldo Baracetti negli anni che vanno dal 1976 al 2003. Ricordiamo che Baracetti fu consigliere regionale e parlamentare del PCI. Fu uno dei fautori convinti del PDS e degli attuali DS. Il volume è composto da scritti introduttivi e poi di scritti e cronache riguardanti l’attività di Baracetti tratti fedelmente (in copia fotografata) dai giornali locali ed in particolare il Messaggero veneto. Sintetizzando la vita politica e culturale di Baracetti si possono trat- teggiare tre sue grandi battaglie politiche ed una cultura di fondo che si richiama alla lezione di Pier Paolo Pasolini, di Mario Lizzerò e di Loris Fortuna. In tal senso Baracetti difese nel PCI con successo l'idea-che la friulanità e l’autonomismo friulano non sono fatti e sentimenti contrapposti alla sinistra (tendenzialmente internazionalista) e neppure alla presenza degli sloveni. Baracetti coniugò la friulanità con la sinistra, mantenendo l’idea di una regione comune, sino ad oggi infatti fu sostenitore della candidatura a Presidente regionale di Illy. Questa proposta culturale convinse a suo tempo anche la sinistra triestina ad appoggiare l’istituzione dell’Univerità a Udine, cosa non scontata. La modernità culturale di Baracetti era anche la matrice della prima grande battaglia politica del deputato friulano. Baracetti fu eletto deputato nel giugno del 1976, subito dopo il ter-, remoto in Friuli. All’inizio del 1977 i parlamentari friulani si riunirono per elaborare i contenuti della legge per la ricostruzione. Il giovane deputato comunista pensò che non bastava. Con uno stratagemma riuscì ad incontrare all'alba l’allora Presidente del Consiglio Giulio Andreotti dal barbiere di Montecitorio. Da Andreotti ebbe una risposta positiva alle richieste per la ricostruzione che il Presidente poi rispettò. Nacque così anche un’amicizia personale tra Baracetti ed Andreotti. Il nome di Andreotti infatti si ripresenta anche nella battaglia politica per la legge denominata Cooperazione economica internazionale nelle aree di confine che, tra le altre cose, finanziò per anni le attività culturali degli sloveni in I-talia. Andreotti, che all’inizio del proggetto era Ministro degli esteri del governo Craxi, era favorevole ad u-na apertura verso i paesi dell’Est e verso l’allora Jugoslavia. La legge fu ap- provata nel 1991. Baracetti si adoperò anche per la grande questione delle servitù militari e per la riforma dell’Esercito. Anche dall’opposizione fu determinante nel raggiungere obiettivi nell’interesse del Friuli e di tutta la Regione Friuli-Venezia Giulia. Il volume con il titolo in friulano documenta in modo preciso l'opera di un importante politico friulano sottolineando nello stesso tempo una lunga stagione politica con i suoi esponenti politici di varie estrazioni, parti e partiti. Leggendo gli articoli si ha la chiara percezione di un nostro pezzo di storia, (ma) stantini ha anche sottolineato il problema della ricerca di traduttori in sloveno. “Manca l’alfabetizzazione - ha detto - dobbiamo arrivarci con Tinsegnamen- A destra il tavolo dei relatori, qui a fianco Franco turi Per il coordinatore del progetto editoriale per la parte friulana, Enos Costantini, “la preoccupazione era quella di non fare la solita guida turistica”. Co- Četrtek, 13. novembra 2003 Programska konferenca se bo zaključila 28. novembra v Trstu Slovenci v Gorici o svojih programih in težavah Programska = Za kulturno s prve strani Nihanje skupnih pogledov in različnih mnenj je označevalo tudi nadaljni potek Konference, kar seveda ni negativno. Ce so namreč vsi enakega mnenja je vsaka razprava odveC. Povzeti tako obširno gradivo, kot je bilo izneseno v soboto, pa je nemogoče, zato lahko navedemo nekaj osnovnih ugotovitev. Konferenca je bila pozitivna, ker so se prvič po vojni Slovenci skupaj in javno soočili z naCrti in problemi, ki se dotikajo domala vseh področjih, na katerih so aktivni in organizirani. Ker je vsega veliko, je prišla jasno do izraza potreba, da se ustvarijo skupna predstavništva, omizja, forumi ali, kot jih želimo imenovati, ki naj stalno spremljajo žive probleme. Ni mogoCe, da ni permanentnega preverjanja med civilno družbo, politiki in javnimi upravitelji, prav tako ni možno, da ne bi imeli gospodarskega, Šolskega in drugih skupnih forumov. Tako možnosti kot problemov je veliko in manjšina si ne more veC dovoliti razpršenosti in drobljenja. Osnovna ugotovitev, ki vodi k skupnemu sodelovanju, je bila na sobotnem za- ? sedanju jasna, kot je jasno izpadlo dejstvo, da je sodelovanje med SKGZ in SSO brez alternativ, razen Ce si kot manjšina ne želimo usodnega regresa. Ob teh dejstvih pa je na posvetu prišlo tudi do razlik in to predvsem, kar se tiče kulture in medijev. Poročevalca Mermolja in Semolič, ki sta Člana vodilnih organov SKGZ, sta predlagala, nab bi tam, kjer je mogoče, prišlo do sodelovanja, odpravljanja dvojnikov oziroma do specializaciji in posegov, ki bi veCali kakovost v okviru razpoložljivih sredstev. Opozorila sta tudi na ohranjanje poklicnih ustanov in profilov posameznikov ter na možnosti novih poklicnih struktur, kot je na primer založba, kar bi bilo možno z dogovorjenim združevanjem. Tudi mediji, to je Primorski dnevnik, javna televizija, tedniki in Štirinajstdnevniki bi si lahko med sabo pomagali, sodelovali in iskali sinergije. Slišali pa smo tudi jasne odpore do teh staliSC, ki so prišli do izraza predvsem s strani nekaterih predstavnikov katoliško usmerjenih organizacij in medijev. Zagovorniki določenih ustaljenih stvarnosti so omenili ohranjanje pluralnosti in konkurenčnost. Omenjena razlika je verjetno vozel, ki ga bo Programska konferenca pustila razpravam, ki ji bodo sledile. Skratka, ga ne bo kar Cez noC rešila. Pomembno pa je že to, da je razprava prvič javno razkrila tako skupna staliSCa kot tudi do- Predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Pahor loCene različne poglede znotraj slovenske organizirane civilne družbe. Do včeraj so bile to zamolčane teme, ali pa je o njih razmišljal vsak zase. Na programski konferenci so prišla v skupnem kontekstu v ospredje tudi vprašanja Slovencev iz videmske pokrajine. Bile so nakazane težave in izoblikovali so se predlogi na področju kulture, šolstva, teritorija in gospodarstva. Skratka, tudi Benečija, Rezija in Kanalska dolina so danes del tematike, ki zaobjema manjšino kot celoto. O Benečiji poročamo ločeno, naj zapišemo le, da so o beneški tematiki spregovorili ob poročevalcih še Jole Namor, Riccardo Ruttar in Giorgio Banchig. rast slovensko izobraževanje Širša problematika slovenskega izobraževanja med Slovenci videmske pokrajine je bila v središču pozornosti posega Giorgia Bankiča. Zavzel se je za ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Benečiji in mreže dvojezičnih šol na celotnem teritoriju, kjer živimo Slovenci "Ni upravičeno in je proti vsaki logiki, zdravi pameti in teoriji o šolski vzgoji, da se dvojezično šolanje konca pri petem razredu osnovne šole. Kot ni razumljivo, da imamo samo v Spetru dvojezično šolo, medtem ko ostajajo nepokrite Terske doline, Rezija, Kanalska dolina in številni naši