UTO XIII. ZVEZEK ZO. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ de zveličanake narodn* omike. A. M. Slomšek NflS DOM m i I m m m 88 m m m i i. GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1913. CIRILOVA TISKARNA. m i 1 a dno 29. septembra v Carigradu podpisana. Bolgarija je prinesla velikanske žrtve, izgubila je Odrin in Lozeiigrad, kjer so si stekli njeni junaki nevenlji-vo slavo, izgubila Dimotiko, važno železniško toßko ob Marici. Le malo o-zemlja obranila si je Bolgarija od obširnih planot, katero si je bila osvojila v prejšnjih zmagali. Kakor grozna ironija in posmeh doni čestitki vdikega vezirja na odposlance, da so ..v tako kratkem času dovršili tako ogromno mirovno delo v duhu složno.ni in spravljivosti“. Albanci so začeli vpadati v obmejne srbske pokrajine v velikih o/ iah. Ker niso imeli Srbi v ten brajdi mnogo vojaštva, prodirali so Albanci prav uspešno, ropali, morili in pusiošdi. Ko so pa zbrali Srbi zadostno armado, začela je peti Albancem huda; pri Oltri-di je zadel Albance luni poraz, i Vi Libri se vršijo krvavi spopadi, Albancem poveljuje vodja upornikov, Isa Bo-Ijetinac. Tudi med G r š k o in Tu r č i j o so razmere vedno bolj napete zavoljo Egejskih otokov in vojni spopad ni iz- ključen- Marica. «*Ne sinko, ne sinko, to zdi se ti le, nikoder več bratje in nič ne trpe. Vsi prosti so, srečni, vsi svobodni so, dozdeva se sinko moj ljubi ti to!»» «Oj mati, čuj klice: Pomagajte vi, ki turški ste jarem uničili — mi! Oj bratje, pomagajte! Bratje — pomoč! Privedite solnce -• odvzamite noč . . . Jaz moram oj mati, takoj na pomoč; li vidiš tu solnce — a ondi je — noč . . . Oj mati jaz moram, daj ostri mi meč, daj mati krvavi mi, ljubljeni meč . . . Ti brate le čakaj, že bliža se dan; kot oni Kumanov tako ti krasan . . . Jaz idem oj mati — poljub na še vroč . . . in z Bogom ....»» Junaka objela večna je — noč. Dragotin. Pred smrtjo . . . «Oj mati, oj mati! Je boj že končan? Premagan, uničen, li kleti tiran?» ««Končan je za veke, sinko moj, boj; uničen, pokončan, sovražnik nocoj! Ne bo več nas tlačil kleti Turčin . . . Zdaj prosti za veke smo, ljubljeni sin.»» «Oj mati, oj mati, a meni se zdi, kot nekje bi bratje še naši zvali . . da nje i otmemo, da oni — trpč; oj mati jae moram, čuj, bratje trpe . . .» «Šumi Marica! Šumi Marica!» Tako otožna ti se mi zdiš, «Šumi Marica! Šumi Marica!» Ali po padlih junakih solziš? Ali sinov si zvestih in hrabrih Marica moja, nazaj spet želiš? «Šumi Marica! Šumi Marica!» Zopet pod turškim jarmom ječim, padlih junakov, sinov svobode, reva nazaj si, zopet želim! Malo sijala mi je svoboda, srečna pojila bolgarska sem tla danes pa zopet sem sužnja uboga, ena velika bolgarska solza. Dajte! Vrnite se zopet junaki, Loeingrad zove, zove Odrin! Zovem vas Marica vaša krvava, pridi in reši — bolgarski me sin.» «Sumi Marica! Šumi Marica!» Plakaj po padlih, po svobode dneh; v mojem so snu in tužni spomini, solze stojijo mi v mojih očeh . . . Dragotin. Črnogorska. Zadnji pozdrav, Darinka moja, jutri bom sredi divjega — boja. Plakat ne smeš mi, Darinka moja! Častna in sveta je naloga moja . . , Ako pa padem Darinka moja, sredi junaškega svetega boja, potlej blagruj me moja Darinka, da me maščuje uči mi sinka! Dragotin. Pod vaško lipo. Spomini starega rokodelca. „Ti bi se postavil!“ sem dregnil Marketa. „Ne, za niš ne; pomisli, jaz bom imel nov frak, ali čisto gotovo je, da če bo kaj priletelo iz kakšnega okna, bo priletelo gotovo v bližino venca. Da bi pa postavljal jaz novo suknjo v nevarnost, tega naj se ne zaideva od mene.“ „Dobro“, je dejal nato g. voditelj, „ker se nobeden prostovoljno ne ogla-s', naj pa žreb odloči.“ Kmalu smo imeli pripravo za žrebanje. A čeprav se ni hotel nobeden oglasiti prostovoljno, da se ne bi reklo, sili se, je pa sedaj vsak na tihotna želel, da bi mu bila s^eča m la in bi doletela njega ta čast. Drug za drugim so segli v klobuk — nič ni bilo; sedaj pa je potegnil •Marko — oddahnil se je; nič ni bilo. Nato pa je prišla vrsta na mene, čustvo razburjenosti me je obšlo in glej, potegnil sem pravi listek. Skoraj sem se ustrašil, potem pa mi je strah pregnala zavest, kako se bom postavil, ko bom pri sprevodu nesel venec v sredi sprevoda in bodo vse oči gledalcev u-prte v venec in mene. To je res prirojena samoljubnost, katere se še do danes nisem mogel povsem otresti. Gospod voditelj mi je častital in mi da'1 navodila, kako naj se pripravim za govor, da no bo blamaže. Pred očmi moram imeti, da bom govoril v i-monu colo skupine fantov. Skrb, ki som jo imel odslej zavoljo tega, ni bila majhna. Če se mi sre- di govora ustavi . . ., vroče mi je postalo že samo pri tej misli. Toda po e-nem tednu mučnih skrbi se mi je posrečilo, zložiti primeren govor, kratek sicer, ali lep. Treba je bilo sedaj samo še dobro se ga naučiti. Tudi to sem dosegel s tem, da sem ga ponavljal na glas toliko časa, da mi je Marko rekel, da gre sedaj gladko in brez napak. Tako je bilo sedaj vse v rodu, in na določeni dan smo se odpeljali iz bele Ljubljane. Fantje smo imeli svoj voz in zato je bilo razpoloženje izvrstno. S časom sem se tudi jaz otresel skrbi in se pridružil pevcem, katerim je lepa naša narodna pesem kar sama vrela iz srca. Sobice je sijalo na božji svet, vlak pa je hitel svojo pot in nam predstavljal vedno nove kraje. Nikoli so nam naša lepa domovina ni zdela tako krasna kakor takrat, ko je poštena pesem ogrevala mlada srca in nas je železni stroj vozil skozi to sveto zemljo kakor sredi vrta, kjer cvetejo vrtnice in beli nagelni! Ko smo prestooili mejo in nas je