Ameriška Domovi im ^ ' ■ »s. m NO. 191 ___*?/€R1CAN IN Sm«5 ^ *-AK@Ui.0«f ©N|^ National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 3, 1968 SLOVCNtAN CORNING MSWSPAJNS: STEV. LXVI — VOL, LXVT McNamara je razložil inveslicijski program za Mednarodno banko Ta bo v smislu tega načrta veliko na širše podpirala gospodarski razvoj Latinske Amerike in Afrike. Washington, d.c. — Med Narodna banka in Mednarodni denarni fond sta imela svoje °bčne zbore v Washingtonu. To Priliko je porabil novi gospodar v Mednarodni banki McNamara, da je razvil svoje misli, kako naj Naprej posluje banka, ki je prevzel njeno vodstvo. McNamara Je preveč nemiren duh, da bi ^ogel prenašati sedanjo birokracijo v banki. Zato je banki Postavil čisto nove cilje. Hoče banki preskrbeti na mednarodnih finančnih trgih še enkrat toliko posojil, kot jih je na-Jola do sedaj, in denar porabiti Za kredit iranje gospodarskih Programov v Latinski Ameriki M Afriki, manj pa v Aziji. Da Se s svojimi načrti noče samo kahati, je omenil, da je banka v Zadnjih treh mesecih njegovega režima najela in posodila več kapitala kot katerokoli leto svo-•laga obstoja. McNamarina agilnost je zbod-a glavnega ravnatelja Mednarodnega denarnega fonda ^ohweizerja. Napovedal je, da o° njegov fond aktivnejše posedal v področje mednarodnih kapitalnih premikov. Glede bodočnosti svetovnega gospodarstva M prevelik optimist. Poudarjal namreč, da bo napredek v tnednarodnem kapitalnem pro-jnetu zelo odvisen od tega, kako °sta Amerika in Anglija kon-^Midirali svoje plačilne bilance. sekakor bo ta proces trajal dolga leta. H McNamarinega govora po-snemamo sledeče zanimivosti: Njegova banka bo do 1. 1973 Posodila ravno toliko kapitala Novi grobovi Jovo Bradas V St. Vincent Charity bolnišnici je umrl v torek 75 let stari Jovo Bradas s 1517 E. 33 St. rojen v Zagrovicu v Jugoslaviji od koder je prišel 1. 1949, mož Marije, oče Djura, Gliše, Mileta, Mande Amanovic in Djuke Vuk-mirovic (zadnji 3 v Jugoslaviji) 12-krat stari oče. Do upokojitve je bil zaposlen pri Fisher Bros. Co. kot mesar. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto opoldne, v rusko cerkev sv. Mihaela ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija. V Argentini so se pojavili gverilci NEW YORK, N.Y. — Tako poroča dopisnik N.Y.T. iz Buenos Airesa. Dodaja pa, da še ni dognano, ali so to levičarski ali desničarski gverilci. Morda so pa tudi navadni pustolovci, ki sestavljajo oborožene tolpe in plenijo po deželi. Vsekakor nevarnost pred njimi obstoja, česar ni mogel zanikati tudi notranji minister Borda. Vojni minister pa je rekel, da so to tolpe izkoreninjencev, ki ne predstavljajo nobene nevarnosti. Ministrskemu predsedniku Onganiji se pa zadeva mora zdeti sumljiva, kajti drugače ne bi povabil vojaških poveljnikov in članov kabineta na poseben sestanek, ki je obravnaval samo ta predmet. 1 pa celo še več, kot ga je v 22 e njenega obstoja. Banka bo P0s°dila v Latinsko Ameriko še ^krat toliko kot do sedaj, v A-/*0 trikrat toliko; za financi-aje prosvete bo odrejeno najmanj trikrat toliko kapitala kot sedaj, za napredek v polje-stvu pa štirikrat toliko. Pri t Ianju PosojR bodo vpoštevane ^ i tiste revne dežele, ki niso k° sedaj dobile od Mednarodne anke nobenega posojila. Sudetski Nemci bežijo lz Češkoslovaške ho ČSR. — Čehi so veči- tak S.U^e^skih Nemcev pregnali znj0'1 P° drugi svetovni vojni, so le flake. ki so le tehnične strokov-Precejšen del teh stro- je odšel v Zahodno j^jak. viS^i0 h 1^48, ko je v Pragi g al komunistični režim, kj edaj silijo na zahod še ostan-se Suhetskih Nemcev, kar jih je stik ^ ^vlJenju- Nočejo priti v taj^ 2 ruskimi četami in z rusko prič° policijo. Povrhu niso pre-fa je to zadnja katastro- R0jj.1 le zadela Češkoslovaško. nr0 J ° Se novih in zato bežijo zahodu. Vremenski prerok pravi: Najv|f0tna oblačno in hladnejše. sia temperatura okoli 67. Unija avtomobilskih delavcev dobila “črnsko sekcijo” DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskih d e 1 av cev (UAW) ima nad poldrug milijon članov; črnci trdijo, da je najmanj četrtina med njimi črna. V unij-skih organih je po komaj 7.5% črnih delegatov in odbornikov. Naravno niso agilnejši črni unij-ski člani zadovoljni s tem stanjem, zato so osnovali svoje “gibanje”. Vodstvo gibanja se je že bglasilo pri unijskem predsedniku Reutherju in mu predložilo svoje pritožbe. Reuther jih naravno ni bil vesel. Vsekakor je pa pripravljen, da o njih znova debatira s črnimi unijskimi vo- Saigon za volilve o združitvi Vieinamov Vlada Južnega Vietnama je izdala “belo knjigo” z na slovom “Vojna v Vietnamu: osvoboditev ali napad?” Zunanji minister je ob tej priložnosti izjavil da je za glasovanje o zdru žitvi, toda šele, ko bo mir. SAIGON, J. Viet. — Južni Vietnam je te dni izdal svojo letno “belo knjigo” o vojskovanju v Vietnamu pod naslovom “Vojna v Vietnamu: osvobodi- tev ali napad?” Na 52 straneh razlaga in dokazuje knjiga, kako Severni Vietnam vodi tajno in odkrito operacije za odstranitev sedanje vlade v Južnem Vietnamu in za vzpostavo komunističnega režima. Zunanji minister Tran Tanh je ob tej priložnosti izjavil, da je Južni Vietnam pripravljen izvesti splošno glasovanje o zdru-žtivi obeh Vietnamov, toda to šele tedaj, ko bo v deželi mir in bo Severni Vietnam umaknil iz Južnega vse svoje čete, redne in izredne, pa tudi vse pomožne vojaške formacije. Predložil je Severnemu Vietnamu kulturno in gospodarsko sodelovanje. Bela knjiga kaže, da se je vlada Južnega Vietnama pripravljena razgovarjati s predstavnici Severinega Vietnama o končanju vojne, o spoštovanju Demilitarizirane cone, o mirnem sožitju, pa tudi o kulturnem in gospodarskem sodelovanju, kakor hitro bo dosežen mir. Glede volivne pravice rdečih partizanov je dejal zunanji minister, da Narodna osvobodilna fronta ni nobena politična stranka. “Vsak državljan, ki hoče uživati državljanske pravice, mora najprej sprejeti ustavo in zakone dežele.” To načelo velja tudi za člane NOF. Raje framski Kanadčan OTTAWA, Kan. — V zveznem parlamentu je poslanec R. Caouette, vodnik skupine “kre-ditistov“, govoril o svojem in svojih tovarišev skušnjah na bisku v Parizu. Ko je prišel Pariz, so ga zelo ljubeznivo sprejeli in ga predstavljali kot “Francoza iz Kanade”. Nič ni rekel, mu je bilo kar prav, toda, ko si je razmere pobližje ogle' dal, je dejal, da je bil rajše “francoski Kanadčan”. “Rekli so nam, da bo Francija prišla nas reševat. Veliko verjetnejše je, da bo morala Kanada reševati Francijo,” je dejal Caouette. Opozoril je na dej stvo, da Francija ni imela niti dovolj kapitala, da bi rešila Citroen pred italijanskim Fiatom. Zaslužki v Franciji so za polovico manjši od teh v Kanadi, med tem ko stane funt surovega masla $1.30. Delavec v avtomobilski industriji na Francoskem zasluži povprečno $2,300 do 2,400 na leto. Z vidika modernega načina življenja tam ne vedo, kaj to pomeni, je pripomnil Caouette, ko je povedal, da je bilo stranišče v Hotel Royal, kjer so stanovali, na koncu hodnika. Glede francoskega zanimanja za Kanado, so kanadski poslanci, ki so se vrnii z obiska v Parizu mnenja: “Predno skušajo reševati naše vprašanje, bi se naj pobrigali za svoja lastna!” RUSK PRIJEL MOSKVO V ZN ZARADI VPADA V CSR Včeraj je državni tajnik Dean Rusk govoril pred glavno skupščino Združenih narodov o ciljih, namenih in stališčih ZDA v mednarodni politiki. Ostro je obsodil sovjetsko zasedbo ČSR in izrazil upanje, da bo ta skoro od tam umaknila svoje čete. Rusk je izjavil, da ZDA in njeni zavezniki ne bodo mirno gledali nobenih groženj Zahodemu Berlinu in Zahodni Nem- v • •• C1J1. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Državni tajnik ZDA Dean Rusk je včeraj glavni skupščini Združenih narodov obrazložil cilje in stališča Združenih držav v mednarodni politiki. Izjavil je. da bodo Združene države nehale bombardirati Severni Vietnam v minuti, ko bo jasno, da bo to vodilo k miru. Obsodil je sovjetski vdor v češkoslovaško v avgustu in svaril Sovjetsko zvezo pred rabo sile proti Zahodnemu Berlinu ali Zahodni Nemčiji. Izraelu in Arabcem je svetoval, naj uporabijo sedanje razpoloženje za mir na Srednjem vzhodu in iščejo sporazum ob sodelovanju s predstavnikom ZN Gunnarjem Jarringom. Sovjetski zunanji minister Gromiko je Ruska mirno poslušal, danes bo pa on govoril o zunanji politiki Sovjetske zveze, glavni ditelji. Nov sestanek je predviden za ta mesec. AFL-CIO pazljivo sledi razvoju v UAW, kajti verjetno bodo črni unijski člani povsod hoteli posnemati svoje rojake v UAW. Citroen se združi s Fiatom? PARIZ, Fr. — Veljka francoska avtomobilska družba Citroen se je dogovorila z italijansko avtomobilsko družbo Fiat za združitev. Skupno se bosta lažje borili tako na evropskem kot na svetovnem trgu z močnimi tuji-'odjugi v mrzli vojni, je začutil Dean Rusk je glavni skupščini, v kateri so bili zastopniki 125 držav članic Združenih narodov, razložil cilje ameriške politike v Vietnamu. Poudaril je, da hočejo ZDA doseči le, da bo ljudstvo Južnega Vietnama brez komunističnega pritiska moglo izbrati svojo lastno vlado in delati na ureditvi celotnega vprašanja na temelju leta 1954 in leta 1962 sklenjenih dogovorov v Ženevi. O sovjetsko-satelitskem vdoru na češkoslovaško je Rush dejal: To dejanje je pognalo val zgražanja in obsodbe okoli sveta in pretreslo upe na izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Svet, ki je začel govoriti o porih za omejitev atomskega orožja, za sodelovanje med državami članicami ZN pri delu za ohranitev in utrditev svetovnega miru. Šest moških in tri ženske so skušali z galerije v glavni skupščini motiti govor državnega tajnika Ruska, pa jih je policija ZN odstranila naglo iz dvorane. Zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gromiko je bil ves čas govora ameriškega državnega tajnika navzoč, ne da bi vzbujal kako posebno pozornost. Danes bo govoril on in brez dvoma tudi odgovoril na Ruskovo obsodbo sovjetskega vdora v ČSR in njeno zasedbo. Iz Clevelanda in okolice FBI ni smela preiskati— Današnji Plain Dealer poroča, da je FBI iskala dovoljenje za preiskavo na farmi nekega črnca v Ashtabuli, koder naj bi se črni nacionalisti vežbali za gverilsko vojno in koder, naj bi bila pokopana tudi trupla nekaterih žrtev spopada v področju Glen-ville 23. julija letos. Pravosodno tajništvo je to prošnjo zavrnilo zaradi “premajhne utemeljenosti”. mi tekmeci. Predsednik De Gaulle menda z dogovorom ni prav nič zadovoljen. Citroenu je sporočil, da nima nič proti njegovi združitvi s kako francosko družbo, ni mu pa všeč združitev z italijanskim Fiatom. Citroen bi dejansko postal podružnica močnejšega Fiata. Objava združitve, ki je bila napovedana za ta teden, je bila odložena, dokler ne bo rešeno vprašanje s francosko vlado. znova mraz zaskrbljenosti glede sovjetskih namenov. Določila ustanovne listine ZN, ki jamčijo varnost malih držav, je Sovjetska zveza porinila na stran in Združenim narodom je bilo surovo rečeno, naj ne “vtikajo nosu” v stvari katerekoli izmed članic, ki je slučajno v vzhodni Evropi v dosegu sovjetskih armad, je ugotovil Rusk v glavni skupščini ZN. V nadaljnem govoru je poudaril potrebo po napredku v na- Glasovcmje o grški dikfafun potekalo po programu ATENE, Gr. — Malokatera diktatura ima toliko sreče v svoji politiki kot grška. Ko je pred skoraj poldrugim letom prevzela oblast, so jo obdajali politični oblaki doma in na tujem od vseh strani. Danes se je vse nekam obrnilo v njeno korist. Ko je zavladala sedanja diktatura, je Grčija postala nemirna. Nihče ni sicer pričakoval, da bo odpor zrušil nove diktatorje že s prvim sunkom, toda sunek so pričakovali, kajti proti diktaturi so bile vse grške stranke v dobi demokracije, od desničarskih narodnih radikalov do komunistov na levi. Novi vojaški režim je moral zato s silo zatirati vsak izraz nejevolje in kritike in se celo ravnati po načelu: kdor ni z menoj, je proti meni. Zato je moralo na tisoče nasprotnikov diktature v ječe in koncentracijska taborišča, čeprav niso v veliki večini niti poskusili organizirati odpora proti diktatorskim generalom. Pokazalo se je kmalu, da je čas začel hitreje mleti opozicijo kot diktaturo. Najprvo je popolnoma ohromela narod-no-radikalna stranka; postala je tako rahla politična tvorba, da se niti njen pravi predsednik Karamanlis ni hotel vrniti domov iz prostovoljnega begunstva v Parizu. Razpadla je tudi stranka ministrskega predsednika Papan-dreoua, ki že sama po sebi ni bila nikoli konsolidirana politična sila. Kar je bilo v njej še discipline in solidarnosti, jo je uničila zaletela politika Andreja, sina ministrskega predsednika, ki živi sedaj v Evropi v begunstvu. Še celo komunisti so razpadli v struje, nekateri vidijo svoje voditelje v domačem vodstvu, drugi pa v vodstvu, ki se nahaja v begunstvu. Del komunistov se je celo povezal z Andrejem v precej megleno koalicijo, ki bodo v njej komunisti zmleli Andreja. Tako je bila grška opozicija že pred glasovanjem o ustavi razbita. Sicer je posamič svetovala svojim pristašem, naj bojkotirajo volitve, toda bojkot ni dosti zalegel. Ako bi bila opozicija izdala skupen proglas, bi bilo razpoloženje med grškimi volivci čisto drugačno. Srečo ima grška diktatura tudi v svoji zunanji politiki. Najprej se je z njo pomiril ciprski nadškof Makarij, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika ciprske republike. A-tenski režim ne stoji pred nevarnostjo ostre ciprske krize, kot je bilo to v dnevih a-tenske revolucije. Razkadili so se tudi politični oblaki na grški severni meji. Še lani so Moskva, Bel-grad in Sofija gledali enako na grško politiko. Vsi so obsojali vojaško diktaturo. Na vsej severni grški meji je zavladalo mrtvaško zatišje. Vsi so pričakovali novega izbruha hladne vojne. Vdor moskovskih in satelitskih čet v Češkoslovaško je čez noč spremenil položaj na Balkanu v prid — Grčiji. V Belgradu so srečni, da nimajo sitnosti z Atenami, v Atenah se pa veselijo, da so se komunisti zopet tako temeljito sprli med seboj. Nikjer namreč ne sledijo s tako pozornostjo prepirom med Moskvo in Bel- gradom kot v Atenah. Čim hujši je prepir med rdečo tovarišijo, tem večje je veselje v Atenah. Seveda veseli Grke tudi nova napetost med Sofijo in Belgradom, ki jo je zopet rodila češkoslovaška tragedija. Ker so v Moskvi nemara vedeli, da pride vrhovni poveljnik NATO sil ameriški general Lemnitzer v Atene in Ankaro, so poslali glavnega poveljnika oboroženih sil Varšavskega pakta maršala Ja-kubovskega v Sofijo. V Sofiji so se obiska tako razveselili, da so v svojem veselju postavili tudi usodo Makedonije med svoje politične cilje. Takrat je završalo v Beogradu. V Atenah so prišli do sklepa, da ne bi škodovalo, ako bi tudi oni povedali, da jih usoda Makedonije zelo interesira. Takih opazk niso v Atenah delali že dolgo. Je to znamenje, da so prepričani, da jim nekaj aktivne zunanje politike na Balkanu ne more škodovati. Lani še niso mislili tako. Seveda jim je do sedanjega sklepa nekaj pomagala tudi sreča. Zadnje vesti AKRON, O. — G. Wallace je včeraj tu obljubil, da bo danes dopoldne v Pittsburgu objavil ime svojega predsedniškega kandidata. Napovedujejo, da bo to gen. Curtis LeMay, upokojeni načelnik glavnega stana Letalskih sil, ki je znan po svojem odločnem stališču v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je z “globokim obžalovanjem” na prošnjo sodnika A. Fortasa umaknil imenovanje tega za vrhovnega zveznega sodnika. V svojem pismu predsedniku je A. Fortas prosil za Umaknitev njegovega imenovanja, da “napravi konec uničujočim in ostrim napadom na sodišče”. Izjavil je, da bo seveda ostal še dalje sodnik tega sodišča. MEXICO CITY, Meh. — Včeraj je prišlo do triurnega spopada med po levičarjih vodenih študentih in vojaštvom. Obe strani sta streljali s puškami, brzostrelkami in celo s strojnicami. Mrtvih je bilo vsaj 25, na stotine pa ranjenih. Okoli tisoč udeležencev “upora” naj bi bilo prijetih in zaprtih. Vodniki upornih študentov so se baje zaobljubili, da bodo onemogočili ali vsaj motili olimpijske igre, ki se bodo tod začele v soboto, 12. oktobra. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj podpisal zakonski predlog o ustanovitvi Redwood National Parka v Kaliforniji v obsegu 58,000 akrov površine ter zakon, ki ohranja 1.2 milijona akrov za North Cascades National Park v državi Washington. PARIZ, Fr. — Včeraj je bilo tu Črni protest— Policija je pretekli petek izvedla preiskavo v prostorih Afro Set na 8127 Superior Avenue. Včeraj je skupina kakih 300 črncev protestirala proti temu “nasilju” in zahtevala preiskavo in kaznovanje odgovornih. Demonstracija je potekla mirno, ko je njen vodnik H. Jones pozval adeležence: “Pojdite domov in ne povzročatje težav. Ne dajte seli zveri opravičila!” itojstni dan in god— Danes praznuje svoj rojstni dan nekdanji Cievelandčan in naročnik lista g. Frank Gorenc, ki sedaj živi v New Smyrna Beach, Florida. Dopolnil je 78 let. Jutri, na praznik sv. Frančiška Asiškega, pa ima Frank god. Za god in za rojstni dan naj sprejme iskrene čestitke. Voščila pa veljajo tudi vsem Francetom in Frankom, ki imajo za patrona sv. Frančiška Asiškega.- Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 6. oktobra, pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo. Zadušnica— V nedeljo ob desetih dopoldne bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Johna Kresevica ob 11. obletnici njegove smrti. Skupno obhajilo in ura molitve— Članice Društva sv. Rešnjega elesa pri Sv. Lovrencu imajo v nedeljo pri sv. maši ob sedmih skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne uro molitve, nato pa sejo. V bolnišnici— Bivši podpredsednik ADZ Bill Stark, 3484 E. 82 St., je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 243. Obiski so dovoljeni. Vojaško napredovanje— Capt. Robert J. Jevec 02328288 46th Medical Battalion A.P.O. New York 09066 je bil povišan. starši, Leom in Ernestino Jevec, 1158 Norwood Rd., staro mamo Ernestino Perse, in družino mu čestita in želi vse dobro tudi AD. 24. srečanje zastopnikov ZDA in Severnega Vietnama. Kot doslej sta tudi tokrat zastopstvi dolžili druga drugo odgovornosti za vojskovanje. Zastopniki Severnega Vietnama so obdolžili ZDA, da pripravljajo napad na Severni Vietnam in njegovo popolno zasedbo. Ameriški zastopnik je označil to za “popolnoma fantastično”. BIRMINGHAM, Ang. — Včeraj so se tu rodili 30 let stari Mrs. Sheili Ann Thorns in njenemu možu, ki sta preje 10 let zastonj čakala na zarod, šestor-čki, od katerih je 5 ostalo živih, eden pa je umrl. Izglede, da 4 deklice in 2 fantiča prežive, cenijo na 50:50. Mati je uživala več mesecev pred spočetjem sredstva za pospešitev plodnosti. Ameriška Bommm Gil7 St. Clair Ave. — HEnderaon 1-0S2V — Cleveland, Olilo 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec l NAROČNINA; Eft Združene države: j j f |16.00 na leto; |8.00 za pol lata; $0.00 za 3 zncss«« Eft Kanado in deželo izven Združenih držav: L $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeč« Petkova izdaja $5.00 na leto I J 1 SUBSCRIPTION BATES: Imited States: f $16.00 per year; $8.00 £or 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months r Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^8^ No. 191 Thurs., Oct. 3, 1968 Ob 30-letnici monakovskega dogovora n. Zunanja politika Združenih držav in njihovih zaveznikov v letih po drugi svetovni vojni je skrajno miroljubna in izrazito obrambnega značaja, med tem ko je polhika Sovjetske zveze in ostalih komunističnih držav ves čas skrajno napadalna, polna želje po širjenju komunistične oblasti in nadaljnjem osvajanju še svobodnih delov sveta. NATO je bil ustanovljen, ko so komunisti vzpostavili svoj režim na Češkoslovaškem in kazali namen zanesti komunizem še dalje v Srednjo Evropo, pa tudi v Italijo. Truman je proglasil svojo znano doktrino, da bi ohranil neodvisnost Grčije in Turčije, po katerih je stegala svoje roke Sovjetija. Združene države so se hotele odmakniti od azijske celine in pustile izven svojega obrambnega pasu Južno Korejo in Formozo. Obe so vzele pod svojo varstvo šele, ko so se je hoteli polastiti komunisti! Ko je bilo osnovno načelo zunanje politike Združenih ’držav ustaviti komunistično napredovanje, komunistična osvajanja delov svobodnega sveta, so v Moskvi in posebno še v Peipingu naglašali nalogo podpiranja “narodno-osvo-bodilnih gibanj” ali po naše komunističnih uporov in revolucij po vsem svetu. Moskva je skušala tudi z neposrednim vojaškim pritiskom potisniti zahodne sile iz Zahodnega Berlina. Te so ostale tam s pomočjo “letalskega mostu”, niso marale tvegati svetovnega miru z odprtjem poti po tleh, ido kar so imele pravico v smislu potsdamskega dogovora. Državni tajnik J. F. Dulles je v času predsednika Ei-senhowerja govoril nekaj časa o “osvoboditvi” po komu-rizmu “ujetih narodov”, pa ostal le pri besedah. Med tem se je Moskvi posrečilo preskočiti ograjo Bagdadskega pakta na Srednjem vzhodu in se vgnezditi v Egiptu. To je povzročilo na Srednjem vzhodu novo napetost, ki je privedla že do dveh vojn med Izraelom in Arabci. Poleti in jeseni 1956 je prišlo do notranjega vretja na Poljskem in na Madžarskem. Na Poljskem je Gomulka položaj spretno uporabil in dosegel za Poljsko malo več neodvisnosti od Moskve, pa postopno komunistično diktaturo zopet utrdil. Na Madžarskem je zmagalo nasprotstvo do Rusov in komunizma, s čimer je bila v železni zastor napravljena velika luknja. V Moskvi so izrabili vojno na Srednjem vzhodu in poslali na Madžarsko svoje divizije, ki so s tanki naglo zdrobile madžarski upor. Združene države so le protestirale v Združenih narodih in pritisnile skupaj z Moskvo na svoje zaveznike Angleže in Francoze, da so se morali umakniti iz Egipta. Ruse so mirno pustili na Madžarskem! Taka miroljubna politika Washingto'na je opogumila Moskvo, da je dalje iskala šibke točke v svobodnem svetu, kjer bi se dalo zasejati komunistično revolucijo. Do te je prišlo na Kubi in Washington je celo sam pomagal do zmage “progresivnemu” Fidelu Castru. Zbudil se je šele, ko je Hruščev poslal na Kuho svoje rakete, s katerimi bi lahko poslal nad Združene države vodikove bombe. Nastopila je usodna ura in predsednik John F. Kennedy je v jeseni 1962 pokazal Moskvi in Hruščevu, da je odločen braniti Združene države, pa če bi to dovedlo tudi do atomske vojne. Ob tej odločnosti je Hruščev popustil. Umaknil je rakete s Kube in opustil svoj pritisk na Berlin ter začel pridigati mirno sožitje med Ameriko in Rusijo. Ko je minil strašen trenutek možnosti uničenja sveta v a-tomski vojni, sta tako Moskva kot Washington spoznala, d.a je treba storiti vse, da ne zaideta zopet tako daleč. Vzpostavljena je bila neposredna zveza “vroča linija” Washing-ton-Moskva, ki naj bi omogočila vsak čas neposredno zvezo in odstranitev vsakih nesporazumov, ki bi utegnili svet privesti na rob nove katastrofe. Hruščev je bil pristal na sporazum v Ženevi o “nevtralizaciji” Laosa in J.'F. Kennedy je tedaj izjavil, da Združene države ne bodo dovolile, da bi se komunisti usidrali v Južnem Vietnamu. Če bi bil J. F. Kennedy ostal živ, bi se morda položaj v Vietnamu razvijal drugače. Ko je on padel, je Moskva zopet začela preskušati trdnost in odločnost Washingtona. L. B. Johnson je z naglo potezo zavaroval Dominikansko republiko, ko so tam hoteli rdeči posnemati Castra. Odločno je posegel tudi v Južni Vietnam, ko je bilo očitno, da se ta brez neposredne ameriške vojaške pomoči ne more obdržati. Med tem je postajal spor med Moskvo in Peipingom vse očitnejši in v Washingtonu so nekateri začeli upati, da jim bo Moskva pomagala končati vojskovanje v Vietnamu. Moskva pušča to vero živo, pa med tem vztrajno in v vedno večjem obsegu podpira Severni Vietnam v njegovem vojnem naporu v Južnem Vietnamu. V ameriški javnosti in še preje v Kongresu so začeli premišljati, ali je bil ameriški poseg v Vietnam pameten ali ne. Skupina s sen. Fulbrightom na čelu je začela zahtevati končanje vojnega napora in umik ZDA iz “državljanske” vojne v Vietnamu. Ta zahteva je dobivala vedno več .podpornikov. Zastonj so bila svarila državnega tajnika Ruska, zastonj njegovo sklicevanje na Monakovo in tamkajšnje; popuščanje Hitlerju, ki je vodilo v drugo svetovno vojno, kot bo popuščanje Moskvi in Peipingu vodilo nujno v tretjo svetovno vojno. Popuščanje ameriške odločnosti v odporu komunističnim osvajanjem je imelo brez dvoma svoj vpliv pri odločanju v Kremlju o vdoru na Češkoslovaško. Moskvi je bilo jasno, da ji ni treba računati na noben ameriški odpor ali resen protest, zato je poslala svoje divizije na Češkoslovaško kljub temu, da “nismo več v letu 1956, ampak v letu 1968”! Ob 30-letnici monakovskega dogovora moremo ugotoviti, da so na svetu ljudje, ki preteklih skušenj nočejo upoštevati, ampak kot otroci vidijo, da je ogenj vroč, šele, ko se opečejo. Hudo za svet je, če pridejo taki ljudje na vodstva narodov in