izseljenci v Furlanski nižini in mestih". Izobraževanje je osnova vsakega kulturnega razvoja Benečije, je poudaril, in danes potrebujemo dodatne pobude izobraževanja in izpopolnjevanja v slovenskem jeziku, namenjene mladim. Cilj teh dejavnosti je seveda utrditev identitete posameznika, a tudi začetek formiranja novih kadrov, ki jih že danes potrebujemo v šolah, uradih, krajevnih upravah, podjetjih slovenskih društvih in medjih. Giorgio Banchig Potreba po znanju slovenskega jezika se bo še povečala z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ko se bodo lahko odprle nove delovne perspektive. BankiC se je v svojem posegu zavzel za veCjo in intenzivnejšo povezavo videmske univerze s svojim teritorjem in za njeno bolj aktivno in dinamično vlogo pri vzgajanju kadrov. Pomembno vlogo v tem smislu lahko odigra tudi Slovenija, je dejal, in sicer ljubljanska in sedaj primorska Univerza, ki morata predvideti posebne teCaje slovenščine za zamejske Slovence in še posebej za Benečane. Vedno več starih in manj mladih po Benečiji Kulturno problematiko videmske pokrajine je obravnavala Jole Namor Za kvaliteten kulturni skok Prioriteta Benečije je športno-kulturno središče za potrebe dvojezične šole in vsega okolja Kulturno problematiko v videmski pokrajini je na programski konferenci obravnavala Jole Namor, ki je sicer utemeljila prioriteto Benečije, za katero stojijo vsi krajevni kulturni dejavniki, kot je prišlo do izraza na sejah koordinacije SKGZ in SSO videmske pokrajine, saj je splošna ugotovitev, da je danes v slovenski manjšini videmske pokrajine potreben kvaliteten skok naprej. Prioriteta Benečije je športno kulturno-središCe, ki bi sluzilo najprej potrebam otrok, ki obiskujejo dvojezično solo v Spetru in za katere je treba ustvariti vec priložnosti za stik s slovensko besedo, narečno in knjižno. Kulturni hram potrebujejo kulturna društva in ustanove, obenem bi moral biti v službi celotnega območja Nadiskih dolin, odprt vsemu teritoriju. Živo kulturno središče bi dodatno obogatilo ponudbo Nadiskih dolin, ki išCejo izhod iz socio-ekonomske krize s tem, da skušajo razvijati Pogled na del občinstva na programski konferenci razne turistične dejavnosti. V Benečiji, je poudarila Jole Namor, lahko razvijamo samo tak turizem, ki je vezan na nas teriotrij in na našo manjšinsko identiteto, ki se odraza v jeziku, kulturi, ljudskem izročilu, a tudi v materialni kulturi, v arhitekturi, domaci kulinarični ponudbi. Zaradi naše specifike smo lahko zanimivi in privlačni. Kulturno-športno središče, kot si ga zamišljamo v Benečiji, bi lahko bilo opora za razvoj turizma in informacijsko središče za turista o > manjšinski in širši realnosti Nadiskih dolin. Sredstva za ta projekt so že v zaščitnem zakonu za slovensko manjšino in sicer v postavki, ki predvideva posege za ekonomski razvoj slovenskih občin videmske pokrajine. Za polno uresničitev tega projekta pa potrebujemo širšo solidanrost in podporo, je dejala Namorjeva. Ce je ves slovenski prostor posejan s kulturnimi domovi, ki nemalokrat samevajo, ne more le Benečija ostati gola in bosa. Nadoknaditi mora zamujeno tudi na ravni infrastruktur. Po drugi strani, je dejala Jole Namor, je potrebno, da se na deželni ravni in tudi na drugih nivojih začne s politiko počasnega uravnovešenja meil tržaško in goriško pokrajino na eni strani in videmsko na drugi. Ne gre zanemariti dejstva, da iz določitve leritorja izhaja, daje od 3 lovenskih občin v F-Jk 1 iz videmske pokrajine, k ne more biti brez posteci udi pri razporejanju fili nih sredstev. Zapuščanje vasi in obstoj manjšine Riccardo Ruttar Med razpravljalci, ki so sledili poročilu Marka Sta-varja o teritoriju in gospodarstvu, se je prijavil k razpravi tudi Riccardo Ruttar. V svojem posegu je izpostavil demografski padec v Benečiji in preseljevanje ljudi iz hribovitih vasi v dolino. Povojnemu izseljeništvu se je tudi v Benečiji pridružil demografski padec, kar pomeni, da je v dolinah in vaseh na strmih obronkih vedno veC starih in vedno manj mladih. Potreba po delovnih mestih sili mlade v dolino, tja do Furlanije, kjer si potem kupijo stanovanja ali zgradijo hiše. Vasi pa se vedno bolj izpraznu-jejo. Zapuščena in mnogokrat prenovljena (popotresna obnova) gričevnata in gorata naselja naseljujejo pretežno Italijani, ki ku-pujejo-hiše za vikend ali za daljše bivanje. Benečani skušajo uvajati nove oblike turizma, kot so ponudba domačih jedi, kakovostno gostinstvo in oddajanje v najem hiš, ki ležijo sredi mirne in lepe narave. Potrebni pa bodo učinkovitejši posegi tudi s strani javnih oblasti, saj je zapuščanje beneških vasi resna grožnja za slovensko narodno skupnost, za kulturo in jezik ter za teritorij in ljudi, ki ostajajo. PRISPEVKI ZA POMOČ KANALSKI DOLINI Zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč prizadetemu prebivalstvu ob poplavah konec avgusta v Kanalski dolini se se vedno nadaljuje. Doslej je bilo zbranih 72.042,72 evrov. Zagotovljena le sredstva za kulturne ustanove FinanCni zakon bo, kot kaže, prizadel tudi slovensko manjšino. Vlada je namreč za leto 2004 na podlagi zaščitnega zakona financirala le manjšinske kulturne ustanove, torej zagotovila sredstva, ki jih lete dobivajo preko dežele Furlanije-Julijke krajine. V ta namen je v državnem proračunu pet milijonov evrov, nekaj manj kot deset milijard starih lir. Ta znesek je predviden tudi v proračunskih letih 2005 in 2006. Vse druge postavke iz zakona 38/2001 so brez fi-nanCno-proraCunskega kritja. Minister za ekonomijo Giulio Tremonti je izbiro utemeljil kot posledica splošne varčevalne politike, ki je značilna za vse sektorje javnih financ in za številne zakone, ki torej ostajajo brez finančnega kritja kot naš. Slovenski senator Miloš Budin je skupaj s kolegom Willerjem Bordonom že med razpravo v komisijah predlagal dodatnih 5 milijonov evrov za Slovence, a popravek je bil zavrnjen. Parlamentarci leve-sredine iz naše dežele in sicer Miloš Budin, Willer Bordon, Roberto Damiani, Ettore Rosato in Alessandro Ma-ran so o teli vprašanjih spregovorili-pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci v Trstu. Povedali so, da jemljejo na znanje, da je vlada vsaj poskrbela za nujne življen-ske potrebe slovenske manjšine. Obenem pa so izrazili veliko zaskrbljenost, ker so brez finančne- Četrtek, 13. novembra 2003 Krivapete postajajo ambasadorke Benečije V Gorici predstavili knjigo Aldine De Stefano, ki so jo v Rimu nagradili Pubblicazioni in “svendita”, un’occasione davvero unica Senator Miloš Budin ga kritja druge pomembne postavke zaščitnega zakona, v prvi vrsti dvojezično poslovanje slovenskih občin in drugih javnih uprav ter podržavljenje Glasbene matice. FinanCni zakon je “blin-diran”, kot je znano, in vsi popravki, tudi tisti iz vrst strank vladne večine, ki niso bili dogovorjeni z vlado so bili zavrnjeni. Vsekakor ima sedaj zadnjo besedo skupščina senata, kjer je Budin formalno vložil popravek. V primeru zavrnitve ga bodo ponovno vložili v zbornici poslanci Rosato, Damiani in Maran. Drugo vprašanje, vezano na državni proračun, ki se nas od blizu tiče je obnova Kanalske doline. Škodo, ki jo je