52. številka. Ljubljana, v soboto 2. marca. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI IBM
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeraan za avstro-ogerske dežele za vse  leto 15 gld., za pol leta 8 gld,, za četrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. _       Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,   za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa s»
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja
na dom
Za		— kr.
»		50 „
S		30 h
1)		10 „
Za	pošiljanje na dom se računa 10 kr. na	mesec,
	30 kr. za četrt leta.	
	S pošiljanjem po poŠti velja:	
Za	vse leto   ...                       15 gld.	— kr.
»		»i
»		
a		40 „
	PT* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu	
se	mora poslati tudi naročnina, drugače se	ue ozi-
	ramo na dotično naročilo.	
Upravut.Mvo .*Sfov. Naroda".
V l>juUl i i« ■■ i 2. marca.
Na stare dni izneverila se je železnemu kan-celarju sreča, ki ga je bila tako dolgo in tako zveato spremljevala. Dokler je bila vsa sijajna trojica: Viljem, Moltke in Bismarck vkupe, pribrajal se je uspeh k uspehu, slava in moč cesarstva nemškega rastla je v ogromnih dimenzijah in pretila je, da preplavi vso evropsko celino in podjarmi in potlači kar je inorodnega. Jedva pa je stari Viljem zatisnil trudne oči, Moltke pa ostavil vzvišeno mesto svoje v nemški vojski, jedva bo nastopile mlajše sile na krmilo, že se opaža, da ni več tako jednotnega vodstva, niti prejšnje sigurnosti več in neizogibne posledice silijo že na dan, tako hitro, kakor v ranej pomladi izpod jedva otalele ruše snežnobeli zvončki.
Posledice kažejo se v notranji, še bolj pa v vnanji politiki  in  to na vsej  črti.   Skoro  v isti
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Letošnji predpust se povsem ni ujemal z znano Kurnikovo poskočno pesnijo, ki jej je „refrain" „par za parom hop, hop, hop! Dolgo časa se pari neso vrteli v razkošnem kolobarji, a še potem, ko so se začeli, bilo je število manje, nego pretekla leta. Bilo je nekaj, bilo je mnogo v vzduhu, kar je dušilo veselo predpustno življenje in pabnilo za nekoliko tednov prešegavega Kurenta in lahkoživca, princa Karnevala s priljubljenega mu prestola.
Zadnje tedne stoprv, tekar, še le in vender pričelo je predpustno življenje. Kegljačka zaveza „Edinost" bila je prva, ki je svojemu prejšnjemu lovorjevemu vencu dodala nov svež list, za njo stopil je na gladki parket tradicionalni „Vodnikov ples", ki se je letos ravnal po reku „Malo nas je, a smo ljudi", vsekako pa jako elegantni ljudi. Ko te vrstice pridejo čitateljem v roke, vrši se ples biciklistov slovenskih, ki se bodo izvestno kakor pri Sokolovi petindvajsetletnici, zopet sijajno odlikovali in s prvim svojim plesnim nastopom uvrstili Be mej najlepše predpustne veselice.
Nekoliko ur pozneje ima „Slavec" svojo, vsako leto dobro obiskovano in zanimivo maskarado,
hip, ko j' mala kraljevina Srbska uzm«knila se iz Bismarckovega računa, ko se je v Bukureštu začelo majati ministerstvo Carpovo in j« zmaga rumunske nnrodne stranke ter poraz pruskih predstraž le znamenje Časa, v isti hip začela sta se tresti tudi dosedanja najglavneja stebra Bismar-ckove politike. V Budimpešti Tisza, v Rimu Crispi. V Budimpešti izbil je deloma brambeni zakon itak že trhlemu sodu dno, v Rimu pa so bile povod nove finančne predloge, zahtevajoče od bednega in izse-sanega naroda novib žrtev. V obeh slučajih bil je torej jedini povod grozni, do skrajnosti pretirani militarizem, ki je naposled moral izvati demonstracije, poulične izgrede in nemire in strmoglaviti mi nisterstva, ker so premalo v poštev jemala javno mnenje.
V Rimu in v Budimpešti, v Belemgradu in v Bukureštu gledamo prizore, ki imajo iste nagibe, isti izvor. Poslednje dni se je pa še v Parizu kaj zelo imenitnega pripetilo. Bombardovanje Sagala, pri katerem je bilo pet Rusov ubitih, pet pa ranjenih, napravilo je v Francozih jako mučen utis, kajti javno mnenje goji jako iskrene simpatije do Rusije. To mišljenje hotela je liga patrijotov uporabiti proti vladi. Načelnik ligi, pesnik Deroulede, izdal je proklamacijo, izražajoč bvoj gnev ob tem dogodku, ter začel nabor doneskov za obitelji ubitih Rusov. Vladi to postopanje ni ugaialo, začela se je bati, da bode alabo uplivalo ua vnanje odnošaje, da je v obče državi nevarno. Zaradi tega odredila je hišno preiskavo in namerava celo razpustiti ligo patrijotov, katerej je glavni smoter, pospeševati Boulangera, ž njim pa „revanehe pour Sedan".
Napominani dogodki bili so kolikor toliko tudi nagib, da se .je bombardovanje Anisove ekspedicije tudi v zbornici spravilo v obravnavo. Poslanec Hub bard uprašal je ministra vnaujih zadev o Sagalskem dogodku rekoč: Sovražniki Francoske hočejo ta dogodek po svoje tolmačiti, zato hoče ministerstvu dati priliko, da o tem slučaji odkritosrčno govori in Rusiji izkaže simpatije.
Minister vnanjih zadev, Spuller, pripovedoval je na drobno ves dogodek ter naglašal svoje sim-
na pustni torek pa bode „Sokolova maškara da", cvet predpu8tnih veselic, dostojni konec Karnevalovi, letos jako prikrajšani vladi.
Vse uapominane veselice in zabave vrste se pa samo na narodni strani. Kazina Ljubljanska nema niti jedne, akoravno bi z ozirom na slabe kupčije, uagskromni promet, na glasno jadikovanje naših trgovcev in obrtnikov, bilo več nego umestno, da bi se bilo kaj priredilo. Zakaj ni ničesar? utegne se uprašati. Odgovor ni težek, marveč jednostaven. Kazini nedostaje plesalcev. Častniki zaradi dvorne žalosti ne morejo na ples, druzih plesalcev pa ni. Takozvana „jennesse doree" Ljubljanska nema talenta za ples. Prisvoji si kako mizo v zakotičku, kjer v prijetnem hladu nebrižnosti uživa raznovrstne pijače, proučava še vedno nedognane tajnosti raznih iger in se zabava z vsakovrstnimi mnogokrat pogretimi dovtipi, ki so jih semkaj zanesli običajni kupčijski izključno židovski potovalci z Dunaja. Se-mitsk dovtip jim bolj ugaja, nego še tako nežen smehljaj dražestne gospodične. To je uzrok, da ni nobeuegu plesa v kazini.