držav! BESEDA IZ NARODA "1 iarilbctrski škof se zahvaljuje za sprejem Dragi slovenski rojaki v Ameriki! slovenskih organizacij, sem prosil za sodelovanje vse rojake in rojakinje. Iskreno se hočem zahvaliti vsem za dosedanje sodelovanje, vsem posameznim darovalcem za poslane prispevke in vsem organizacijam, ki so se z vnemo in požrtvovalnostjo posvetile delu za kapelo. Posebno priznanje gre tudi slovenskim listom, ki so o našem skupnem delu pisali ter poročali o doseženih uspehih. Najrajši ne bi imenoval nobenega posameznega časopisa, da ne bi tako enega ali drugega nehote izpustil, kar se zelo rado primeri, pa spet ne bi hotel mimo Zarje, ki je posvetila več številk Slovenski kapeli. Prav tako gre dolžno priznanje Ameriški Domovini, ki je skupno z Ameri- Po srečni vrnitvi v domovino se vam oglašam ter pošiljam ipkren pozdrav iz vaše stare domovine. Kakor potovanje po A-meriki, tako je tudi vrnitev v domovino potekla lepo in srečno. Potoval sem iz Čikaga, kjer šem obhajal zadnje slovo od slo^ venskih rojakov v sredo zvečer, 18. septembra. S pristankom v Montrealu : sem v 10 ui’ah po krasnem nočnem poletu dospel v Zuerich, odtod pa v kratkem poletu v Zagreb. Tu sta me pričakovala dva sobrata iz Maribora. Po prijetni triurni vožnji sem po skoraj enem mesecu zo- koškim Slovencem stalno pri- pet pozdravil Slomškov Maribor. Potovanje po Ameriki mi bo ostalo neizbrisno v spominu. Hvaležen sem Bogu in vsem vam, ki ste to potovanje omogočili, posebno še g. župniku Jožefu Vargu, ki je to potovanje pri pravil ter me na njem tudi spremljal; nadalje gospodu Franku Horvatu, ki me je spremljal po Kaliforniji in še gospodu Leopoldu Miheliču, ki mi je med potovanjem pomagal reševati obilno pošto. Silen vtis so napravila name ameriška velemesta New York, Washington, San Francisco in Čikago, nadalje naravne lepote Niagarskih slapov ter kraji, ki so posvečeni z Baragovim misijonskim delovanjem. Najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin in v srce veselje in ljubezen, s katero ste me, ameriški rojaki, sprejemali in ki ste mi jo pokazali zlasti ob priliki nad vse prisrčnih in lepih družabnih sestankov v cerkvenih dvoranah po končanih cerkvenih pobožnostih, oz. slovesnostih. Trajno mi bodo o-stale v spominu lepe cerkvene slovesnosti in prijetne ure, ki sem jih preživel med vami: v New Yorku, Bridgeportu, Washingtonu, pri lurški votlini v Clevelandu in nato v Slovenskem narodnem domu, v Torontu, Hamiltonu, Milwaukee-ju, srečanje z duhovniki v Duluthu, zlasti pa največja slovesnost pri Sv. Vidu v Clevelandu in končno srečanje z rojaki v Čikagu. Vesel sem bil, ko sem videl, da ste ameriški rojaki v velikem številu ostali trdni v veri in zvesti Cerkvi, pa tudi zvesti materini besedi. Želim, da bi še naprej ohranili to dvojno zvestobo. V ta namen se vas odslej nenehno spominjam v molitvi, zlasti pri sv. maši. S to željo vam tudi pošiljam pozdrav in blagoslov. Maribor, 28. septembra 1968. Maksimilijan Držečnik, škof Delo za Slovensko kapelo lepo napredip EUCLID, O. — Ko se je lansko jesen osnoval v Clevelandu osrednji ameriški narodni odbor za Slovensko kapelo, Slovenian Chapel Fund, ki v njem sodelujejo pred stavniki posameznih našala dopise v prid Slovenski kapeli. Doslej najvažnejši dogodek pri delu za Slovensko kapelo je bil podpis pogodbe v Washingtonu, za kar smo izbrali datum stote obletnice smrti škofa Barage, ki so mu že ameriške cerkvene o-blasti priznale vidno mesto v mogočnem narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu in ki se ga hočemo spomniti tudi mi v Slovenski kapeli. Morda ne bo nikoli prišlo v javnost, kar so naredile za Slovensko kapelo številne sloven ske žene, ki so v posameznih krajih zbirale in nabrale lepe darove od številnih rojakov, ki so kot posamezniki zmogli le skromen dar. Tudi bo morda o-stalo prikrito delo posameznih vestnih in navdušenih tajnikov ter krajevnih odborov. Njihovo navdušenje poznamo, kot poznamo navdušenje in uspeh nekaterih duhovnikov, ki so v svojih farah in na lastno pobudo nabrali lep dar za kapelo. Drugi važen dogodek pri delu za Slovensko kapelo je mala k n j i ž ica “Slovenska kapela — Slovenian Chapel in the National Shrine of Washington, D.C.” Knjižica je pravkar izšla. Natisnjena je bila v Baltimorju, v državi Maryland, nje tisk pa nam je omogočila naklonjenost in položaj g. Rudi Večerina iz New Yorka, ki smo mu zato dolžni vse priznanje. Že pred časom je bila podana zamisel knjižice o Slovenski kapeli, iji naj bi na eni strani opozorila na Slovensko kapelo, njeno važnost in pomen, na drugi strani pa naj bi prikazala Slovence, nas tukaj v Ameriki in one v matični Sloveniji, danes in skozi zgodovino. Na ta način bo lahko v pripomoček vsem, ki pomagajo širiti zamisel Slovenske kapele, predvsem posameznim krajevnim odborom in bo na drugi strani predstavila nas vsem onim, ki o nas le malo vedo in nas le skromno poznajo. Lična knjižica, pisana v angleščini, a z lepim slovenskim posvetilom in z bogato zbirko fotografij na kratko poda nekaj najvažnejših dogodkov iz slovenske zgodovine, od pokristjanjenja pred 1200 leti pa do današnjih časov. Na jasen način čila, ki so ga naši očetje pode- tolikih misijonih slovenskim Iju- dovali od svojih prednikov ter ga ponesli v novi svet. Radu j e se uspehov, ki so jih naši rojaki dosegli pri svojem delu in ki so nam v ponos. Knjižica bo vsakomur v vzpodbudo, da se nam pridruži pri delu za Slovensko kapelo. Bo pa istočasno in predsvem koristen priročnik mladim rodovom Slovencev v Ameriki. Prijetna oblika in lepa vsebina je za knjižico najlepše priporočilo. Slovenska zavest, naša medsebojna povezanost in naš ponos kot ameriška manjšina pa bodo z njo obogateli. Slovenska kapela pa, za katero je v veliki meri bila napisana, bo našla v njej primerno razlago in bo, v to smemo vsi upati, priklicala novih darovalcev,, da bo njeno uresničenje čim prej dokončano. Joseph J. Nemanich, predsednik odbora Slovenian Chapel Fund “Spominski vešer” -“Spominsko romanj®” CLEVELAND, O. — Zveza slovenskih p r o tikomunističnih borcev je skupno z Društvom Slovenskih prot ikomunističnih borcev v Clevelandu na izredno spoštljiv način proslavila 25-let-nico tragedije na Turjaku in v Grčaricah, in sicer s posebnim “Spominskim večerom” 21. septembra v Baragovem domu na St. Clair aveniji in s posebnim “Spominskim romanjem” k Žalostni Materi božji v Frank, O., v nedeljo, 29. septembra. V soboto, 21. septembra, zvečer so se zbrali v pietetno ozaljšani dvorani Baragovega doma soborci in prijatelji rajnkih junakov s Turjaka in iz Grčaric, da se s pobožno molitvijo, lepo pesmijo in spominsko besedo spomnijo rajnkih. Nihče, ki se je bil udeležil tega večera, ga ne bo nikoli pozabil, tako prestresljiv je bil. Posebne molitve za rajnke je opravil na ta večer rojak Rev. Tone Sršen; v hvaležen spomin pokojnim, živim pa v resen opomin, je govoril pisatelj Karel Mauser, predsednik Zveze SPB, ki je eden tistih, ki je po božji volji preživel Turjak. Pela pa je vsa dvorana. Lahko rečem, da se še nikoli v Clevelandu ni pela s tolikšnim resničnim notranjim občutjem tista naša Marijina ljudska pesem iz vojnega časa “Marija v vojskini čas”, kot se je bila pela na ta Spominski večer v Baragovem domu. Prav tako pa je bilo tudi nedeljsko “Spominsko romanje” nekaj posebnega, in to po svoji ogromni udeležbi kot tudi po svoji vsebini, štirje romarski avtobusi so odpeljali v nedeljo, 29. septembra, zjutraj iz Clevelanda na priljubljeno božjo pot Žalostne Matere božje v Frank, O. Sv. daritev za rajnke naše junake je tam opravil Rev. Jože Falež, kalpan od Sv. Vida. Lep je bil tudi njegov govor med sv. mašo in v skladu z duhom, ki ga je imelo spominsko romanje. Lepa je bila tudi pobožnost sv. križevega pota na prostem — nad 400 ga je molilo — in nato v romarski cerkvici tako imenovane slovenske bogoslovske (lemena-tarske) litanije. Ne samo oni pred oltarjem, vsa cerkev jim je navdušeno odpevala in pela. Prvič se je tokrat zgodilo, da smo imeli na slovenskem ameriškem romanju te litanije. Tudi to bo ostalo vsem v trajnem spominu. — Spominskega romanja v Frank Ohio, se je udeležil tudi znani naš slovenski frančiškan p. Odilo Hajnšek iz Lemonta. Kako je bil on užival ob vseh teh naših romarskih molitvah in ob prelepem našem slovenskem romarskem