v.'V/i c*5''' <$*/£ HMH
vsaki |	mm	m m mm ■■* M I
teden j ■ J	M M B I IB
v mesecu j	■ B	U	BB	|	■■	j
| I B II IB I MA j
i ■	■	m	mm	m	mm	I	^« i vrhove
■ *
| st. 1. Leto 1.1 Kulturno, telovadno in športno glasilo [ November 1924 |
Prosveta.
Našo kulturne, telovadne1 in Športne organizacije so bile do sedaj primorane objavljati svoje razprave, članke in notice po raznih delavskih listih. Na ta način je bil ves ta -dragocen materijal tako raztresen, da ni bilo mogoče ustvariti si pregledne slike o delovanju teh organizacij. Na drugi strani so pa Člani kulturnih organizacij naročeni na ene drugi zopet na druge liste, tako, da niso bili o stvari nikdar vsi obveščeni, če ni bila objavljena prav po vseh glasilih.
Uprava »Socialista«, ki se je odločila prepustiti svojo mesečno prilogo kulturnim organizacijam, nam je s tem hvalevrednim činom pripomogla objaviti ves material v eni celoti, kar bo kulturnemu in športnemu gibanju zelo v veliko korist.
Bili smo v resnici nujno potrebni enotnega tiska, kajti že za prvo »Prosveto« je došlo toliko lepega in nujnega gradiva, da nam že sedaj nekoliko primanjkuje prostora.
Prosimo vse funkcijonarje naših kulturnih in športnih organizacij naj skrbe da bomo »Prosveto« razširili med vse člane, kajti dobro čtivo bo nadomestilo marsikateri shod in predavanje, ki sedaj manjka vsled dragih železniških voženj.
Podružnice DTE in UDR, ter vaditelji omenjenih organizacij, naj pa list po prečitanju dobro shranijo, kajti objavili ibomo vse važnejše pravilnike in vaje, tako, da bodo imeli vedno celoten material pri ro-
Uredništvo »Prosvete«.
Joško Vrhove, načelnik DTE.:
Poslovnik za vaditeljske izpite DTE.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je med delavstvom Slovenije zelo razširjeno veselje do telodvadbe. DTE. ima že skoro po celi Sloveniji svoje odseke, ki povsod veselo de-
lujejo, kjer jim le razmere količkaj dopuščajo. V mnogih krajih so pa ovire za enkrat nepremostljive, ker ni najti za telovadbo primernega lokala in kjer ni dobiti niti najskrom-nejšega telovadnega orodja. Mislim, d smo si vsi na jasnem v tem, da bo te ovire končnoveljavno odpravil delavski pokret takrat, ko se zopet zedini v močno iti enotno falango.
Druga velika ovira je pa pomanjkanje dobro izvežbanih vaditeljev. Temu vprašanju se je na dosedaj polagalo premalo važnosti, kajti zavedati se moramo, da vsa dobra volja članstva in vse žrtve nič ne ponižajo, če nimate učitelja, tudi ni mogoče nikogar telovadbe naučiti. Prva in glavna naša naloga je, da si vzgojimo dober vaditeljski zbor, ki bo duhovno in moralno na taki višini, da bo služil ostalim telovadcem za vzgled in razredno zavednemu delavstvu pa v ponos.
Zato porabljam prvo priliko, ko nam je dala uprava »Socialista*4 gostoljubno na razpolago prostor v »Prosveti**, da objavim poslovnik za vaditeliske izpite DTE.
Poslovnik se glasi:
1. Strokovna izobrazba vaditelja DTE se vrši na treh toriščih:
a) pri podrobnem vzgajanju v enoti,
b) na okrožnih vaditeljskih tečajih,
c) na zveznih vaditeljskih tečajih.
Temu izobraževanju primerno se ugotovi strokovna dovršenost posameznika z:
a) okrožnimi,
b) zveznimi vaditeljskimi izpiti.