povzročila avgustovska poplava so strokovnjaki ocenili v višini 500 milijonov evrov. Tako deželna kot vsedržavna vlada sta že financirali nujne posege, odprto pa je vprašnje večjih strukturnih posegov in obnove. . Senator Budin in drugi kolegi levega centra so predlagali ustanovitev Fonda za obnovo Kanalske doline, v katerega naj bi država prihodnje leto prispevala 200 milijonov evrov. Predstavniki opozicije so izrazili pričakovanje, da bi predlog, kot vse druge pobude v korist prizadete Kanalske doline imel podporo vseh parlamentarcev dežele Furlanije-Julijke krajine. Parlamentarci Oljke so predlagal i nekaj proračunskih ukrepov tudi za ublažitev posledic vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. rila je o Aldini De Stefano in njenem zanimanju za žensko ustvarjalnost in ženski svet ter jo predstavila kot pesnico in filozofko. Spetrska županja Bruna Dorbolò je nato nastopila predvsem, kot je dejala, da bi pričala, da Krivapete so, da imajo dosti znanja in so beneške ljudi naučile marsikaj zaCenši z gubanco. Nato je zelo prisrCno in tudi s humorjem povedala, kako je krivapeta naučila mlado nevesto rjuhe prati ne pa roditi sinova. Zadnja je spregovorila Aldina de Stefano o krivapetah kot mitičnih ženskah z narobe obmimi stopali, s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, ki živijo v jamah oddaljenih od vasi in v beneških pravljicah, povezala pa jih je z univerzalnimi miti in arhetipi. Iz publike so ji naslovili tudi dosti vprašanj, najbolj zanimivo je bilo tisto od majhne deklice, ki jo je zanimalo, Ce krivapete znajo delati mavrice. Imajo tako čarobno moc, da bi lahko znale tudi ta, se je glasil odgovor. Knjiga Aldine De Stefano “Krivapete Nadiških dolin, drugačna zgodba”, ki je izšla februarja letos, je vzbudila že precejšnje zanimanje. Za svoje raziskovalno delo o tem literarnem, mitičnem, simbolnem pojavu je avtorica prav v teh dneh prejela v Rimu pomembno priznanje, 1. nagrado za esejistično delo na natečaju za Zensko knjižno delo II paese delle donne in ji ga bodo podelili 29. tega meseca. Ce z mesec dni bo Aldina De Stefano predavala o krivapetah in Benečiji v Trentu, na pomembnem mednarodnem posvetu, ki je že peti po vrsti in iz različnih zornih kotov osvetljuje odnos Alpe in matriarhat. Prejšnji teden so se beneške krivapete pojavile tudi v Gorici, v Kulturnem domu, kjer so predstavili knjigo Aldine De Stefano. Na prijetnem veCeru, ki ga je spretno, dvojezično vodila Mara Cernic je najprej spregovorila Jole Namor. Umestila je krivapete v be- Lu Cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone è in liquidazione. Molte delle sue pubblicazioni, di cui riportiamo qui i titoli, sono in vendita presso la Beneška galerija di S. Pietro a prezzi di realizzo, quindi davvero favorevoli. Un'occasione davvero unica - anche in vista delle prossime feste natalizie -per poter acquistare con lina spesa minima alcune tra le più importanti produzioni letterarie che riguardano la Slavia friulana. L'offerta della Lipa è valida solo fino alla fine di novembre. Libri ❖ Sulle strade di Andrea da Loka ❖ Chiesette votive ❖ Garmak - Grimacco ❖ V. Z. Simonitti ❖ Storia della Slavia friulana (la preistoria) ❖ Kozolci ❖ Beneška Slovenija (bibliografia delle pubblicazioni sulle Valli del Natisone) ❖ Pod senco Trikolore ❖ All’ombra del Tricolore ❖ Poster “Hiša” o “Kliet” ❖ Poster chiesette votive ❖ Cartoline a colori e in b/n Le pubblicazioni sono disponibili presso la Beneška galerija di San Pietro al Natisone con orario dalle 10.30 alle 12.30 dal lunedì al venerdì. Aldina De Stefano neško realnost in orisala pobude za ovrednotenje krajevnega ljudskega izročila, ki so jih slovenska kulturna društva in v prvi vrsti Studijski center Nedi-ža sprožili in na tej osnovi zaCeli razvijati dejavnosti za otroke, iz katerih je nastala dvojezična šola, uspeh katere je odvisen prav od njene tesne povezanosti z okoljem. Aldino De Stefa- no je pa zahvalila za njeno knjigo, ki ima tudi določeno pesniško vrednost, saj je samim beneškim ljudem in drugim pokazala bogastvo Nadiških dolin. Nato je spregovorila založnica Alessandra Kerševan, ki je povezala pojav krivapet s furlanskimi Aganis, poudarila je zanimanje založbe Kappavu za slovensko ljudsko izročilo, spregovo- ❖ Scuola e convivenza ❖ Il duce lo vuole ❖ Pod lipo (raccolta di canti popolari con spartiti) ❖ La lezione di Dino Me-nichini Collana Marvice ❖ Tra gli sloveni di Montefosca ❖ Degli slavi in Italia ❖ Quella ferrovia non s’ha da fare ❖ Triste caso accaduto a Topolò Ragazzi ❖ Sonce sieje - antologia dialettale 2. volume ❖ Jubica an Arpit - Jubiza e Arpit - Jubica in Arpit ❖ Favole assortite ljubic 8 novi matajur À r T -------------------------------------Aktualno Četrtek, 13. novembra 2003 Na Dobrovem, v Sloveniji, se je 4. otuberja zbralo okuole 150 ljudi. Posebnost an novica je v tem, da so bili vsi iz enega samega družinskega drevesa, čepru parhajajo iz raznih koncu svieta. Srečanje so ga imenoval “Simonitijevo” an ga s pomočjo drugih organizava Petar Simoniti iz Celja. Njemu se muorejo Simonitijevi posebno zahvalit, kjer se je veliko trudu, de b’ na-redu rodovnik, po našin starostvino (albero genealogico), ki gre nazaj do lieta 1661. Takuo so Simonitijevi zaviedli, de njihov priimak parhaja iz Goriških Bard an pru zapru iz Biljane. Adan varh telega dreva, po imenu Zorc, se je arzšie-ru tudi v Benečijo, v Bar-nas an Spietar, saj so mi Donatella Simonitti an Lu- Simonitijevi od povsierode na Dobrovo eia Costaperaria, ki sta ble na tem srečanju, poviedale, kar ste do tle prebral an kuo je bluo. “Pru lepuo je bluo! Nas je bluo pru veliko, kajšni so paršli iz Francije, iz Germanije, drugi iz Kanade, iz Rima an iz Sardinije, iz raznih krajev Furlanije an Slovenije. Vsi smo se lepuo razumel’, zak vič al manj, vsi znamo guo-rit po sloviensko, čepru kajšan od nas že od številnih generacijonu na živi vič na Slovienskem”. V mikani bukuci, ki so ga v treh jezikih (slovenščina, italijanščina an francoščina) parpravli za udeležence srečanja, na te parvi strani je posvetilo 97-letne-ga častnega predsednika Ludvika Markoviča, ki se glasi: “Sem veseu, da smo se ponovno srečal’ in, da držimo skupaj”. Ludvik Markovič je eden od narbuj starih an je med parvimi organizatorji telih srečanj. Med temi pobudniki, naj omenimo tudi rencega direktorja ljubljanskega orkestra, Rada Simonitija. V mikani bukuci so zbrane informacije gledè zgodovine Simonitijevih an spomini raznih članu tele številne družine. Na zadnji strani so pa slike narbuj starih an narbuj mladih članu Simonitijevega rodu. Na koncu telega članka naj omenim besiede, ki jih je Barbara Simoniti napisala “...Naše srečanje daleč presega družinske okvire, v katerih sicer živimo: vsi skupaj smo rod Simonitijevih. Vanj se je zlivala oče-tna dediščina, ki nam je dajala ime, podobo in vino, in materna zapuščina, ki je nosila besedo, vsebino in kruh. V teh dobrotah pa smo vsi še danes doma. Zato je takšno srečanje praznik ljubezni in bližine; vztrajnosti in preživetja; tega kar smo in kar počenjamo. Je zahvalni dan smisla”. (l.b.) Don Vito Ferini jè wmor, tu-w