pozdravila krasna Savinjska dolina, v daljavi pa košati gozdi zelene Štajerske, zdelo se nam je, da se vsa domovina veseli tega praznika, kakor da bi pozdravljala rodne brate. Nepopisno navdušenje se je polotilo nas vseh. Na kolodvoru v Mariboru pa je bila že zbrana velika množica zavednih mladeničev, deklet in mož. Razvil se je kmalu mogočen sprevod v mesto. Jaz sem nesel pred seboj lop venec z lepimi trobojnimi trakovi. Okrog mene pa se je postavilo nekaj orjaških Gorenjcev v narodni noši, pripravljenih, odbiti takoj vsak napad na venec od strani nemških razgrajačev. Marko pa je iz previdnosti ostal bolj zadaj. Toda ni bilo potreba braniti venca, kajti nemški „Turnerji“, ki so si cer skrbno pripravili demonstracijo, so izgubili vso korajžo ob pogledu na korenjaške postave fantov, ki so korakali v sprevodu. Samo nekaj voz nemške kulture se je peljalo mimo, razširjajoč v okolici svoj obligatni „Heil! “ Toda nesreča je hotela, ali pa je bil samo slučaj. Izza nekega vogla je nenadoma priletela bela, okrogla stvar • ravno tje, kjer se je nahajal 'Marko. Marko se še ni prav zavedel, ko se je tista bela stvar ubila na njegovih širokih plečah in se je rumena tekočina razlila po novi salonski suknji. Takrat je bilo pa joj! Znal sc je sicer premagovati Marko kakor malokdo, ali •gorje fakinu, ki bi mu bil sedaj prišel v roke! Za enkrat mu pa ni kazalo drugega, kakor požreti jezo. Zato pa je zvečer nekega pijanca, ki se je zopet obregnil ob njem, neusmiljeno zlasal. Ta žalosten dogodek pa je bil meni celo na korist. Ako sem namreč hotel v gnječi najti Marka, se mi je to kmalu posrečilo; če sem ga videl od spredaj, sem ga itak poznal, če sem pa naletel nanj od zadaj, pa sem ga spoznal po žolti lisi na fraku. Zvečer se je vršil na vrtu Narodnega Doma velik koncert. Tu so se vršili pozdravi im govori, vmes pa so doneli zvoki tamburic in glasovi navdušenih pesmi. Čakal sem, kdaj bo prilika za govor ; komaj sem čakal, toda ko se mi je prilika ponudila, sem omahoval in bi bil omahnil, da me ni sunil Marko v rebra. (Sveti križ božji! sem vzdihnil in stopil na stol. Glava pri glavi, ali množica je utihnila in jaz sem se začutil kakor glavar-sredi nje. Tome je navdušilo in gričel sem počasi in razločno, prav, kakor struk so učiln- Srečno sem končal- in -Marje© mi je stisnil roko, da so kosti zaškripale-. Ni -U* 'bmOpM:.--; .v -V..*! bil; duhovit ta moj prvi govor,, a. morda ne najslabejši izmed mnogih, ki sem jih pozneje ob raznih prilikah spravil na dan. Dolgo je že od tega, videl sem po-, zneje še mnogo slovesnosti, ali mariborska mi je ostala do danes v uaj-dražjem spominu. Stara, sablja. Božidar Flegerič. Letos meseca avgusta odkrili so pri Sv. Bolfenku bi. (Središča nagrobni spomenik in spominsko ploščo pesniku in pisatelju slovenskemu, ter takozvanomu „večnemu popotniku Slov. goric“, Božidarju Flegeriču. Spodobi se, da se tudi „Naš Dom“ spomni nekoliko tega moža. „Naš Dom“ je mladinski list in tudi naši slovenski mladini je pokojni Flegerič posvetil nekaj lepih' pesmic, od katerih navajam tukaj to-le: Ko zagledam, oj mladina, tvoje rasti čili cvet, sila sladkega spomina, dušo mi objame spet. Spomnim se samotne poti, koder večkrat sem vesel, ljubi materi nasproti v tihem ranem jutru šel. Spomnim se vesele nade, ki polnila je srce, za katero zdaj še rade, točijo oči solze. Kaj so meni zdaj spomini sladki ali žalostni? po njih v davni dalečini, več srce ne hrepeni. Ko pa vidi cvet mladine moje žalostno oko, radost mi srce prešine, začnem misliti tako: Iz mladeničev — možaki bodejo bodoče dni, čdi, čvrsti, krepki, jaki Slavini podporniki. Iz mladenk pa bodo žene, pridne, skrbne, delavne, dobre, zveste in poštene, ljubeznive matere. In naš narod bo svoboden, kakor veter po gorah, mnogobrojen, silen, ploden, tujcem v strahovite» strah. •■*6»- i ‘ • . 'b'-1 ' ; ■ ' ‘ Božidar Flegeriču je tekla zibelka v občini Vbdranei, župnije Sv. Bolienk pri Središču;' porodil se je dne 30. januarja 1841. leta. Ljudsko šolo je obiskoval (lome/pri Sv. Boltenku, in ker je bil fantič bistre glave in zelo uka-željen,’ dali so ga stariši študirat'v varaždinsko gimnazijo, kjer je študiral nekaj časa, a gimnazijo pa je dokončal v Mariboru, Na vseučilišču je bil v Gradcu in po končanih šolali je bil 1. 1871., torej v 30. letu svoje starosti, imenovan profesorjem v Osek. Tukaj se je posebno udal nesrečnemu alkoholu in je bil odpuščen iz službe. — Vrnil se je domov in tukaj je več kot polovico svojega življenja prebil s tem, da je ali zlagal pesmi, ali pa obiskoval svoje sošolce in znance, katerih je imel največ med učiteljstvom in duhovščino. — Govoril je 7 jezikov iu sicer: angleško, italijansko, nemško, hrvaško, latinsko, slovensko in francosko. Svoje spise je priobčeval v „Glasniku“, „Zori“, „Kresu“, „Slovenskem Gospodarju“, „Jadranski Zarji“ i. dr. Basi ni imel nikoli lepe obleko, ga je ljudstvo vendar-le. spoštovalo, on pa ravno tako kmečko ljudstvo, kateremu je naslovil toliko lepih pesmic. . Tudi snov za druge pesmi je po največ vzeta iz ljudskega življenja. Iskreno jei ljubil svoj narod ter mas terinski jezik, zato pa pravi v eni pesmici: Ne sovraži lastnega jezika, kakor ljubo mater ga spoštuj, ker je tebi čast in vzorna dika, tujega med svojci se sramuj! Kdor domovja svojega ne štuje, vreden ni, da v njem imel bi grob, naj umrje v krili zemlje tuje, naj umrje, kakor revež — rob! Krasno poje svojemu narodu v sledeči pesmici: Moje želje. Ko bi bilo želje vroče, izpolniti mi mogoče, bil bi srečen in vesel, rad vesoljni svet objel. Kake bi pa bile želje, izpolnjene mi v veselje, ki gojim jih z vso močjo z' neizmerho radostjo? »Narod veren očetnjavi, živi v miru, slogi, spravi!