St. 30 Paitniu platna t gitttlBl (Um orati m U M V Trstu, v nedelio 4. februarja 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnih XLVtll Izhaja, izvzeinši pondcljek. vsak dan zjutraj AsiSkcjja St. 20, L nadstropja. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi Anton Gerbec. — Lastnik ti znaša za mese L 7.—, 3 mesec Ca Inozemstvo mescfno 4 lire v Materini jezik Uredništvo: ulica sv. Frautiflia t jo nrednittvu. Nerankiran® ijateM lr ^v-r.:'. * Posamezne Številke v Trstu ia okolici po 20 cent — Oglasi se računajo T Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov «» po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina !n reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiŠkega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-37. v .t » ■ • ilnnMiml 1 okoli Gariana. Takojšen nastop je bil po-j brate. G. Milan Grot je to lepa povedal: \flll lil Sflulll uUuFUlftl 1 treben tem bolj, ker se je izvedelo, da na- U Vrnili se bomo v leto 1912. in vrgli paj-»''II III liUliali »wwa I meravajo tripolitanski vstaji zanesti vstajo | čolan pozabnosti na vse poznejše J" do- Cerkev šola in tustica so temeljne usta-[sadu! Neizmerno škodo, od takega nesmo- tudi v Ciret^iko (Znano je, da so biU vgodke, Jubilej nasje izpolnil z navduše-soia iu lUD'-LU , , ' ^ I . . i . _____u„ tv»t * t»m voefma airctira«i v Rimu trne 1 niem. Izredna umetnost itfralppv in emmi trenega in nezmiselnega pouka trpi naobrazba in pa nravstveni sestav človeške družbe. Zato. ne bi smelo biti v kulturni državi šole, kjer se odteza učitelju m učencu prvo in negibno sredstvo za doseganj« njenih ciljev — beseda v materinem jeziku! V luči te večne in neoporečne resnice se nam kaže žalostna podoba sedanje šolske politike v naših krajih! Ta politika ne dovoljuje šoli, da bi bila prava učilnica in vzgojevalnioa bodočega rodu. Vsaka zaprta šola je atentat na kulturo. Nič manj pa tudi šola, kjer se zametuje vrhovno načelo, da le s poukom v materinem je-z:ku more zadostovati svoji, za človeško družbo tako vzvišeni nalogi. Naj se nam ne zameri, če zopet ponovimo tisti napis na cesarskem dvoru na Dunaju: da je pravica podlaga držav! Država, v kateri se ne uveljavlja to zlato načelo, nima podlage in zanemarja vel ko dolžnost napram svojim državljanom. Nada išče resnico, ker dru- nove človeške družbe vsake države. Te ustanove služijo visokim etičnim ciljem. Prvi dve sta vir morale, poštenja, naobrazbe: zdravega razvoja in napredka človeške družbe. Poslednji pa je naloga, da nudi vsakemu človeku pravno varstvo: zaščito osebne časti in dobrega imena — torej največje diobrine človeka — in zaščito njegovih materialnih interesov. Če zahtevamo torej, naj bo tudi naše ljudstvo deležno dobrot, ki jih nudijo te ustanove, zahtevamo le svoje človeške in državljanske pravice. Naj danes še posebej Spregovorimo o neobhodnih prepogojih, brez katerih ne morejo cerkev, šola in ju-stica vi siti svoje vzv išene naloge v blaginjo človeške družbe. Poleg popotne strokovne usposobljenosti, vneme :n stroga vestnosti je glavni pogoj ta, da upravitelji teh ustanov morejo govoriti neposredno s človekom* ki mu hočejo biti učit«:!ji, oziroma zaščitniki njegovih interesov! Govoriti morajo Človeku v njegovem materinem jeziku! Če propovecln'k v cerkvi govori v jeziku, ki ga poslušalec ne razume, ali pa ga le nezadostno razume, govori cerkvenim stenam in ne človeku, ki naj bi ga učil in prepričeval. Pa tudi pri ljudeh, ki morda •precej razumejo tuji jezik, v katerem govori propovednik, ne deseza ta poslednji pravega uspeha. Naloga njegova je, da govori razumu človeka in da sega človeku do srca! To pa more edino le beseda v materinem jeziku! Ed na ta more ubirati akcente, ki osvajajo dušo! Kdor torej od-tega vernikom božjo besedo v njihovem jeziku, ta noče, da bi cerkev uspešno iz-■vajala svojo nravstveno misijo! Med velikim: pedagogi sveta in vzgoje-va>i?i ljudstva je bil Pestalozzi v 19. stoletju. Morda ve kaj o njem tudi naša naučna iprava. Veliki njegov nauk je bil, da bodi '^rva ^vzgoja otroka v materinem jeziku, ker le v tem je možen uspešen ljudsko-šolski; pouk! To je zlata, neizpodbitna resnica. Posebno še, ker je učitelju poverjena dvojna naloga. Bistriti mora razum, podajati svojim varovancem potrebnega znanja, obenem pa mora tudi pleme-nititi dušo in srce, vzgajati mladino v bodoče porštene. nravstveno trdne in koristne člane človeške družbe! Mož v šoli ne sme biti le učitelj, ampak mora biti tudi \zfojevalec! Beseda njegova veljaj razumu srcu! Tej svoji kulturni in nravstveni nalogi pa more uspešno zadostovati le tedaj, če otrok popolnoma razume besedo pouka! To pa je izključeno,^ če učitelj tfovori učencem v jeziku, ki ni njihov in kf ga zato tud- ne morejo razumeti, vsaj j mi. naj se naš jezi* ne ~ , re v toliki meri, da bi ustrezalo svrham šole in sodne dvorane, ne branimo le svo-šolsksga pouka. Če že glava ne more ra- je nedotakljive elemss . - zumeti pouka, kako naj potem duša spre- narodne pravice »ema vzčoievalno besedo?! Trud učitelja na cerkev, solo in sodstvo ne rusqo v taki\oH je zavržen. Trosi zrnje v ne-1 sredstva, brez katerega ne morejo vestno plodna, kamenita tla, kjer ne more biti slimti svojim nalogaint_ zvezi s temi vestmn aretiranj v Rimu trije njem. Izredna umetnost igralcev in sijajni tripolitanski veljaki, ki so bili vse do are- okrasi kakor tudi novo poslopje so zaslu- tacije zelo č'slani izn upoštevani od vseh žili to proslavo. Uprarvitelj g. Grol je pri- > * .« « 1\ T •__l'A___1 J__1 _ • »1______*____• J. • ____11 »M ___• !_• italijanskih vlad). Tripolitanska vlada je bila že do 4. januarja pripravila vse potrebno za uspešen nastop proti vstašem. Vojaška akcija se je začela dne 29. januarja. Vojska se fe razdelila v svojem pohodu na tri kolone. Pirva je prišla prve dni februarja na poti iz Tripolisa proti Homsu do griča Fooduk En Nagaca, ki je oddaljen kakih 30 km od Itomsa. Na svoji poti se je ta kolooa morala ponovno spustiti v boj z vstaši. Prvič so jo vstaši napadli pri Kasr Garabultju, oddaljenem kakih 52 km od Tri polisa, drugič pa pri Fonduk Lel Aliusu, kakih 80 km daleč od TripoTsa. Boj z vstaši je bil precej hud!. Minister za kolonije je poročal, da so vstaši pustila na bojišču nad 300 mrliče v in mnogo orožja. Druga kolona je prišla v stik z vstaši že 31. januarja, ko je bila komaj kakih 40 gate Nafoga|km dale* od TripoUsa. Po hudem boju, v vseh sestavnh delov sodnega dvora, sodnikov, državnega pravdnika, .odvetnikov, braniteljev — mislimo namreč na civilno in kazensko sodstvo — je, da stremijo po istem cilju, da pomagajo resn:ci na dan. la cilj pa morejo doseči le, če mere j o občevati s strankami — tožite!ji, toženci,'ob- toženci in pričami — neposredno, to je: v njihovem jeziku. Inštitucija tolmačev tvori največjo nevarnost za zanesljivost prave sodstva, ker tolmači navadno ne po-znaio v zadostni meri enega ali drugega jezika, ali pa ne enega ne drugega! Kako naj tak človek res točno, zanesljivo m sproti tolmači izjave strank v kritičnem trenutku, ko so v igri veliki interesi tistih, ki iščejo pri sodni ji varstvo teh interesov, ali gre za njihovo čast, ali morda celo tudi za življenje?! Ne more; posebno še, če mu poleg nezadostnega poznavanja jez'kov nedlostaje — kar je često pri tolmačih — tudi potrebne inteligence, da bi mogel — tudii če bi poznal jezike — hitro pogoditi b:stvo izjave prizadete stranke! Tako prihaja v nevarnost zanesljivost Sodstva in žnjo interesi prebivalstva. To je tako resnično in neoporečno, da so pravniki vseh civiliziranih narodov pritrdili edino pravičnemu, pravno varnost zagotovljajočemu načelu, da mora sodnik neposredno občevati s stranko, to je: v njenem materinem jez'ku! Kdor odklanja to načelo, ubija v ljudistvu zaupanje v sodstvo! Prihajamo do zaključka: Ko zahtevamo * — - - - ;—-1- — iz verkve, mo le svo-čl o vaške, državljanske in 3iaifla Uradno poročilo o dosedanjem delovanju fašistovske vlade RIM, 3. Danes zjutraj ob 10 je državni podtajnik pri min. predsedništvu on. Acer-bo prečital ministrskemu predsedniku svoj govor ki presoja dosedanje delovanje fašistovske vlade. Ministrski predsednik je gover odobril. Govor bo objavljen v zbirki «1 diseorsi del giorno» ter razširjen v stotisočih izvodov po vsej Italiji Pre*-v eden bo tudi: v razne druge jezike za inozemstvo pod naslovom «Prvi tri meseci fašistovske revolucije». Imenovanje odbora za likvidacijo vejnih odškodnin RIM, 3. Minister za osvobojene pokra-ne Giuriati je v sporazumu s finančnim in justičnim ministrom in v smislu zakona sestavil odbor za likvidacijo in takojšnje izplačanje vojne odškodnine. Ta odbor ima ctrni c orl c--r na nn7ivnem K-cdiŠČU V DC- na pnzivnem svoj sedež netkah. Olajšave za inozemce, ki potujejo skozi Italijo v Ameriko, Avstralijo in Palestino RIM, 3. Da se