Kazinaki mladini nasproti so ženini in neveste iz okolice še vedno nekoliko korakov naprej. Nevest ne zanemarjujo, marveč, kadar vozijo balo, ali kakor se tukaj pravi baliž, skrbe za dostojen nastop. Vozovi so okrašeni s trobojnicami, na vozeb je nato-
patije za Rusko. Zatrjeval je, da je vlada dobila z ^najvišjega" mesta zagotovilo, da je Rusija priznala, da je Francija prav ravnala. To zagotovilo bilo je formalno in izviru s tako visocega mesta, da se o ruske vlade čustvih za Francijo niti dvojiti ne more. Spuller porabi potem to priliko, da izraža ruskemu narodu simpatije naroda francoskega, ob-Žalovaje, da so bili prisiljeni ravnati tako.
V istem zmislu govoril je bivši vnanji minister Goblet, vsa zbornica je naudušeno pritrjevala tem govorom in vsprejela predlagani dnevni red: „Zbornica pridružuje se simpatijam, ki jih je vlada izrazila za Rusijo." Ta pojav je vele važen. V javni zbornici izreklo se je tesno soglasje mej Francijo in Rusijo in jasno povedalo , kako obe državi postopata roko v roki, da se torej železnemu kance-larju navzlic vBem spletkam in mahinacijam ni posrečilo zabiti klin mej  republiko in rusko carstvo.
Poročilo ob enketi za upeljavo delavskih zbornic na Dunaji.
Kakor znano, predložili so „liberalni" poslanci državnega zbora, Plener, Exner in Wrabetz s sodrugi, pred dvema letoma načrt zakona, po katerem naj bi se ustanovile, podobno sedanjim kupčijskim in obrtniškim zbornicam, delavske zbo rn i ce po različnih večjih mestih v Avstriji. Ob jednem predložili so pa tudi načrt za spremembo volilnega reda za državni zbor, tako da bi delavske zbornice dobile pravico voliti devet poslancev v državni zbor. Zbornica v Ljubljani, Gradci in Celovci volile bi po omenjenem načrtu skupaj jednega poslanca. V pretres te zadeve volil je državni zbor poseben odbor, k;iteretnu je načelnik češki poslanec Adamek. Poročevalec je bil s prvega naš poslanec profesor šuklje, ki je pa ta posel odložil. Poročevanje prevzel bode sedaj najbržje polski posl. Sztepanovvski
Ta odbor sklenil je sklicati enketo, v katero se imajo poklicati le delavci in pa take osobe, ki so delavci bili, katerim je torej teženje delavcev iz lastnih skušenj znano. Vsled tega sklepa bilo je poklicanih na Dunaj 26 delavcev   in trije obrtniki.
vorjena novodobna bala. Nekdanja škrinja umaknila se je lepo polikanim kostnom in omaram, kolovrat je tudi že redek, mesto njegovo zavzema pogostoma šivalni stroj. Le godci so še stari. Trobijo in pi-skajo, kakor vedo in znajo, mnogokrat disharmo-nično, a njih, trobentanje novozaročencema še vedno angeljska glasba. Pozneje, v svetega zakona jarmu, morda dobe drugačne pojme o muziki in njenih akordih.
Ženitvanja na kmetih imajo navadno svoje posebnosti. Glavna je ta, da mora ženin plačati prežo. To je hud davek in težko se mu je izogniti. Nek ženin na barji je to letos skusil. Preže ni plačal, zato pa je moral voziti se pod slavolokom, sestavljenim iz raztrganih hlač in raztrgane srujce, katera predmeta sta bila glasen „mementott, da je vse minljivo. Drugemu ženinu na Viči so je pa še hujše godilo. Prejšnja ljubica skrbela je za mokroto, ki pa pri takratnem mrazu nikakor ni bila prijetna. K sreči je to tudi prebil brez čutnih nasledkov.
Brez vsakeršnih nasledkov, prebil sem tudi jaz poslednjo Sviftijado, ki me niti poščegetala ni. Raz-videl sem iz 47. speva, da je g. Sviftijanec veliko žolča nabral. Ker ni vedel kam ž njim napisal je dolg listek. V njem opisaval je dozdevne predmete, ležeče ua mojej mizi. Listek njegov svedoči, da ima mož bujno domišljijo, in da je že napravil inventar
Mej poslednje spada vodja socijalno-demokratične stranke Gehrke na Dunaji, potem M. Kune v Ljubljani in jeden obrtnik s Poljskega. Ker se je neki veščak zaradi bolezni odpovedal, udeležilo se je te enkete 25 veščakov.
Da stvar, ki utegne vsaj v bodočnosti dobiti važen pomen v našem socijalnem in političnem življenji, tako pojasnim, kakor zaslužuje, omeniti moram pred vsem to. Odbor je prvi načrt v marsikaterih točkah premenil; najvažnejša prernemba za delavce je ta, da se imajo članom zbornice plačevati dijete ali odškodnina za zamudo svojega posla, dočim so liberalci v svojem načrtu izrekli, da imajo člani zbornice (delavci) ta posel zastonj opravljati. Tudi naj bi dobile mesta Zader, Splet in Du brovnik svoje zbornice, na kar so bili liberalci, ne vem zakaj, — pozabili.
Druzega načrta, o prenaredbi volilnega reda pa ta odbor ni vzel v pretres, kar uekako kaže, da se večina ne strinja s tem, da bi se zbornicam podelila pravica, voliti  zastopnike v državni zbor.
To bode torej zadostovalo za podlago objektivnemu poročilu, kakeršno mislim podajati in razsodni čitatelj sklepal bode lebko o stališči, katero je zavzemal veščak iz naše ožje domovine in pisatelj tega poročila.