petju! Po hudi bolezni, ki jo je zadnje čase prestal, mu žal ni več dano, da bi tudi sam pel z romarji, on, ki je vodil toliko let slovensko romarsko petje v Lemontu in na drugih slovenskih božjih poteh doma in dem doma, v zamejstvu in zdomstvu. Pela pa je zato njegova duša. Na tako spoštljiv način so se spomnili v letošnjem spominskem ali jubilejnem letu clevelandski protikomunistični borci in z njimi druga clevelandska slovenska p r o t i k omunistična javnost junakov s Turjaka in iz Grčaric. Mir njihovim dušam in slava njihovemu spominu! J. S. podčrta pomen in vsebino izro- na tujem, kakor tudi ob svojih loinanja ameriški Sleveissev pa Ewop! IV. II. New York — Lizbona — Fatima (Nadaljevanje) Četrtek, 6. junija 1968. — Cesta iz Lizbone proti Fatimi pelje preko zelo puste in revne pokrajine, severni predel province E-stremadura. Ta del Portugalske je menda med najbolj neprimernimi za obdelavo. Povsod je polno kamenja tako kot na našem Krasu. Tudi vode in dežja pri manj kuj e. Sonce je močno pripekalo, ko je avtobus zapeljal na avtocesto iz Lizbone proti Fatimi. Bilo nam je vroče, toda večina izmed nas je nestrpno pričakovala prihoda v Fatimo, na kraje Marijinih prikazovanj. Prenekateri izmed romarjev je mogoče celo življenje želel, da bi vsaj enkrat obiskal Fatimo. Kmalu so se v avtobusu razlegale nabožne romarske in Marijine pesmi, katere je največkrat vodila gospa Kokal iz. Clevelanda. Pri petju ji je pa pomagal tudi Rev. Kristanc iz San Francisca. Po končanem petju je on začel z molitvijo rožnega venca. Rožni venec smo še nekako zmolili, toda nadaljno pobožno petje se je bolj in bolj zatikalo. Kljub občutkom, da smo srečno prišli v Evropo in da se bližamo naši zaželjeni božji poti, so naše telesne moči le začele pešati. Tisto jutro na avijonu namreč niso dali zajtrka, razen kozarčka o-ranžnega soka. (Upam, da Alitalia normalno bolj postreže svojim potnikom in da je bila to le trenutna pomota.) Sedaj je bilo že sredi popoldneva, pa še vedno nismo nič zaužili. Po posvetovanju z vodičem p. Godino smo se kmalu ustavili pri neki avtobusni postaji, kjer je bila tudi majhna restavracija, da si vsaj za silo privežemo svoje duše. S prvih strani časopisov, ki so bili razstavljeni okoli kioska na avtobusni postaji, so udarjale debele črke ROBERT F. KENNEDY. Na žalost ni nihče izmed nas razumel dovolj portugalščine, da bi razbral s časopisa pomen novic o atentatu v Los Angelesu. V restavraciji smo se poskušali sporazumeti z natakarji, toda namesto odgovora so sklepali svoje roke proti nebu. Najprej smo ta znak razumeli, naj za sen. Kennedyja molimo, da bi o-kreval. Tik pred odhodom na avtobus pa smo zvedeli po nekem angleško govorečem uslužbencu, rjja je ponoči sen. Kennedy podlegel svojim težkim ranam in umrl. Šele sedaj smo doumeli, kar so nam natakarji hoteli povedati s svojimi sklenjenimi rokami, namreč, da naj molimo za njegov dušni blagor. Ta novica je udarila med nas kot strela z jasnega. Obšli so nas občutki žalosti in brezupnosti. Začutili smo na sebi oči mimoidočih, kot bi hoteli vsakega izmed nas obdolžiti za morilčevo dejanje. Amerika, kaj si storila s svojim velikim sinom? Tisti trenutek je bila Amerika ponižana do globočin tako v nas samih kot od strani tujcev, ki smo jih srečavali. Tesno nam je postalo pri srcu in tudi občutki, da bomo kmalu v Fatimi, nas niso odtegnili od globokega razmišljanja. Nadaljna pot proti Fatimi je vodila še vedno po suhih in ka-menitih krajih. Vendar so se ravni predeli polagoma prelivali v bolj hribovito pokrajino, čimbolj smo se bližali Fatimi. Tukaj je bilo nekaj več drevja in drugega zelenja kot po ravnih predelih, toda še vedno je bilo opaziti po nasadih v glavnem le o-livna drevesa, ki uspevajo tudi v slabo rodovitni zemlji. Olivno drevo je zelo neprivlačno. Deblo in veje so zvite in zgubane kot kaka čarovniška prikazen s svojimi grbami. Zaradi svoje nesi-metrične oblike je bolj podobno grmu kot drevesu. Od časa do 'asa smo opazili, posebno po do-'inah, tudi vinograde. Trta pa ni aka, kot po najdemo po Sloveniji, ampak je nizka in se ne pobesi, tako da so vinogradi po-lobni bolj paradižnikovim nasa-lom. Zemlja je najbrže dovolj rodovitna, kajti iz grozdja te ';rte pridelajo Portugalci svoje lobro močno, temnordeče vino, d je prava specialiteta. Zato ga 'menujejo port, po svoji deželi Portugalski. Čim bolj smo se bližali Fatimi, tem bolj se je cesta dvigala v hribe pred nami. Fatima je ramreč na visoki planoti po menu Sierra de Aire. Zanimiva je zgodba o izvoru 'mena Fatima. Ime samo je nam--eč muslimansko in je zato tem bolj nenavadno, da ga zasledimo > tako katoliški deželi, kot je portugalska. Ako pa pobrskamo iekoliko po zgodovini Portugalske, bomo kmalu odkrili vse oolno takih sledov musliman-••kega izvora, ki seveda izhajajo ;z časov, ko so magrebski Arab-;i gospodarili današnji Portugalski, kar smo že omenili v prvem xd teh dopisov. Ko so krščanski '-’ortugalci muslimane premaga-i, so jih na zelo nekrščanski način obenem tudi zasužnjili. Portugalska gospoda in plemiči so 'meli arabske sužnje, da so jim opravljali razne posle po zgledu starega Rima. Portugalski plemič Dom Gon-:alvo je bil grof v Ouremu. Bil je dobrega srca in plemenite du-'e. Zaljubil se je v zelo lepo oolado sužnjo. Tudi ona ga je ljubila ter se je v znak svoje srčne zvestobe odpovedala Mohamedu in sprejela krščansko /ero, nakar jo je plemič vzel za ženo. Živela sta nadvse srečno, toda dnevi njune sreče so bili kmalu končani. Lepa grofica, bivša sužnja, je kmalu umrla. Dom Goncalvo je tako žaloval, da se je odpovedal vsemu svetnemu bogastvu in častem. Odpovedal se je svoji grofiji in vstopil v samostan, da bi bil duhovno čim bližje svoji ljubljeni. Z vsemi častmi jo je dal pokopati na planoti Sierra de Aire, nedaleč od kraja Marijinih prikazovanj. Tukaj pa pridemo končno do izvora muslimanskega imena-Lepi mladi grofici je bilo nam' reč ime Fatima. Fatima je danes ime župnije> v katero spada vasica Aljustrel-Tam so bili doma Lucija, Franček in Jacinta, trije pastirčki; katerim se je prikazala Marij3 v dolini Cova da Iria. To se je zgodilo prvič 13. maja leta 19lT torej v času, ko je v ostalem de' lu Evrope divjala krvava svetoV' na vojna. Avtobus se je bližal kraje111 fa timskih prikazovanj. Iznad doline Cova da Iria se je v son' cu zablestela krona in vrh nje križ na mogočnem stolpu fatim' 3ke bazilike. Še par ovinkov i11 ogledali smo belo zidovje M3' rijinega svetišča, ki se je dvig3' o nad okolico kot blesteča Prl' kazen. Naša srca so začela 'o'1^ hitreje. Mnogi izmed nas smo ^ tem izpolnili naše življenjs^0 hrepenenje. Prišli smo v Fatim0' Vsako uro enkrat YELLOWSTONE PARK-Gejzir “Stari zvesti” požene v° do v zrak skoraj točno vsakih minut. Oporoka neveljavna ^ WASHINGTON, D.C. — večjem številu držav postane ° poroka dekleta, kakor hitro se porpči, neveljavna. S. FINŽGAR: MIRNA POTA ■ -T . T_T„T_^T„T_T_.T-T- fl.T.. .T . .7 .. _ T„-*_lT^rT _T_T._Y_T--V^S. -.T-^r^-ws .J-T_: . Zebe me,” je odvrnilo dekle 111 suho zakašljalo. “Prehladila Sena se,” je priznala in spet jo je ^agnal kašelj. Irma si je pri pri-c^ustvarila sodbo: jetična je. , Ali si bila kai pri zdravniku?” J F (lip £ materjo sva bili. Dal mi je pravila, a rekel, naj dobro jem. arava da mi bo bolj pomagala ko zdravila.” “Ali ješ?” Mleko pijem; naša krava je P° teletu in ga ima dovolj. Za 111680 nimamo.” i( D e k 1 e je vnovič zakašljalo. (Ah, tale kašelj,” je vzdihnila. Enkrat je že kri bruhnila iz hiene.” Hožica, v bolnišnico bi morala,” ^aj bi šla. Plačevati ne mo-!em°, da bi pa srenja zame pla-6evala, brat noče. Zato sem kar °ma. V čumnati ležim, da jih f10! kašelj ponoči ne drami. Ka- 0 s° take prekašljane • noči dolge j” Čakaj, ljubo dekle. Ali bi klati utegnila stopiti vsak dan k fartli pa bi dobila juhe in še kaj?” ( Kdo ste, gospa?” (Žena sodnika dr. Slaka.” Že vem. Saj smo zvedeli, -ako ste dobri. Mati bi že uteg-°e ne bo kaj posebnega.” Ce bi jih kak dan ne bilo, ti P°8ljem po naši kuharici. Naj le Padejo mati, takoj jutri.” klekle je med kašljem priki-^l0, Irma se je vrnila proti j^stu. Pred orehom je postala. Iroci so mlatili žemlje, kakor bi 2 vsemi zvonilo. Vsi so se rali krog nje in jedli, jedli. ajstarejši deček je potegnil eihljo iz žepa in pokazal: “To °kesem mami!” 