« ker so sprava, sloga, mir, prave ljudske sreče vir. Naj izginejo lizuni, naj propadejo vohuni, koder širi se ta svet, naj ne bo zavisti sled ! »Narod moj poštenje vodi, samopašnost daleč bodi, oderuštva gadna moč, naj s hinavstvom vred bo proč!« Bratoljubje Ijud’ objemaj, srca mu za ljubav vnemaj, mini zdražba, jeza, srd, jal, sovraštvo, mržnja, črt! »Verne sine domovini, vse svobode žar obšini, naj znebi se težkih ran vsak ki je pošten Slovan!« Žalostno so poli zvonovi bolfenški dne 9. junija 1907 ter širom o-znanjali, da je za večno zatisnil svoje oči mož, kateri je bil rojen za nekaj višjega, a mu je bila usoda žalostna radi nezmernosti v pijači. Bolehal je le par tednov, dal se je lepo prevideti s sv, zakramenti za umirajoče ter se tako lepo poslovil od tega sveta in preselil k Vsemogočnemu, katerega je v življenju v svojih pesmih tolikokrat zelo lepo poveličeval. Ob priliki odkritja spominske plo-. šče in spomenika je izdal tajnik odbora, mladinski pisatelj Kosi, zelo poljudno brošuro, katero naši mladini priporočamo. — Pripravlja se tudi izdaja Flegeričevih pesmi in spisov. (Pesmice, razim one o mladini, še niso bile nikjer tiskane ter sem jih našel v stari Flegeričevi zapuščini,) Božidar S. ormoški. Hiša z napisi. Ko sem ob priliki katoliškega shoda ogledoval Ljubljano, našel šeni posebno čudno hišo. Mestna dekliška šola je glavni napis, a razen tega je na treh velikih strajneh vse polno lepili in pomenljivih napisov, zlatih naukov. Citam in čitam, pa si .mi takq dopadejo, da jih vse preči-tam in zraven še prepišem. Večina od njih se mi zdi zelo primernih, dahi jih čifala tudi'^li odfjasla naša mladina, •/ ' j ■ j - 71 '' ; • ■'"P V i.£/ ■ VV' ki ima v „Našem Domu“ svojo nadaljevalno šolo. Torej evo jih: 1. Učenost brez čednosti je cvet brez s a d j a. 2. Ljudje postanejo ljudje, če jili šola izobrazi (ali pa izobraževalno društvo) v ljudi, ki so v duhu modri, v dejanju dobri in v srcu pobožni. (Kakor nalašč za naša katoliška izobraževalna društva.) 3. Kdor se na Boga zanese, njemu ne spodnese. 4. R, e d je duša življenj a in svet a. Mnogo je SlomŠekovih: 5. Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik ! G. Materni jezik je najdražja dota. 7. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci ! 8. Kdor svoj materni jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje. 9. Vsa lepota brez čednosti je praznota. 10. Mlado lice lepo ni, če ga čednost ne svetli. Drugih slavnih vzgojiteljev: 11. Kreposti razmakni srce na stežaj! 12. Čile sile, duše mlade, tu nabiramo zaklade. (Velja zopet za društva!) 13. Ime slovensko tebi sveto bodi, Ne srami ga, sramiti ga ne daj, Povsod naj plemenitost tebe vodi! 14. Človek posnemaj delovanje velike prirode! 15. Življenje naj bode ti delaven dan! Kako primerni napisi za šolo, a tudi v naših čitalnicah in društvenih sobah bi se taki in enaki napisi kaj dobro podali, predvsem naj si jih pa zapiše naša mladina v srce! Fr. S. Dekliški vrtec. Na srce vsem mojim sestricam. Boste že dovolile, da vas enkrat prav pošteno okrtačim. Ni baš prijetno delo — pa biti mora. Ni lepo le vedno in vedno hvaliti, a grajati nikdar ali pa malokedaj. Pišemo in čitamo in zopet narobe, pa smo zmiraj na enem koncu. Kaj hočem s tem reči? To se pravi: Ko se toliko učimo, kakšne naloge imamo, kakšen boj nas Čaka, pa se vendar malo zganemo. Ne rečem, da dekleta ne poročajo rade v „društvenih poročilih“ in hvalijo eno in drugo o-sebo, ki je imela kak govor 'ali kaj drugega. Lepo je to, ali ta pretirana hvala ne doni prijetno. Vse kar je prav. Tupatam se dekleta oglašajo s poročili v takih odstavkih, ki vzbujajo največkrat samohvalo in častihlepnost. Ni pravilno! Preveč hvale — premalo koristi. Pravijo, da od same hvale še konj pogine. Res je res, dekleta, srn mohvalo prepustimo nasprotniku, nas ta spaka ne sme dičiti. Zgodi se, da tista, ki je prej največ „hvale“ vžila po časopisih, rada zraste nad druge. — Pred vsem ponižnost, skromnost! Naj so pove le, kar je za bodrilo in naznanilo potrebno, drugo spada v koš. Nadalje. Ko smo zbrane na shodu, jih pač mnogo želi nastopiti kot govornice. — Hvalevredno in priporočljivo v pravi meri. Primeri se pa mnogokrat, da je ravno tista, ki ravnokar priporoča svojim poslušalkam dobre lastnosti, sama nasprotnega mišljenja. Govori le zato, ker zna govore imenitno sestavljati in dobiti pravi „ton“, S tem izgube članice zaupanje v Dekliško Zvezo. Dosti jih tudi poznam, ki so izstopile iz naše sredine zato,, ker niso prišle v odbor. — Ne, takih mi itak no potrebujemo, morda jih liberalci porabijo za mešetarje. Najgrša napaka je pa ta, da se še premalo brigamo za našo organizacijo. IjO verjemite mi, da je to gola resnica. — Ne vse, izjeme so, ali žal skoro povsod le kimamo kot star maček za pečjo. Dekleta požurimo sc vendar ne samo s peresom, ampak tudi z rokami-Gibljimo se vendar bolj, da ne pademo v nezavest. Kjer imate dekliške zveze, storite, kar je v vaši moči, in list« beseele: „Pri nas se dekleta ne daj) nič kreniti“, bodo šle kmalu rakom žvižgat. Skrb je vaša in če leto in; ne bo bolje, vas bom še linje okrmivla. Tiste stare dopisovalke „Vrtoa“ pa, ki so se nekam poskrile, kličem na/aj. Seve, Če se je pa katera že morda ločila od nas, da nosi „medeni križ“, ji stara hudomušnica iz trgovine rada odpusti. Katera ve kaj pametnega, poučnega ali pa smešnega, naj vzame papir in napiše, da bomo imeli kaj čitati v „Našem Diomu“. — Tako! Gdč. Pavia