Pred vsem naj ometom, da ne spadam k nobeni stranki v našem socijalno-političenrn življenji. Pač se moji nazori tu in tam strinjajo ali dotikajo mišljenja druzih . trank, a mnogoletna skušnja odkazala mi je tak prostor, da sem, — ker si privržencev ne iščem, jih tudi ne potrebujem, — le stranka za svojo osobo.
Moje stališče bilo je torej nekako ekskluzivno, zato pa tudi nezavisno: in ker sem vajen biti porok svojim besedam, poročal bodera o stvari popolnem objektivno, ne meneč se za to, ustrezam li s tem različnim strankam ali ne !
O ekspertizi dobili bodo udeleženci steno-grafski zapisnik; se li bode ta tudi širjim krogom objavil, tega ne vem, ker nas veščakov ne varuje imuniteta in se je od socijalno-demokratične stranke mnogo govorilo, kar državnim pravdnikom, ki imajo po postavi o stvari razsojati, najbrže ne bo ugajalo. Da me nikdo napačno ne umeje, naj omenim, da iskreno želim objavo celega zapisnika, ker bi to po mojem mnenji v spoznanje cele stvari vsem strankam le koristilo.
Poročal bodem torej večinoma le o svojem stališči in o drugih toliko, da se stvar razume. Navzlic temu pa se smete zanašati, da bode moje poročilo istinito, ker ne pripadam oni židovski kliki, ki je vzela zavijanje in laž pod svojo posebno varstvo, da bi tako pokazala ogromno zasloinbo, katero ima v krogih delavskega ljudstva.
Dalje prih.)
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 28. februvarja. Ob 11. uri ID. min. prične se seja. Navzočni so skoro vsi ministri. Na dnevnem redu:
o raznih sredstvih, ki jih imam na razpolaganja. Kar se tiče stoletne pratike, ne vem zakaj se Sviftijanec baš ob njo drga, saj jo je vender napisal pokojni Vole, o katerem se še ni čulo, da bi bil zabredel v kako liberalno krnico. Sanjarske bukve vračam mu nerazrezatie, potreboval jih bode, saj menda ve, kdaj hof:e dobiti »komando'' v roke. „Crna knjiga" pristuje le črni suknji, kar se pa tiče kamilic, bodo dobro došle Sviftijancu, ker izvestno vera, da me ima že dolgo v želodci. Seveda, kamilice morebiti ne bodo imele dovolj učinkov.
Tudi bepec in kij mu moram vračati, kako bi sicer vola pobijal?   Pri  tem pobijanji ima svobodno tudi   »Olikanega Slovenca" v roki. Ško dovalo ne bode, bode li kaj  koristilo,   je drugo vprašanje.
Vsevedna Maver (aic) in Brockhaus, Janežič in Biichmanu utegnila bi mu mnogokrat koristiti, žal, da jih vedno nema pri roki, uradniških, oziroma ^uredniških škarij" naj pa ne da iz roke. Brez teh ne pojde. Le pomisli, precartani Sviftijanec! Nikdar še nisi imel poročevalca pri porotnih obravnavah in vender si vsekdar o njih poročal! Koliko notic si uzmal tu in tam, prezirajoč sedmo zapoved božjo! Niti toliko nisi zmogel, da bi sata spisal na-naznanilo o „Glasbene Matice" muzikalijab. „Pre-plankal" si jih od besede do besede iz „Naroda".
1. Volitev dopolnilna v odsek za delavske zbornice.
2. Nadaljevanje generalne debate budgetne.
Prvi govori posl. dr. Ebenboch, tudi nemški konservativec. On polemizuje z včerajšnjim govornikom posl. Lienbacherjem. Ostro ga prijema zaradi napadov na veČino v zbornici. Vpraša ga, kdo naj v vprašanjih važnih podpira stranko nemško-kouservativno, Če ne sedanja večina; kdo naj mu (Lienbacherju> pomore v urejenji tako ljubljene šole konfesijonalne, katero stranka nemško konservativna tako neguje. Pogajal se je on včeraj skoro s stranko levo, da se zjedino in stranki uemško-konservativni pomogo do šole konfesijonalne. Ali v tem ostane Lienbacher na cedilu. Mi še potem nočemo delovati skup z levico, če se tudi zjedino z nami v dosego šole. (Mi tudi ne ! levica) in to zaradi tega, ker smo prepričani, da z zatiranjem druzih narodov avstrijskih, uničujemo Avstrijo samo. (Odobravanje.) Posl. Lienbacher je včeraj rekel, da naše konserva tivne časnike vse plačuje vlada in zaradi tega tudi za njo pišo. Jaz protestujera odločno v imenu teb Časnikov proti temu. (Dobro, dobro! na desni.) Meni je jako žal, da oporekam g. Lienbacherju, ali moram. Žalujem, da se stranka nekako cepi in rotim Lienbacherja pri vsem svetu, da se naj on zopet vrne pod zastavo, ki jo je prvi razvil. Potem izraža govornik svoje veselje, da so bili včerajšnji napadi na vlado, tako ponižni.
Želje svoje, želje ljudstva nemško-konservativnega bode izrazil. Upalo se je, da vlada pristriže nekoliko peruti „liberalizmu", ki uničuje pravo svobodo, a to se ni zgodilo. (Levičarji ugovarjajo.) A govornik pravi, da je levica za časa svoje vlade tako ravnala, da si pač ne more zopet pridobiti kakega zaupanja pri liudstvu. Govornik se pritožuje, da se katoličanstvo pritiska zaradi drugih religij.   Če je to  toleranca,  čislanje  večine,   čemu  potem upije Carneri in pripoveduje o onem rojaku v Ljubljani, kakor o Btrašni nesreči. (Prav dobro! na desni). Će je to kaj tako strašnega, koliko strašneje je, da se je nekje na više Avstrijskem prepovedalo učencem v šoli moliti češena si Marija, zaradi tega, ker je inej 150 učenci katoličani 6 protestantkov. Potem govori o židovskem časnikarstvu. On je za popolno svobodo tiskovno, ali če se tako piše, kakor ti čas niki vsak dan proti katoliški veri, je treba pač pomoči kazenske postave.   Oficijozni  časniki so tako pisani, da bi menil   ptujec,  ki  jih čita nepozuajoč časnikove barve, da je na  levici  večina zbornična in na desni opozicija (dobro!)   Sploh ni vlada, kar se tiče katoličanstva posebno trdoa.   Potem govori o kongrui.   Koliko je vlada, pravi poslanec, hvali-sala to stvar, a duhoven  ima še sedaj  tako pičlo plačo, kakor kak diurnist.   Kar se tiče gospodarskega in obrtnega vprašanja,  je vlada  pač nekaj storila, a malo.