njaga kanoniki tu-w Attimis, w pundijak 3 dni novembarja; funaral jè bil rudi tu-w Attimis w srido 5 dnuw novembarja na ne tri populdnè. Tu-w Reziji wse vijo, da don Vito an bil jèru tu-w Učji karjè ni lit. An bil se našinal tu-w Collalto, bli'zu Tarčenta, avrila lèta 1916. Njaga fa-meja to bila na vilika, an mél karjè sastri anu bratruw. Tu-w lètu 1939 an jè se konšakral za jèra anu ziz njji'n itadej so bili konša-krani pa don Giuseppe De Colle, jèru ka bil karjè lit tu-w Osojanèh anu don Massimo Macor, ka an bil dvi lèti jèru ta-na Sulbici anu ka an jè wmor tu-wnè w Indrinici. Ni so ga poslali tej kapetan tu-w no vasico, ka na ma ji'mè da Chialmis, bli'zu Nimis anu ito an je pragnal te težke lita tu-w weri. Ito an jè ostai dardu lèta 1955 ko veškul Zaffonato jè ga poslàl gorè w Učji. Itadej tu-w Učji jè bilu vec’ ka 4 stu judi, hudi'l nu-tar ričet mišo te osojski jèru; dèlal karjè pa miinih anu ko jèru ni mògal an pa podiwal te martve. Za ka-rstit otroke anu za se pora- magal wsèn anu an bil rudi vèsèl. An jè se wstavil tu-w Učji dardu lèta 1977, ko ni so ga poslali do w Prestento bli'zu Cewdada. Iten an jè se wstavil 6 lit anu od ito an šel nu w Argentino tu ka so pa furlanavi. Ito an jè se wstavil dardu lèta 1988, ko ni so ga poklicali nazèt za tet dèlat jèru dò w Attimis. Pa ito an ni' stai di bent. Tu-w Porzus an nardil no malo cirkvico za Mado-no “De Sesule” - Madono ziz Sarpon - zajtò ka ito jè bila se pokazala Madonica ziz siirpon ni hc’iri'ci tu-w lètu 1855. Isa hčirica na bila šla za miinijo. Isa cirkvi'ca injan to jè tej dan mali santwarjo tu ka grejo karjè judi. Bli'zu ise cirkvi'ce don Vito an jè bil počal narejat no hišo za pelegrine. Za njaga merite don Vito an jè bil Monsignore anu Kavalir od Repiiblike. Na funaral jè bilu karjè judi, karjè tih učarskih, vec’ ka patarduw jèruw anu òbadwa veškula, Battisti anu Brollo. Ni so ga pog’-ali tu-w Porzus bli'zu cirkvi'ce Madonice ziz sa-rpon. Da Bug mu dejtè nò dò-brè puCuwalu. L.N. Bil jé te parvi anu te zadnji jèru tu-w Učji, wstavil se jé 22 léti Jè wmor don Vito Ferini Slika iz Koiindrina 2003 čat jiidi so mèli pri't ta-w Osojane. Itadej utruce so mèlu je karstit te parve dni anu ni so je diwali nu w korbo anu ziz wsèmi slèti ni so hudi'li ta-čiz Kami'co. To se narealu, da kada kaki utru-čec’ wmor po poti. Jè bila škula paro maestre so se pradiwale po go-stin zajtò ka ni ni'so téle ostat tu-w Učji. Ni' bilu liici, ni' bilu telefona, ni bilu wode anu poti si bile slabe. Itaku to jé bilu tu-w Učji, ko dušal don Vito Fe- rini. Un an ni se wštrašil anu radè an jè bogal veškula.. So mòrè ričet, da don Vito to jè bil te parvi anu pa te zadnji jèru tu-w Učji. Izdè an jé se wstavil 22 lèti. Dèlu tu-w isèj vasici ni mane’al. An jé si zavil gorè rokave anu an se g’al dèlat. An jè tuliku dèlal. ka tu-w létè 1964 an jé bil wzé nardil to nòwo cirkuw, bli'zu pa kanoniko anu latarijo anu pot ka od vase na pèjé dardu ta-h ti stari carkvé. An jè barai anu dorivai mét parokjo: te sveti to jé Sint’Antunih anu fjésta jé 13 dnuw jiinja. An jé barai anu an dorivai mét dwa učinika anu pa azilo. Utruce so bili tu-w škuli cèl din anu ni so mugle pa jèst: za isò si mislil wun. An dèlal karjè anu an dorivai mèt telefono, liič, anu an zdèlal og’iit méjo te din ka jè bila fjèsta Sint’Antuniha, da jiidi moréjté prahajat pres pro-pužnice. Za jiidi to bil več nikòj dan oča: an skàrbèl za wse. An zdèlal mèt tin starin pinzjun, otroke an ganjal w škulo anu c’i to bilu za pomagat an ni se tezal nazèt. Ziz njaga makinjo an jè wudel jiidi òkul tih ufucjuw alibòj dò w ošpodal, an po- Cosa succede a Cividale - Kaj se dogaja v Cedadu “L’ospedale come modello della sanità regionale” L'ospedale di Cividale come modello della linea sperimentale che la Regione intende seguire in ambito sanitario. E' l'annuncio dell'assessore regionale alla sanità Gianni Pecol Cominotto dopo la visita, avvenuta mercoledì 5 novembre, alla struttura ducale. La strada che intende seguire l'assessorato, attraverso una revisione della legge 13, è quella di garantire agli ospedali minori i servizi minimi, come il Pronto soccorso aperto nelle 24 ore, un reparto per le prime cure, la Rsa, prevedendo anche un'integrazione con le strutture maggiori. E' quanto accade a Cividale, il cui nosocomio è collegato al S. Maria della Misericordia di Udine. "Alle funzioni di base garantite -ha promesso l'assessore -potranno essere aggiunti altri servizi tramite accordi di area con le Aziende sanitarie regionali". Mittelfest, a giorni il nuovo Cda Il consiglio di amministrazione deH'Associazione Mittelfest ha rimesso il proprio mandato e probabilmente già entro questa settimana verranno nominati i nuovi membri tra i quali sarà scelto il presidente, che di certo sarà indicato dalla Regione. Si fa insistentemente il nome, a questo proposito, di Paolo Mauren-sig, scrittore goriziano vicino a Illy nel corso dell'ultima campagna elettorale. L'intenzione è anche quella di istituire la carica di vice-presidente, che spetterebbe al sindaco di Cividale. Entrerebbero nel Cda anche Lorenzo Pelizzo, presidente della Banca di Cividale principale sponsor privato della manifestazione, e l’assessore provinciale alla cultura Fabrizio Cigolot, che faceva già parte del Cda. Entro dicembre poi si do- vrebbe arrivare a definire il nuovo organigramma tecnico-artistico. Nuovi corsi airinformagiovani Presso l’Informagiovani di Cividale sono aperte le pre-iscrizioni per i seguenti corsi: corso di conversazione in lingua tedesca, corso di Inglese-English songs, corso di dizione e tecniche di lettura, di fotografia, di chitarra, di teatro, di scrittura creativa, di cucina etnica. I corsi verranno attivati solo in presenza di un numero minimo di partecipanti. Per informazioni contattare l’Informagio-yani allo 0432/710360. Kronaka Bohloni don Rinaldo! Za senjam vasi, “Opasilo”, pa-rjatelji iz Jagnjeda so gaspuodu Rinaldu Gerussi šenkal za 25 lie-tinco, odkar je zmolu njega parvo sveto maso ’no plaketo. Ljudje iz gorskih vasi so mu puno hvaležni zaki Ceglih jih je malo, on skarbi za nje, ku de bi bli adna velika skupnost. Vsako parvo nediejo v miescu zmole za nje sveto maSo v cierkvi svetega Sinklavža v Ja-gnjedu an tuole je zlo lepuo, zlo important saj takuo se morejo ljudje ušafat, spreguorit an videt pa-rjatelje, ki Cene niemajo parlo- žnost jih srečat. La piccola comunità di Jainich ha voluto ringraziare con unti targa il suo parocco, don Rinaldo Gerussi. in occasione del suo 25. di sacerdozio. Don Rinaldo, pur dovendo "coprire” due parrocchie, quella di San Leonardo e quella di San Paolo a Stregna, trova il tempo di dire le sante messe anche nelle chiese delle comunità più piccole, e così ogni prima domenica del mese celebra una messa nella chiesa di San Nicolò a Jainich. 