podlpira promet v pristaniščih, posebno v Trstu, je zunanje ministrstvo sklenilo, da osvobodi vizuma na potni list tiste potnike, ki pridejo v Italijo, da se ukrcajo za Ameriko (južno in severno), Avstralijo in Palestino. Potniki morajo, če hočejo biti oproščeni vizuma, predložiti primemo potrdilo paroplovne družbe, katera bo skrbela za njihov prevoz. Vojnoodškodninski uradi preidejo v pod-itočje ministrstva za javna dela RIM, 3. Vsled kr. odloka 18./I./1923, št. A06, ne bodo od 1. t m. naprej uradi za obnovo in popravo vojnih škod v treh Benečija]* več podrejeni ministrstvu za osvobojene dežele ter preidejo v področje ministrstva za javna dela. Nekatere spremembe, ki jih vsebuje omenjeni odlok, bodo omogočile bolj hitro izplačanje stroškov javnih ustanov za dela, ki so jih same izvršile. Litevski poianik r Rknu zanikuje vest o Memela RIM, 3. Poslaništvo Litve v Rimu po. *oča, da so vesti o aneksiji Memela k litevski državi izmišljene. Pač so se zastopniki Memela izjavili za oriključitev svoje domovine k Litvi, a litevska vlada jih radi obvez®, da bo ščitila avtonomijo Memela, ni mogla pri tem ovirati. Napad nacionalistov na fašiste v Basiiikati RIM, 3. V Bemaldic, v pokrajini Bas li-kate, so oddelki namišljenih nacionalistov napadli sprevod fašistov. Ministrski pred-sednk je odposlal v ta kraj visokega u-radnika javnega varstva z nalogom, da sporazumno s prefekturo tekom treh dni razpusti vse politične in gospodarske organizacije omenjene pokrajine, " so s& vrinili dvomljivi elementi Zaplemba orožja v Bernaldi — Občinski svet razpiščen RIM, 3. Vsled spopada v Bernaldi v pokrajini Potenza je odredila vlada strogo preiskavo, pri kateri je bilo zaseženih 400 pušk in kakih 150 revolverjev. Vsi tisti, pri katerih s© je našlo orožje, bodo seveda izročeni sodišču. Občinski svet v Bernaldi je bil razpušČen iz ozirov na javni red. V Sibiriji ni nikakih italijanskih vojnih ujetnikov RIM, 3. Po dveletnem službovanju kot italijanski konzul v Harbinu v Mandžuriji se je te dni povrnil v Rim major Gbello Secco, ki je na zunanjem ministrstvu izjavil, da je popolnoma izključeno, da bi se še nahajali bivši italijanski vojni ujetniki v Sibiriji, najmanj pa v kraju Nikoliskem Usurijsku, ki je bfl toiikrat imenovan v tozadevnih poročilih. Taborišče vojnih ujetnikov v tem kraju je že davno razpuščeno. V Irkutsku se nahaja nekoliko Italijanom, katerem je padlo nad 80 vstašev, so ko-lonijske čete zavzele Sidi Bu Argub. Tretja kolona je prodrla prve dni februarja že na kakih 80 km od TripoTsa, ni pa še prišla v stik z vstašL Kolonijske čete so imele v spopadih z vstaši baje le neznatne izgube. NatdaHnje prodiranje v notranjost dežele gre po poročilu ministra za kolonije zelo počasi zaradi slabega vremena v koloniji. Jugoslavlia Sporazumi z Italijo LJUBLJANA, 3. Današnje «Jutro» objavlja sledeče poročilo iz Belgrada od 2. t. m.: «V ministrstvu za zunanje stvari je bila nocoj konferenca o izvršitvi sporazuma z Italsjo. Kakor doznava Vaš dopisnik, je Mussolini našemu rimskemu poslaniku izjavil, da 6. t. m. predloži italijanskemu parlamentu ratifikacijo santmar-gheritskega sporazuma z našo državo. Zato se komisija za izvršitev rapalkkega dogovora žuri, da dotlej pretrese vse podrobnosti izvršitve. Radi zaključnih posvetovanj o sporazumu z Italijo je bil poklican v Belgrad naš generalni konzul v Trstu g. Marković. Jugoslavija bi vzela t najem proge Južne železnice BELGRAD, 3. Z ozirom na skorajšnje sklicanje konference za rešitev vprašanja Južniei železnice poroča tiskovni urad, da bi jugoslovertska vlada vzela za dobo 40 let v najem proge te železnice, ki tečejo po ozemlju Jugoslavije. Za to bi družba dobivala 20 odstotkov čistega dtobička ali pa 5 miljonov francoskih frankov v zlatu na leto. Sestanek Male entente BELGRAD, 3, Romunska minister za zunanje stvari Duca je predlagal v Belgradu in Pragi skorajšnji sestanek zastopnikov Male entente, ki naj bi se vršil v Bukarešti. Na tem sestanku se bo poleg drugih vprašanj razpravljalo tudi o skupnem koraku Jugoslavije, Čehosiovaške in Romunije pri veleposlaniški konferenci v svrho sodelovanja zastopnikov Male entente v medzavezniški komisiji za razorožitev Bolgarske in Madžarske. Pogajaaja z Avstrijo BELGRAD. 3. Te dni dospejo v Belgrad delegati avstrijske vlade za konferenco glede sklepanja nove trgovinske pogodbe med Avstrijo m Jugoslavijo. Izvoz prešičev BELGRAD, 3. Generalna direkcija carin je izdala carinarnicam v sporazumu z ministrstvi poljedelstva ter trgovine in industrije nov razpis o izvozu svinj in svinjskega mesa. Volkovi na Snežniku LJUBLJANA, 3. Pred nekoliko dnevi se je pojavila na Snežniku! tolpa 5 volkov. Lovsko društvo v Starem Trgu je začelo takoj lov na nje, toda volkovi so zbežali — brez potnega lista — čez mejo. Ko pa so se zopet vrnili, so lovci ustrelili dva volka in dve volkulji. ^ t Bolgarska Jugoslavija ni izročila nikake note radi bolgarskih SOFIJA, 3. Bolgarska brzojavna agen-___________^ ____________^ _ cija je pooblaščena, da zavrže trditve neki pa živijo svobodno od dela svojih rok .katerih listov, češ da je belgrajska vlada . _ •£ _ • ____J—M n i m i 1*in«n II minictm V Nnfiln nrn ter se nočejo povrniti v domovino. Vstaja ▼ TripoKs« — Krvavi boji z vstaši RIM, 3. Listi so že pred par dnevi javili, da je v Tripolisu zopet izbruhn la nevarna vstaja domačega prebivalstva, ki po svojem obsegu in nevarnosti obsega vse številne upore tripolitanskega prebivalstva v zadnjem času. Med redno kolo-nijsko vojsko in vstaši je prišlo do hudih spopadov. Vstaši, ki razpolagajo le z majhnimi mncižinami orožja, so imeli baje ve-like izgube. Po poročilu ministra za kolonije Fedcr-zonija na zadnji seji ministrskega sveta je tripolitamka vlada smatrala za primerno nadaljevati boj proti vstašem, ki se je začel že oktobra in novembra lanskega leta in tekom katerega so b3i zasedeni po ko-lonijskih četah Gebel, Yeiren in tfričevie poslala zunanjemu ministru v Sofijo protest radi vpada bolgarskih komitašev na jugoelovensfco ozemlje. V tem oziru ni ju-gosloveaska vlada podrvzela ničesar, in to iz enostavne^ razloga, ker ni v Bolgarski nikakih komitašev. Upravitelj sofijskega gledališča o bratskem sprejem t Bdgradu — Pred proslavo Sojetnice sofijskega gledališča SOFIJA, 3. Urednik lista «Echo die Bulgarie» je imel pogovor z g. Cankovim, intendantom sofijskega gledališča, ko se je vrnil iz Belgrada s proslave 50-lelnice belgrajskega gledališča. G. Cankov jc iz-jr.vU: «Bolgarska delegacija je prispela v belgrajsko gledališče z nekako negotovostjo, ne vedoč, kako bo sprejeta, prisrčno aH hladno? Izjavljam Vam, da so nas snreieii orierčno kot Drave slovanske šel na srečno misel, d!a je predložil, naj bi se sestal kongres uprav vseh slovan. gledališč. Jaz sem predlagal, naj bi se vršil v Sol ji, kar je bilo z navdušenjem sprejeto*. Kongres se bo vršil 4. februarja, 6. februarja pa se bo vršila proslava petdesetletnice sofijskega gledališča. Za jugoslo-venskega delegata je določen g. Branislav Mušič. _ Ruhrska kotlina Rastenje sovražnega razpoloženja proti Franciji — Fitacoski ukrepi in protiukrepi nemške vlade BERLIN, 3. Nemško častopisje prinaša obširna poročila o preganjanju nemškega prebivalstva v ruhrski kotlin:«. Doslej ni noben list objavil statistike o številu aretiranih in izgnanih Nemcev, iz vsakdanjih poročil pa se da posneti, da je to število ogromno in raste vsak dlan bolj! Okupacijska oblastva postopajo neizprosno, kar še bolj razvnemal ljudske množice proti Francki. Sovraštvo proti Franciji ni bilo morda v Nemčiji se nikoli tako veliko, kakor sedaj. Povsod se podžiga javnost na odpor in na vztrajanje do skrajnosti. Nacionalistične vrste žanjejo obilne uspehe v ■svoji agitaciji po deželi. Seveda ima tudi odipor svoje meje in ni izključeno, da bo Nemčija vendar prisiljena na popustitev. Woifova agencija objavlja medtem bilanco prve dobe francoske okupacije. Kakor pravi agencija, se je posrečilo okupacijskim oblastvom v času od 15. do 31. januarja odpeljati iz ruhrskie kotline 626 ton premoga proti Belgiji in 20.309 ton proti Franciji. Vštevši 7000 ton premoga, ki je bil odpeljan v Francija in Belgijo 11. januarja, na dlan zasedbe Essena, se je skupno odpeljalo 23.000 ton premoga. Pred okupacijo je Nemčija dobavljala na račun odškocSnine po 500 tisoč ton vsaka dva tedna. Okupacijska oblastva — pravi Wclfova agencija — ukrepajo vse mere, da bi si zagotovila čim več premoga, toda uspehi niso takšni, kaker so jih pričakovala. Doslej so zaplenila kakih 20.000 vagonov, toda nemški železničarji in drugo osobje ovira na vse mogoče načine udejstvovanje francosko-belgijskega načrta. Nemška vlada je poslala železničarjem nova navodila za preprečevanje odvažanfa premoga v Franci^ in Belgijo. PARIZ, 3. Nemška vladia je poslala odškodninski