2.JSa predlog posameznih vaditeljev* izbere vaditeljski zbor enote najboljše telovadce-ke in jih imenujemo za vaditeljske pripravnike, oziroma voditelje-ice v področju, njegove enote.
a)	povoljno izvršeni okrožni vaditeljski izpit daje pravico vodstva v okrožnem in zveznem področju,
kadar ga pozove T. O. zveze ter nošnje vaditeljskega znaka dokler jc res član kakega vadit, zbora.
b) dobro izvršeni zvezni vadit, izpit velja za strožjo ugotovitev vaditeljske sposobnosti.
3 *. o.c uoločbe tega poslovnika so v ‘ naki meri obvezne in veljavne za člane in članice, tnoške in ženske vadit, zbore.
4. Vaditeljski izpiti in tečaji naj se vrše vsako leto odnosno kadar to določi :
a) za okrožne izpite okrožni Tehnični odbor,
b) za zvezine Tehnični odbor zveze.
5. O vsakem izpitu se vodi točen zanisnik; vanj se vpišeio vsa vprašanja in redi, ki jih je izprašanec dosegel. Zapisnik podpišejo vsi člani izvrševalne komisije in kandidat.
6. Vse poslovanje tičoče se izpitov vodi —edsednik komisije.
Vedenje kandidata naj bo napram komisiji dostojno kakor tudi komisije napram kandidatu če ne, ima predsednik pravico izpit prekiniti.
I.	Okrožni vaditeljski izpit.
Snov.
1.	Kandidat mora z izpitom dokazati:
da nožna in pravilno tolmači pokret DTE in da pozna v glavnih obrisih delavsko gibanje.
b) znanje Tyrševega telovadnega sestava in metode,
c) znanje zgodovine DTE slo-vensko-češke in najvažnejše telovadne zgodovine sploh,
č) da pozna organizacijo DTE in način poslovanja vseh funkcijonar-jev soloh,
d) da zna ravnati z orodjem in ve, kako mora biti opremljeno telovadišče,
e) da ima temeljne pojme o anatomiji telesa ter fiziologiji in higijeni telesnih vaj ter, da pozna predpise z." nrvo pomoč pri nezgodi in jih praktično uporabiti.
Priglasitev in pripustitev k izpitu.
1.	Priglasiti se mora kandidat le potom vaditeljskega zbora svoje enote..
Prijava mora obsegati:
a) ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva priglašenca,
b) opis dosedanjega delovanja v DTK in sploh v delavskem pokretu,
c) da je vsaj eno leto član DTE, najmanj pa mora biti 2 leti član „Svobode“.
To prijavi priglašenec sam, vaditeljski zbor DTE pa pristavi svoje mnenje.
4. Izpraševalna komisija sklepa z večino ali se sprejme priglašenca k izoitu ali ne.
5. O svojem sklepu obvesti komisija kandidata najkasneje v osmih dneh po preteku prijavnega roka.
Izpitna komisija.
6. Izpitna komisija sestoji:
a) iz predsednika, ki ga imenuje zvezni tehnični odbor in,
b) iz 4 članov, ki jih določi okrožni vadit, zbor izmed strokovnjakov svojega okrožja ali tudi iz drugih okrožij.
7. Izpitna komisija si razdeli snov tako, da izprašuje vsak član komisije P^ eno skupino predmetov. Skupine predmetov so:
1. Cilj in smer DTE pokret dela vstvn.
2. telovadni sestav in metoda,
3. zgodovina, organizacija, oprava orodja in telovadišča,
4. anatomija, fiziologija, higijeua, prva pomoč. Ako predsednik nima svojega predmeta, lahko stavi, če se mu to vidi potrebno, k vsakemu predmetu še svoje vprašanje.
Način izpraševanja.
8. Način izpraševanja mora biti tak, da se ugotovi teoretično in praktično znanje priglašenca. Teoretični izpit mora biti pismen in ustmen.
9. Za pismeni izpit določi komisi'- za vsakega kandidata po eno snov za celo vadbeno uro bodisi iz kateregakoli že oddelka. Snov mu naznani tik pred začetkom izpita. Pri ocenjevanju izdelane naloge upošteva, komisija pravilnost nazivanja, primernost in lepoto ter metodično razvrstitev vaj. Oblika pismene naloge pokaže tudi stopnjo splošne izobrazbe kandidata.