1 paesani apprezzano molto questo: per loro non è solo un momento di preghiera, ma anche un’occasione per incontrarsi, per vedersi. E’ un modo per non sentirsi abbandonati pur avendo scelto di vivere in un piccolo paese che risente, come molti altri delle Valli, del continuo .spopolamento. E’ anche un momento di ritomo a casa per quelli che per vari motivi hanno dovuto andare a vivere altrove. Per questo sono davvero molto riconoscenti a don Rinaldo che ha cura di loro come se fossero una grande comunità. Pranzo in compagnia per gli amici di Azzida Ti piacerebbe andare a pranzo, magari con una bella compagnia, con musica, giochi, scherzi e tanta allegria? Allora fa al caso tuo l'invito che il Comitato per Azzida fa in primo luogo ai paesani, e poi anche agli amici dei paesani, per lunedì 8 dicembre. 11 pranzo in compagnia si terrà presso la trattoria da Scozzir a Faedis. Iscrizioni presso trattoria Rinascita di Azzida entro il cinque dicembre (adulti 19 euro, bimbi fino ai 12 anni 9,50 tutto compreso - posti disponibili 120). cevuto le visite di Silvia che frequentemente non ha mancato di far sentire la sua solidarietà, magari con un saluto ed un sorriso, dimostrando così la sua sensibilità, una dote questa che senz’altro l’aiuterà molto (ma aiuterà anche i suoi futuri pazienti) nella sua professione. Il sogno di Silvia? Ope- rare nelle Valli del Natiso-ne, magari come guardia medica. E così ancora una volta appare l’attaccamento alle sue origini, l’amore per la gente delle valli che le hanno trasmesso il suo papà e la sua mamma. Congratulazioni ed auguri, Silvia, auguri di cuore anche da parte nostra. AI mio monte Matajur Dalle tue alture domini le valli sottostanti E quando splende il sole ti specchi nel mare di Grado [pittoresca città intrisa di storia e antichità Seduta tra i fili d’erba alta che il venticello muove Ripenso ai ricordi della mia infanzia felice Rivedo la nostra gente forte e fiera che cantava [le bellissime canzoni beneCane Falciando e rivoltando il fieno odoroso al sole Che inebriava le narici Ora c’è solo silenzio... Ma d’estate arriveranno i turisti, curiosi ad ammirare | il tuo splendore Ma mancano quegli uomini e donne forti, che pulivano [il tuo manto Le mucche al pascolo con i suoi pastori Tintinnavano le campanelle legate al collo che il vento [ trasportando produceva un suono soave Adesso fischia il vento sibillino tra le rocce nude [nel silenzio della notte cullando le stelle alpine Con il mio cuore fanciullesco da donna matura Scendo con le lacrime agli occhi, i sentieri scoscesi Osservando il cielo di mille colori Rivedo una figura tanto amata che mi sorride dal cielo [rapita dai ricordi che stringono il mio cuore Sento ferite e sgomento per questo abbandono Gemuska E in casa Ruttar ben due lauree! Silvia, laurea in medicina Evelino Matte-iig di Ponteacco e Silvana Stanig di Merso inferio- *. • re possono essere davvero soddi- ! sfatti. La loro Sii-via si è laureata brillantemente, ; infatti ha sfiorato il 110 in una facoltà non certo j facile come quella di medicina. Dopo aver frequentato con successo l’università a Udine, il 17 ottobre scorso ha discusso la tesi “Il volume telediastolico del ventricolo destro quale indice di precarico nel paziente sottoposto a trapianto di fegato”. A festeggiare la neo dottoressa papà e mamma, la sorella Chiara, universitaria anche lei pre- so la facoltà di economia e commercio, parenti ed a-mici. Ma a gioire per il successo scolastico di Silvia sono anche molti pazienti delle nostre valli che, ricoverati presso il policlinico di Udine hanno ri- Laurea in Ingegneria gestionale Anche Beiinda è dottoressa! Giovanni Ruttar e Lucia Sibau possono davvero essere orgogliosi dei propri figli! Infatti Èva si è laureata in Medicina il 28 marzo, mentre il 2 ottobre scorso è stata la volta di Edoardo, che si è laureato a Udine in Informatica, con una tesi dal titolo:”Portali di servizi per studenti universitari nel quadro evolutivo delle condizioni di vita e di studio degli studenti: progetto e realizzazione di un prototipo sperimentale di servizi ad accesso multicanale e personalizzato.” La tesi riguardava lo studio dell’evoluzione dello stile di vita degli studenti u-niversitari, messo in relazione con gli strumenti informativi telematici (portali e siti internet delle Università) a loro disposizione. Particolare attenzione è stata posta sulla rispondenza degli strumenti alle effettive esigenze di mobilità degli studenti. Questi ultimi, infatti, hanno espresso una sempre maggior necessità di accedere alle informazioni dagli strumenti più sva- Eva in Medicina, Edoardo in Informatica ati (computer, telefoni ■llulari, computer palmari, c.). Sulla base di ciò sono ate elaborate proposte di iglioramento per alcuni li e, in particolare, è stato iluppato un prototipo sul-base di enologie rilizzate i Univer-tà di fama o n d i a 1 e jali Yale la Collibia U-iversity, ìe perette di iconosce-” lo stu-‘IIte e for-irgli ìforma-oni per-malizza- Sabato 4 ottobre i due dottori sono stati degnamente festeggiati da parenti, amici e compaesani a Ie-sizza, paese natale dei genitori. A entrambi le nostre migliori congratulazioni! Il 16 ottobre scorso, presso l’Università degli Studi di Udine si è felicemente laureata in Ingegneria Gestionale - indirizzo Meccanico, Beiinda Canalaz, originaria di Liessa di Grimacco, che da qualche anno oramai vive a San Pietro al Natisone. E stata davvero una bella giornata di festa per la neodottoressa, che ha discusso la sua tesi dal titolo “Indagine sulla lavorazione di stampi per elementi ottici" prima di poter festeggiare l’ambito traguardo con la mamma Elvira (Kokocuova di Costne), suo fratello Ruben e tanti parenti e amici; senz’altro un pensiero Bel inda lo avrà dedicato a suo papà Beppe (KatinCni di Liessa) che sarebbe stato molto orgoglioso di vedere sua figlia coronata con l’alloro. Si congratulano con Be- iinda per questo felice evento anche la nonna Rosina, originaria di Cepleti-schis, e gli amici di Liessa che le augurano, ed a loro ci u-niamo noi tutti, un futuro lavorativo sereno e ricco di soddisfazioni! Četrtek, 13. novembra 2003 Risultati 1. Categoria Colloredo M. Albano - Valnatisone 0-1 3. Categoria Lib. Atl. Rizzi - Audace 0-1 Moruzzo - Savognese 2-1 JUNIORES Buttrio - Valnatisone 1-3 Allievi Udinese - Valnatisone 4-4 Giovanissimi Valnatisone - Azzurra 4-2 Esordienti Valnatisone - Savorgnanese/B 3-1 Pulcini Azzurra/A - Audace/A rinv. Azzurra/B - Audace/B rinv. Amatori Ediltomat - Valli Natisone 3-0 Osteria al Colovrat - Colugna 2-2 Filpa -Piaino 7-0 Poi. Valnatisone - Mar/ter 2-1 Calcetto Longobarda - Merenderos n.p. Merenderos - Hidroclima (ree.) 4-1 Il santo e il lupo - Zomeais 8-4 Amsterdam Arena - S. Marco 9-5 Solerissimi - Bar al Ponte n.p. 5 Eglio - Paradiso dei golosi 3-5 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Sedegliano 3. Categoria Audace - Majanese Savognese - Ciseriis JUNIORES Valnatisone - Chiavris Allievi Valnatisone - Gemonese Giovanissimi Rangers - Valnatisone Esordienti Chiavris - Valnatisone Pulcini Serenissima/A - Audace/A Serenissima/B - Audace/B Amatori Valli Natisone - Bagnaria Arsa Versa - Osteria al Colovrat Friulclean - Filpa Poi. Valnatisone - Ravosa Calcetto Merenderos - Poi. Valnatisone Pizz. Moby Dick - Il santo e il lupo 5 Eglio - Amsterdam Arena Blu Lions - P.P.G. Azzida Paradiso dei golosi - Rualis Riposa: Bar al Ponte S. Quirino Classifiche 1. Categoria Buttrio 19; Valnatisone*, Reanese, Lumi-gnacco 15; Buonacquisto 14; Risanese, Sedegliano 13; Colloredo, Monte Albano 11 ;Comunale Faedis*, Cassacco 9; Riviera, Flumignano 8; Nimis, Chiavris 7; Tre stelle 5; Como 4. 