komisiji noto, v kateri protei-stira proti njenemu sklepu, s ksTterim se Nemčiji zanika moratorij :n vzpostavlja plačilno stanje oid maja 1921. Nota zahteva, naj odškodninska komisija ponovno prouči plačilno stanje Nemčije. Listi pravijo, da je to prvi diplomatski korak, ki ga je Nemčija naredila po okupaciji ruhrske kotline z namenom, d'a vzpostavi diplomatske stike s Francijo in Bel-g' meni, da bo Izmet paša vendar podpisal mirovno pogodbo. V zunanjem ministrstvu ne verjamejo', da bi Izmet para zavrnil mirovno pogodbo. Tudi ne bi Anglija sledila Franciji in Italiji, če bi, ti dlve državi menjali svoje stališ je napram Turčiji V/ashinJtccska pogodba in Iteiija LONDON, 2. Agencija Rettlcr pravi, da se pričakuje od/ on. Mussolinija, da bo v kratkem ukrenil potrebno za ratifikacijo washingtonske pomorske pogodbe. Ruflir in t^^sml Bogate zemlje1 so bile od nekdaj izpostavljene nevarnostim grabežljivih in pohlepnih sosedov. Bogastvo zemlje je deloma prirodno, deloma pa pridobitno. Reči moremo, da je bogastvo, ki ga je ustvarila človeška pridnost, še večja vaba za sovražne vpadnike kakor pa čisto naravni zakladi, ki jih je treba še-le zemlji z velikim trudbm ukrasti. To velja vsaj v zgodovini starih časov. V prejšnjih davnih stolfetjrh je bila zlasti Ital ja smoter vseli zavojevalcev, zakaj Italija kot središče ogromnega rimskega imperija, je nugoini< lala toliko ugrabljenega plena, da ni čuda, ako so vsi takozvani barbarski narodi stremeli za zavojevanjem Rima. Plenjenje Italije se je potem vršilo več stoletij. Nemški cesarji pa so hcdiili še poznejša stoletja, ko ni bilo več kaj jematii po rimsko slavo ter se dali kronati za rimske cesarje. Ako razmotrivamo vzroke raznih velikih vojn v Evropi, tedaj moremo ugotoviti, da je šlo skoro vednoi za to, da si sovražn ka ugrabita drug drugemu kcis zemlje ter si prisvojita bogastvo svojega soseda. Seveda so bile tudi takozvane osvcbojevalnc vojne tlačenih narodov, ki so stremeli za samostojnim življenjem. V našem moeflernem stoletju se mnogo govori in piše o idealih, načelih o človeštvu', toda žalibeg da so to večji del prazne fraze v ustih ljudi, ki hočejo' z lepimi besedami zakriti svoje nelepe lastnosti. Za danes jc vsakemu ijasno, da je iskati vzroke svetovne vojne v kompleksu velikih gospodiarskih vprašanj, zlasti pa v tekmovanju svetovnih industrij. Eden glavnih vzrokov svetovno vojne je bilo tekmovanje med angleško in nemško trgovino in industrijo. Angleži so se začeli bati za «■ svoj primat posebno odi tedaj, ko se je začela Nemčija oboroževati tudi na morju ter tako podprla svojo ekspanzivno gospodarsko politiko z orožjem. Tekmovanje evropskih velesil se pa ni vršilo zgolj na industrijskem in trgovinskem polju, ampak začel se je tudi boj za kolonije, Med kolonialne države se je znala povzpeti tudi Nemčija, ki je s svojo temeljitostjo pričela izrabljati kolonije ter povzdigovati njihovo produktivnost. Vojna se je končala s popolnim porazom Nemčije, ki je izgubila vso vojno in trgovinsko mornarico in tudii vse kolonije. Anglija je dosegla svoj vojni smoter. Uničila je svojega tekmeca in se polastrla velikega dela njegovih kolonij. Ni pa uničila gospodarske moči nemškega naroda to pa tudi ni bil njen namen, zakaj nemška industrija je Angl.ji potrebna in drugič bi pomenilo nemško gospodarsko uničenje ludi popolno politično oslabelost, s čimer bi bilo nad-vladje Francije v Evropi za dolgo dobol zagotovljeno. Razume se, da se angleška politika protivi- prav tako francoskem nad-vladju na kontinentu, kot se je pred vojno upirala nemškemu nadvladju. Svetovna vojna pa je dezorganizirala svetovno gospodarstvo, ki je sila kompliciran mehanizem. Nastala je svetovna gospodarska kriza, kakršne ni še videl svet, odkar obstojajo družabni organizmi človeštva. Življenski pogoji in interesi vseh narodov in držav so tako zamotani med seboj, da se poznajo vplivi gospodarskega* propadanja kateresikoli velike gospodarske sile na občutno; škodo za vse ostale, ki nisđ naravnost prizadeti. To je se posebno jasnđ pokazalo o priliki svetovne vojne. Tudi nevtralne države, ki niso nič izdale za vojno m katerih prebivalstvo je ostalo pri svojem delu so v zadnjih vojnih letih praVi neprijetno občutile vojno. Po vojni se je to dejstvo še bolj nazorno pokazalo. Sve« tovna gospodarska kriza ije splošna bolezen v vseh državah in tudi Angleži, ki sd izšli iz svetovne vojne kol zmagovalci itf z bogatinu plenom* ne oziraje se na tov da a so najbogatejši narod v Evropi prestajajo iiudo krizo brezposelnosti vsled porušenja ogromnih gospodarskih sil Rusije in Ori-enta. Ako se Vzhodu pridruži še polom nemške industrije, potem čakajo Angleže že veliko hujši časi. To so toraj gospodarski vzroki, zaradi katerih se Anglija protivi francoskim težnjam po gospodarskem uničenju in razkosanju današnje Nemčije. Pohod francoske vojske v Ruhrsko kotlino je zaradi tega razburil vso angleško javnost, ki obsoja Francijo. Toda uradna Anglija drži v tem vprašanju strogo nevtralnost, dasi jc ta nevtralnost poostrena tupatam s kakšno angleško pasivno resi-stenco napram Francozom. Tako na^ primer je položaj angleških čet, kolikor jih je še v Parenju zelo kočljiv in navzočnost teh čet je Francozom posebno neljuba. Francozi ne bodo megli popolnoma izrabiti svojega položaja, dokler se angleške čete ne umaknejo. Posebno v slučaju popolnega odrezanja Porenja cd ostale Nemčije, je to nemogoče, dokler so tu angleške čete, ki se bržkone ne bodo nikoli pokorile Francozom. Ruhrska kotlina predstavlja cgromna bogastva. Ta bogastva hrani zemlja v svojem globokem rodovitnem csrčju. Nemška pridnost pa je napravila, da so postali ti zemeljski zakladi dostepni in s pomočjo najrazličnejših strojev se vrš! izkoriščanje rudnikov po vseh pra\ilih moderne tehnike: hitro in pcccr«. Toda vsi ti rudniki, so neproduktivni, ako ni voljnih človeških rok, ako ni voljnega človeškega uma, ki zastavlja vse svoje sile, da ugrabi zemlji, kar ima skritega v svoje m naročju. Pasivna resistenca r»ern>kega prebivalstva je do sedaj pokazala, da je produktivnost te£a ozemlja odvisna cd! volje onih, ki imajo v resničnem oblastvu rudnike. In te so delavci, inženr'i in tehnični voditelji Dgromnih pod je i ii. Prodno so se Nemci odločali za odpor-j roti Franciji, so dobro premislili stvar. Mi r.iLake^a dvoma, da se ne bi bili nikdar fp^ilii \ tako zelo riskirano podjetje, akc ne bi bili že vnaprej gotovi, da smejo računati na angleško-franccski spor v nemškem vprašanju. In tudi pri sedanjem tihem odporu nemškega rečnega in umstvenega delavstva igra ta spor odločno ulego. V tistem hipi1, ko bi se Anglija odkrito postavila na stran Francije, ali pa da bi Anglija izrekla svoj desinteressement, v tistem Irenotku bi se morali Nemci iako? udati, ako ne bi hotel: še več izgubiti. Umljivo je torej, da so Francozi nevoljni na svoje nekdanje zaveznike :n da jim skušajo vrniti milo za di age. To se posebno dobro opaža v reševanju orijentskega vprašanja, v katerega je Angl ja zaple'cca. Boj med Angoro in Londonom se je desedaj vršil agubenesno za Anglijo. V nevarnosti je angleški prestiž v vsem muslimanskem svetu in to jc za Angleže velikanskega pomena. Precej verjetno je, da ne bi bil Kemal tako predrzen, ako ae ne bi prav dobro zavedal, da so zavezn ki v vprašanju Turčije med seboj nesložni. Posebno Francija igra ves čas pogajanj cd Mudanie pa do Lausanne čudno vlego. Formalno zastopa tudi Francija ekupne zavezniške interese na konferenci v Lausanni, obenem pa je njeno postopanje tako, da daje potuho Turkom. In ravno sedaj, ko je lausannska konferenca v nevarnosti, da se razb je, je Francija zadala občuten udarec svoji angleški zaveznici. Baje je za hrbtom sklenila s Kemalom posebne dogovore. Gotovo je, da se je nekaj vrš:k) za kulisami vkljub vsem zanikanjem m olepševalnim jtrazam diplomacija Oči"iHiao se gre Franciji za tem, da bi te še nadalje vzdržala napetost med Angleži in Turki. Tuid'. je čisto verjetno, cLa bi Francozi radi videli, da pride do oboroženega spora med Anglijo in Turčijo. Tako ne bi se megla Anglija brigati za dogodke v Evropi, tudi bi bilo v interesu Anglije, da si ne napravi v Franciji sovražnika. Na ta nač'n bi zadobila Francija popolnoma preste roke napram Nemčiji in Ruhrska kotlina z vsemi svojimi bogastvi bi ji bila zagotovljena. Kak cr smo že v enem prejšnj h člankov povedali, se vrši na konferenci v Lausanni boj za petrolejske vrelce v MobuKl. Angleški kapital si hočoi zagotoviti posest vrelcev, ki so vir velikega bogastva. To je gospodarsko ozadje orientskega vprašanja, ki se ni še niti cd daleč približalo kakšni ugodni rešitvi. Podobno3t med1 vprašanjem. Ruhra in Mosiila je na dlani. V obeh slučaj h se gre za zemeljska begastva, v obeh slučajih se vrši boj med zmagovalci m premaganci. V Evropi Francija proti Nemčiji, v Aziji Anglija proti Turčiji. V obeh slučajih se> pot-javlja spor med Anglijo fn Francijo. Ta spor je kronična bolezen Evrope po ver-saillski pogodbi. Vplivi le bolezni segajo cd Rena do Tigrisa in ovirajo duševno fn gmotno vzposiavo po vojni pretresenega človeštva. kosežnega pomena predstojećih volitev, ki bodo menda vendarle prinesle neko stabilnost v kurs naše notranje politike v tej ali oni smeri, toda onega fanatizma, ki je vladal pri nas n. pr. še pred vojno, vendarle ni opažati. Glavni razlog za to razveseljivo dejstvo je brez cKvoma nenaravno velika množina strank, ki se bodo pehale za zaupanje volivcev. Že pri zadnjih volitvah v konstituento je stal volivec pred celo vrsto volivnih skrinjic, toda to pot se utegnejo naravnost podvojiti, kajti vse kaže, da bodto samo v Sloveniji nastopile s samostojnimi kandidatnimi listami tele stranke: 1.) Slov. Ijud. stranka (dr. Korošec), 2.) Demokratska stranka (Kukovec-Žer-jav), 3.) Samost. kmet. stranka (Pucelj), 4.j Radikalska stranka (dr. Zupanič-Hribar), 5.) Nar. soc. stranka (Deržič-Brandtner), 6.) Narodna ljudska stranka (dr. Šu^ steršič), 7.) Narodnonaprcd. stranka (dr. Ravnikar), 8.) Soc. stranka Jugoslavije (Zv. Bernot), 9.) Soc. stranka delav. ljudstva _(Fab-jančič-Perič), . 