'kri je dobil,” ga je zatožil le(y°ščljivček. 2 saj sem največji!” Irma se je ^dejala in odšla. . Nalvečji fantek je zaklical za l‘Še kaj pridite! ^ lllla je doma težko čakala ij°Za> da se je vrnil iz urada. , 'ko, da ga je pozdravila, mu i 2e povedala: “Še enega gosta °*0 imeli!” š Šv6 enega?” jo je Rudi vpra-k^Ječe pogledal. “Potem bo tre-i(daše stanovanje razmakniti.” bn ^aracli dveh gostov ga še ne la treba. Poslušaj!” Ko sta sed-je Irma na široko vse raziti 1 a’ kako je nakrmila otročad d P°tem naletela na jetično ljub'6' 1 ^^iš, tej revici sem ob-da za vsak dan juhe in ko-e nresa. To pojde iz moje bla-ij6- Nič se mi ne upiraj.” d , aj bo po tvojem. Jetično j.io 6 je lahko tudi zate nevar-^jj'.^dberkuloza je silno nale- ‘ morda okuženo sta-itl Sq. le> povrhu še prehlad — šk0d0 ddšb v večnost na veliko p°Ve° človeštva. Vse to je pri-iti 0Gl°ya^ Irmi, da bi jo opozoril tila asU- Irma je dobro obču-Ve^d^10^6^ skrb in ljubezen, Za t0 je ponagajala: “Kaj deset’ Ce Umrjem. Na vsak prst v “Ne lahko d°biš.” Zali 7 Ilre§reši se, krivica tudi v hlož. 2aboli jo je resno zavrnil “Odpusti mi!” IX Za naslednji petek se je Irmi le sponeslo, da je imela ustanovni zbor za društvo. Čeprav je bila utrujena od potov, razlaganja, vabljenja, je bila vendar dobre volje. Poloni je naročila, naj za gospe pripravi kavo in pecivo. Vse so prišle zelo točno ob petih, dasi so bile zamude za vsako snidenje v navadi. Irma je sodila, da je ta izjemna točnost dobro znamenje za uspeh. Ko so udeleženke pri kavi pre-kramljale dnevne mestne novice, so želele soglasno, naj Irma vodi posvetovanje. Kratko je ponovila, kar je že posameznim pri obisku na domu povedala, in razgrnila osnutek pravil, ki ga je sestavil sodnik dr. Slak in je bil zato jasen in kratek. V pravila je bilo treba le še dodati, koliko bi prispevale kot ustanovni delež in kaj bi žrtvovale vsak mesec. Razgovor o tem je bil zelo živahen. Najprej je posegla v besedo Ana Strenčarjeva. Vse si je doma že izračunala: koliko bi stal obed za kakih deset otrok, koliko tečna malica; treba je omisliti vsaj štiri posteljice, opravo za kuhinjo, pribor, kurjavo. Tudi dve varuhinji, ki bi oskrbeli otrokom hrano, jih nadzorovali in kaj malega naučili, bo treba najeti. Irma je povedala, da so šolske sestre obljubile dve za tako delo brezplačno, to se pravi, za majhno letno nagrado. “Kljub temu je potrebna za-nesliva ženska, ki bi v hiši stanovala. Časih bo naneslo, da kak otrok nekaj dni ostane v našem domu tudi ponoči. In če ne bo nobenega, hiše ne moremo na noč kar zakleniti, ko sestri odideta v samostan.” Ko so vse prav nadrobno preudarile, so se zadinile, da vsaka ustanovnica plača takoj po tri sto kron, potem pa mesečno prispeva po petdeset kron. Vsaka pa se zaveže, da bo pridobila za članico vsaj še eno plačuj očo gospo, druge pa, ki bi denarja ne zmogle, naj pridobijo za sotrudnice. Izvolile so gospo sodnikovo za predsednico, gospo Strečarjevo pa za blagajničarko. Takoj, ko bodo pravila potrjena, izplača vsaka svoj ustanovni delež. Šele po teh sklepih je Irma oznanila, da ji je oče obljubil brezplačno za uporabo svojo hišo v predmestju, ki jo bo na svoje stroške vso obnovil to zimo. Pomladi pa bi začele z “Veroniko”. Gospe so ob tej novici navdušeno zaploskale in naročile Irmi, naj v imenu vseh očeta iskreno zahvali za tako velikodušno pomoč. Sodnik dr. Slak je v vežici zaslišal gosto govorjenje žena. Ni jih maral motiti. Povečerjal je v kuhinji in Poloni naročil, naj J pove ženi, da je šel v kavarno. 2e blizu osmih je bilo, ko so zborovalke podpisale vlogo na joblast in se razšle, j Irma je vsa srečna stopila v 'kuhinjo, prepričana, da jo tam čaka mož. Naglo je povečerjala in vsa nestrpna bi bila najrajši odšla za možem v kavarno, da mu vse razodene. “Nič ne hodite ven, gospa. Gospod doktor bodo vsak hip doma,” je branila Irmi Polona. Polona je imela prav, mož je že stopil v kuhinjo. “Kakšna pa si,” jo je pogledal. “Saj vsa žariš!” “Imenitno, Rudi, odlično smo zborovale!” Prijela ga je za roko in odpeljala v sobo, a grede naročila Poloni: “Prinesi steklenico vina. Tako sem se užejala!” (Dalje prihodnjič) pQl le prinesla večerjo. sila. 1° Irma zajela, je pro- Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! CLEVELAND, O. — Gornja slika je bila posneta na štefano-vanju Društva slovenskih protikomunističnih borcev lani. Na orgle,- kot vidite, je igral Mr. Franc Mismaš, znan in spoštovan v Clevelandu in drugod. On igra na orgle že 49 let. Njegovi starši, kot tudi France, so bili farani Sv. Vida. Mnogi so me spraševali, kdaj bo spet igral na orgle Franc Misrtiaš? Društvo SPB Cleveland nas zopet vabi na svojo vsakoletno jesensko prireditev. Za sobotni družabni večer naših borcev je veliko zanimanje, posebno še, ker bo v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. Lukas Hammond Organ Stu-'dio na 5135 Mayfield Rd., Lynd- Mkm ši iiaiaš spredaj PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod za ugotavljanje javnega mnenja je tipal volivce od 20. do 22. septembra, torej pred pičlima dvema tednoma. Ugotovil je, da se je Nixonu posrečilo ohraniti dosedanjo podporo med volivci, med tem ko jo je demokratski kandidat Humphrey delno izgubil, Wallace pa pridobil. Za Nixona se je izjavilo 43% povprašanih, enako število kot v začetku septembra, za Humph-reyja 28% v primeri s 31% v začetku septembra. Wallace je dobil tokrat 219< glasov, v začetku septembra pa le 19%. O-stalih 8% še ni imelo jasne slike. Tisti, ki pazljivo slede voliv-nemu boju in spremljajo glavne kandidate ter se zanimajo za množice, ki jih kandidati privabljajo in na razpoloženje teh množic, trdijo, da se je v zadnjem tednu položaj za Humph-reyja nekaj izboljšal. Prihaja ga poslušat več ljudi in kažejo zanj več vneme, med tem ko so bili v prvih tednih njegove volivne kampanje prilično brezbrižni. ---------------o----- Indira Gandi potuje po Latinski Ameriki | BUENOS AIRES, Arg. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je na poti po državah Južne Amerike. Iz Brazilie je prišla sem ustvarjat “’dobro voljo” za Indijo in njene potrebe. V uradnih krogih Brazilije je v poslovnem delu sicer ustvarila precej dobre volje, ni pa tega dosegla v družabem delu svoje- hurst, Ohio, bo za to priložnost posodil brezplačno najnovejše orgle Model H-100 series. Na prireditev pride tudi sam manager Mr. David Knill, ki bo tudi zaigral nekaj melodij. Vsi, ki radi plešejo, bodo prišli na svoj račun, ko bodo zaigrali poskočne polke in valčke “Veseli vandrovci”. Na zadnjem pikniku DSPB na Slovenski pristavi so se res lepo postavili. Gotovo se bodo to soboto še bolj. Tisti, ki radi samo. poslušamo, bomo prišli na svoj račun, ko bodo zadonele mogočne nove Hammond orgle. Ob spremljavi orgel nam bo zapel moški zbor pod vodstvom g. Janeza Riglerja nekaj lepih, starih vinskih pesmi. , ga obiska. V Braziliji, kjer radi in veliko jedo goveje meso, pečeno na vse načine, in radi pijejo alkoholne pijače, so se morali na uradnih banketih v čast Indijki obojemu odreči. Kot hin-dujka Indira Gandi ne sme jesti govedine, ker je govedo v Indiji sveta žival. S posebno vladno odredbo je bila ukinjena postrežba z alkoholnimi pijačami na vseh vladnih javnih prireditvah. V Braziliji so Indiri Gandi priredili tri velike javne bankete: v Rio de Janeiro, v Braziliji, v glavnem mestu dežele, in v Sao Paulu. Na nobenem niso postregli gostom z govedino in alkoholnimi pijačami. Na orgle bo igral g. F. Mismaš od 7 - 8 zvečer in tudi med odmori. Hladna jesen že prihaja! Naši borci že sedaj mislijo na zimo in božične praznike, kako bodo o-srečili svoje manj srečne soborce, invalide in vdove. Mojster pisane besede je zapisal: Gorje mu, kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam! Gotovo je to lepa prilika, da podpremo naše soborce in se vsi udeležimo družabnega večera DSPB pri Sv. Vidu. Na svidenje v soboto zvečer, 5. oktobra, ob sedmih pri Sv. Vidu! Miha Vrenko Mehiške čete zapustile Narodno univerzo MEXICO CITY, Meh. — Na narodni univerzi so bili tako hudi nemiri, da je vlada dala zasesti univerzo po rednih četah. Nemiri so se začeli že koncem julija in od takrat tudi ni več predavanj. Sedaj je vlada dala izprazniti univerzitetna poslopja. Verjetno je storila ta korak, ker se hitro bliža začetek mednarodnih