me je vprašala, zakaj potrebujem papir, odgovorila sem ji, da bom ž njim krtačila, a ni Hotela verjeti, sedaj sto pa ve priče, da je res in mislim, da s temi vrsticami tudi njo pr ep'•čara, da zna izvrstno krtačiti — Pepca S. Blisk in grom. Ne mislim modrovati o naravoslovju, ker bi mi zato dale gotovo slabo spričevalo, pač pa želim povedati, kako sem se iznebila groznega strahu pred temi prirod-nimi silami. V otročjih letih sem se radi bliskanja in gromenja vselej v naprej bala poletja; vzrok temu je bil, ker je nekoč vdarila strela v ženo, ki je vedrila pod sosedovo jablano, drugič pa v naše kope žita, ki so vse pogorele. Največji strah pa mi je napravila strela tisto noč, ko je vdarilo v oreh, ki je stal v neposredni bližini hleva. Vsa družina je bila takoj po koncu misleč, da je vdarilo v hlev, ker je živina arozno rjovela v njem Zdaj prisopiha eden hlapcev v sobo, češ, da naj gredo oče zaklat vola, ki je bil od strele omamljen. To je tudi očeta spravilo ob ravnotežje, šli so k omari in se popolnoma praznično oblekli, še le mati so jim dopovedli, da za tak posel ni treba najboljše obleke. Samoumevno je, da je zlasti meni nemalo trepetalo srčece pod odejo, ki sem jo potegnila čez glavo. Od tedaj sem vedno trepetala, ko sem videla priti črne, grozo-nosne oblake. Dobro se še spominjam, ko sem bila nekoč postavljena za varhinjo majhnih otrok popolnoma sama doma; ostala družina je bila na senožeti. Pričelo je bliskati in gro-meti, jaz pa sem popustila deco ter zbežala k očetu, ki so me radi tega nemalo ošteli; padati je začela kot jajca debela toča, kakoršne od tedaj nisem videla. Morali so izpreči vole, ker so s težko obloženim vozom hoteli uiti po bregu, ljudje so splezali pod voz; le veliki hlapec se je hotel pokazati neustrašenega in ni hotel z nami, a ga je zato toča odlikovala z ne rUalimi bunkami, da je še dolgo potem nosil na glavi in na nosu spomin na njo. —-Pred nekaj leti, ko se je zopet napovedovala huda nevihla, sem bila z drugimi žanjicami na njivi. Govorile smo o raznih stvareh, saj je znano, da ženske ne morejo molčati. Pogovor je prišel na časopisje in jaz sem na vse pre- tege hvalila «Slov. Gospodarja». Med žanjicami pa je bila ena naročnica Štajerca in vnel se je med nama radi tega hud boj. V svoji navdušenosti sem ji hotela na vsak način dokazati, da je Stajerc lažnjivec, pa naletela sem na trmasto bulico; z vso vnetostjo je zagovarjala svojega čednega patrona in tako sva v prepiru zašli na duhovski stan. Kot priletna vdova se seveda ni dala od 17 letnega dekleta takoj ugnati v kozji rog ter mi je goreče razkladala modrosti, kijih je zajemala iz umazanega lista. Z neverjetno zgovornostjo, ki si je do tedaj nisem bila v svesti, sem pobijala njene dokaze. Ostale žanjice so se smejale, deloma pritrjevale meni, tu in tam pa zopet kakšni opazki moje nasprotnice, ta pa je svoje modrovanje sklenila z opombo: «F . . . so vero gor spravili, pa jo bodo zopet odpravili! Človek že itak ne ve, bi li sploh verjel, da je kaj I» Med najinim prepirom se je nebo čedalje bolj stemnilo, votlo bobnenje je prihajalo vedno bližje. Urnih nog, kolikor je bilo vsaki mogoče, smo jo od-kurile domov, tam pa smo dobile takoj delo v drvarnici; zlagale smj drva. Nevihta je razgrajala vedno huje, strele^so švigale, kot bi imel napočiti sodnji dan. Ženske so nehale z delom in šepetaje molile vsaka za se. Jaz pa sem z vidnim zadovoljstvom opazovala ženo, ki je ma o trenutkov prej trdila, da ne ve, bi li verovala, da je kaj. Mislila sem, da bo sedaj klicala svojega ljubljenca Štajerca na pomoč, toda čudno v enomer se ie prekrižala in na ves glas pričela moliti, dokler ji ni strašen blisk in grozen pok zaprl sapo; treščilo je v približno 100 korakov oddaljeno električno žičo. Obstala je bleda kot stena in z najslajšimi imeni je klicala Jezusa, Marijo in vse svetnike na pomoč. Gotovo je bila sedaj naenkrat prepričana, da je nekaj. V enakem slučaju bi bila jaz gotovo zgubila zavest, sedaj pa sem se ob pogledu na omenjeno spokornico na ves glas nasmejala, da so se vse ženske začudeno o/rle v me, meneč, da so se vsled strahu pričela kolesca mojih možgan narobe vrteti. Zdaj pa — vselej kadar švigajo strele in gromovito bobnenje pretresa ozračje, vidim v duhu tisoče in tisoče klanjati svojega duha, delati znamenje svetega križa, ki ga že morda mesce in mesce niso storili, vidim se vračati zgubljene ovčice in prevzetnice, ki v svoji ošabnosti niso marale pripoznati višje oblasti, vidim zatekati se k Njemu, ki je morju in vetrovom zapovedal in je nastala velika tihota. Vprašale me boste, ali se je omenjena spokornica trajno poboljšala. Vidim jo mnogokrat med tednom v cerkvi, pogosto pri obhajilni mizi, ako pa je dala slovo tudi svojemu ljubljencu — tega ne ve Vaša Mirodvorska. Prolog k zgodovinski igri „Junaške Blejke“. Na Kranjskem kraj sloveč je, ki pravi se mu Bled; ko romar tjekaj pride, se čudi mu pogled nad jezera krasoto in cerkvo sred valov, ki marsikak občutek budi mu v prsih nov. Najlepši kraj je »otok« slovenske vse zemlje, to je podoba raja, ki dviga nam sreč, ki dušo našo dviga k nebesom tja navzgor k Bogu, ki te krasote prelestne je izvor. Od vseh strani Slovenje rad romar tja hiti, tja na otok k Mariji, ki milost vsem deli, ker pravijo, kdor z zvonom v tej cerkvi pozvoni, izpolni se mu želja, ki jo takrat goji. O jezeru pa pravi pravljica stara nam, da v njega dnu srebrni je zvonček pokopan, in če zapoje zvonček kedaj z njega valov, zbeži z jezera potnik takoj pod varen krov. Če zvonček začne peti v dnu jezera glasan, za prebivalce