Sploh, meni on, se ne more misliti o zboljšanji gospodarskih razmer v Avstriji, dokler se ne reši socijalno vprašanje kristjanski. Tudi davki so se povišali neznansko. Resume je sploh tak: nKar se tiče religijnih in gospodarskih zadev, smo popolnoma  izdani  liberalizmu  židovskemu; vlada se
In pri tem bi toliko predrzen, da hočeš komu drugemu usiljevati škarje, ki so ti neobhodne!
Še nesrečneji je ubogi Sviftijanec v pripovedo vanji o mojih listkih. Preživa domišljija in razjar-jenost uplivata tako slabo nanj, da sanjari o nekem „mestnem pohajkovalci", o „srakoperji" itd. in da hoče v tem oziru več vedeti nego jaz. Svobodno mu to, kajti, kaj si Sviftijanec domišlja in domneva, to je zame deveta briga. Čili; je nekje zvoniti, drgnil si uho, a še vedno ne ve, kje je bilo. Pa ven der ne, da bi imel „Schiessbaumwolleu v ušesih?
Sviftijauca pri vsem tem pomilujem, ker ima jako slab spomin. Nedavno je pisaril o nekem predsedniku nekega dozdevnega društva, a ker je njegova „Retourkutsehe" že skrajno obrabljena, zaletel se je sedaj že v „rektorja magnifika", kar je pa odpuščanja vredno, ker Sviftijanec sam izpoveduje, da je vse, „kar ve, že pozabil". (Žalostno 1) Kako duhovit bi bil, da vsega ni že pozabil ! Škoda ve Kovita škoda!
Ker je bil moj kolega toli uljuđen, da se mu je sanjalo, da me bodo njegovi osobni napadi Bpravili iz ravnotežja, bodem mu pri priliki vrnil milo za drago. Skrbel bodem, da tvarina ne bode samo „suholična" marveč tudi različna, kar bode le čitateljem na korist in zabavo. s.
pak še ne podviza, da bi preprečila in narodom pomagala in skoro se nam zdi, da je imel veliki državnik Oxenstijerna prav, rekši svojemu sinu: Moj sine! Ti ne veš, s kako majhnim razumom se vladajo države. Potem se loti govornik nekoliko Še levice, na kateri sede kakor pravi, večinoma ljudje, katerim je vera kristjanska in križ nekaj strašnega. Potem naglasa zahtevo šole konfesijonalne. Vi levičarji, pravi govornik, zabranjate nam naše najsvetejše stvari, zaradi tega nesmo z vami. Tudi mi smo Nemci, a z Vami se ne moremo pajdašiti. Mi moramo spoštovati i druge narode avstrijske ravno tako, kakor svoje, ker vsi se bojujo in so se bojevali za čast in blagor Avstrije. Vsi narodi avstrijski morajo se boriti zložno v blagor države. Mi pak moramo vsako narodnost spoštovati, potem se ohrani celotna moč (dobro!). Tega pak levica ne spoštuje, pravi govornik in nobenega nemamo uzroka, da bi se udali gospodarenju levice in njenemu uničevanju. Potem naglasa potrebo složnega delovanja v blagor države. (Govorniku častita se jako.)
Potem govori poslanec dr. Menger, on poudarja seveda s svojega stališča da se nemščina pri-tika na steno. Potem polemizuje proti dr. Ebenho-cherju. Kritikuje davke in očita predgovorniku, čemu naglašuje prevelike davke, ko je vender sam v večini, kat fra jih je uvela. Potem razpravlja budget, ki je po njegovem mnenji le umetno zložen.
Na vrsti je poBlanec dr. Woldrich. Govornik pravi, da hoče obravnavati kot poslanec kmetskih občin o interesih njih, to je o gospodarstvu. Gospodarstvo je v Avstriji opešano, to vsakdo ve, le nekaj jih je, ki tega ne hote poznati Sicer je tudi v drugih državah to žalostna prikazen, tako na Irskem, Francoskem, na Nemškem podpira le še Bismarck nekoliko gospodarstvo. Naglasa škodo, ki jo napravlja nesrečni sistem manšesterski. Zlasti je velika konkurenca, ki uničuje naše gospodarstvo. Tu deluje posebno s faktorji: 1) veliki Btroški produktivni v primeri z uvažanjem iz Ogerske, Pruske in Rumuuije; 2) prevažanje, ker so tarife teh zavodov nepravične v prometu notranjem in 3) to, da nimamo carine za vvozenje. Vse to prouzroči, da se bogati le prekupovalec, a producent in konsument produkta. Govornik želi, da se uvede zdrava politika carinska.
Potem govori dr. Magg. Na desnici pravi govornik, sta dva profesorja, jeden ki se jako poteza za Čehe (dr. "VVuldrich), drugi, ki se poteza za južne Slovane (prof. Šuklje). Naj se pošljeta še dva profesorja Nemca, ki poučujeta t tistih krajih, da bodeta pripovedovala o svojem nemškem prepričanji. Potem govornik še pristavi, da bi to bila jedna-kopravnost. (Mi mu odpuščamo, da nas je nadlegoval s takimi mislimi. Poroč.) Budget pravi, ie res veselejši, a prouzročil se je le h povišanjem davka, katero kritikuje in očita, da so se davki za Kranjsko znižali, istotako za Dalmacijo, Češko in Galicijo, a za Nižje Avstrijsko povišali. Ne prizna seveda, da Be godi Slovanom v Avstriji krivica. Ne to ni res, pravi. Nemcem se godi krivica. Mi ljubimo Avstrijo, pravi, kakor se je razvila v prejšnjih časih, ne kakor se hoče sedaj urediti in ker ljubimo Avstrijo, zaradi tega smo in bodemo proti sedanji vladi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2. marca.
V ogcrskeiu državnem zboru se še vedno nadaljuje debata o vojnem zakonu. Vlada je že res precej prijenjala, kar se tiče jezikovnega vprašanja, a opoziciji to še nikakor ne zadostuje. Sedaj že nekateri hočejo madjarsko velenje pri ogerakih polkih. Trdijo, da jezika vojske nema določevati sama krona. Ministerski predsednik je predvčeraj dokazoval, da ima jezik vojske določevati krona, pa najbrž ni nikogar preveril. Ko je Tisza govoril, je opozicija močno kričala tako da ni bilo lahko razumeti govornika.