’ Pismeni izpit, ki naj traja eno do dve5uri, se vrši pod stalnim nadzorstvom članom komisije, ki morajo gledati na to, da so izdelki kandidatovi-'izključno lastno delo.
10. Ustmeni in praktični izpit nadaljujejo samo oni kandidati, ki so pismeni izpit dovršili povoljno. Ustmeni izpit se mora vršiti še isti dam
11. Pri teoretičnem izpitu morajo člani staviti vprašanja jasno in ne dvoumnO, ne smejo pa z vprašanji polagati, odgovora na jezik. Kandidat mora z odgovori dokazati, jasen proo-jed in razumevanje. Da se ugotovi kandidatovo znanje nazivo-slovia, se mu pokažejo vaje iz raznih strok, ki jih mora poimenovati in se mu imenujejo vaje, ki mu jih je izvesti.
12. Z praktičnim izpitom naj kandidat pokaže svojo telovadno iz-vežbanost in dokaže svojo zmožnost za vodstvo telovadbe sploh.
Izpit naj pokaže:
a) ali zna dano snov izvesti za poverjeno mu vrsto.
b) ali zna vaje, ki jih kaže, pravilno poimenovati,
c) ali zna vaje pravilno pokazati in tolmačiti,
č) ali je njegova telovadna izvež-banost tolikšna, da lahko vodi vsaj vrsto druge stopnje,
d) ali je toliko spreten o varovanju. da se mu lahko zaupa vsaka vrsta.
e) ali je vešč telovadne metode,
f) ali občuje z telovadci v so-drimii sloei,
g) ali zna vršiti svoj pouk temeljito.: pred vrsto izpregovoriti nago-'r"~ in predavati kratko predavanje.
Praktični izpit mora obsegati pouk redovnih vaj, prostih vaj, vaje na glavnih in stranskih orodjih, ter nekatere panoge lahke atletike. Koliko je kandidat praktično izvežban, pokaže z izvedbo danih mu vaj srednje težkosti na štirih glavnih orodjih in nekaterih panogah lahke atletike.
Razredovanje.
13. Kazredovanje je ta;no. Vsak odgovor razredujeta vnraševalec in predsednik komisije, in sicer s primernim številom točk od 1. do 10. Točke obeh znamko vanj seštejeta, delita s številom vprašanj in potem z dvema. Rezultat se vpiše kot veljavna znamka v zapisnik in sicer nad 8 točk z označbo (redom) „od-lično", 5 točk „s povoljnim“. pod 5 točk ,.z nezadostnim41.
14. Označevanju morajo slediti vsi člani komisije. Če bi se namreč oo^vila med znamko izpraševalca in znamko predsednika prevelika razlika, ima p-nvico sklepati cela komisija o pravilnosti te ali one znamke. Take sporne primere rešuje
komisija v odsotnosti izpraševanca z rrlasovanjem v katerem ima pravico glasovanja tudi predsednik.
(Dalje prihodnjič.)
Andrej Svetek I. kapetan UDE:
Vodstvo in uprava edinic UDR.
Razvoj organizacije je v glavnem odvisen od uprave dotične organizacije. Če je uprava dobra in točno funkcionira, je temeljna podlaga dana in organizacija ima vse predpogoje, da se lahko dobro in vstrajno razvije in širi.
Upravna stran naših organizacij je z malimi izjemami daleč zaostala.
Če pogledamo pri organizacijah njih občne zbore, sejo in sestanke, ■borno takoj opazili, da je rak rana naših organizacij slaba uprava. Poročila funkcionarjev ne podajajo prave slike društvenega življenja in občni zbor ne moro dati organizaciji navodil, kako zboljšati in razviti delovanje organizacije, čo niso člani na tem zboru slišali iz- I črpnega poročila o preteklem, po- j slovnem letu.