10.) Republikanska str. (dr. Novačaoi). In še sem morda katero prezrl! Da je tako politično cepljenje male Slovenije nenormalen, nezdlrav in škodljiv fc>oja.v\ »je več kot evidentno. Za dva dlucata mandatov (26) se tepe ducat strank in par sto kandidatov. Ker mora glasom, v olivnega reda, ki favorizira močne stranke, dobiti vsaka siranka vsaj količnik, če hoče priti pri razdeljevanju mandatov v poštev, je več kot jasno, da gre vsaj polovica navedenih strank v boj brez vsakega upa na kak mandat. In kljub temu so se podrli prav v si poizkusi za volivne koalic. je, kajii rkoro vse stranke proglašajo že precej obrabljeno geslo, da kompromisi kompromitirajo. Da je to stanje trajno nevzdržno, je na dlani, zato tudi z gotovostjo pričakujemo, da bo po- vortvah likvidirala vsa$ polovica strank, predvsem onih, ki izidejo brez kakega mandata. Optimisti so že sedaj pričakovali, da izostane vsaj par kandidatnih Vsi, toda ravno degedki zadinjih dni, so nas prepričali o nasprotnem, kajti dobili >sm<„ kar dva nova dhevnika, to je radikalske «Jutranje novcsti», ki so začele izha-jali zadnji torek m Škisteržičev «Ljudski d; evnik», ki je začel izhajati danes. Radikalno glasiloi je sprejela javnost s nr^cvjrrJo brezbrižnostjo, kajti ideologija ir. tn.^: le stranke je že znana, tem večje zan*T::.?rtje pa je vladfelo za Šusteršičev list, fca^ii nihče si ni bil na jasnem, s kakim program cm bo nastopil ta «zadnji črno-aru-meni Jugoslovan«, kakor ga označuje H. Wende!. V današnji prvi številki «Ljuidske-a dne"rr;ika» je pa objavil ^Izvršilni odbor ar r.-dne časopisje seveda obširno komentiralo. Ob tej priliki lahko omenimo, da pripravlja naše naja£ilnejše založništvo, to je «Tiskovna zadruga* v Ljubljani novo izdajo njegovih zbranih spisov v redakciji drja. Iv. Prijatelja. V ^Učiteljski tiskarni* v Ljublijani pa izidtejo že v par tednih njegovi «Izbrani spisi za mladino®, v redakciji Fr. Erjavca in P. Flereta ter ilustrirani od Saše Šantla. P- St. ff Dnevne vesti Snfttna kosa. V BaJerni je umrl pretekli teden vč. g. župnik Fran Goreč. Pokojnik si je stekel si svojim neumornim in plodonosnim delom za naš narod v Istri nevenljive zasluge. Vse svoje življenje je posvetil temu narodu, ki ga je ljubil iz dna svoje duše. Neumorno je deloval za Družbo sv. Cirila in Metoda za fetro, kateri je estal zvest kot vnet podpornik do svoje smrti. Ustanovitev CM šole v Baderni je bila predvsem njegova zasluga. Mnogo je stor'l za naše istarsko ljudstvo tudi na gospodarskem polju. Ustanovil je Gospodarsko društvo in posojilnico v Baderni. Umrl je v 76. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil pretekli ponedeljek v Baderni ob ogromni udeležbi hvaležnega prebivalstva. Naj mu bo lahka zemlja domača! Himen. Jutri, 5. t. m., se poročr tov. Novine Josip, naš delavni član z gospodično Jelico Mozetičevo iz Gorice. Bilo srečno! Akad. fer. društvo »Balkan.« Odlikovanje. Naš tržaški rojak, cand. phil. Mirko Rupel je bil te dni odlikovan na filozofski fakulteti ljubljanske univerze s sveto-savsko nagrado. Iskreno* čestitamo! (Sve to -savsko nagrado je ustanovil kralj Aleksander, podeljuje se vsako leto na praznik sv. Save najpridnejšim dijakom posameznih strok. G. Ruocl je spisal sijajno študijo o starih virih slov. protestantskega slovstva.) Avdijenca pri škofu in «Vito Nuova». V Trstu izhaja malo bran listič pod imenom «Vrta Nuova*, ki je glasilo italijanskih duhovnikov. Slučajno nam j« prišla šele sedaj v roke zadnja številka — zato odgovarjamo tako kasno —, ki se zadira v dra. Wilfana, oziroma v naš list, ker smo objavili resničen m natančen potek avdijence deputacije slovenskih vernikov pri škofu Bartolomasiju v zadevi odprave slovenskih pridig pri sv." Antonu novem. Jezi se posebno zato, ker smo objavili ono, da ne rečem® drugače, čudno škofovo izjavo o naših dekletih. «Via Nuova» pravi, da je' bila ona cb'ava ^nedostojna* (sconveniente), češ da tu ni šlo za «razgovor», ampak za avdijenco, in da je škof izrekel dotične besede le mimogrede, zaupno in šaljivo! Kako «šaljiva» je bila ta opazka, je razvidno- ie iz tega, da jo je celo uc te Deseue izrečene uu Škofa pri avdi-jenci deputaciji, Id je protestirala proti odredbi is lega škofa, »je moral biti v besedah tem previdnejši! Kar bi moglo krivdo škofa pokazati v milejši luči, bi bilo dejstvo, da je bil popolnoma pod vplivom gospodov od — «Vite Nuove*! Ko bi bili ti gospodje nekoliko manj nacionalisti in nekoliko bolj krščanski, bi se škofu najbrže ne dogodile take nezgod« in bi se morda ne metalo Slovencev iz cerkva in bi tudi katoliška stvar med Italijani samimi b®ij uspevala. Vsega je kriv «Croato»! Električna železnica Matulje-Volosiko-Lovran je last zasebne družbe. Že nekaj časa pa se vodi akcija, da bi ta železnica prešla v roke novega podjetja, pri katerem naj bi občine Volosko, Lovrana, Veprinac - Ičići prevzele delnice. In sicer občina Veprinac tretjino, občina Volosko in Lovran dve tretjini. Poslednji dve občini sta že napravili sklep v tem smislu. Tozadevna seja občinskega zastopa v Veprincu pa 8« bila zelo burna. Dva italijanska govornika sta se toplo zavzemala za ta predlog. Hrvatje pa so se upirali, ker bi občina vzela nase preveliko breme. Dasi gre tu za zgolj gospodarsko stvar, ki nima nič opraviti s politiko, je bil eden italijanskih odbornikov tako — da se blago izrazimo — breztakten, da je kruto žahl hrvatsko večino, ali — kakor je rečeno v poročilih italijanskih listov — »večino kmetov«: «Vi Hrvatje ste sovražniki države, sovražniki Italijanov I» Pri teh besedah Je «nel s stene kraljevo sliko! Nastal je seveda silen vihar in italijanska odbornika sta podala svojo demisijo. Iz poročila v italijanskih listih je razvidno, da hočejo tudi iz tega zgolj gosp je žf svobodo! Ali ne meče to navzkrižje v nazira- p0n0vno poslalo večje količine zvezkov, peres, nju o razmerju med vlado in državo senco —i svinčnikov in držal za revne otroke. Iz vseh navedenih številk in podatkov je jasno razvidna neizmerna požrtvovalnost našega naroda, posebno pa naših ženskih dobrodelnih društev, ki jim podpisano vodstvo> v imenu dobre stvari ne more izreči dovolj hvale ter jih zadostno priporočiti vsem blagim srcem. Še enkrat: Srčna hvala! — Trst, 3. februarja 1923. — Andrej Cok, šol. vodja. Dijaki! Poživljamo ponovno vse naše dijake, srednje- in visokošolce, naj se vpišejo v «Di-jaško Matico->. D. M. rabi natančen seznani vseh naših dijakov naše dežele. Le dijaki, ki so člani, bodo lahko reflektirali na podpore oz. posojila. Dijake, ki so začasno odsotni — kakor tudi one srednješolec, ki nimajo še 17 let — naj vpišejo njihovi stariši. Dijaki! Na delo! Ker je le v vašo korist, da se vpišete, da agitirale za D. M. — «Diyaškat Matica-*, Trst, Via Fabio Filzi 10, I. Popisovanje jugoslovenskih državljanov. Tukajšnji jugoslovenski konzulat javlja: Konzulat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Trstu poživlja svoje držrv-ijane, kateri bivajo v Trstu m kateri niso še vpisani v register državljanov, da so priglasijo v pisarni konzulata radi vpisa: Prinesti je s seboj vse listin-e- o domovin-stvu1. Vpisovanje se bo vršilo vsak dan (razen praznikov) na konzulatu od 9 do 12 prcdpoldne (Piazza Venez'a št. 1, I. nadstr.). Preiskava v uredništvu «Lavoratofa», Pretekli petek zvečer jc prišel pol cijski komisar s kakimi 20 orožniki v uredništvo tržaškega kom unisLičnega glasila ter izvršil preiskavo-, ki je trajala več ur. Ne ve se, kaj in kakšen je bil uspeh te preiskave. Uredniki, ki so bili tedaj navzoči v uredništvu1, sci bili odvedeni na kvesduroi Njihova imena so: Kari Polano, Ferruccio Marini, Josip Amoretii, An-gelj Pastore, Andrej Vicolongo, vsi tiredniki aLa-rora-tora», nadalje Andrej Marlelanc, rrednik «Dela»f ter Kozma Sana, pomorščak, ki se je slučajno nahajal v uredništvu. Aretirani so bili na kvesturi podvrženi večkratnemu zasPšanju. O uspehih teh izpraševanj in o razlogih sploh za ta korak kve-shire ni do sedaj nič predrlo v javnost. Aretkanci niso bili še izpuščeni. Nalezljive bolezni v Trstu. V tednu od 13. do 20. januarja so bili v Trstu sledeči slučaii nalezljivih bolezni: davica 1, Škrlaiica 5, trebušni legar 6, griža 1, para tifus 1, ospice 8. Od teh bolezni so končali trije slučaji s smrtjo.