blejske to glas je pač strašan ; pomenja jim nesrečo in pa preteč vihar, m koj z jezera zgine vsak romar in čolnar. Na letošnjo pomlad je minilo let že sto, ko pravili so zopet, da poje zvon glasno. Otožno in prav milo z valov se je glasil, da bliža se nesreča ljudem je krog znanih Oblast je na Avstrijskem nekdaj Francoz imel, ki ljudstvo je podložno večkrat hudo prijel, Napoleon požrešni francoski kruti car takrat dežele kranjske je tudi bil vladar. Med ljudstvo se novica takrat raznesla je, ki prebivalcev blejskih srca pretresla je; so zvedeli, da pride francoski ropar klet, da ves zaklad Mariji z otoka bo odvzet. Se vneto blejsko ljudstvo strašno zavzelo je, ki srce za Marije jim čast gorelo je; in sklenili braniti Marijino so last boriti za življenje se za Marije čast. Društveni Ljutomer. Od vseh strani poročajo o Konstantinovih slavnostih. Tudi naša Dekliška zveza jo je dne 14. kimovca priredila. Slavnostna govornica Micka Karba je razložila pomen in zgodovino 1. 313. za katoliško cerkev. Opisala preganjanje in srečno zmago nad poganstvom. Druga točka: Zmagoslavnemu križu (Lojzika Murkovič) je slavila sv. Križ kot zmagoslavno znamenje nad pagani, a tudi kot znamenje, v katerem bomo zmagali mi. V deklamaciji »V katakombah« je petero deklic slavilo zibelko naše sv. vere, podzemeljske grobove, odkoder je ravno po Konstantinovi zmagi prišla sv. cerkev na površje in začela uživati pravo prostost. Igra »Skrivnostna zaroka« nas je navdušila za zmago sv. križa na Balkanu. Vse uloge so lepo dovršile svojo dolžnost. Dal Bog, da se kmalu zopet vidimo pri lepem izobraževalnem delu. L. Ribnica na Pohorju. V nedeljo 21. sept. po večernicah se je vršil v kaplaniji ustanovni shod Mladeniške in Dekliške zveze, ki bosta odseka tukajšnjega kmetskega Bralnega društva. Veliko število mladine se je zbralo ; zastopana je bila tudi marenberška Mladeniška zveza po svojem predsedniku. Shod je otvoril predsednik Bralnega društva, ki je navdušeno pozdravil Dekleta in pa žene se, skupaj zbrale so, se močne in junaške nam pokazale so. Zaprle pot sovragu so tjekaj na otok, otele tako cerkev so iz sovražnih rok. Te zmage na otoku to bil je dan vesel, hvaležno zbor je ljudski Mariji slavo pel in hvalil je Boga, ki moč jim to je dal, da srečno se spvražntk z otoka je pregnal. Tako tedaj bil otok ta blejski je otet, in po junaških Blejkah srečno Francozu vzet, zato pa zaslovele prek gor so in dolin, junaških Blejek vedno to časten bo spomin. Od zmage te je siečne minilo let že sto in vse junaške žene že spijo pod zemljo, a ta dogodek vedno med ljudstvom bp slovel, stoletja dolga, dolga spomin na nje živel. Tu v igri tej spoznali junaštvo boste vsi in kaj premore srce, ki za Boga gori. O, da bi tu se vneli vsi za Marije čast in vsi sklenili trdno braniti njeno last. Posebno me mladenke junaško na nogel Za Boga in za narod gori nam naj srce; naj še sovražnik kruto tako pritiska nas za to, kar je najdražje borimo vsak se čas! Za drage nam svetinje junaško gremo v boj, nič več nas naj ne straši noben sovražni roj! Posnemajmo junaških teh Blejek blagi čin, in tudi nam Slovenkam bo trajen tak spomin! Ljubomira. glasnik. vse navzoče in priporočal mladini, da naj bo složna, ker le v slogi je moč, ter oddal potem besedo odposlancu S. K. S. Z. g. nadrevizorju VI. Pušenjak, ki nam je živo naslikal cilje, za katerimi mora slov. mladina stremiti. Povedal je tudi kako slabo da upljiva slabo berilo na svoje čtivce. Pokazal nam je tudi,»kateri boji da nas čakajo, namreč: gospodarski, politični in narodni boj. Nazadnje pa nam je toplo priporočal edinost Potem je tudi še govoril mladenič Miklavc Franc in vabil mladino k Mlad. zvezi. Nato je bil izvoljen na predlog č. g. kaplana Kranjca za mladeniško zvezo sledeči odbor: predsednik Miklavc Franc, podpredsednik Zapečnik Jože, blagajnik Miklavc Lipe, tajnik Kičnik Janez in še dva namestna odbornika Uran Anton in Kozjak Andrej. Nato se je izvolil še odbor za Dekliško zvezo. Potem se je sklenilo, da bo prihodnji mesečni shod za mladeniško zvezo 12. oktobra, za Dekliško zvezo pa 19. oktobra. Oba shoda se vršita v kaplaniji-Vsej naši mladini kličem: Bog te živi četa mlada, Naše domovine nada! Dev. Marija v Puščavi. Dne 10. sept. sprejmile so dekleta M. družbe k večnemu počitku sestrico in družbenico Marijino Tončko Böhm. Rajna je bolehala na dolgotrajni smrtno-nosni jetiki, ki ji je pretrgala nit življenja, v dvajsetem letu — toraj v cvetu let. Spodbudno je bilo njeno življenje lepa njena smrt. Draga Tončka! Tvoj lepi pogreb se mi je živo utisnil v spomin, kličem ti v slovo: »Milejše solnce naj te tam obsije, zavetje vsprejme boljše domačije.« Ptuj. Po dvomesečnem odmoru se je sešla zopet naša dekliška zveza dne 21. sept. h kratkemu sestanku Gdč. Razlag pozdravi v prvi vrsti vlč. g. duh. vod. in poroča o hrvaško-slovenskem kat shodu v Ljubljani naglašajoč osobito smoter in vspeh te manifestacije; poudarja nadalje, da ta shod, akoravno oiicijelno zaključen, vendar deluje naprej ne samo po svojih permanentnih odsekih, temveč po vsakem članu naše organizacije, po vsakem našem somišljeniku, zato tudi nam velja klic: «JPod praporom križa — na zmagovalno delo!» Članica Razlag izroča pozdrave bivšega vlč. g. voditelja, ki so bili sprejeti z navdušenimi živioklici. Zveza pošilja pismen odzdrav. Članica Razlag nadalje prinaša pozdrave od Braslovške in Brežiške dekliške zveze ter od naše pisateljice Pepice Senica. Tudi tem pozdravom se odzovejo zbo-rovalke z živijoklici. Mladenič Ver vabi na sestanek, ki ga priredi v kratkem tu «Jugoslovanska strokovna zveza». Sklene se s prihodnjim shodom dekliške zveze dne 19. oktobra združiti občni zbor krčevinskega bral. društva. Jesenska prireditev se bode bržkone vršila v Hajdinskem društvenem domu Sklepno zahvali vlč. g. duh. vod. članici Razlag za predavanje in trud, kakor tudi navzoče občinstvo, ki je s tolikim zanimanjem sledilo vsem razpravam. S klicem »Na mnogobrojno svidenje 19. oktobra!» se zatvori zborovanje. Marica. Središče. Dne 7. sept. se je vršil dekanijski shod Dekl. zvez v Središču. Zastopane so bile vse zveze naše dekanije. Shod je vodila predsednica središke Dekliške zveze Micika Lončarič, ki je v prav prisrčnih besedah pozdravila zbrana dekleta. Horvat Matilda (Središče) je prednašala »Pozdrav zvezi slov. deklet« (Ciriljev N. D.) Vnuk Neža (Sv. Bolfenk) nam je prinesla pozdrav od tamošnje zveze ter nas vnemala za čisto življenje. Munda Ana (Sv. Bolfenk) o važnem pomenu in namenu Dekliških zvez. Trop Mar. (Vel. Nedelja) o temelju dekliške zveze, rodoljubnosti in vernosti. Krajnc Micika (Ljutomer) prinaša pozdrave od ljutomerskih mladenk ter govori o ljubezni do domovine in o vzgoji deklet v naših zvezah, ki hočejo biti enkrat dobre matere in vrle gospodinje. Krajnc Rezika (Ljutomer) deklamacija «Ločitev«. Črček Liza (Siedišfe) o abstinenci, Starnberger Pepca prečita pismeni pozdrav vrle mladenke Francke Vraz od Svetinj, stanujoče v Ljubljani. Sever Katarina (Ormož) o združenju slov. deklet in važnosti organizacij. Jurkovič Mar. deklamacija »Naš čolnič otmimo«. Vraz Barika (Svetinje), dekleta zavedajmo se, da smo hčere slov. naroda, bodimo toraj stalno verne in značajne Ne odpadajmo nikoli od kat.-ov. zastave. Podgorelec Trezika (Središče) važnosti ženskega dela. Toplak Neža (Sv. Tomaž) o kmetskem domu, na podlagi Gregorčičeve pesmi »Ta hiša nam je mati krušna, — Domovju steber je častit. — Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, — Iz kmetskih hiš omike svit!« Kot slavnostni govornik je nato nastopil g. Žebot iz Maribora. Govoril je o važnem delovanju deklet v zasebnem in javnem življenju. S tem govorom je bil shod zaključen. Dekleta so se zbrala na shodu domača in tudi od drugod v lepih narodnih nošah, kar je dajalo shodu povsem drugačno lice. Po večernicah se je slavnost nadaljevala. Zbralo se je obilo ljudstva, iz česa se da sklepati, da se Središče res probuja, iz liberalne zaspanosti kar je tudi omenjal g. govornik iz Maribora, ki je nadaljeval svoj govor ter. spodbujal naj pristopajo vsi k našim krščanskim društvom. Nekoliko besed o napredku naše mladine je izpregovorila še gdč. Zofika Lukman predsednica Dekl. zv. v Št. Jurju ob Taboru. Krajnc Mar. je prednašala »Prolog k zgodovinski igri Junaške Blejke,« nato pa so dekleta uprizorila to igro v splošno zadovoljnost občinstva. Po igri se je še zapela s spremljevanjem godbe pesem »Slovenskim mladenkam«. Če sedajnost še ni naša, bodočnost pa mora biti in tudi bode naša, če se bomo držale vedno našega gesla: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Sv. Barbara v Halozah. Dan 20. mal-srpana vršil se je sijajno ustanovni shod Dekl. zveze. Otvon ga č. g. duh. vod Ml. zveze P. Rafael Potrč s tem, da pozdravi zastopnice ptujske Dekl. zveze krog 15 po številu, med njimi za dekliško mladinsko gibanje prezaslužno gdč. Ernestino Razlag, ter dekleta iz vidovske župnije in gdč. Jul Petrovič kot zastopnico dunajske dekl zveze. Nato prevzame vodstvo preds. ptujske Dekl. zveze Terezija Breznik, ki očrta koristi in potrebo, da se združijo dekleta v vsaki fari v izobražev. zveze. O ljubezni do domovine je potem razpravljala članica ptujske Dekl. zveze Tilka Kotnik. Tajnica ptujske Dekl. zveze Marica Potrč omenja, da se je začelo tudi v zatiranih Halozah drugo življenje, katero oznanja vstajenje in napredovanje. G. duh. vod. se zahvali vsem govornicam za vspodbujevalne besede in javi, da je smatrati trojičko Dekl zvezo že kot ustanovljeno. Predsednik Mlad. zveze Jožef Hren izraža svoje veselje nad ustanovljeno Dekliško zvezo in kaže na sadove zveze, ako bo vsaka mladenke mena zvesta, delavna članica. Slično navdušuje Lizika Simonič od sv. Duha navzoče mladenke naj svoje proste ure ob nedeljah in praznikih porabijo v čitanje dobrih kn]ig in časnikov, varujejo pa se naj gostiln in plesišč. Lepo je na to deklamovala Micika Marinič od sv. Duha: Pozdrav ob ustanovitvi Dekl zveze; zatem je sledil trogovor »Kaznovana deklica — nemškuta«, uprizorjen po Horvat Ivanki, Kotnik Tiliki in Kovačič Vekoslavi! Vzradostil nas je g. Ferdo Fras, organist iz Ptuja s svojim zborom. Micka Ornik od sv. Duha je predočevala dekletom, da navdušuje vsaka delavna Dekl. zveza žensko mladino posebno za tri svetinje: za vero, narodnost in izobrazbo. Domačinka Jerčka Kurež govorila je o pomenu žene za narode, o njenem delu in vplivu, katerega imajo ženske za sploSno blaginjo v človeški družbi. Deklamacijo »Življenje ni praznik«, prednašala je članica ptujske Dekl. zveze Ivanka Horvat. Pomenljiv ustanovni shod zaključi bodoča pred sednica sestrica Micka Ornik z devizo : Z Bogom in Marijo za slovensko in nebeško domovino ! Milo nebo poglej na našo zvezo, da bo v njej vedna pomlad s svojim cvetjem, vedno poletje s svojim delom in vedna jesen s tisočerim sadom. Jerica. Vojnik. Prav krepko se izobražujemo in urimo mladeniči in mladenke v izobraževalnem društvu. Imamo mesečna zborovanja, na katerih se redno vrši petje in deklamacije in mladeniči in mladenke nastopamo sedaj že s prosto sestavljenimi govori. Dne 28. sept. t. 1. pa je priredilo društvo veliko Konstantinovo