Jasno je, da taka površnost v upravi ogroža tudi redno delovanje višje padrejene organizacije; zveze ali saveza.
Ne odrekamo funkcionarjem pridnosti, železne volje in vstrajno-sti; manjka jim le za dobro upravo primerne vzgoje.
Zato bodi naša naloga vzgojiti vsaj edinične funkcionarje, da bodo razumeli z misel organizacije in kar je kardinalne važnosti, da bodo zmožni vzorno voditi upravb edinice.
Vsi ti razlogi nas silijo, da natančno obrazložimo naloge, ki iih ima vršiti vsak posamezni funkcionar edinice.
V naslednjdi poglavjih bomo razložili točno delo kapetana, ad jutanta (tajnika), blagajnika in intendanta (gospodarja).
Naloga naša bo, da bomo pričeli prirejati tudi upravne, zaeno z vaditeljskimi tečaji. Kot podlaga bodočemu delu in teoretični predpripravi pa naj služijo ta navodila:
1.	Sestava edinice.
Rdinica sestoji iz ene ali več čet, kateri načeluje kapetan. Tam pa, kjer ni mogoče ustanoviti v enem kraju več čet. tvori io čete iz najbližje okolice edinico. Najmanjša taktična enota je petorica, ki se-
\
stoji iz petih blizu skupaj stanujočih izvršujočih članov. Načelnik pe-torice se imonuje vaditelj. Tri pe-torice tvorijo vod z vodnikom na Čelu. Štirje vodi skupaj tvorijo Četo, kateri načeluje četnik.
2. Naloge vaditelja:
1. Točno izvrševanje sklepov.
2. Skrb za red in disciplino.
3. Redno obračunavanje prispevkov.
4. Oddajati petorična poročila vodniku.
5. Obveščati oh vsaki spremembi v petorici.
6. Vršiti redno vežbe in poučno razgovore.
3. Naloge vodnika.
1. iSkrbeti za redna poročila vaditeljev.
2. Točno izvrševanje sklepov.
3. Redno obračunavanje prispevkov.
4. Skrb za redno oddajo mesečnih poročil četniku in točno poročanje vsake spremembe v vodu.
5. Vršiti redno vežbe in poučne razgovore s podrejenimi vaditelji.
4. Naloge četnika:
1. Točno izvrševanje sklepov.
2. 'Skrb za red in disciplino v četi.
3. Kkrb za zadostno število stro-• kovno naobraženih vaditeljev.
4. Mesečno poročilo o četi, obračun prispevkov in vse spremembe. Poročilo oddaja četnik kapetanu.
f). Vršiti redno vežbe in redovne vaje.
(>. Prirejati poučna predavanja.
Na čelu edinice stoji kapetan, kateremu je prideljen 4-članski edinični svet, ki vrši tiste funkcije, ki so potrebne, da se edinica pravilno razvija in brezhibno funkcionira.
Člani sveta morajo biti le vaditelji, le v izjemnih slučajih in pri novo ustanovljenih edinicah so izjeme dovoljene za gotov čas.
5.	Naloge kapetana:
1. Točno delovanje v smislu pravil, pravilnikov in sklepov upravnega odbora. ,
2. Redno pošiljanje poročil in obračunov uprav, odbora.
3. Skrbeti za vzoren red in disciplino v edinici.
4. Skrbeti za zadostno število dobri in strokovno naobraženih vaditeljev.
5.	Vršiti redno vežbe z edini-
co.
(i. Prirejati z edinieo izlete, ta-borenja, izvidne vaje v prosti naravi itd.
7. Skrbeti za kulturno povzdi-go članstva.
8. Zastopati edinieo na zunaj.
9. Sklicevati in voditi sejo ediničnega sveta.
10. Odstavljati in nastavljati nove člane v edinični svet.
11. Izrekati kazni v smislu pravilnika proti naknadni odobritvi upravnega odbora.
Člani ediničnega sveta prevzamejo tele funkcije:
1. Mesto adjutanta (tajnika).
2. Mesto blagajnika.
3. Mesto intendanta (gospodarja).
4. Mesto tehničnega vaditelja.
V svrho rednega ediničnega delovanja se mora na poziv kapetana sestajati edinični svet k rednim posvetovanjem.