olimpijskih iger, ki je postavljen na 12. oktobra. Vlada je dalje študentom precej popustila, da bi jih pridobila za mir vsaj tako dolgo, dokler bodo trajale olimpijske igre. Kdaj bo obnovljen reden pouk, se še ne Nemški neonacisti zgubljajo pristaše BONN, Nem. — Na Spodnjem Saškem, ki velja za trdnjavo povojnih neonacistov, so bile občinske volitve. Neonacisti, organizirani v Narodni demokratski stranki, so napeli vse sile, da bi dobili še več glasov, kot so jih pri zadnjih državnih volitvah. Pa so jih začeli volivci zapuščati. Dobili so veliko manj glasov kot pri prejšnjih volitvah. Kandidatov so postavili 2,706, mandatov so pa dobili le 251. To je za narodne demokrate tako hud udarec, da si od njega ne bodo več opomogli, tako mislijo vsaj njihovi politični nasprotniki v Bonnu. Pri volitvah pred 15 meseci so dobii 7.8% glasov, sedaj pa le 5.2%. ------o----- Spominska kapela na White Mountains za R. F. Kennedyja NEW YORK, N.Y. — Vdova pok. sen. Roberta F. Kennedyja se je odločila s prijatelji pokojnega senatorja postaviti na White Mountains nad Waterville Valley spominske kapelico umrlemu možu, s katerim sta rada hodila tja smučat. Kapelica bo imela prostora za okoli 200 sedežev. Mrs. Ethel Kennedy je izbrala za napis na eno izmed sten besede iz 120. psalma: “Dvigam svoje oči proti goram, od kod naj mi pride pomoč? Moja pomoč je od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo!” ------o----- Čebele se obveščajo po obranem cvetju Čebele smemo uvrstiti med najpametnejše živali, pravijo sodelavci čebelarskega inštituta pri freiburški univerzi. Predstojnik tega zavoda J. A. Nunes je odkril nov primer smotrne delitve dela v svetu čebel. Z namenom, da se njene vrstnice ne bi trudile zaman, čebela zaznamuje vsak cvet, ki ga je izpraznila. To so ugotovili pri poskusih s plastičnimi cvetovi, ki so jih napolnili s sladkorno raztopino. Brž ko je čebela posrkala sladki sok, ni nobena druga več silila v isti cvet. Vonjivo znamenje, ki ga je prva čebela pustila na cvetu, je obveščalo vse nabi-ralke za njo, da v istem cvetu ni sladkih zalog. To znamenje so razumele vse kasnejše čebele, pa čeprav so raziskovalci tisti cvet ponovno napolnili s sladkim sokom. Ugotovitev, da čebele zaznamujejo izpraznjene cvetove, je nova, že dolgo pa so znani “plesi,” s katerimi čebele pred ulj-njakom kažejo svojim vrstnicam, kje in kako daleč so bogati viri hrane. V Bonnu bi imeli rajše Nixona? BONN, Z. Nem. — Politični vodniki Zahodne Nemčije so u-radno in javno seveda popolnoma nepristranski in nevtralni v ameriškem volivnem boju. Privatno vendar priznajo, da bi jim bila izvolitev Nixona ljubša od Humphreyjeve zmage. ve. POZOR! HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 10. OKTOBRA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. OKTOBRA OBRESTI PRIŠTEVAMO POLLETNO NATIONAL BANK BANKA S CELOTNO POSTREŽBO ČLAN FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION . Prepričani so, da bo posvetil Nixon več pozornosti Evropi kot njegov demokratski tekmec. Spominjajo se še, kako dobri so bili odnosi med Washingtonom in Bonnom v času predsednika Eisenhower j a. ------o----- Nemčija pred Francijo v zalogah zlata WASHINGTON, D.C. — Po poročilu Mednarodnega monetarnega sklada je Zahodna Nemčija v avgustu prehitela Francijo kot druga naj večja lastnica zlata na svetu. Francija je v avgustu izgubila 210 milijonov zlata, s čimer so se njene zaloge zmanjšale na $4,366,000,000. Zahodna Nemčija je zaloge v avgustu povečala za 71 milijonov dolarjev na $4,421,000,000. -----o----- Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Moški dobijo delo POMOČ POTREBUJEJO Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276. THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div. 1245 E. 222 St. Euclid, Ohio 44117 " : „ (197) IŠČEMO ČUVAJE Na našem parku sličnem kampusu je na razpolago več služb za čuvaje tretje izmene. Nudimo odlično plačo in obrobne koristi. Javna transpor-tacija pri roki. Za intervju kličite zaposlitveni oddelek: 368-4500. CASE WESTERN UNIVERSITY 10900 Euclid Avenue (Delodajalec z enakimi pogoji) (192) Ženske dobijo delo Za druščino Išče se ženska, lahko zapo-sljena podnevi, da bi delala druščino starejši ženski zvečer; v zameno dobi svojo sobo in kuhinjske priviligije. Kličite 732-7762. —(192) Female Help Wanted Clerk Mature, reliable, bondable, 3 tc 11 p.m. shift. Apply mornings. 2901 Euclid Ave., Gift Shop. Evenings call after 7 p.m. 442-7405. —(194) Help Wanted Cook’s Assistant Hours from 9 to 2 Ideal for neighborhood woman with children in school. Call 361-5214 SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue ________________________(x) Waitress wanted experienced, days, salary. Good tips. No Sundays or Holidays. OSBORN COFFEE SHOPPE 1018 Huron Rd. (192) “malToglasi Sobe se odda Tri čiste sobe se oddajo čistim, mirnim ljudem, možu in ženi, ali samcu. Vpraša se na 1196 Norwood Rd. (192) V najem 4-sobno čisto stanovanje zgoraj se odda na E. 73 St. Za pojasnila kličite 431-6798. (192) Iščejo stanovanje Zakonci srednje starosti iščejo 3 ali 4 sobe v bližini sv. Vida. Kličite EN 1-6957. — (3,8,11 okt) V najem Oddamo 5 sob na 7211 Superior Ave. Kličite HE 1-7387. (195) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154S5 Waterloo Rd. TV 1-2Z27 Grozdje naprodaj Črno Ohio Concord grozdje je naprodaj po $4 bušel. Kličite 662-1413. IZUM spisala METOD JENKO in VIKTOR HASSL % ni zagrešil doslej. V splošnem je zelo miren in vestno opravlja svojo službo.” Powel ga je raztreseno poslušal, ker ga to ni prav nič zanimalo. Bil je to le potreben uvod za nadaljnje poizvedovanje. Grizel si je ustnice in kimal. “Kaj je po poklicu? Kdc se z njim druži?” “Kraus je dodeljen električni centrali, z njim skupaj dela morilec Edgar Wills, ki sedi že pet let in nekaj mesecev. Odsedeti ima še dobrih štirinajst let. Kraus sedi komaj deset mesecev, odsedeti pa ima vsega šest let,” “Privedite mi Krausa!” “Kako vendar?” mu je segel v besedo nestrpni Powel. “Omenil si, da je pri vas zaprt tisti Kraus. Nanj sem tudi jaz že mislil. Od njega bi rad zvedel še neke številke. Če bi mi jih mogel dobiti, boš lepo nagrajen.” Razgrnil je načrt: “Vidiš, tu je oddajna anodna žarnica; daj, poizvedi pri Krausu natančne načrte. To boš pač lahko napravil.” “Dobro! Skušal bom izvedeti.” Mislil si je, če ne zlepa pa zgrda, v jetnišnici to pač ni težko. “Dobro, to ve in zna samo Kraus, nihče drugi. Veliko sreče!” Zadovoljno sta si stisnila roke. Avtomobil, ki ga je zapeljal naravnost v jetnišnico. Šestnajsto poglavje. Powell je izredno dobre volje sedel za pisalno mizo. Pomislil je, kako bi se lotil poizvedovanja. Denar ga je omamil, Simon ga je zapeljal. Strmel je v gumb električnega zvonca, nekajkrat je že iztegnil roko, a vedno jo je umaknil. Po eni strani se je malo bal, po drugi ga je mikal denar. Nazadnje je odločno pozvonil. V oddelku, kjer sedi Alfred, se je oglasil zvonec. Stražnik je koj vedel, kdo ga kliče. Poiskal si je brž namestnika in odšel. Oglasil se je pri ravnateljevem namestniku. Powel ga je povabil bliže k mizi: “V vašem oddelku sedi kaznjenec Alfred Kraus.” “Da,” mu je odgovoril straž- “Kako se kaj vede?” “Prav lepo. Samo časopise smo našli v njegovi celici, drugega še CHICAGO, ILL MALE HELP Flight Loaders Set-Up Hen Full time days. All Company Benefits including Company paid lunch. — Apply any day 9-5 P.M. ABC GLADIEUX IN-FLIGHT Catering Kitchen 2301 S. Mt. Prospect Rd. Des Plaines (191) FEMALE HELP NIGHT SALAD GIRLS NIGHT BELT PRODUCTION GIRLS Full time, all company benefits including company paid lunch. Apply any day 9-7 P.M. ABC GLADIEUX IN-FLIGHT CATERING KITCHEN 2301 So. Mt. Prospect Road Des Plaines, Illinois (19D Stražnik je pozdravil, se po vojaško zasukal in odšel. Ko je stopil v Alfredovo celico in mu povedal, da ga kliče Powell, se je Alfred zelo začudil. Gledal je stražnika in ga vprašal, kaj le hoče od njega. Stražnik mu ni znal odgovoriti, vklenil ga je in brez besed odpeljal. Z radovednim pogledom je stopil Alfred v Powelovo pisarno. Ostala sta sama. Powel je leno vstal in začel Alfreda previdno nagovarjati. Alfred se je nalahno priklonil, a ni spregovoril. “V vaši celici so pazniki našli časopise. Kajne?” “Da,” je rezko odgovoril Alfred. 