3. Categoria Azzurra, Maianese 10; S. Gottardo 9; Moruzzo*, Stella Azzurra* 7; Audace*, Serenissima*, Savognese. Lib. Atl. Rizzi 6; Moimacco, Fortissimi 5; Ciseriis 4; Savor-gnanese*1. JUNIORES Buttrio 13; Corno 10; Valnatisone* 9; Chiavris* 8; Tavagnacco* 7; Martignacco, Com. Lestizza*, Tre stelle’, Trivignano* 6; S. Gottardo* 5; Fortissimi* 4; Cussignac-co*, Reanese* 1 ; United Cussignacco 0. Allievi Sanvitese, Sacilese 24; Itala S. Marco 23; Ancona 19; Gemonese 16; Tolmezzo 15; Caneva, S. Giovanni, S. Luigi 14; Valna-tisone13; Domio 11; Donatello* 10; Udinese* 8; Ronchi 7; Ponziana, Sevegliano 6; Palmanova, Muggia 3. Giovanissimi Savorgnanese 16; Moimacco 15; Serenissi- ma 12; Chiavris 8; Rangers, Azzurra 7; Valnatisone, Gaglianese 6; Fortissimi/B 3; Reai Feletto, Centrosedia* 2; S. Gottardo* 0 . Amatori (Eccellenza) Ediltomat 8; Mereto di Capitolo, Bagnaria Arsa 7; Anni 80, Termokey 6; Bar Corrado 5; Valli del Natisone*, Baby Color 4; Centro Com. Risorgive*, Carpacco, Ziracco, Warriors, Torean 3; S. Daniele 2. Amatori (2. categoria) Rd Group 8; Colugna 7; Bicinicco, Risano, Millenium, Car. Tarando, Corno 5; Osteria al Colovrat, S. Vito al Torre 4; S. Lorenzo, Carioca 3; Versa 2. Amatori (3. categoria) FilpalO; Beivars 9; Rist. Ghigholò 8; Maxi discount 6; Poi. Valnatisone 5; Pizz. da Raffaele, Piaino; Alla terrazza 4; Mar/Ter 3; Friulclean, Moimacco 2; Orzano 0. Le classifiche dei campionati Juniores, Giovanissi-mi e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La massima punizione di Matteo Tomasetig regala la vittoria esterna sul Libero Atletico Rizzi Riscatto dell’Audace su rigore Successo a Colloredo per la Valnatisone, la Savognese inciampa sul Moruzzo - Juniores ok contro il Buttrio Gli Allievi bravi a recuperare sull Udinese - Tra gli amatori vincono solo Filpa e Polisportiva Valnatisone rjS& A banca (' L —,., L.l II. , ; -L-’. —I AUDX-C S. tEWfcij Dopo la sosta forzata a causa del maltempo la Valnatisone ha ripreso la sua marcia nel campionato di Prima categoria a Colloredo di Monte Albano. 1 ragazzi allenati da Claudio Baulini sono tornati a casa, grazie ad un’autorete, con tre punti meritati. Mercoledì 19 novembre, alle 20.30, a S. Pietro giocherà il recupero con la Comunale Faedis. In Terza categoria la Savognese, impegnata sul campo di Moruzzo, è passata in vantaggio per prima con la rete siglata da Gianluca Buzzi. I padroni di casa hanno prima pareggiato e poi conquistato l’intera posta in palio. Pronto riscatto dell’Audace di S. Leonardo che ha espugnato il campo udinese del Libero Atletico Rizzi. La partita è stata giocata a buon ritmo, a fare la differenza alla mezz’ora della prima frazione di gioco ci ha pensato Matteo Tomasetig che ha trasformato un calcio di rigore. La massima punizione era stata concessa dal direttore di gara per l’atterramento in area udinese del centrocampista biancazzurro Matteo Braidotti. 1 ragazzi valligiani allenati da Marco Maran hanno saputo mantenere il gol del vantaggio fino alla fine della partita. Sono tornati in campo anche gli Juniores della Valnatisone che con la doppietta realizzata da Daniele Bastiancig e la rete di Nicolas Crainich hanno superato a Buttrio l’attuale capolista. Vincendo la partita di recupero con il Tavagnacco i ragazzi guidati dal tecnico Pietro Gremese potrebbero insediarsi solitari in testa al gruppo. Nella trasferta di Chio-pris-Viscone, ospiti dell’Udinese, gli Allievi della Valnatisone hanno disputa- to una buona partita. I nostri ragazzi hanno per ben due volte recuperato il dop- Cristian Trusgnach, centrocampista dell’Audace pio svantaggio andando a segno con Mattia Iuretig, autore di una doppietta, e con Francesco Cendou e Lorenzo Parente, costringendo gli avversari alla divisione dei punti. Nonostante l’inclemenza del tempo gli Esordienti della Valnatisone sono scesi in campo sabato 8 pomeriggio per affrontare la Savorgnanese/B. I ragazzini allenati da Gianni Dreco-gna hanno superato gli avversari grazie alle due reti messe a segno da Manuel Primosig ed alla rete di Nicola Spagnut. Sono state invece rinviate ad oggi pomeriggio, giovedì 13, le partite delle squadre A e B dei Pulcini dell’Audace. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ha ammainato bandiera in casa della prima della classe, l’Edilto-mat. L’Osteria al Colovrat di Drenchia della nuova presidente Dolores Tomasetig, è partita in attacco centrando la traversa del Colugna con Massimo Gus ed un palo con Stefano Du-garo. Alla mezz’ora ha fatto centro con Alberto Para-van. Nella ripresa gli ospiti hanno pareggiato, ma Edo Drecogna al 20’ ha riportato avanti i valligiani. AIO’ dal termine il Colugna ha pareggiato su calcio di rigore. Continua la marcia inna-restabile e solitaria in testa alla classifica del campionato di Terza categoria della Filpa di Pulfero che sul terreno di Podpolizza ha travolto la malcapitata formazione del Piaino. La goleada pulferese è stata firmata dalla tripletta di Carlo Liberale, dalla doppietta dello sloveno Alen Dzuz-danovic e dalle reti messe a segno da Cornelio e Delli Santi. La Polisportiva Valnatisone di Cividale ha dominato la partita con la Mar/ter andando a segno due volte con Massimo Di Nardo. Nei minuti finali i ragazzi allenati da Maurizio Boer hanno subito il gol degli avversari. Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque i.Merenderos di S. Pietro al Natisone hanno recuperato la partita con l’Hidroclima. I valligiani hanno segnato le reti del largo successo con Mauro Corredig (autore di una doppietta), Cristian Onesti e Gianluca Gnoni. Vittoria anche per la formazione de II santo ed il lupo che ha avuto la meglio sul Zomeais grazie alla quaterna di Mauro Clavora, alla doppietta di Ervin Kavčič ed ai gol di Roberto Clarig e Marco Carlig. In Terza categoria il Paradiso dei golosi ha superato il 5 Eglio con la tripletta di Patrik Birtig e le reti di Michele Dorbolò e Marco Bassetto. L’Amsterdam Arena ha travolto la S. Marco con la cinquina di Patrick Chiudi, la doppietta di Federico Crast ed i gol dei fratelli Almer ed Elmir Tiro. La P.P.G. Azzida infine ha osservato il previsto turno di riposo, (p.c.) Vittoria sudata dei Giovanissimi della Valnatisone Contro la coriacea Azzurra un Tropina in gran forma Giovanni Tropina, autore di una tripletta VALNATISONE 4 AZZURRA 2 Valnatisone: Alessandro Filaoro, Agostino Panzani (Francesco Ruc-chin), Isacco Chiabai (Alex Venturini), Luca Passariello, Andrea Chiabai, Luca Loszach (Matteo Specogna), Domenico Polverino (Marco Butterà), Riccardo Cedarmas, Michele Mia-no (Ruben Chiabai), Al-medin Tiro, Giovanni Tropina. A disposizione: Simone Tomasetig e Fabrizio Coszach. Merso di Sopra, 9 novembre - Alla fine della gara la vittoria è andata alla formazione Giovanissimi della Valnatisone che ha superato una tenace Azzurra di Pre-mariacco. Sembrava tutto