Dnevni red obsega te-le točke:
1. Čitanje zapisnika.
2. Poročila funkcionarjev.
3. Določitev dela za bodoči mesec. ali teden.
Na sejah poroča:
1. Adjutant o došli korespondenci, daje v vednost načrte, program dela in statistike.
2. Blagajnik navede stanje prejemkov in izdatkov od zadnje seje. Poroča imena Članov, ki niso poravnali prispevkov.
3. Intendant poroča o stanju tehničnih predmetov in zalogi hra ne in drugih potrebščin.
4. Tehnični vaditelj poroča o tehničnih petoricah in njenih potrebah in spremembah.
V krajih, kjer ni mogoče ustanoviti večje enote kakor vod ali četo in kjer vsled krajevne oddaljenosti ni mogoče stvoriti iz posameznih enot edinieo, se smatra tako četo ali vod kot samostojno taktično enoto z istimi dolžnostmi in istim aparatom, kakor ga ima edinica.
Upravni odbor pa določi podrejenost take enote k enaki ali višji enoti primerno krajevnim prilikam, oddaljenosti in prometnim sredstvom.
Vsa poročila in obračunavanja se pa vrši direktno z upravnim odborom.
Le v zadevah skupnih prireditev, izletov, taborenj, mora taka samostojna enota odgovarjati na vsa
vprašanja svoji nadrejeni enoti ter ji dajati tozadevna pojasnila, število članov itd.
Ta določila in razvrstitev velja le za izvršujoče člane.
Neizvršujoči člani se ne razdele v petorice, ampak se v slučaju prireditev ,izletov in manifestacij vrše s tistimi člani, ki posedujejo kroj in se prireditve udeleže, redovne vaje.
članarina se pobira pri neizvr-šujočih članih krajevnim razmeram primerno.
Gledati je, da se shajajo tudi neizvršujoči člani večkrat na skupne sestanke, in predavanja, kjer se jim mora pojasnjevati pomen in namen organizacije, kakor tudi o nomenu drugih štirih delavskih organizacij.	(Dalje	prih-)
Dosedanje delo UDR.
Lansko leto pomladi se je število posnemovalcev moskovskih in Mus-solinijevskih terorističnih metod tako pomnožilo, da je obstojala upravičena bojazen, da bodo resno politično, kulturno in vzgojno delo nadomestile bunke in korobači. Zlasti mladina tako v nacionalističnem kakor v komunističnem taboru si je do-mišljaja da je v teh metodah zapo-paden višek znanja in napredka. Ob-s^hla je resna bojazen, da se vsa delavska mladina podeli v dva tabora • nacionalističnega in komunističnega in da se bo pri takih „akcija.h“ popolnoma odtujila izobrazbi in spo-polnje vanju.
Upoštevajoč to nevarnost, se je zbralo večje število ljubljanskih so-drugov, ki so razmotrivali, kako bi se ustvndl takim stremljenjem protiutež. Treba je bilo ustanoviti organizacijo, ki bo znala živahnost in romantiko delavske mladine spraviti v sklad z demokratičnim in kulturnim stremljenjem razredno zavednega proletariata. To so bili motivi, ki so povzročili ustanovitev „Udruženja delavskih rediteljev." (UDR.)
Prvikrat se je pojavilo UDR na vsedelavskem zletu v Mariboru. Strog red in disciplina in lični pri-prosti kroji so takoj inponirali in od takrat se ideja te organizacije širi tudi po ostalih krajih Slovenije. Po vsedelavskem izletu nas je kmalu prehitela zima in treba je bilo prilagoditi delovanje društva zimskemu času. Pričeli smo vzgajati vaditelje na drugi strani smo pa članstvu poskrbeli dobrih predavanj. Uspeh teh predavanj podajamo v naslednjih vrsticah •
IZOBRAŽEVALNO DELO UDR V
LJUBLJANI V ZIMI 1923.-24.