4«, Pritisnil je znova na gumb in poklical zapisnikarja. Ukazal mu je, naj prinese časopise, ki so jih našli v Alfredovi celici. Deležnik se je kmalu vrnil s šopom časopisov in jih izročil navna-teljevemu namestniku. “To so torej ti časopisi!” je dejal Powel in jih razgrnil po mizi. Začudeno je obstal ob Simonovi pomazani in razpraskani podobi. Pogledal je Alfredu srepo v obraz in ga vprašal: “Kaj naj to pomeni, Kraus? Slika je vsa pomazana!” Alfredu je bilo malo nerodno, ni vedel, kaj in kako bi odgovoril. “Povejte, zakaj ste to sliko tako nakazili?” Powell se je malo zasmejal, se napravil brezbrižnega, da bi laže pridobil Alfreda. Veselo je nadaljeval: “Saj me ne briga, a radoveden sem le. Poseben vzrok ste že morali imeti.” Alfred je opazil Powelovo vedrost, dobil je malo več zau- panja in poguma in mu dejal: “To je slika Simona Blumen-herza, tistega, ki • se bo osramotil, da bo od sramu črn kakor njegova podoba v časopisu.” “Tako, tako,” ga je prekinil Powel. “Zakaj naj bi se osramotil?” Alfred mu je, začel pojasnjevati svoje mnenje o Blumenher-zovem delu. Tudi Powelu je v obraz povedal, da Simon ne bo uspel. , i&^J!||' “Zakaj ne bo uspel? Meni pa se zdi, da je že uspel.” “Izključeno. Simon ne more izvesti tega dela, čeprav je v časopisih, da bo v kratkem Er-winova velika misel uresničena. Toda, povem vam, da iz tega ne bo nič. Brez mojega ali Erwi-novega sodelovanja se ta veli-potezni načrt ne da izpeljati.” Powel ga je pogledal in mu veselo rekel: “Potem ste res srečen človek, čeprav sedite v zaporu. Pomagali mu boste lahko. Ne bo vam žal, bogato boste poplačani.” “Kaj?! Temu podležu naj bi pomagal, da se z Rollandovim izumom okoristi in tako postane najbogatejši človek na svetu?” se je razburil Alfred. “Ne, tega za nobeno ceno!” “Stvar me ne briga, toda ukoriti vas moram, ker ste imeli v celici časopise. Drugič bodite pametnejši!” Ker je Powel hotel v Alfredu vzbuditi zaupanje, ga ni vprašal, od kod ima časopise. Alfred se je globoko oddahnil, ko ga je Powel vprašal: “Ali imate morda še starše?” “Da,” je odgovoril Alfred, “samo mamico imam še. Oče se je ponesrečil na parniku in utonil.” Powel je zmajeval z glavo in očitno premišljal, kako bi prišel do Alfredove skrivnosti. Stopil je nekaj' korakov po sobi, nato pa se odločil in poklical stražnika, ki je koj odvedel Alfreda nazaj v celico. Alfred ni vedel, kaj je hotel Powel in bil vesel, da je take poceni ušel strožji kazni zaradi časopisov. CHICAGO, ILL. MALE HELP BUSINESS OPPORTUNITY CANDY ROUTE 150 Established accounts. So. Side Chicago. Hammond-Gary area. Call 656-6565 r' ’ (191) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 13 Apts. 2 Story Yellow brick. 5 car brick gar. Income $20,200, net $14,000. in good rental area. Vicinity Belmont-Keeler. SP 2-8174 ____________________________(191) ORLAND TOWNSHIP— Sandburg, H.S. Dist. New 4 bdrm. on Yz ac. lot. Firepl. Intercom, patio, part bsmt. Nr. Country club. Mid 40’s. 14952 Meadow Lane. FI 9-0033 (191) WAREHOUSEMAN No experience. Pleasant working conditions plus benefits. 1st and 2nd Shift. JESSOP STEEL 25th & Cermak Broadview FI Imore 5-7710 (194) REAL ESTATE FOR SALE NEW BUFFALO, MICHIGAN Partly furnished cottage — New siding, sleeps 10. Yz A. landscaped with fruit trees & grape vines. $9,800. Owner. 758-2094 (193) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Live in. Under 35. Desired for bachelor mansion, 2901 W. Sunnyside Avenue. Phone 463-3330 i (193) Powel pa je zopet razmišljal, kako bi zadevo čim^lepše uredil. Poklical je paznika, ki se je kmalu oglasil. Ukazal mu je, naj privede Edgarja Willsa popoldne ob treh v njegovo stanovanje, da mu popravi električni hladilnik. 4{, ^.jf Popoldne okrog treh se je Wills že oglasil pri Powelu. Še nikdar ni bil Powel tako prijazen. Wills je bil kakor domač. Powell je pokazal hladilnik in dejal: “Ta trak so mu otroci izdrli.” V resnici ga je potegnil malo prej sam. “Tole boste popravili.” *, Pazniku pa je naročil, da mu ni treba čakati in gre lahko na izprehod, češ Wills je pameten, nanj se lahko zanese. Wills je pogledal ravnatelja in se koj lotil popravljanja. Komaj pa je paznik odšel, je vsto-; pila služkinja in prinesla skodelico bele kave. Kako se je Wills začudil, ko mu je Powel ponudil kavo. Ni sicer vedel, kaj naj to pomeni, vendar je bil kave vesel, saj je že dolgih pet let ni okusil. Powel ga je opazoval, kako s slastjo pije, potem pa mimogrede vprašal, koliko časa že sedi v zaporu. “Pet let in nekaj mesecev,” je Wills globoko vzdihnil. “Koliko imate še?” “Še polnih petnajst let.” “Dolgo bo še, Wills,” mu je rekel Powel pomilovalno, “huda kazen. Gotovo si želite ven, kaj?” “O, kaj bi dal, če bi mogel. Toda pobegniti nima smisla, ujeli bi me. Saj sem že imel priliko, pa še poskusiti nisem hotel.” “Hm, škoda za vas,” je rekel Powel, “mladi in zdravi ste. Veselje do življenja je še v vas, v petnajstih letih pa bi se popolnoma uničili. Kaj boste imeli potem od življenja?” Wills je žalostno pobesil glavo. Powel je videl, da mu je hudo, pristopil je k njemu in ga pobožal. “Pomagal bi vam ...” mu je rekel tiho Powel. Tedaj je Wills dvignil glavo EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR in mu pogledal naravnost v oči. “Kaj? Ali je mogoče?” “Mogoče,” je mirno odgovoril, “pomagal vam bom, toda tudi vi mi morate pomagati!” Wills ga je solznih oči prijel za roko in mu obljubil, da bo napravil vse, kar bo želel, da ga le reši tega pekla. “Sedite, Wills! Potrebujem neke številke.” . “Kakšne, če smem vprašati?” “Alfred Kraus, ki je vaš prijatelj, ve za te številke. Ce mi jih preskrbite, vas bomo bogato nagradili in vam pomagali na svobodo. Ušli boste lahko, denarja boste imeli in, kadar boste kaj potrebovali, se boste lahko | brez skrbi obrnili name. Glejte torej, da še danes ali najpozneje jutri izveste od Alfreda te številke.” Vzel je kos papirja, mu ga pokazal in dejal: “Vidite, elektrotehnik ste in boste takoj razumeli. Poskusite, tako po ovinkih, izvedeti, zakaj Blumenherz ne bi mogel izvesti Rollandovih načrtov, ko je vendar pred zaključkom svojega dela. Samo to je potrebno in stvar bo urejena.” RE-ELECT EARL R. ^ JUDGE HOOVER 1 -A / COMMON PLEAS COURT > V Stephen Ritsey, Chm. S*§P1|1| 3333 Avalon, Clevc. 20 EUCLID POULTRY V nalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl izberite! HOWARD 549 EAST 185 STREET, EUCLlB BAKER KE 1-8187 čuisitmummmimuimiimimmmmmuuiimmmHmmimmminmtmmuiUf’. JOS. ŽELE IN SINOVI 1 POGREBNI ZAVOD = 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdkott 1-0583 | COLLINWOODSKI URAD 2 452 E. I52nd STREET Tel.: IVanlioe 1-3118 2 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago ~ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo Willsu so se zdele Powelove besede kakor lepe sanje. Vso dolgo pot do jetnišnice je razmišljal o skorajšnji svobodi, ° denarju in o lepšem življenju-Kdo ne bi hotel ustreči PowelO" vim željam za tako ceno! Saj ne bo dolgo, ko bo sam in brez nadležnega spremstva hodil po cestah. (Dalje prihodnjič) __ PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE FRIDAYS AT 5 P.M. P0LKAT0WN the best in Slovenian style music WZAK-FM Radio 93 MBS! oiiutMiMimtmmmitimtmjmiiiummiiiuHiMiMimintmiimumimitittimmiiif V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE NEPOZABNE MATERE IN STARE MATERE FRANCES KREBELJ ki je za vedno zaspala 3. oktobra 1967 Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas. 2a'lujoči: — ANTHONY, sin MARY, por. KVATERNIK, hči GEORGE, zet RAYMOND, vnuk, JEAN, snaha FLORENCE, vnukinja JIMMY, pravnuk EMILY, APOLONIJA, sestri in drugo sorodstvo Cleveland, O., 3. oktobra 1968. VburbalL First and ten« Zadetek je hranjenje denarja z obrestmi. Dodatna vloga k vašemu hranilnemu računu do 10. v mesecu se obrestuje že od 1. Igrajte sedaj! Cleveland €ru$t V blag spomin OB OSMI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMA Agnes Bukovec Izdihnila je svojo plemenito du^° dne 3. oktobra 1960. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči: RUDOLPH, ANTHONY, CARL — sinovi KATHERINE, JEAN, MARGARETH — snahe CNUKI in VNUKINJE Naj večja ohijska banka MEMBER F.D.r.ft r i mii ^ l LEP RAZGLED —V Vzhod' nem Berlinu gradijo stolp za oddajnik televizij' ske postaje, katere progta' mi bodo vidni po vsem K®' ' hodnem Berlinu in še d^' Ije.