slavnost. Nastopil je društveni mešani zbor s pesmico »Slovan na dan«. Nato je deklamoval Ivan Go-rečan Silvin Sardenko-vo «Zmagoslavnemu križu». Kot slavnostni govornik je nastopil g. Josip Pečnak, kaplan iz Novecerkve. Iz zgodovine nam je dokazoval, kako zmaguje križ nad temo in bo zmagoval na veke. Zastonj se trudijo nasprotniki cerkve in pri nas zlasti liberalci; križ bo ostal slavljen. S koristnim in potrebnim smo pa združili tudi sladki in zabavni del. Naše vrle mladenke so uprizorile dve šaljivi igri «Fri gospodi« in «Boj za doto«. Mladeniči in mladenke izobražujmo se tudi za naprej krepko in utrjujmo v srcih svo|e versko in narodno prepričanje. To bo naše res narodno delo. Iz Gradca. Redkokdaj se bere v N. D. o dobrodelnem društu »sv. Marte v Gradcu. — Res, da se malo piše o njem, pa več dela v njem. Vsako drugo nedeljo v mesecu imamo članice društ. sv. Marte v frančiškanski cerkvi ob '/«6- uri zjutraj sv. mašo, med sv. mašo pa skupno sv. obhajilo. Isto nedeljo popoldan, imamo ob 4. popoldansko službo božjo v naši kapelici sv. Marte. — Preč. g. Ljubša so imeli dosedaj ob teh določenih nedeljah, lepe pridige, navduševali so nas vedno, da ne omagamo nad tem zemeljskim trpljenjem, z vneto besedo božjo so nam kazali ozko in strmo pot, ki pa naravnost pelje proti sv. nebesom. Ljubi Bog, naj jim bo plačnik za ves trud in požrtvovalnost, ki jo gojijo za naše društvo. V nedeljo 14. septembra smo priredile igro »Skrivnostna zaroka«, ki se je dobro obnesla. Kaj lepo je deklamirala M. Kukman »Dekletova molitev«. Prav vesel dan je bil za naše članice. Da drage sestrice po domovini, če bi vedele, da je našemu veselju večkrat primešana grenka mira, ko vidimo koliko deklet tava tu po Gradcu, ki so samsebi pripuščena, ravno tako, kakor izgubljene ovce brez pastirja. Naše dobrodelno društvo je pa že marsikatero deklico rešilo časne in tudi večne pogube. Če nam drugače nemorete nič pomagati, pa saj molite za naše dobrodelno društvo sv. Marte, da bo krščansko napredovalo; da se nobena naših članic ne izneveri Bogu, kakor tudi ne, naši lepi slovenski domovini. — To iz srca želi: tajnica od dr. sv. Marte. Govorniške vaje. Namen Dekliške zveze. Govorila Kristina Šek i.a velikem dekliškem shodu 6. julija 1. 1913 pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Drage tovarišice! 1. Poverjena mi je naloga, obrazložiti vam namen dekliške zveze. — V prvi vrsti stremimo po izobrazbi. Kaj je socializem, klerikalizem, narodnost vere, narodnost brez vere. Uriti se v govorih, nastopih in v javnih protigovorih, napram nasprotnikom in zabavljivcem vere in narodnosti, proti malomarnežem. — Pojmovati časovne razmere, zlasti med Slovenci in Nemci, oziroma nemčurji. Razločevati kaj je nemčur-stvo. Kakšni namen imajo liberalci in nemčurji posebno po svojih časnikih in kako znajo ti svoje zlobne namene skrivati pod krinko nabožnih dopisov, da tako lažje slepijo nevedno in priprosto ljudstvo. Edino le z izobrazbo se pride temu v okom. To pa nam nudi naše izobraževalno in bralno društvo in njega odsek naši zvezi Tukaj na shodih, katere prireja naša zveza, se izobražujemo prvič v narodnih vprašanjih in drugič se spodbujamo za lepo krščansko življenje. «Kdor je zvest Bogu, ta je zvest domu!» To dvoje je neločljivo združeno; je v vednem stiku med seboj. 2. je namen dekliške zveze: utrditi značaj; da svoje prepričanje pred svetom kažemo in se nikdar ne bojimo. Delati moramo to, kar od nas zahteva dobra vest in pravi razum, kar zahteva od nas sveta vera in mati slovenska domovina. Tudi svojega bližnjega ob vsaki priložnosti na lep in spodbuden način navajati k dobremu. Tako se vzgajajo pravi značaji in le ti so zanesljive opore vere in domovine. 3. Demonstracija je namen dekliške zveze. To se pravi: znati moramo kljubovati. Če naši nasprotniki napenjajo vse svoje moči, da bi dosegli svoje namene, moramo tudi me biti neustrašene v svojem delu za dobro stvar. Z mirno, pa odločno besedo delajmo za procvit vere in narodne pravice vedno in ob vsaki priložnosti. Če naši nasprotniki kričijo: «Smrt Slovencem, proč od cerkve ; mi hočemo svobodo.» Če oni žrtvujejo vse svoje moči, moramo tudi me biti požrtvovalne. Ljube tovarišice! Naša dolžnost je iti naprej s svojim zgledom; in kot družbenice in kot članice zveze se ponosno, brez strahu udeležujmo javnih ali običajnih cerkvenih pobožnosti združenih z vnanjimi slavnostmi, bodimo pa tudi vselej tam rade, kjer se na dobri podlagi dela za narod. «Sveta vera bodi nam luč, materin jezik bodi nam ključ do zveli-čanske narodne omike». — Ta Slomšekov rek bodi tudi naše geslo! Marija zaščitnica slovenskega naroda, pa nam bodi ščit v našem delu in boju !_________________________________ Prirejene slavnosti in prireditve: Kraj dan ime društva prireditev Vojnik 28. sept. Izobraževalno društvo Konstantinova slavnost Pri gospodi. Boj za doto. Prihova 21. sept. Marijini vrtec redni shod » 28. sept. Mar. družba fantov mesečni shod Sv. Trojica v Halozah 14 sept. Mladeniška zveza poučni shod Sv. Peter bi Maribora 13./7.15./8.21 /9. Dekliška zveza » » Gornja Radgona 21./9. 5/10. » » » » Sv. Gore 5. oktobra Marijina družba ustanovni shod Sv. Peter na Med. selu 5. » Orel odhodnica Sladka gora 20. julija Mladeniška zveza shod Ložno 13. » Dekliška zveza shod Sv. Pavel pri Preboldu 21. septembra » » poučni shod Napovedane prireditve: Kraj dan ime društva 4 prireditev | opomba Vlarenberg 26. oktobra Mladeniška zveza mesečni shod. Sv. Lovrenc n. M. 