Lansko zimo je UDR priredilo v Ljubljani delavska izobraževalna predavanja, ki so se vršila vsak teden enkrat. Namen teh predavanj je bil v širših obrisih seznaniti poslušalce s snovjo, ter vzbuditi v njih zanimanje za dotični predmet. Predavanja so bila dostopna le onim, ki so se za obisk prijavili. V glavnem naj bi bila ta predavanja pokazala, na kako število udeležencev bi se dalo v Ljubljani računati, če bi se začelo s sistematičnim izobraževalnim delom potom poduka v posameznih predmetih.
Uspeh te predavateljske akcije je bil zadovoljiv, čeprav se je proti njej, posebno proti koncu, vršila gonja, diktirana od najzostudnejših motivov. Pokazalo se je, da je ljubljansko delavstvo željno izobrazbe in da razume pomen izobraževalnega dela. Ker je zanimivo, podamo nekaj statistike o udeležbi in obisku teh tečajev. Predavanj je bilo 19 in sicer (število v oklepaju pomeni število udeležencev):	Pomen izobraževal-
nega dela med delavstvom (53), Zemljepisni pregled Jugoslavije (44), O !. Cankarju (45), Organizacija države (32), Pregled razvoja socialističnega nauka (21 (, Gospodarski pregled Jugoslavije (dvakrat 32, 25), C) državljanskih pravicah (24). Francoska revolucija (25), O problemu socializma (21), Iz prazgodovine naše zemlje (30), Iz sodstva (33), Iz slov. slovstva (19), kužne bolezni (17), O radiotelegrafiji (10), O elektriki (17), Delo delavskega zaupnika (14), O živčnih boleznih (5), Problem ureditve države (8).
Zanimiva je statistika o številu priglašenih in posetu predavanj. Vsega se je priglasilo 70 obiskovalcev, (rjned njimi 20 žensk. Moški obiskovalci so bili večinoma delavci, med ženskimi obiskovalci so preobvadovale nastavljenke raznih delavskih organizacij. Obiskovalcev je bilo starih nad 40 let, eden celo 66 let. Prediz-obrazba pri delavcih večinoma par razredov ljudske šole ali pa trgovski tečaj. Kar se tiče vztrajnosti pri udeležbi nam kaže statistika, da so nekateri smatrali svojo dolžnost opravljeno s tem, da so se prijavili, prišli pa niso k nobenemu predavanju (8), 9 jih je bilo samo pri enem, 5 samo pri dveh predavanjih, večina jih je bila pri 3—11 predavanjih, bili so pa tudi poslušalci, ki so bili pri vseh 19 predavanjih, (1) pri 18 (2) pri 16 (5) nri 15 (8) itd.
Koncem tečaja so vsi udeleženci iziavili željo, da se predavanja nadaljujejo.	(Da‘je prihodnjič.)
Odmevi Iz podružnic.
Izobraževalno delo „Svobode“ v Ljubljani v letošnji zimi.
Od UDR lansko zimo započeto izobraževalno delo je sklenila letos Svoboda nadaljevati in je zato izvolila poseben odsek. V programu je prireditev javnih ljudskih predavanj za širšo publiko in več izobraževalnih tečajev, pri katerih naj se predpisana snov v 16—24 urah z udeleženci tako obdela, da se udeleženci nekaj nauče torej nekaka šola, skromen pričetek nekake delavske šole. Na programu so za tekočo zimo tečaji iz sledečih predmetov:
1. Delavska zakonodaja. 2. Zgodovina. 3. Zemljepis. 4. Prirodoslov-je. 5. Narodno gospodarstvo. 6. Zgodovina socialističnega gibanja. ^ 7. Društveno knjigovodstvo. 8. Slovensko leposlovje. 9. Umetnost (glazba, dramatika, literatura, uporabljajoča umenost, arhitektura) in delavstvo. 10. Govorniški tečaj.