Vnanje države.
„Kreutzzeituiitf" je izvedela iz Rima, da se bodo pogajanja mej Rusijo in Vatikanom najbrž razdrla. V Vatikanu odločno zahtevajo veliko večje ozire na Poljake, nego je Rusija pričakovala. O tem pogajanji je že bilo po časnikih toliko nasprotujočih Bi poročil, da je pač najbolje, če nobenemu prav ne verjamemo.
Nemški cesar in i-iiski car snideta so letošnje poletje, čas in kraj še ni določen. SeŠla se bodeta, ko bode car odhajal na Dansko ali pa pri-
189"   Dalje v prilogi. 3WI
Prilog* „Slov<Miskeimi Narodu" ?;t. 52 2. marca 1889.
hajal iz Danskega. Cesar Viljem bode skušal gotovo tedaj pregovoriti vladarja mogočne Rusije, da se zopet sprijazni z Nemčijo. Najbrž ne bode ničesar dosegel, ker Rusija Bkuša ohraniti si svobodo delovanja. Taka politika je zanjo najboljša, to nam kažejo manjši dogodki. Ne da bi bila sama kaj izdatnega storila, si je pridobila odločilni upliv v Ru muniji in v Srbiji.
Neni&ki cesar bode baje pohodil letos angleško kraljico. O tem se vrše sedaj pogajanja mej Berolinom in Londonom To potovanje bode baje imelo pred vsem politične smotre. V Berolinu bi se zopet radi sprijaznili z Anglijo, ko Rusi nič prav ne marajo za nemško prijateljstvo in se bliža konec'toli proslavljeni tripelalijanci. V Italiji ne marajo za to nevarno zvezo in morda ne bode dolgo, da Italija popolnoma izstopi iz te zveze. Nemški vladar pa ne bode lahko v Londonu dosegel na mena svojega. Angleški državniki le predobro vedo, kako so še nedavno v Berolinu sovražili vse, kar le angleškega. Napadali so celo cesarico Viktorijo, ker je hči angleške kraljice. Težava bode cesarju popraviti, kar je Bismarck zakrivil.
Zbornica grAka snide Be 10. t. m. v izredno zasedanje. Pri zadnjem zborovanji ostalo j e več važnih predlog nerešenih in te bode zbornica sedaj rešila. Zborovanje bode pa baje le kratko. Pred vsem bode zbornica imela vsprejeti predlogo ob izvršenji katastralnega premer jenja dežele, -da se potem bolje ureie davki. Ta stvar je velike važnosti, a se je dosedaj vedno le odkladala.
Poročila iz Nredaje Azije se zopet ne glasć posebno pomirljivo. Boharski emir je z močno vojsko odšel v Šarizob, močne afganske čete se pa pomikajo proti Heratu. Ahduraman sam je v Čar skem vilajetu. .Novosti" mislijo, da se v Srednje) Aziji nekaj pripravlja. Priporočajo vladi ruskej, da naj bode pozorna, ker bi sedaj vojna v Srednji Aziji bila za Ruse kaj nepovoljna. Najbrž pa položaj Še ni tako kritičen. Niti nfganski niti boharski emir ne bode tako neumen, da bi začel vojno z Rusijo.
Sultan niuročanski je poslal 50.000 frankov nekej francoskej tvrdki, da naredi strojev za tovarne za orožje in fese v Maroku. Tudi Maroko hoče sedaj poskrbeti za oboroževanje in bode pred vsem doma napravila tovarne za orožje z najnovejšimi stroji. Povsod se dandanes denar le ze oboroževanje trosi, narodnogospodarstvo se pa zanemarja.
Dopisi.
Iz Šent Vitla iaa«l Izubijano. 28. fe-
bruvarja. [Izv. dop.]   Pa se nam Bmejate v Ljubljani, da imamo nerašk občinski pečati  Le »mejite se! saj se tudi nam to smešno zdi, ker v celi fari ni deset ljudij,  ki bi v resnici bili zmožni nemščine; zato morejo  pa biti  vsaj pečati in napisi po vaseh nemški; in zato se poganjajo nekateri za nemško šolo; pravijo, da jih je deset,  z županom celo jednajst, torej še premalo za zadnjo večerjo; zato iščejo še dvanajstega, menda Judeža z mošnjo. Ko tega dobodo bo pa  takoj vse nemški  pri nas; še psi bodo morali nemški  lajati in mački nemški snubili ....   Pa pustimo danes nemško šolo; govorimo rajši o drugi, narodni šoli, o čitalnici. Ta je priredila zadnjo nedeljo veselico, katero hočem na kratko opisati. Pelo se je pet zborov, mej njimi „Nazaj v planinski raj", deklamovala se je kratka Gregorčičeva pesen in k sklepu predstavljali so veselo igro „V Ljubljano jo dajmo".   Petje vršilo se je gladko; samo navzdol jo naši pevci preradi potegnejo; tudi intonacija ni bila vselej čista, na kapelnika se je premalo pazilo,  a   to  so nedostatki, ki se včasih tudi v Vas, v Ljubljani, opažajo. Deklamacija nam ni bila povsem  po godu,  zlasti bi želeli nastop malo drugačen, bolj samosvesten. Pokazala pa je Micika, da ima talent za oder, dala bi se izučiti.   O igralcih se moramo jako pohvalno izraziti, in če se v poštev vzame, da gledališče komaj po imenu   poznajo, moramo se pač  čuditi takim uspehom. Posebno izvrsten bil je Pavle; ko bi bil le nekoliko ukusneje opravljen.   Tudi Neža nam je jako ugajala; samo obrazek je  bil premlad ; stara baba je zmerom stara; tudi na odru mora biti vsaj na videz.   To velja tudi o Rotiji:  njenemu obrazu se tobačnica pač ni prilegala in pa še nekaj se ni podalo . . . drugič bo že bolj pazila.   Gašpar je ošabnega kmeta prav dobro in naravno predstavljal; nepotrebno pa je bilo,  da se je držal prihuljeno; bolje bi mu bil pristojal dobro rejeu trebušek. Marica se je dobro držala; le škoda, da je imela tako silno žalostnega ženina.   Bog ji daj v resnici drugačnega.   Konečno naj še omenimo, da je bila veselica prav dobro obiskana in občinstvo je bilo ž njo jako zadovoljno; vsa čast in hvala torej prirediteljema in voditeljema gg. Tomcu in Lovšinu.