__ Druitveno vesti «Šolsko društvo«, podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu vabi na ples, ki s-e vrši na pustni torek, dne 13. februarja 1923. v okinčani dvorani D. K. D. pri Sv. Jakcbu. — Začetek ob 8. uri zvečer, konec ?. Plesovcdja g. Josip Bizjak. Dostojnim maskam bo vstop dovoljen. Sodelujejo vsa šentjakobska društva. — Vstopnina gospodje L 6, dame L 4. — Kavarna in bufet bo na razpolago. — Ker je čisti dohodek namenjen v korist podružnice «Šol. društva;» pri Sv. Jakobu, katera vzdržuje otroški vrtec in preskrbuje refekcijo v istem in v kolikor mogoče drugim revnim učencera narodne šole, odbor ne dvomi, da se bo slavno občinstvo udeležilo tega plesa in s tem pomagalo pre-potrebnemu «Šolskemu društvu®. «Žensko dobrodelno udruženje« priredi pri Sv. Ivanu v otroškem vrtcu danes ob 16. in pol predavanje »O škodljivem vplivu alkohola in tobaka*. Pustno veselico priredi pevsko društvo «Lipa» v Bazovici danes, v nedeljo, 4. t. m. ob 17. uri v prostorih «Gosp. društva^. Na spo-: redu so pevske točke, šaljiva burka in deklamacija. Po veselici ples; 6vira tamburaško društvo «Zarja:>. — K obilni udeležbi vabi' Odbor. Kostumiran zimski večer se priredi danes, nedeljo, v dvorani šentjakobskega Kons. društva. Začetek točno ob 20. Lcnjer: Pevsko društvo «Zastava» v Lon-; jerju priredi v soboto, dne 10. t. m., ob 8. uri zvečer v prostorih Kons. društva veselico z( bogatim sporedom, kakor: Adamič; ^Vaso-' valec», moški zbor; «Da sem jaz ptičica*,, mešan zbor; Silvester: »Krojač in čevljar-^,j kuplet; Lajovic: ^Pastirčki*, mešan zbor; dve šaloigri, deklamacije in po veselici ples. Med in po veselici svira domača godba. Danes vri k predstavi, ki jo priredi M. P. D od Sv. Jakoba v Nar. domu pri Sv. Ivanu v korist podružnice «Solskega društva*. Začetek ob 8. uri zvečer. MDP. St. Jakob. V pondeljek točno ob 19 redna odborova seja. Predsednik. MDP. St. Jakob. V pondeljek točno ob 20.30 redni sestenek s zanimivim predavanjem: »O hipnotizmu« s praktičnimi poskusi. Vstop do>-voljen tudi nečlanom- Iz tržaškega iivlienja Ponesrečen umor. Neki Viktor Benedetti, star 29 let, se je spri včeraj zjutraj ob 6. uri v kavarni «S. Giusto* s svojim prijateljem Julijem Sterno. Vsa stvar se je končala s tem, da je ustrelil Benedetti z revolverjem proti nasprotniku. Ta je pa pravočasno umaknil in tako utekel smrti. Krogla s« je zarila v zid, ne da bi preje koga ranila. Benedetti je zbe-žaL Policija ga i5če. „ . _ Tramvaj trd! ob aTtotnobU. Včeraj popoldne je trčil na tekaliiču V. E. III tramvaj ob avtomobil. Avtomobtf se je zelo pokvaril, do-čim je ostal tramvaj nepoškodovan. Mestni streiiiki ao vxeH alvar na zapisnik. politični položaj. Tisti pa, ki hočejo imeti slabotno in popustljivo vlado, kakor so bile prejSnje, se kmalu prepričajo o nasprotnem. Milanski «Corriere della Sera», ki je med najbolj čitanimi listi v Italiji, odgovarja na izvajanja agencije «Volta*, da bi taka naziranja mogla zavesti najgorostasnejših frazlag ter vprašuje, ali naj po takem naziranju — kakor da je vlada istovetna z državo--vsaka kritika o kakem čina vlade postane zločin sabotaže na državi?! Socialistični «Avanti» pa pripominja, da je sedanja država izraz boja proti delavskemu razredu, pa naj je ta boj liberalen ali fašistovski. Te izjave dveh avtoritativnih glasil niso nič kaj prav v skladu z zagotovili od vladne strani, da se je pri pogajanjih, ki jih je imel te dni Mussolini z glavarji strank spričo sestanka zbornice in prihodnjih volitev, pokazala največja enodu-šnost*. Vsekako pa je vredno vsega upoštevanja vprašanje v «Corrieru»: ali je kritika vladnih činov zločin na državi?! Saj bi bilo tako naziranje v nasprotstvu s temeljnimi načeli konstitucionelne države in z državljansko bodočega razvoja dogodkov?! Reformiranje državne tipraTe in zakonikov. DaTek na neitalifanske napise. Na zadnji seji ministrskega sveta >e bilo odobreno več predlogov zg poenostavljenje državne uprave. Med drugim fe bilo sklenjeno, da se odpravi parlamentarna komisija za nadzorovanje uprave državnih železnic, katero posle bo prevzel izredni komisar. Skrbstvo za vojne invalide in sirote preide iz delokroga ministrstva za notranje stvari v delokrog podtajništva za pokojnine. Komisija za občinska in deželna posojila se tudi odpravi in njene posle prevzamejo deželni upravni zbori. Ravno tako se odpravi tudi komisija za izravnanie bilance krajevnih ustanov v deželah, .ki so bile pod sovražnikovo okupacijo ali pa izpraznjene vsled vojne. Višji sveti za dobrodelnost in deželne komisije za dobrodelnost se tudi odpravijo, ker tekom 18. let svojega obstoja niso zadostile svoji nalogi. Posle višjega sveta za dobrodelnost prevzame državni svet, posle deželnih komisij pa deželni upravni zbori; skrbstva za zapuščene otroke bo poverjeno prefektom. Ministrski svet je tudi odobril poročilo ministra za delo Cavazzonija glede obveznega zavarovanja delavstva v državni službi v smislu zakona od 31. januarja 1904., št. 51. Po predlaganem zakonskem načrtu se morajo vsi delavci v državni službi zavarovati pri Državni zavarovalnici proti nesrečam na delu, katera bo tako prevzela posle vseh drugih državnih zavarovalnic. Državni urad za nameščanje in brezposelnost je bil tudi odpravljen. Za Službovanje invalidov skrbi generalno ravnateljstvo za delo, kateremu bo s časom poverjena skrb za nameščevanje delavsLva v kraljevini sploh. Ravnateljstvu za socialno skrbstvo je bilo poverjeno politično vodstvo zavarovanja proti brezposelnosti. Dela 6e na to, da prevzame Državna zavarovalnica zavarovanje za slučaj pohabi jenja, starosti in neprostovoljne brezposelnosti. Na predlog finančnega ministra je bilo tudi določeno zvišanje davka na napise. Napisi v ncitalijanskem jezika bodo podvrženi posebnim davkom... (Enake pravice in enake dolžnosti in... spoštovanje manjšinskih jezikov in njihovih običajev!!) Glede reforme zakonikov je ministrski svet pooblastil varuha državnih pečatov ministra OvigKa, na;j predloži zbornici v odobritev zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, da potom kr. odloka: 1) izpremeni civilni zakonik v njegovih členih glede odsotnosti, glede pravnega položaja izvenzakonskih otrok, glede adopcije, varuštva, prepisa, zastarelosti itd.; 2) sestavi in objavi zakonik civilnega pravdnega reda, trgovski zakonik in zakonik za tirgovsko mornarico; 3) izpremeni in spravi v sklad druge državne zakone, tudi z ozirom na sedaj veljavne zakone v novih pokrajinah. Varuh državnih pečatov je obrazložil ta svoj ukrep, poudarjajoč, da so italijanski zakoniki privatnega prava, civilnega pravdnega reda in trgovske mornarice deloma ali povsem zaostali za razvojem družabnega- življenja. Potreba za njihovo izpremembo se je čutila že pred vojno in se čuti posebno sedaj po vojni. Avstrija, katere zakonodajo mora nadomestiti v novih pokrajinah italijanska zakonodaja, je imela nekatere določbe glede nekaterih važnih pravnih institutov, ki so boljše od italijanskih. Vsled tega bodo morali ostati v izrednih slučajih poleg italijanskih zakonov nekateri primerno predelani avstrijski zakoni, v drugih slučajih pa se bodo vpeljali povsem novi zakoni, ki bodo veljali i za nove pokrajine i za ostale Italijanske pokrajine. Vlada smatra, da se reševanje tako kočljivega vprašanja, kakor je reforma, ne more prepustiti zbornici, na drugi strani pa si vlada tudi ne more prila^ stili sama te pravice. Zato bo predložen zbornici zakonski načrt, na podlagi katerega naj zbornica pooblasti vlado za nadaljnje ukrepanje. Popravljeni zakoniki bodo pred objavo predloženi v proučitev parlameniarni komisiji, sestavljeni od treh senatorjev in treh poslancev, katere bosta izbrala predsednika obeh zbornic. Nato bodo predloženi zbornici v odobritev. Italijanski gospodi v Postojni! V Postojni so imeli tamošnji Italijani prireditev v proslavo spomina Oberdanovega in — fašista Urha! Prireditev ^e sijajno uspela, kakor poročajo italijanski listi. Mi ne bi omenjali tega dogodka, £e ne bi čitali v poročilih italijanskih li»tov tega-le odstavka: »Pozvani so bili tudi Slovani, da bi pokazali