Že 3. novembra 1. 1. začno sledeči tečaji: Govorniški tečaj (vsak ponedeljek), Umetnost in delavstvo (vsak torek). Najvažnejša razdobja o zgodovini človeštva (vsako sredo). Delavsko zakonodavstvo s pravnega in organizatoričnega stališča (vsak petek). Slovenski propovedniki in pisatelji (vsako nedeljo). Ob delavnikih trajajo tečaji od l/z7—l/i*8 ure zvečer, ob nedeljah od 11—12 ure. Začetek ostalih predavanj bo šele pozneje. Priglašencev je dovolj za vse tečaje, pokazalo se je, da je med delavstvom dovolj zanimanja za izobrazbo, da pa nekatere delavske organizacije nimajo smisla ali pa nočejo vršiti agitačno delo za izobraževalno delo. Ko bomo imeli vse priglasile pole v rokah, bomo lahko pregledali, katere organizacije so svojo dolžnost izpolnile, katere ne. — Postoja namera, da priredi odsek izven Ljubljane, nekaj predavanj. Morda bi bilo dobro, da se kraji, ki predavanja (v ožjem ali širšem krogu) žele, prijavijo in označijo snov, za katero vlada prav posebno zanimanje.
Pobrežje, 25. okt. (Odlomek iz pisma).
Prejeli smo danes Vašo okrožnico glede izdaje mesečne priloge za kulturne organizacije. Tudi mi smo že o tem razpravljali In ta Vaš korak toplo pozdravljamo. Želeti bi
bilo, da bi se mesečnik razpošiljal ne kot priloga, temveč kot samostalni list. Seveda bomo gledali, da pridobimo tudi »Socialistu11 novih naročnikov. V obliki naj bi bil ta mesečnik tak kot „Kladivo“, priloga »Nove r>- de“, torej oktav. Poedini list naj bi stal Din 1.50 in bi se naj pošiljal na vse člane „Svobode“, kateri naj bi plačali naročnino skupaj s članarino, kakor člani strokovnih organizacij za „Delavca“.
Vseboval naj bi list poročila o delovanju posameznih podružnic in odsekov. Objavljale naj bi se v njem tudi vse prireditve, podružnice naj bi pa za te objave plačevale prostor v listu po isti ceni kakor so inserati.
Pripis uredništva. V skromnih razmerah kakor živimo, smo se morali za enkrat odločiti za list kot prilogo, vendar bo pa format tak, kakršnega želi podr. Pobrežje. Čim se pa razmere vsaj nekoliko zboljšajo in se bodo člani kulturnih in športnih organizacij primerno odzvali z naročnino, potem pa bo gotovo treba izvesti zadevo tako, kakor želi podružnica Pobrežje.
Zagreb, 26. oktobri
Pretekli petek 25. oktobra se je vršil pri nas ustanovni občni zbor podružnice turistovskega društva »Prijatelj prirode*4. To društvo so ustanovili sodrugi v Bosni že pred
15.	leti in je med bosanskim delavstvom zgradilo že celo vrsto pošto- , jank kulturnim in športnim težnjam proletariata. Društvo ima dobre vezi z istoimensko organizacijo v drugih državah in se je udeležilo tudi svetovnega kongresa »Prijateljev prirode", ki se je vršil 1. 1920. v Salc-burgu.
Po dolgoletnem prizadevanju se je društvu posrečilo doseči polovično vožnjo za člane po vseh jugoslovanskih železnicah pod pogojem, da jih vsaj 5 skupno potuje. Ta ugodnost omogočuje društvu širši razmah, ki se opaža zlasti sedaj, ko se ustanavljajo podružnice že tudi po drugih pokrajinah.
Pripis uredništva. Glede ustanovitve tega društva v Sloveniji se vrše med vodstvom tega društva In med vodstvom UDR pogajanja, da bi se obe društvi nekako združili, kar bi bilo zlasti glede vozne ugodnosti tudi za nas zelo pomembno. Kdor želi o stvari kakih natančnejših informacij, naj povpraša pri upr. odboru UDR v Ljubljani.
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.