Z Dolenjskega 27. februvarja. [Izvirui dopis.] Znano je, da že  par let po Dolenjskem
osepnice razsajajo, znano je, da so letos v nekaterih krajih Dolenjske prav hudo nastopale. V Krškem okraji so ljudi davite takozvane „crne koze" in cele družine so izumrle. Zdaj so se preselile v Škoeijanski okraj, v Novomeškem se prav mirno „pasejo" od vasi do vasi. V mestu samem sta že dve ženski za osepnicami umrli.
Da. se kužne bolezni tako hudo po naših krajih širijo, je seveda v prvi vrsti reva našega ljudstva kriva. Slaba obleka, komaj dobra za mrzlejŠe vreme jeseni ali spomladi, mora biti dobra tudi v budi zimi. Slabo življenje. Pi)ače dosti, a malo kruha, po večjem krompir in nazadnje slabe koče, cela družina v majhni sobi — brez odej po noči. Tega blagoslova božjega je veliko — kruha malo — kdo porajta za-nje, če se premrazijo.
Temu vaemu se ne more koj odpomoči, tu mora čas, in več let bodočega časa pomagati; ali nekaj bi se le dalo storiti v zdravstv; nem oziru.
Nemško misleči ljudje na slov. Štajerskem dostikrat proti zjedinjenju s „Kranjci" argument vržejo na mizo: prerevni ste, mi imamo bogate deželne vire in si lahko za-se kaj napravimo. Naj bo temu tako ali tako, pa reči se mora, da dežela štajerska dosti stori za javne zavode in tudi na slov. Štajerskem
V vseh večjih mestih — neglede druzega — skrbi za javne bolnice, za nameščenje zdravnikov. Maribor, Celje, Ptuj imajo prostorne bolnice in zdaj so dobile Brežice bolnico, kakor je glede lepote in dovršene uravnave Ljubljana nema. Taka bolnica ni samo za kako mesto blagotvorna, za ves veliki okraj je koristno zavetje.
V Brežicah je dežela dala lani sezidati bolnico, ki Btoji nad 100 tisoč. Prelepo poslopje in še lepše urejeno. Vredno jo je znotraj pregledati. Doktor zdravilstva dobiva letne plače 600 gld. od dežele, 300 gld. od mestne občine v Brežicah. Usmiljene Hestre strežejo bolnikom. Vsak bolnik plača 84 kr. na dan — v separatnih prostorih 1 gld. 50 kr. Bolnik stane deželo v tej bolnici na dan 35 kr. lzračunilo se je, da bo ta bolnica v nekoliko letih stavbeni knpital amortizovala. Dežela je za stavbo najela 70 tisoč goldinarjev.
Pa Breški okraj ima le 22.000 duš — koliko pa cela Dolenjska! Božja pomoč istemu, ki si siro mak pri nas nogo zdrobi, ali ako je drugače kako hudo bolan! Zdravniki so redko sejani,  bolnic pa nič ni. Mnogo operacij ni možno izvršiti posameznim zdravnikom, neunajo priprav. V Novem mestu imajo jedno bajto, — ki jo zovejo bolnico — dva krepka moža jo podereta, če se dobro vanjo upreta. V KoČevji imajo morda kaj   boljšega — drugod pa še bajt ne.  Ker bolnice ni,  si  naši  zdravniki ob kužnih boleznih s tem pomagajo, da hišo, v kateri je okužen bolnik, zapreti dajo.   Nihče  potem ne sme ven, nobeden notri.   Tako nekaj  časa notri dihajo, umrejo  potem tudi vsi. — S tem seveda ncso lokalizovali bolezni, samo   par življenj je šlo po nepotrebnem v zaton — in bolezen je ulezla v drugo hišo. Pa nekaj morajo ti zdravniki brez bolnic in tako znanih „isolirh:iuseru storiti. Pomislite prijatelji, ako Vam politična oblast hišo, v kateri imate kozavega bolnika, zapre, — kaj pa z Vašo trgovino, z Vašim obrtom! Pa kar na  6 tednov! Uniči se Vam prav lahko eksistenca.
Kakor je znano, dolenjsko železnico le zaradi lepšega obetajo. V Ljubi jausko bolnico ne more ves kranjski, bolnice potrebni svet. In 9 do 12 ali 20 ur dolenjskega bolnika prevažati, je krutost prve vrste. Torej doma mu je umreti, ko bi se še lahko prebolelo. V Novem mestu bi morala biti deželna bolnica, istotako na Krškem.
Osepnice Že zdaj tretje leto po Dolenjskem razsajajo — semnji so zaradi njih po Dolenjskem zaprti, nnš kmet ne more živine prodati, osepnice bodo tukaj svoje varno gnezdo dobile. (V Ljubljano jih boste tudi dobili od nas na debelo in drobno in malo boste iztržili tudi na revnem Dolenjskem.)
Vozarijo se ljudje okolu po Dolenjskem, gledat hodijo zdaj vinorejsko šolo v Grmu in zopet vino-rejsko golo v Grmu, ali tam s holma ua Grmu, kjer je tako širen razgled, — ne vidijo, da je še tudi druzih stvarij treba. Na Štajersko poglejte! Ali Vas ni sram, da mora Krški, KostanjeviŠki, Novomeški in Radeški okraj svoje revne bolnike v Brežice pošiljat?!
Pa kaj hočemo, neka ustanova, bogata ustanova je neki za bolnico na Dolenjskem. Pustijo jo ležati, da se nabere kaj obreBtij,  kapital v ljudeh
na Dolenjskem pa zginja. *) Dolgov delati za ustanove, ki neso za jedno leto — tacih Bog ne daj delati! Vse naj bogati domoljubi store, ali pa kraj-carska društva! Pa če bi kaj bogatašev bilo in takih brez otrok !
60 do 80.000 gld. bi stala bolnica, recimo v Novem mestu za okraje kacih 100.000 ljudij. Dobil bi se ta denar lahko na posodo, če ga že dežela nema.