svoje človekoljubno solidarnost napram družini žrtve (Urha). Toda oglasile so 9e gosi izpod Soviča. Kaj porečejo oni t Ljubljani?! Kako bi jih sprejeli na prihodnji sokolski slavnosti? Odmev gosi pod Sovičem je dobil odmeva pri — goseh, lei se zbirajo v «Tihi dolini*, «Zlati Pragi» in po sličnih gnezdih!» Tak razlog podtikajo laški listi Postojncem, da se niso udeležili one njihove prireditve. Podtikanje- je to, ki diši po poizkusu — denunciacije. Je-li tako početje častno? Da 6e Postojnci niso udeležili one prireditve, so imeli povsem drug in- poseben razlog, ki je postojnskim Italijanom prav dobro znan. Ta razlog ni bil v ozirih na Ljubljano, ampak v dogodkih v Postojni! Gospodi bodi povedano, da nismo mi nikdar nič očitali Italijanom, ker se niso udeleževali naših prireditev, tudi dobrodelnih ne. Nikdar nam ni v prejšnjih časih prihajalo na misel, da bi jih hoteli denuncirati, ker se niso udeleževali izvestnih slavnosti, ki so jih prirejali drugi. Čemu taka ogabna sredstva v političnem boju proti nam Slovencem! Oni naj le prirejajo svoje slavnosti in podpirajo svoje ljudi, mi pa bomo prirejali svoje in podpirali svoje. Saj živimo menda v liberalni Italiji! Odnehali na bi 2e enkrat od vohunstva za «ve!eizdajalci»! To je krivično in 1* greni medsebojno življenje. V «Tihi doKni*, «Zla1i Pragi* in drugih «gne- V Tf»te, 4. iekf^Hi 1»33. Dyb padca. Zasefenica Josipina ColombinI, ■fara 44 let fe padla pred sinoćnjim po stopnicah ▼ hiši it 795 na Vrdelt. Pri tem si je ■lomila desno ramo. Prepeljali so jo v mestio bolnišnico. — Pomorščak Andrej Doč, star 32 let, stanujoč v ulici Capitelli št. 15, je padel včeraj po noči v pijanosti ter dobil pri tem težko rano na čelu. Tudi njega so prepeljali v mestno bolnišnico. Za las je manjkalo, da ni ** ~ £ko~sia~lišče "zavzema napram njej naša orga- pomnozilo in s tem dalo krepko podlago za intenzivnejie delovanje, čim bodo vsaj deloma odstranjene navedene zapreke, posebno čim bo dana možnost objektivno informirati o dejanskih razmerah v naši deželi vsa društva in ves naš narod, ki hoče pravo edinost m slogo kakor v političnem, tako tudi v kulturnem delovanju. Na zahtevo g. Gradnika iz Medene m g. Merviča iz Solkana, naj se jima pojasni razlika med Z. P. D. in Prosvetno zvezo>, m Brezposelni Fran Versa. star 3 na Preseku št. 139, je šel včeraj zjutraj pobirat suhe trske v neki gozd pri Grijanu. Na potu iz gozda je šel čez železniško progo. V tistem Hpu ie na prisopihal vlak. Versa se je k sreči v zadn^m trenotku umaknil ter si tako po caklfcčTu rešil žhljenje. Vendar pa ni ostala stvar Hrcz svojih posledic. Lokomotiva se ga Se namreč pri sirani dotaknila ter ga vrgla ob tla. Debli ;e več lahkih poškodb na glavi n rqkah. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Vojni material. Včeraj je bUo aretiranih pet pseb: Viktor Muggia, star 21 let, Ivan Minussi, M. nujoc v 50 lei, stanujoč pri Sv. te osebe so peljale na vozu _ Tesa dva kvintala vojnega materiala i so-------, — . , bivšem bojišču pri Tržiču ter da so ga ho- Etar 26 let, Hermengild Gom, star 34 let, vsi trife iz Tržiča, Josip Morgari, star 24 let, sta- Carboli št. 151 in Ivan Maltmic, star zdrJžijo v enoln^ ^ mogočno središčno or- * ® •■« ! in Ca 4 nizacija, je dal izčrpna pojasnila g. dr. Gabršček m drugi govorniki. V dolgem govoru je orisal prvi govornik razvoj dogodkov v našem političnem, gospodarskem in ^turnem delovanju od prevrata sem in povdarjaJ. da je že tedaj obstojala struja, ki je sicer priznavala potrdbo edinstvena politične organizacije, a je bila proti enotnemu kulturnemu delovanju. Toda ne glede na to odklonilno stališče posameznikov, so se mnoga izobraževalna društva po deželi, kjer sla obstojali pred vojno po dve in več, spajala v eno samo društvo, ki se je uspešnejše razvijalo, nego bi se dve, ki bi delovali posamezno. Pokazala se je potreba, da se ta društva OST* Is Pooikev. Za dober potek veselice, katero je priredilo 21. jan. 1923. društvo .Čitalnica*, mi veleva dolžnost, da izrazim v imenu društva v polni meri čast in hvalo v prvi vrsti našemu vrlemu gosp. učitelju Paušu in go6p. organistu Lapanja, ker žrtvujeta poleg svojega trudapolnega dela, svoj pičli prosti čas, da vzpodbujata našo mladino k resnemu delu. Ravnotako bodi izrečeno priznanje fantom in dekletom za vztrajnost in navdušenost za napredek. Izražam največjo hvaležnot vsem domačinom za vso naklonjenost društvu, posebno pa g. županu za prijazno prepustitev njegovih prostorov, kakor tudi drugim, ki so pripomogla k lepemu uspehu veselice. Najiskre-nejša hvala vsem udeležencem, iz bližine in daljav, posebno pa sosednjemu društvu ^-Planinka > za polnoštevilno udeležbo. — Po tej poti moramo iti naprej in pustiti one, ki nočejo biti z nami, za seboj. — P. in. UČENCA s primerno šolsko Izobrazbo, poštenih starišev, sprejme za trgovino meša-iega blaga Fran Verbič, a Bistrica. 177 SOBA, meblirana, se odda dvema prijateljima. Massimo d'Azelio 22, vrata 17 175 ra na tako medsebojno i- . j„ii_ j ganizaciio in se taito vzajemno • 1 A eti ! podpirajo. Dosledno svojim načelom, da je ItL ? i treba organizirati prosvetno delo v eni vr- iz-Avim da so pobrali vojni material ^^ vclni organizacijif smo posvetili vse .m —i fc-ojišču pri frzicu ter ua so ga no- g ^ ^^ smotru v trdnem prepričanju, teli prodali. Material so jim seveda zaplenili., ki so se tucij--------------------t pokazali v javnem življenju našega, naroda glede prosvetnega dela, ugotavlja občni zbor sledeče: 1. Zveza prosvetnih društev je strogo nestrankarska, nepoHtična in čisto kulturna institucija, namenejna vsem Slovanom Julijske Krajine, brez razlike stanu in nabiranja, ki ima edino nalogo polom dobroizvedene društvene organizacije prosvetnih društev široke vrste naroda duševno in telesno vzgojiti do čim-večie popolnosti in na ta način dati narodovi cclokupnosti zdravo in trdno podlago samoniklega in vseobčega r?zvoja. 2. V ničnih vrstah je ipesta za vsakogar. SLUŽKINJO 14—15-letšo, sprejme mala družina. Naslov pri upravništvu. 173 LEPA GOSPOSKA HIŠA, obstoječa iz devetih sob, katere so elegantno opremljene in parke-tirane, s krasnimi podobami, srebrnino in umetnino, se proda. K hiši spada hlev za pet glav živine, kleti, pralnica, prekajevalmca, shramba »a meso, betonirano in obokano, izvanredno lepa je kuhinja, dvorišče lepo in vrt s hišico, dvorišče za kokoši, vse v najboljšem stanju. Ponudbe na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, pod «Ugodno». ANTON STANČIĆ, Črnikal, Istra, išče zakonca, oba sposobna v trgovini z raznovrstnim blagom. Trgovina je dobro upeljana in je v zvezi s prodajo tobaka in gostilno. Stanovanje v hiši. Potrebno fe nekoliko kavcije. PENSION Corso Vitt Em. III 39,- I. nadstropje, znotraj. Izborna hrana. Točna postre- PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, ple-xiu se dobita v lekarni v 11 Bi- čih, križu, strici. Ilir. Bi-29/5 ZELO UGODNA PRILIKA. V okolici mesta se proda takoj radi družinskih razmer dobro upeljana trgovina z manufakturnim blagom in drobnino, brez konkurence. Naslov pri upravništvu. _ žba. Cene zmerne. 167 KOSTUMIRAN ZIMSKI VEČER. V nedeljo, 4. februarja od 7. ure zvečer do 7 v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. 160 SŠeŠT2tj. KUHINJSKA oprava, elegantna, se proda po L)UDW 180 nainižii ceni. Via Tiziano Vecellio st. II, najnižji vrata 7. HT iov, 5e nova. Cena pVel. Otok - Postojna. 1 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« 179 SLUŽKINJA, močna, zdrava, sposobna, dobi 1 službo pri mali družini. Dobra hrana. Plača L 120. Pendice Scorcola 353.__170 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 I o že!,0. da bi kakor doseaa, naaa.,e| - • "čje'goTo' zašebno poH«e»o"a!i :,ano deloval. po_ .si. ra.n po , .n ped nariran^ ki čaii polrebo promet- skupnim praporom. Povd?rja, da gre glavna iasiuga, da dobimo organizacijo, ki ji Ločemo dane? postaviti trdne temelje, G. S. O., Ac. društvu Adri;a-> in čitalnici v Sclkaenu, ler. društvu <-Adn;a■> m ki so dala iniciativo združitvi prosvetnega, ------------ _ - - , . i se i na ozemlje sedanje Goriške, kjer pa noče nega dela in vžitka in se. hoče vdejstvovati v prosvetnem delu za svoj in blagor celokupnega naroda v Italiji. 3. Iz tehničnih ozirov omejuje svoj delokrog pos- dela na Goriškem. Prvima društvoma ve,;a >bna zahvala za blagohotno denarno poje omogočila, da so se izvršile priprave za ustanovitev. Pcrpričan ie, da je biia Z p. d. potrebna že prči, a pogrešali bi jo tudi danes, dasi deluje na Goriškem . U., Akad. fer. društva «Adrija» in čitalnice v So'kanu ter sklenili izvesti trdno organizacijo vseh prosvetnih društev, ki naj bi Jih vodila, tim svetovala- jim pomagala pri njihovem po-drobnem delu, ki pa mora biti taka, da je omogočen in prost pristop vsakemu izobraževalnemu društvu. Sestavili so taka pravila m postavili lake programatične temelje novi organizaciji, da more vedno kljubovali toza: devni kritiki. Čim je bilo oaobrenje pravil^ ki doseženo,' je ................ tem časom raz z veliko vnemo s pripravami za sklicanje u=t. obč. zbora. Bavil pa se ni samo s tem, marveč fe razvil živalmo delovanje po aezeti, ' azlaea'. društvom naloge in namene Z. r. V. ier paR'o zbiral redne člane. Boriti se jc moral eri tem s skoraj nepremagljivimi zaprekami. STi bilo temu krivo samo pomanjkanje gmotnih eredslev, temveč tudi neumestno ravnanje krajevnega časopisa, ki ni le dosledno odkla-rial ali pošteno skičeval poslane društvene dopise, marveč je celo dovoljeval razna očitanja proti ravnokar snujoči se a brti radi taga prosta vseh kvarnih vplivov javnega življenja, zlasti^ političnih in kulturnobojnih v kakršnemkoli smislu. Zato odklanja z vso odločnostjo vsak četudi najmanjši poskus krajevne, strankarske ali strujarske cepitve prosvetnega dela potom zanašanja političnih in kuUurnobojnih zlasti tudi separatističnih gesel v prosvetno delo med narodom, ki danes bolj kot kedaj prej potrebuje enotnosti na vseh poljih javnega delovanja. . 5. Jemlje z obžalovanjem na znanj« neprijateljsko zadržanje {krajevnega časopisa, katerega naloga je služiti celokupnosti goriških Slovencev, ki pa je dosledno odklanjal priob-čevanje poročil organizacije od njenih prvih početkov dalje, nasprotno pa dopuščal neovirano neutemeljene in neresnične napade P«*oti - - • tM tudi sam sodeloval. Posebne ponudbe v vseh oddelkih Eevni kritiki Cim je bilo oaobrenje pravu, ~ h napadih c je pa zelo zavleklo. dosezeno je zacel P^hfU^ Pna ta način ovi iravlialni odber, ki se je med tem ca^om raz-, * glasno in z v pravij širil, ic n in za alogoT prepričan, da je na edino pravf poti „i zavedajoč se svoje dolžnosti. Za istun ciljem kot Z P D je stremelo tudi bratsko društvo Prosveta* v Trstu, ki nas je vedno in povsod po svojih močeh podpiralo in s katero so nas skoz in skoz vezale najtesnejše vezi Sodelo-vanie obeh središčnih organizacij, ki ie pričelo že med pripravami in začetkom udejstvo-vanla programa, se bo bolj in bolj strnjevalo in spajalo do popolnoma harmoničnega delovanja, do eventuelne poznejše tudi formalne združitve obeh organizacij V " Z. P skušajoč na ta način ovirati njeno delovanje. Po soglasno in z velikim odobravanjem sprejeti resoluciji je na poseben pozdrav občnega zbora društvu *Prosveti» v Trstu v toplih in izbranih besedah odgovoril njen odposlanec g. Marij Urbančič. G. Brajnik je nato toplo priporočal vodstvu, naj stopi v stik s ^Prosvetno zvezo da se najde vsaj medsebojna strpnost v deiovamu, ako bi že ne bila mogoča spojev teh dveh goriških organizacij v eno. G. nadučitelj Urbančič se je v lepih besedah spominjal plemenitih nalog «Šolskega društva» in pozMfal vodstvo, da organizira v Gorici in po deželi podružnice tega prepotrebnega društva. Predsednik je izjavil, da bo sporcčU predloge novoizvoljenemu vodstvu v skorajšnjo rešitev. Upa, da se bo dobil nek «modus vi-vendi* med obema vrhovnima prosvetnima organizacijama na Goriškem ter izraža živo vero da bodo sadovi današnjega pomembnega zborovanja skoro dozorevali. Nato je ob 2 popoldne zaključil ta dobro uspeli občni zbor. Corso V. L lil. 16 Telefon 10-08 Corso 9. L lil. 16 posebni meri je skušalo priti tajništvo D. v najožje stike z našimi društvi in kulturnimi delavci po deželi, osnovalo je predavateljski odsek, ki je priredil lepo število predavanj. Bilo bi pa gotovo mnogo večje, ako bi ^G. S.» ne zavrnila našega oglasa, v katerem smo opozarjali naša društva, da jim pošljemo na željo predavatelje, ki si jih izberejo. Pomagalo jc pri snovanju novih društev s tem. da je sestavilo vzorna pravila in posredovala pri pol. oblastih — tudi tozadevna oglasa ni hotela priobčiti *G. S.» —; podpiralo je društva pri raznih prireditvah dejansko, z nasveti itd. Da niso; izostali uspehi, dokazuje naravnost nepričakovano veliko število včlanjenih društev, ki pa ce bo gotovo Pri volitvah so bili izvoljeni v vodstvo: za t E. Komel in J. Pavlin. Odbor na svop prvi seji je izvolil 9 članov v vodstvo, ki se ie konstituiralo takole: Predsednik dr. E Bačar, podpredsednik: živinozdravmk J Gerbic tajnik- cand. iur. J. Pavlin, blagajnik: mg. E. Ličar knjižničar: stud. flir .J. Jakin; reje-rent za dramatski odsek: A. Kozman, preda- vateljski: dr. Fr Ja,x dr Fr- OAM. Pevski odsek bo vodil skladatelj g. E. KomeL S tem pomembnim dejstvom je zgrčen trden Temelj splošne organizacije prosvetnega dela na Goriškem. Pozivljemo vsa prosvetna dru-^firom dežele na delo da pomore* dozidati mogočno stavbo, ki bo v ponos njim In narodu. Telefon 24-24 PODLISTEK OLD SLEWTH: TolMstveni kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Posiveml Slmur Jonpovič. v čudežni «Jaz želim videti le kovčeg, vse drugo me ne briga nič.» «Dobro, potem pa ne greva sobo.» - _ , , , Detektiv h vedel Saundersa r neko sobo v drugem nadstropju. «Sedite!» Prostor je bil le malo razsvetljen. Saundersa se je polaščalo vznemirjenje ia tesno mu jc bilo pri arcu. # Sel je in gospa je! dejala: - «Čakajte tu!», in je teglmla, ter zaprla vrata za seboj. Saunders je nekoliko Jasa zamišljeno sedel, potem je vstal in jei korakati po sofci. Kako se bo vse to končalo?» je govoril sam s seboj. . , « ... «To je najčudnsjii dogodek, kar sem doživel do zdaj.> . . .. . Medtem je odšel Msnfred dob v prvo nadstropje. Izpremenfl je preobleko in šel na vrt, ki je obdajal kišo. Oziral ae je na okoli in kmalu zagledal T senci dreves dve osebi. «Kdo tu?» Neki mož je stopil izza dreves. «Kdo ste vi?», je vprašal Manfred. «Ali vi stanujete tu?» «Da.» «Ali ste vi lastnik te hiše?» . «Ne, služabnik.* ♦Kdo je lastnik?« ^ # < «Ali naj vas peljem h gospodinji?*' «Torej neke ženske je ta hiša.» «Da. Toda kdo ste vi? Tat?» «Ne, policist. Iščem pogrešano osebo in rad Vam dam petdeset dolarjev, če mi hočete odgovoriti na neka vprašaija. Utemeljeno sumim, da « oseba, katero iščem, tu, v tej hiši.» «Tu ni nikogar, kogar vi iščete. Iičete-h neko damo?» «Da.» «Morda mojo gospodinjo?* ♦Morebiti.» «Potem vas tako] popeljem K njej Moja gospodarica ni Se šla počivat.« Stevens je stopil bliže, »čujte, jaz sem detektiv ki sicer sluibi. Lahko vas tako; primerni Zato morate odgovarjati na moja vpraianja'.» «To rad storim.* «Jaz bi rad nekaj izvedel o vaši gospodinj.* «V tem oziru vam mwem le slalo povedati, zakaj Se le en teden sem ta v shižbi In tudi ne dolgo ostati.* «Zakaj ne?» «Nl mi všeč služba. Ta hiša je nekam preveč čudna.* hišo. tajni mi «Ako iščete drugo službo, pjeskrbim vam jo lahko jaz.» «Kako ste ljubeznivi.'« «In zdaj čujte. Jaz hočem skrivaj v to hišoj policist ima večkrat s temi opraviti! Ali me lahko pustite noter?» »Ničesar ložjega kot to.« Dam vam petdeset dolarjev in poleg lega vam še preskrbim drugo službo.« «Dobro, toda pazil bom na vas in ako sta tat, skličem tako$ vse kvišku.« Stevens in njegov drug sta sledila dozdevnemu slugi. «Na mestu smo.» je rekel sluga. «Sedile!« «V hiši je Se neki moški?« «Da, prišel je z mojo gospodarico.« «Veste-li, v kateri sobi sta?« «Ne, pa saj lahko pogledam.« »Storite to in pridite nazaj ml povedati Potem dobite namesto petdeset sto dolarjev.* Sluga je odšel. Cez nekoliko časa je dejal Stevens svojemu tovarišu: «To je čudna reč. Previdna morava biti!* «Seve, da morava.« »Skoraj se mi zdi, da sva prelahko priili v hišo.« «Da in jaz bi skor&j mislil, da fe bil slug« poprej naučen; pa kaj noter sem vsekaka moral. Ven morebiti ne pojdeva tako lahko.« Pri teh besedah je moS skuSal vstati; aH namesto tega je od groze zakričal, •Kaj vam je?« fe dejal Stevens. «Poidite vendar semkaj!« Dalje, IV. •EDINOST« V Trstu, dne 4. fet*toarfa 1923. č rili če. Bralno in pevsko društvo v Črničah priredi dne t J februarja t. 1. v prostorih gostilne Slamič veselico s sledečim sporedom: 1) «Zvečer», H. Volarič. moški zbor, 2) «Lasta-vičan>, K. Adamič, mešan zbor; 3) «VeIetu-rist , burka v 3. dejanjih. — K obilni udeležbi vljudno vai>* — Odobcr. Iz Nabrežiac. Kaikor je bilo že v < Edinosti-.