facile per i ragazzi lo- cali guidati dalla panchina dal tecnico udinese Giovanni Cesaria che, dopo soli 3’, minuti si portavano in vantaggio grazie alla rete messa a segno da Giovanni Tropina che concludeva u-na veloce azione mandando il pallone ad insaccarsi nella rete avversaria. Pronta la reazione dei ragazzi ospiti allenati da 1- vano Micelli, che dopo alcuni tentativi infruttuosi trovavano la via per il gol. Lo scatenato Tropina al quinto minuto della ripresa riportava momentaneamente in vantaggio i suoi compagni. Al 10’, a seguito di un calcio piazzato dal limite dell'area locale, gli ospiti riagguantavano il pareggio. Tutto da rifare per le due contendenti, che si davano battaglia per segnare la rete vincente. Mancavano solo dieci minuti alla fine delle “o-stilità” con le due squadre avviate verso un pareggio quando la Valnatisone trovava con una bella conclusione di Tiro lo spiraglio giusto segnando la terza rete. U-na manciata di minuti più tardi Giovanni Tropina metteva al sicuro il risultato realizzando la sua terza rete personale. Gli ospiti non si davano per vinti, sfiorando in due occasioni il gol. Segnaliamo nelle file dell’Azzurra le buone prove fomite dai gemelli Mario e Dragan Mamu-sa, che vivono a Cosizza di S. Leonardo. Con il terzo successo ottenuto nel campionato la squadra del presidente Daniele Specogna si porta a quota nove punti in classifica. 1 ragazzi locali hanno ancora molto da lavorare ed imparare per migliorare il gioco di squadra. Paolo Caffi Kronaka “Povarvi me, Felicita” Felicita Funkjova iz Var-ha, ki pa je po rodu Karjuo-lova iz Flostnega, je nimar imiela opravila z otruok. Parvo je zredila kupe z nje možam, ki je biu Bepo Fun-kju, nje veliko družino: dva puoba, Giovanni an Luciano, an pet CeC: Maria, Giuliana, Paola, Pinuccia an Anna. Potlè otroc so zrasli, se oženil an Sli po sviete malo-manj vsi. Kajšan pa je ostu tle doma, an kar je imeu otroke, nona Felicita jih je pru zvestuo povarvala. Lieta so Sle napri an tudi navu-odi so zrasli an imiel otrokè, takuo nona Felicita je ratala nona bis. An tele krat se nie potegnila nazaj, Ce je trieba varvat te male, pranavuode, Felicita jih prime v naruoCe an lepuo jih cinga, dokjer na miemo za-spiejo, al pa jim prave kake pravce... An Ce nie pranavu-odu, so pa otroc druge Zla- hte... An takuo tele krat ima v naruoCju Gabrielna, ki je otroCiC od Caterine Trus-gnach, ki ima nje koranine par Cekovih v Malim Gar-mike an v Petamiele. Ljubezan do otruok ji na parmanjka mami, noni an bižnoni Feliciti, Buog ji di pa še zdravje an moči Se pu-no an puno liet za povarvat tele male an potroštat te velike, ki imajo sreCo imiet Sele par sebè njih mamo. Je biu serijam svetega Guština na Barcah nad Sauodnjo, ku vsako lieto na konac vošta, na 28. Se je zgodilo puno liet od tegà. Tisti dan so požegnal nov kip, novo statuo svetega Guština, ki jo je naredu Angelo Carlig - Jakopinu iz Ahtuce. Nesejo jo Mario Carlig - Karličove družine z Bare an Giovanni Chiabai iz Ahtuce. Ta za njim se videjo dva puobčja, ki sta pa Daniele Zabrieszach an Daniele Cromaz. Bla sta zlo ponosna (orgoljožasta), saj sta bla nunca novega kipa, nove statue njih svečenika, ki kupe 's sveto Lucijo an svetim Danielam je v njih cierkvici an varje njih vas an ljudi. Lepo fotografijo nam jo je posodila Daira Crainich, ki iz garmiškega kamuna je paršla za neviesto na Barcah «' r< Burnjak v Gorenjim Tarbju Sladčine za Kanalsko Na lietošnjem Šurnjaku je biu an lietos “sladki kotiček”: vsieh sort, an puno, zaries puno, sladcin, ki so jih napravle žene iz Gorenjega Tarbjà, mame an none otruok, ki hodejo v dvojezično Suolo v Spie-tar. Takuo, ki je že navada, so jih ponujal vsiem tistim, ki so se tiel posladki-et an le grede narest kiek dobrega, saj vse kar so dal za Ion, je šlo v Buog ime. Lietos, takuo ki so želi-el vsi organizatorji (Gorenj tarbjan, Pro loco Tri- bil superiore/Gorenj Tarbi, Planinska družina Benečije, Beneške korenine, skupina alpinu Sriednje), je Slo za pomagat Kanalski dolini, ki je potarpiela veliko škodo na konac vošta, kar je bla tista huda poplava. Zbralo se je 620 evru parbližno, ki jih dajo mon-sinjorju Nisiu Matteucig, on poskarbi kakuo jih pametno ponucat. Se ankrat Bohloni vsiem, tistim, ki sta napravli sladcine an tistim, ki sta jih pokušal an pustil kiek za Ion. SOVODNJE Mašera Žalostna novica Za nimar nas je zapustila Ermenegilda Massera udu-ova Loszach. Imiela je 80 liet. Gilda se je rodila v Guolacovi gor ti družini, za neviesto je paršla pa v Dri-jatovo družino. Do zadnjega je stala dobro. Vidli so jo v nediejo par maš zdravo an kuražno, ku nimar. Drugi dan, v pandiejak 3. no-vemberja, so jo ušafali martvo tan doma. Za venčno je zaspala tu sne. V žalost je pustila hči Elviro (druga hei Marisa ji je že umarla), brata, sestre, navuode an vso žlahto. VenCni mier bo počivala v domačih tleh, par Mašerah, kjer je biu nje pogreb v sriedo 5. novemberja popu-dan. Ceplešišče Hitra smart Na naglim je umaru Giuseppe Martinig. Biu je Se mlad mož, saj je imeu 62 liet. Giuseppe je živeu v Zvi-ceri, pogostu pa se je vraCu damu, v rojstno vas. Tele krat se je biu varnu damu za Vaht. Je še maru postro-jit nomalo rojstno hišo, kjer, odkar mu je bla umarla mama, nie živeu vic obe-dan, saj Giuseppe ima še adnega brata, ki pa živi dol v Avstraliji. Vasnjani so viedli, de je biu doma tele dni an kar ga nieso vidli ku po navad, so poklical na pomuoC an šli v hišo, kjer so ušafal buoge-ga moža martvega na tleh. Giuseppe bo seda za nimar poCivu doma, v Ceple-šišCu, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 10. novemberja popudan. PODBONESEC Bjača / Gniduca Zapustila nas je Marcella Lenkcjova V Cedajskem Spitale je zapustila tel sviet Marcella Lauretig, uduova Raccaro. Imiela je 75 liet. Marcellina, takuo so jo vsi klical, se je rodila v ve-liki Lenkcjovi družini v Gniduci. Bluo je devet otruok, parvo je umarla Rosalia, potle od novemberja ‘90 do junija ‘92 so umarli tarje brati: Bepo, Ti-nac an Vittorio. Lieta 1997 je zapustu tel sviet Toni. Seda je umarla še Marcelli- Nedelja 16. novembra TRADICIONALNI POHOD PO VERTOVCEVIH POTEH 2003 Se dobimo ob 8.00 pri hrastu na Ustjah Za druge informacije: Tič Ajdovščina (tel. 00386 3663900) Planinsko društvo Ajdovščina ■5- na. Ziviela je z možam, ki je biu Vinicio iz BjaC, po sviete. Potlè so se varnil v BjaCa an tle so zrasli njih otroc Graziella, Marisa an Valter. Kar Vinicio je umaru, Marcellina je ostala sama tan doma, pa nje otroc so jo nimar hodil gledat. Zadnje cajte je puno pretar-piela an seda Buog jo je ri-ešu. Na telim svietu je zapustila nje otroke, zete Tina an Gianpaola, neviesto Gi-ovanno, navuode Saro, Tanjo, Mattia an Deano, pra-navuodo Victorio, sestro Marijo, brate Renza an Petra, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Landarje v saboto 8. novemberja popudan. All’età di 75 anni ci ha lasciati per sempre Marcella Lauretig, vedova Raccaro. Marcellina era della famiglia Lenkcjova di Gui-dovizza, che nel giro di pochi anni ha visto morire cinque dei nove figli. Ora, con la morte di Marcellina sono rimasti in tre. Dopo aver vissuto