S HrAkega 1. marca.   [Izv. dop.]   V dan 27  minolega meseca  je   »Krški  godbeni klub" s pripomočjo nekaterih gospodov iz Mokronoga, Sevnice  in  Rajbenburga  in s prijaznim sodelovanjem „Krškib   pevcev4   priredil   veselico   v prostorih „Krškega bralnega   društva".   Udeležitev  je bila mnogobrojna. Opazili smo tudi mnogo tuje gospode. Godbeni del je  občinstvu  posebno ustrezal; tudi petje se je ljudem  dopalo.   Veselo je bilo videti toliko število godcev in pevcev na odru, kakor poprej le malokdaj.   Po godbi in petji se je pričel ples, ki je trajal do belega dne.   Mladi svet je po tem takem že težko  pričakoval jednacega večera. Škoda da  letošnji  predpust kmalu mine — ter s plesom bode že skoro pri kraji. Krasni spol naj se tolaži s tem, da bode imel po veliki noči več prilike za to, kakor predpustom.   Godcem in pevcem pa polagamo toplo na srce, da bi se v postu pridno urli ter redno hodi'i k vajam, kajti   brez tega ni moč pravega napredka pričakovati.   Gospodu voditelju Klein u  gre vsa čast in hvala, da se mu je posrečilo  pevce  in   godce zopet združiti in zadnja veselica kaže nam očito, koliko premore dobra volja in vstrajnost. Le neustrašeno naprej! Bog in narod!
Iz Vipave 28. februvarja. [Izv. dop.] Spo-rninjajoč se še toplo veselice, katera se je vršila v Vipavski čitalnici na Čast slavnemu mecenu J. Go-rupu praznovali smo dne 17. t. m. Vodnikovo slav-nost, — katera bi imela biti že 3. t. m. a se je zaradi smrti cesarjevičeve preložila. Žalibog, da se je pogrešalo toliko tukajšnjih rodoljubov, vender mesto teh razveselili so nas vrli rojaki iz Ajdovščine in Šturja v lepem številu. Vspored vršil se je dobro; gosp. vseučiliščnik M. Kostanjevec stopil je ta dan na Vipavski oder že drugikrat. Slikal nam je v svojem jedernatem govoru Vodnikovo življenje v lepih potezah. Posebno dobro vršili sta se potem igri „Pol vina, pol vode" in „Prijetno iznenađenje" — obe v občno zadovoljnost. Gospa Tomšičeva iu gospici Uršičeva in Premerlova, kakor tudi gospodje so svoje uloge jako dobro rešili vsi — želeli bi, da je kmalu zopet vidimo na našem odru.
Gospod Mežau deklamoval je Gregorčičevo: „Naš čolnič otmimo" in žel veliko pohvale. Tudi petje bilo je povoljno. Sploh je želja, da priredi čitalnica kmalu zopet kako zabavo, ter da pokaže, da stvar, katera se je pričela gibati, ne bode tako hitro nehala, temveč bode čim dalje živahneja.
*) Kolikor nam znano, take ustanove za Dolenjsko ni. SIcer bi bflo pa dobro, ko bi v tem oziru potrkali ua pravo mesto, kajti preverjeni smo, da jo bolnica v Novoin mostu in ua Krškem zelo potrebna in da bodo uicrodavni krogi v tem oziru gotovo svojo dolžnost storili. Uredn.
Domače stvari.
— (Zoper p o n e m L e v a n j e s 1 o v. š o 1) sklenila je tudi občina Sroml je potrebne korake in odposlala potrebne U logu ua naučno ministerstvo in na deželni šolski sovet. Slava!
— (Za g r a d b o   „Sokolskoga doma") poslala je tudi  na Slovenskem  dobro  znana rode ljubna gospa Maruše Pavla Neureutterova iz Prage 5 0 gld.   Naj  bi   nje vzgled izpodbudii naše rodoljubno ženstvo!
— (Notarskim su bs t i t ut o m za Kozje) imenovala je c. kr. okrožna soduija gosp. Frana VerŠca, notari a v Sevnici.
— (Umrl) je danes zjutraj ob polu 6. uri g. Ferdinand Gogala, črkostavec. Ranji bilje mirnega in blagega značaja.   Naj v miru počiva.
— (Načrti za novo deželno brambov-sko vojašnico) so že izdelani in potrjeni od vojaškega oblastva. Vojašnica se bode zidala na Poljanah na stavbišči, katero je g. trgovec Perdan ponudil deželi v ta namen. Ker je deželni zbor že v poslednji seji dovolil potrebni kredit, se bode že letos zgradba začela.
— (Pogorišče starega gledišča) se bode izročilo filharmoničnemu društvu v last, kakor hitro bode društvo plačalo pogojeno kupnino 20 tisoč goldinarjev. Cesar je že potrdil, da se sme završiti prodaja.
— (Avstrijske družbe „ Belega križa" podružnica za Kranjsko) imela je dne 27. m. m. svoj 7. redni, dobro obiskovan zbor. Predsednik g. G. Ha bi t pozdravil je zborovalce spominjajo* se rane smrti pokrovitelja, cesarjevima Rudolf*. Potem rešil se je dnevni nd in zopet volil prejšiji odbor. Naposled zahvalil se je predsednik zborovalcem za desedanje sodelovanje proseč je naj druHvu dovajajo novih članov.
— („Slovenski Pravnik*.) Naznanja nam upravništvo tega lista, da se je danes preskrbel drugi natis 1. številke, da torej rnogo sedaj novi naročniki dobiti obd letošnji številki. Tudi se more Bedaj ustreči eventuvalnim reklamacijam.
— (Iz Celja) se nam piše: Danes v petek predpoludne ob 11. uri bil je na Kristinem dvorcu pri Celji dvoboj na samokrese mej dvoma glavnima pristašema nemškutarske stranke g. Gvuittom, posestnikom Kri8tinega dvorca, in Hugom Poglaven-om, rudniškim posestnikom in predsednikom „Orts-gruppe" nemškega sulvereina v Mislinji pri Slov. Gradci Stala sta si nasproti v daljavi 25 korakov, avansa 10 korakov. Po drugem streljanji bil je t,. Poglnven zadet v trebuh ter je kmalu potem preminil. Gosp. Gvuitta je pa že popoludue pripeljal v kočiji orožnik ter ga izročil okrožnej sodniji.
— (Popotnik") una v 5. štev. nastopno vsebino: „Učitelj slovenski gre na dan. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica.
— 1/.   šole   za   šolo. — O  zboljšanji naših plač.
— „Muzejsko društvo za Kranjsko. — Poročilo o poAiljatvah za „Prvo blovensko stalno učilsko razstavo" „ 1'edagogiškega društva" v Krškem. — Književnost. — D >pisi. — Premene pri učiteljstvu.