* z dne 30. p. m. javljeno, so nam tukajšnji fašisti zasedli ^Knjižnico*. Skupno «z res pravimi prijatelji«, kakor se je izrazil g. Scoppi, so spravili skupaj odbor iz članov, katerih imena so bili na takozvanem občnem zboru preči tali in jih «izvolili* po novem načinu, ne da bi člane vprašali, ali so zadovoljni. Da bi bil kateri ined člani dobil besedo da bi zahteval kako pojasnilo, to ni bilo niti mogoče, ker se je vsa stvar izvršila po cfasistovsko hitro >. G. Scoppi je prišel s svojim spremstvom, otvoril občni zbor, prečita! imena, zaključil in šel. Poiem bi lahko razpravljali v dvorani celo noć, a nismo imeli kaj, ker je že itak gosp. ScoDpi vse povedal. Neko naše dekle je na občnem zboru parkrat napravilo opazko v protest, spet druga so se jim začela smejati, kar :e bilo govorniku kmalu dovolj. Rekel je, da se ni treba tu prav nič smejati, ker komur ni prav da lahko gre. Mi — je nadaljeval — smo stranka moči in naša vlada je močna ter bomo zato vsakega brcnili v stran, ki bi se nam upal z.operstaviti na naši poti. Ker so res močni, čemu delajo pa protizakonito? Ali mislijo , da na ta način dosežejo mimo sožitre z nami? Ni mogoče, kajti tudi mi se imamo pravico branili. Oni razumejo pod bi ,kar oni ukažejo. Na ta način bi živeli resnično v miru. Da oni bi živeli, a mi bi umirali. V to medsebojnem prijateljskem sožitju to, da jih mi lepo poslušali in vsemu pritrdili, de tam mimo nekdo (g. Sorli) . Omeniti moram še slučaj, ki se je dogodil: G. Šorli ,e prijavil celo zadevo karabinjer- pred < občnim zborom* dne 21. I. Prišlo je par jem tudi pismeno, * . < . i< 1 _____• r_"TI _ J K nm On f n m lr « Ah! z revolverjem ste prišli nad mene! Pustite me, če ne, kričknU K sreči je ▼ tem trenotku prišel v bližino občinski tajnik gosp. M. Makarovič, in, ker napadalci niso hoteli imeti prič za svoje ku*hi-no delovanje, so spustili notarja in se delali, kakor da se ni nič zgodilo. No, in kdo so bili napadalci? G. no«tar Šorli, ki jih dobro pozna, jih je prav lahko spoznal; bili so to: občinski zdravnik Dr. Josip Balbo, in državne učitelja za italijanski jezik na občinskih šolah v Hrušici in Pregarjah (ki pa stanujeta v Podgradu) Salva tor Lombardo in Salvator PolizzL Eden >e torej občinski zdravnik druga dva pa državna učitelja, katerima občina podgrajska plačuje stanovanje, torej vsi trije odvisni od tiste občine, kateri na čelu stoji poleg g. župana, g. podžupan notar šorli Tomo! Toda, tu še ni konec dogodka. Interesantno ie znati, kako nepristransko znajo postopati oblastva, ki imajo skrbeti za red. Ne omenjemo še posebej, da so nasledijega dne vsi trije napadalci na ovadbo g. Šorli j a pri postaji karabinjerjev svoj čin tajili. Priznavali so le, da so «vljudno povabili* gospoda notarja v prostore fa£*a «per ima spiegazione* (za malo pojasnilo). Prav posebne omembe pa je vredno dejstvo, da ie maresciallo maggiore, ko i<» slišal ovadbo od strani g. notarja in takoj zaslišal napadalce, izjavil, obrnjen proti tem trem: Sedaj lahko tožite gospoda podžupana, šorliia radi obrekovanja.» Sedaj hoče maresciallo celo 7aomočki, kateri dosedaj niso bili v rabi v Italiji. Nemčija je poslala na račun reparacij 20 vrtal; ravnoto-liko jih je sedaj naročila italijanska vlada na lasten račun na Poljskem. V aprilu namerava poljedelsko m ini "»trs t vo pričeti z večjimi vrtalnimi poskusi. To delo bo najbrže izvedla vlada, ker si zasebni kapital za sedaj ne upa naprej. Čim bodo ležiSča surovega olja nedvomno ugotovljena, namerava država prepustiti nadaljni obrat zasebnim družbam. V trgovinako-političnem oziru je najvažnejši dogodek prošlega tedna sklep italijansko-švicarske trgovinske pogodbe. Švicarski trg je bil za Italijo vedno velike važnosti; ta važnost se je sedaj še znatno dvignila z ozirom na to, da je kupna moč ostale srednie Evrope padla. Pogodba je sklenjena za dobo enega leta ter teče molče dalje, če se izrecno ne obnovi. Toliko Italija kolikor Švica sta si izgovorili za važne, tipične predmete prednostno postopanje. Tako dovoljuje n. pr. Švica posebno znižanje carine za itadijansk^ vina, sir, konserve, pomaranče in drugo sadje. Temu nasproti bo Italija dovolila znižane carine za ure, kemikalije, tkaninske barve, poljedelske stroje, čipke itd. Posredno je za Italijo važen tudi grško-čehoslovaški trgovinski dogovor, ker bo najbrže oživil tranzitni promet sladkorja preko Trsta. Kar se tiče splošne trgovinske statistike, so sedaj na razpolago številke za prvih osem mesecev leta 1922. Uvoz v tej dobi je dosegel 9.927,670.621 lir, t j. za 2.276,238.252 Ur manj nego v isti dobi leta 1921. Izvoz pa se je dvignil za 241,125.203 lir ter dosegel 5.602,274.165 lir. Primanjkljaj trgovinske bilance v prvih 8 mesecih 1922 je torej padel na 4.325.395.456 lir napram 6.842,759.911 linun v isti dobi 1. 1921. Odprla se le na novo na Vrdell (Sv Ivan) št. 641. Prvovrstno meso po L 4.80, 5.20 in 6.40. Telečje meso I. vrste po nizkih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča udani VIŠKOVIČ. G 4 Ivan Mlheicii Trst — Via S. Francesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah. (39 UGODNA PRILIKA! V Ptuju v bližini kolodvora se prod« krasna tiicadstropna novozklana hiša, velikim vrtom. Vsebuje; 30 velik h parke-tirandh sob ter lastni vodovod. Vsako stanovanje je otpremljeno s kopalnico, verando in balkonom. Nahaja se ob najpro-metnejši cesti in je pripravna za trgovfno ali večje podjetje. Cen*> Din. 500.000. Po-ja&nila daje J. Bezenšek, grajski oskrbnik, Ptuj. (61) ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU enca lm ropal ul MazM — Lastna pilala. Delailka glavnic« In rezervni zaklad K Č. SI. 2r>,0ft).Ma Iniioje kuJaatao vse banča« in menjalničBe transakcija. • Uradna ure osi 9-13 == POHIŠTVO, »a Poročne sobe, slavonsko deTo, suhe, zajamčene od L 1.250 naprej, elegantne kuhinje L 790, železne postelje s kovin^stlmi mrežami L 165, otroška postelja popolna L 200. T0MCv Via S. Lazzaro št. 10. Resnično znižane cene. Pošiljatve in embalaža za deželo. Zdravnik Razprave za podpiranje raznih paroplovnih družb so se v glavnem zaključile. Čeravno se je pri teh podporah uveljavilo načelo, da se odpravijo vse dvojne proge, da se podpirajo samo najbolj potrebne proge in da se ustanovijo podpore na podlagi resnične daljave, ki jo prevozijo ladje, in na podlagi enotnega stavka za morsko miljo, je bil vendar opuščen prvotni načrt, da se podpirajo samo tiste italijanske družbe, ki vzdržujejo promet med kopnino Italije in otoki ter kolonijami. Je pač mnogo italijanskih družb, ki bi bile sedaj brez državne podpore pasivne, katere pa je treba pridržati v interesu bodočnosti italijanske trgovine. taverae „CENEHTI DEL FRIUL1" - Videm Naročila vagonov sprejema .JORr đr. z s. i. Trst Via Cesare Batlisli 2.!- Prodaja na drobno (58) Vin Vttldlrlvo 30, skladitfe, levo. Srebrne krone in zlato platojem po MjvKlfh cenah ALOJZIJ POVH Trst, Pifizzn gbHhui sl z < (prej Barriera) Književnost in umetnost «2enaki svet* je izšel. Drugi številki so priložene pofitna položnice in sicer tudi tistim naročnicam, ki so že plačale naročnino. Te naročnice so naprosene, naj položnice ne zavržejo, ampak jo hranijo ter se je o priliki poslužio za kak mal dar v dobrodelni odsek. Potom teh položnic se tudi. lahko pošlje naročnina za «Gospodinjski koledar». ki znaia L 4.60. —* «2ensko dobrodelno udruženje». ANTON BREŠČAK Gorica, Vb Cardvcci št. 14 (pag Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napBe si pri dnevni luči — omare mize, stole, posieljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — K«r manjka, to mu preskrbf BreSČak — štirinajst številka ulica Oiosue Carduccl. ftVUARNICA 23 MICOLICH 1» * Me 32 Ml l'Mnk| (pre> Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. v Postolni se ]e preselil o Fr. Kutinovo hišo (nasproti lekarne) (53) in ordinira od 9 do 12 Dr^ icsjsar-leve z jelko najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, hripavosti, za odrasle in otroke ima v zalogi Lekarna v Vipavi Zavitek L 2.—. — ZAHTEVAJTE JIH POVSOD! — imN KERŽE - ima v lastni zalogi najrsznovrstncjSe kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, stsfclom lesa in eraail-ram prsti. TRST —Piazza San Giovanni 1 fpi velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo 31 Pojasnila daje uprava Edinosti. Najvišje ceno plačujem za v lisic, dihurjev, vidsr, / jas&acev, raask, ve- UJ veric, Stricv, d^vjah in domačih zaicetf. D. WINDSPAC Trst, Via Cesare Bsliisti št. 10 21. nadsl., vrata 16 35 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Kroei@ L 1.67, goldinarji 14. Zlatarna, Trsi, Posnfe deila Fabbra 1 i a FRANC SAUNIG. Gorica, Gosposka ulica sedaj Via Carduccl št. 25, naznanja siavnemu občintvu. da ima veliko zbero šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških iouaren, Katere jamči JO M. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu- — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarne in gostilne. Broskonkurenčne cene Trst — Vlale XX. Settembre 35 — Trst (palača eden) (87) Telefon 34-34 bis Telefon 34-34 bi s ! Ljubljanska kreditna banka ii Podružnica v Trstu. Vogal via Ualdlrlvo 27 — Via 39 ottte Izvršuje vse banlne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje IT- po 3V!o netto H Vloge na tekoče račune po 4-l|2°|0 Vezana vlog« obrestuj« najugodnejše po dogovoru. • _ Glavni sedet banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Dftlnlika glavnica In rtnrv«: Dinarjav 30,000.000.— Tele št. 5-18. Uraduje od 9 do 1278 in od 14l/, do 16.