'S; -0;^ 19. » Dekliška zveza ustanovni shod. Spored: govor di.Hohnjeca, 4 deklamacije, govor čl.Dekl. zv. in razprava o narodni noši. Začetek po večernicah v mežnariji. Zjutraj ob 7. sv. maša in pridiga (pridigar dr. Hohnjec). Sv. Trojica v Hal. 19 » Dekliška zveza poučni shod Gor. Radgona 26. » » 1050letnica Ciril in Met. «Skrivna zaroka» » » 16. nov. » » poučni shod. Drobtinice. Skrbi za dobre zobe! V mnogih vojašnicah so preiskali vojake, fte imajo kako bolezen. Poka^-zalo se je, da je imelo navadno 79 ao 9(1 % vojaštva slabe zobe. V nekaterih šolah so pregledali otroke. Navadno je bilo 81—99 % otrok s slabimi zobmi. Ce poizveš po deželi pričvrstili in zdravili ljudeh, kake zobe imajo, se bodeš kar zavzel, ko izveš, da ga ni skoro nobenega, ki bi imel popolnoma zdrave zobe. Krepki in zdravi ljudje nimajo več kočnikov, ali le same škrbine, žalostne ostanke zdravih 32 junakov. Vsakemu pametnemu človeku je pa jasno, kolikega pomena so dobri zobje za zdravje. Da bo hrana teknila, se mora v ustih dobro razdrobiti. Čimbolj se v ustih hrana razdrobi in oslini, ložje jo želodec prebavi. Kar se pa kar debelo požira, se navadno tudi zelo slabo prebavi. Ce pogledaš izdrti zob, vidiš, da i-ma vsak znotraj mali prazen prostor, kamor vodi živec iz korenine in kamor lirana po žili prihaja. Ta prostor obdaja zobna kost, ki jo obdana od zobnega emajla, one svetlobne mase, katero vidimo na zobeh. Kako začne zob gniti? Emajl se razruši. Nekateri prav radi pijejo na vročino mrzlo, kakor ledeno pivo ali studenčnico. Ta nagla izprememba je za zobe zelo škodljiva. Drugi imajo radi vse močno kislo. Hudi kis je za zobe vedno nevaren. Tretji imajo posebno močne in lepe zobe. Z zobmi tarejo najmočnejše lešnike in orehe, poskušajo zgristi hrustance ali kosti mladih živali. Le enkrat preveč stisnejo, emajl poči, zob je ranjen. Pri otrocih, malih in velikih, bi moralo matere nastopiti z vso odločnostjo proti tem, res otroškim razvadam. Bakterije pridejo skozi te razpoke, ki so tanjše kakor las, skozi emajl do zobne kosti, ki začne gniti. Za bakterijami pridejo ostanki jedi, ki so že nadležni v zobu. Luknja na kosti postane večja in emajl se razruši, ko ješ kako tršo jed. Zdaj jo Čas povprašati zobozdravnika, ki bi zob popolnoma o-zdravil. Ne tolaži se, da te še ne boli. Prav gotovo to bo začel boleti in gotovo ti bo tudi razpadel, Če mu pravočasno ne pomagaš. Ne boj se bolečin! Te so začetkoma prav neznatne, toda tudi pozneje se prav lahko prenašajo. Naj se ti no zdi škoda onih vinarjev ali dolgega pota, saj je zdravje vendar od vseh zemeljskih dobrot največ vredno. Ko bi ljudje tako radi dali denar za potrebno zdravje, kakor ga dajo za pijačo in pravde, bi imeli vse drugačen rod med nami. Torej precej, ko zapaziš, da se ti dela v zobu luknja ali čutiš prve bolečine, se mora iti k 'zobozdravniku, ne pa h-kakemu zdiralcu, ki ti ga bo izpulil, da boš vse zvezde videl. Kadar pa zob boli, ga zdravnik •navadno težko ozdravi. Ce greš precej, ti zob gotovo dober ostane. Zdravnik ga bo zalil, ali kakor navadno pravimo, plombiral. Za plombo se rabi a-malgan, zmes živega srebra z drugimi kovinami, navadna srebrna plomba, zlato, porcelan, cement ali gutaperha (sok iz dreves na jutrovem, iz katerega se izdelujejo tudi gumijevi izdelki). Tak zaliti zob prav lahko trpi do smrti. Ce pa plomba pade ven, se zopet brez težav ponovi. Ce zoba ne ozdraviš, ti gnije naprej. Začno se one hudo zobne bolečine, ki so že marsikomu vzele spanje celili noči. Včasih bolečine malo ponehajo.. Mozeg v kosti začne gniti. Pri jedi se zobje stiskajo, nekaj gnoja pride skoz. zobno korenino v Čeljust, kjer se vname zobna kožica po bakterijah in strupu, ki so v tem gnoju. Ta kožica vteče in zob malo vzdigne, da so Čuti, kakor bi bil daljši od drugih. V čeljusti se začne gnojiti, mi pravimo, da ima zob bulo. Ta se nazadnje odpre, gnoj pa izteče skozi malo odprtino. Ta odprtina pa zna za splošno zdravje postati zelo nevarna. Skozi čeljust si odpre pot skozi lica in zastrupi kri (Zahnfistel). Velika dobrota so zdravi zobje za vsakega človeka. Ce so razdrti, je na-vadno prepozno za to skrbeti. Naše matere za to važno zadevo pri otrocih še skoro prav nič ne skrbe. Naj se no ustrašijo malega truda, da bodo pozne- ? je otroci bolj zdravi. Skrbeti je treba že takrat, ko ima otrok mlečne zobe, Ce ti mlečni zobje prezgodaj izpadejo, tudi poznejši ne bodo prida. Zvečer je treba otrokom od 4. leta naprej osnažiti zobe z malo zobno ščetjo. Tudi zobno meso se odrgne, j ko je vsled tega bolj trdno. Vsak naj si pa zvečer, tudi otrok, izpere usta z mlačno vodo, kateri naj pridene malo soli. Bolj pametni ljudje pa naj gredo včasih k zobozdravniku, ki naj jim vse zobe dobro pregleda. Turški pregovori. Vrzi svoja dobra dela v jezero; če- ■ tudi ribe ne vedo za-nje, ve pa On, kateremu so znane globočino. Gluh prijatelj je večkrat nevarnejši, kot odkrit sovražnik. Tudi mal kamenček naredi močen ropot. . Tvoja usta še niso sladka, ko so ■ izrekla besedo „med“. Hočeš v miru živeti, bodi slep, gluh in nem. •' Kdor se Imji Boga, se ne boji pol vojske. Ako je tvoj sovražnik majhen kakor komar, misli si, da je velik kakor slon. (Bolgari.) Mož, ki mnogo joka, izgubi pogled- Prijatelji so več vredni, kakor „žlah-ta“. J Ne zaupaj preveč na svoj bliščeci turban, ker „žajfa“ še ni plačana. Smrt je kakor črna kamela, ki p°' klekne pred vsake duri. Katastrofa. Pri vasi Simbark ^ j bližini Krakova v Galiciji se jo dne t. m. pogreznil cel gozd v obsegu 80 .j oralov, s sedmimi hišami. Na mestm kjer je stal poprej gozd, se je pojavil0 sedaj malo jezero. Prebivalci pogrf7:' njenih hiš so se še pravočasno rešil'-