all’estero, Marcellina ed il ma- rito Vinicio sono tornati a vivere nel paese di lui, a Biacis, dove sono cresciuti anche i loro figli Graziella, Marisa e Valter che non hanno mai lasciato la loro mamma sola, soprattutto dopo che era morto il marito e papà. Ed i figli le saranno per sempre grati di quello che ha fatto per loro, per gli insegnamenti che ha dato loro anche nei momenti in cui la malattia non le risparmiava grandi sofferenze. Marcellina ora riposerà a San Giovanni d’An-tro dove proprio in tanti, nonostante la pioggia, le abbiamo dato il nostro ultimo saluto sabato 8 novembre. I figli con le loro famiglie ed i parenti ringraziano tutti coloro che sono stati loro vicino in questa triste circostanza. Landar Zbuogam Walter Žalostno je, kar an otrok ostane brez njega tata. Zapustu je tel sviet Gualterio Marseu, Walter za vse. I-meu je samuo 44 liet. Huda boliezan ga je ukradla mladi ženi Tiziani, majhanemu puobcju, Raffaele, ki ima samuo šest liet, mami, bra-tru, sestram, tašči an vsiem v družini, pa tudi parja-teljam an zboru Nediški puobi, kjer je pieu. Walter je imeu puno parjatelju zak je znu stat z ljudem, zak je imeu veliko sarce. Ki dost so ga vsi imiel radi se je videlo na pogrebu, ki je biu v Landarje v torak 11. novemberja. V mieru poCivi, Walter. PRAP0TN0 Obuorča Žalostna novica “Je pru usoda, deštin”, takuo smo jal an tele krat, kar smo zaviedel, kakuo je umaru Giordano Zottig iz Obu-orče. Giordano je imeu samuo 58 liet. Vozu se je z avtom, kar so ga ustavli karabinjerji. Oparu se je na ograjo, ki je blizu cieste, kar je padu na harbat. Ostu je martu na mest. Zgodilo se je v Cetartak 6. novemberja. Njega pogreb je biu v saboto 8. v Obuorči. V žalost je pustu ženo, otroke, družino an vso drugo žlahto. DREKA Praponca Oblietinca 6. novemberja je bluo 23 liet, odkar je umaruVin-cenzo Prapotnich, Vencelj Stengarjou iz Praponce. Z ljubeznijo an žalostjo se na anj spominja hci Bruna taz Avstralije, ki nam je posja-la tud njega sliko v spomin tistih, ki so ga poznali. JL , ^/V//\7sfó jih prave... Giovanin je biu huduo bolan. An dan je poklicu v kambro njega ženo Milico an jo vprašu če mu more parnest nomalo gorkega mlieka. Zena je šla subit v Stalo must kravo Bižo an mu zauriela ’no veliko cikero mlieka, pa za mu dat nomalo kuraže je doložla notar dva bičerina žganja an mu je povie-dala, de je pomuzla kravo Bižo, ki daje dobro mlieko. Potlè, ki ga j’ zvestuo po-piu, Giovanin je jau ženi: - Draga Milica, kadar ist pojdem na te drugi sviet, naredi vse kar češ, ampak na stuoj nikdar predat krave Biže, ker obedna druga krava ti na bo dajala tajšne- ga dobrega mlieka! *** Adan mičken ruski otrok je vprašu njega očeta: - Tata, Stalin je biu an pridan mož? - Ne, je biu Zleht. - An Lenin, je biu pridan al pa žleht? - Lenin je biu pridan. - Pa Gorbačov an Putin, a so pridni al pa žleht? - Kuo ti morem odguorit? Nieso migu umarli! • *** Dva parjatelja sta se pogovarjala. - Al vieš - je jau te parvi - de vsako nu-oč runam strahotne sanje? Sanjam de Valeria Marini stope v mojo kambro slie-čena malomanj do nazega! - An tiste kličeš strahotne sanje? - Sigurno! Zatuo ki zalautne takuo močnuo vrata, de se zbudim na Zlah! *** - Mama, mama, v kambri od dikle je an foresti mož sliečen do nazega! Veliki šok v izbi, kjer gaspodinja an nje parjateljce so pile čaj. - Nu, nu, na bodite takuo prestrašene, ker sem vam naredu an škerc! - je nadu-žno poviedu otrok -Tam v kambri od dikle nie obednega fo-reštega moža, je tata! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK SeZana St. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Assodato all'USPI CERCASI casaVon giardino per persona singola zona Valli del Natisone. Telefonare al 347 1787350 (Marco) Pro loco VartaCa Savogna GRAZ mercatini di Natale (lunedì 8 dicembre) Per motivi organizzativi, chi non avesse ancora versato la quota di iscrizione è pregato di farlo al più presto rivolgendosi al bar Crisnaro di Savogna Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 14. DO 20. NOVEMBERJA Spietar tel. 727023 * Prapotno tel. 713022 Ukvetel. 860395 OD 15. DO 21. NOVEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Classe 1954 a raccolta! SABATO 29 NOVEMBRE, CENA E TANTE ALTRE COSE BELLE ANCORA Partecipate in tanti che saranno da concordare i festeggiamenti per i nostri primi tin- ecipc i fei quant’ anni! Per informazioni ed iscrizioni telefonare a: 0432/723014 - 723055 (Annamaria) - 709980 (Piciul) - 727517 (Zampa) An lietos Praznik malo-nah v Azli je biu pru liep. Ankrat tudi v Azli, ku po vsieh vaseh ki so dol za k-rajan v Nediskih dolinah so lepuo oCedli malone, so jih veriezal an obdielal, so notar diel kandele an potlè jih postavjal okuole po vasi za strast vasnjane. Seda Komitat za Azio je organi-zu an pravi senjam malo-na, ki ratava že tradicionalni Daž, ki se je liu ku iz škafa, nie ustavu nic an o-bednega, saj so tisti od ko-mitata lepuo postudieral preluozt senjam. Tam pod velikim tendo-nam je bla položena duga varsta malonu. Nie pru manjkala fantazija! 36 malonu an vsak drugaC od te drugega! Giurija je imiela ki ve-bierat, je bluo pru težkuo ree, keri so te narlieusi! V-si tisti, ki pa so parnesli njih predielan malon so i-miel ’no priznanje, an “rikonošiment”. Za vse tiste, ki so parsli se veselit pod tendon pa... sladeine z malonam, s kostanjam, brulé... ki so napravli organizatorji, vasnjani an parjatelji. Komitat za Azio pa prave vsiem vam, ki niesta bli gorè lietos, de na vesta, ka’ sta zgubil an de druge lieto vam konveni prid gor! “Ma al vesta, de bom imiela že dvie lieta?!” “Eh, Ce na bom ist skar-biela za tele rože... mama ima nimar ki za dielat, tata tudi an none pa Se vic... An kar san trudna, me povarje pa moja sestrica Agnese, ki ima osam liet (ženarja jih dopune), an me ima takuo rada, an tudi ist njo!” Al vesta, duo je tela liepa Cičica? Je Giorgia Scrigna-ro, ki živi du Remanzage an telo saboto, 15. novemberja, bo imiela dvie lieta življenja. Lepo fešto ji napravejo mama Monia Vasconi z Li-es, tata Silvano Scrignaro iz Barnasa, none Lucia an Delfina, sestrica Agnese. An vsi tisti, ki pridejo, se bojo pru lepuo veselil. Veseu rojstni dan, draga čicica! SVETA BARBARA * v nediejo 7. dičemberja ob 11. sveta maša v Spietre - ob 14. kosilo / vičerja v Galjane Za se vpisat: sedež Slovenci po svetu - Cedad (0432/732231); Patronat Inac Cedad (0432/730153) - al pa na številko 335 5497797 (Renzo) V Taminesu napravjajo tudi koriero za prid duon. Za se vpisat: Renata 071/776663 - Maria 071/771854 - Marino 071/774297 Cai - sottosezione Val Natisone domenica 16 novembre ASSEMBLEA E PRANZO SOCIALE . ore 9.00 ritrovo a San Pietro e partenza per Kobarid per una facile escursione. In caso di maltempo, santa messa alle 11.00 a San Pietro - ore 12.30 tutti alla trattoria “Alle querce” di San Pietro per l’assemblea ordinaria annuale ed il pranzo sociale V Ažli liep senjam malonu novi mataj u r četrtek, 13. novembra 2003 Kronaka Ogni zucca un miracolo! Dal campo di bocce di Azzida all’auto degli antenati, e tanto altro ancora, con una fantasia senza limiti! Bravi, bravissimi tutti i partecipanti!