— (Premene pri  uč i te 1 j s t v u.) Stalno na-t ivljeni gg.: Itajmund Justin, začasni učitelj v Preloki; Fr. Gregorač. kot učitelj na II. mestu in gspodč. Matilda Pa r m a kot učiteliica na III. mestu v Metliki; Fran Še š a rk, II. učitelj in Frid. K a v ck y, III. učitelj   v  Kočevji;   Karol   Simon, učitelj v Lescah; Fran Rus,  učitelj v Ribnem (na Gorenjskem). —    Učiteljske službe bo  dobili gg : Anton Maier, uadučitelj na Jesencab, ni mestni nemški deški  ljudski  šoli v Ljubljani;  gspdč  Etna Ravnah ar  in Frančiška lleršič  na   mestni nemški dekliški  Šoli v Ljubljani (do zdaj tudi tu); Janko Toman,  učitelj v Kotiči pri Litiji, II. učiteljsko mesto v Moravčah,- France Lovšin, učitelj v Šentvidu nad Ljubljano nadučiteljsko službo v Vinici; Fran Slanec, podučitelj na Blanci na Štajerskem, III. učiteljsko mesto v Radečah (v Krškem okraji); Anton Kadil 1106, učitelj  v  Banjaloki, učiteljsko službo v Adlešičah.
— (V Zagrebu) in okolici zapal je tolik sneg, da so na cesti proti Podsusedu vozovi v snegu obtičali in ml karji in mlekarice le z največjim naporom dospeli v mesto.
— (.Banka   Slavija")   uvela   je uva-Žuje neizmerno   imenitnost   življenskega zavarovanja, ravnokar nov način zavarovanja, to je zavarovan j a m n o g o v r s t n i h u s p e b o v u. Vse prednosti in udobnosti tega novega načina se najprist-neje razvidijo iz naslednjo pri mere: Ako si 3()letcn mož zavaruje po tem razkazilu kapital 50 00 gld., plačati bi mu bilo zavarovalnine na leto 25 7 gld. 5 0 k r., na polu leta 13 1 gld. 3 5 kr., na četrt leta (i G gld. 3 0 k r. ali na mesec, 2 2 gld. 5 5 k r. Ako umrje tu mož predno preteče 20 let in naj bi se to zgodila  takoj, ko je uplačai  prvi mesečni obrok, dobe njegovi dediči takoj kapital 5 0 00 gld. Ako pa zavarovanec preživi 20 let, prestaja uplačilo zavarovalnine in zavarovancu danih je na i z bero sledečih pet slučajev: I. da se mu izroči polica za gld. 5 0 00-—, ki se  izplačajo po njegovej smrti in da se mu poleg tega začne takoj izpla-čavati in se mu izplačuje, dokler živ', letni dohodek po gld. 2 5 7 5 0.   Ta dohodek spreminja se vsako leto tako, da se mu 1., 2., 3. itd. letu vrne zavarovalnina, katero je on plačeval  1., 2., 3. itd. leto. II. da se mu izroči polica za gld. 50 00 — ki se izplačajo po njegovej  um rti in  da se mu poleg tega izplača takoj kapital gld. 3 4 6 3 5 0. III. da se mu takoj izplača vrednost police gld. 58 7 3'—. IV. da se mu začne takoj izplačevati dosmrtna pokojnina letnih gld. 4 3 G*—.   V. da se mu izroči polica za gld. 1 2.1 8 7 50, ki se mu izplačajo po njegovej smrti, ne da bi on moral še na dalje plačevati zavarovalnino. Poleg tega treba je pač imeti pred octni, da dobivajo zavarovanci potem, ko je zavarovanje trajalo že pet let, ako še na dalje plačujejo zavarovalnino, delež čistega dobička,
vsled česar se zavarovalnina prav za prav izdatno zmanjša.
— (Žrebanje prečk 1864. leta) bilo je včeraj. Glavni dobitek zadela ser. 3480 štev. 49. Ser. 3011 štev. 45 zadela je 20.000 gld.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 1. marca. „Post" piše, da bode cesar Viljem koncem avgusta pohodil angleški dvor, v drugi polovici marca pa v Berolinu ali pa v Kielu imel sestanek z ruskim carjem.
Rim 1. marca. Predsednika zbornice in senata sta nekda kralju priporočala, naj zopet Crispiju izroči sestavo kabineta.
Pariz 2. marca. Pravosodnji minister bode danes v zbornici najbrže zahteval, da se izroči poslanec Laguerre. Laguerre bode inter-peloval v zadevi lige patrijotov.
London 2. marca. Dolenja zbornica odklonila s 339 proti 260 glasom Merlichov, upravo Irske ostro grajajoč dostavek k adresi. Ko je Parnell poprijel besedo, dvignili so se vsi člani opozicije in ga pozdravljali s toplimi klici.
Madrid 2. marca. Pigott zvečer semkaj dospel. Ko so ga hoteli prijeti, se je ustrelil.
Razne vesti.
* (Tri promocije suh auspiciis ira-peratoris.) Te dni bodo na Dunajskem vseučilišči promovirani doktorjem sub auspiciis imperatoris trije visokofiolci, iti sicer pravoslovec vitez Maks Hussarek-Ileinle in, sin fcm. viteza Hussareka, in modroslovca Ivan Benes  in Dragotin Luick.
* (Uspeh mestne hranilnice v Pragi.) Praška mestna hranilnica imela je 1888. leta 556.638 gld. čistega dobička, od katerega pripada na kurzni dobiček 372.692 gld. Uložilo se je lansko leto 23-23 mil. gld., a izplačalo 19 08 mil. gld.
* (Botanični vrti.) Na vesoljnem svetu nahaja se dandanes 197 botaničnih vrtov, in sicer jih ima Nemčija 34, britske naselbine 27, Francoska in naselbine 25, Laška 23, Rusija in Sibirija 18, Avstro-Ogerska 13, Angleška in Irska 12, Skandinavija 7, Belgija, Tlolandija, Španija in Zje-dinjene države po 5, Portugalsko in Švica po 3, Danska in Rumunsko po 2, Brazilija, Chili, Ekuador, Egipet, Grška, Guatemala, Japan, Peru in Srbija pa po jednega.
* (U bežni postaje načelnik.) K man u v« l S o b o t k a , načelnik na postaji v Solingu pri Gradci izpraznil je postajino blagajnico, v kateri je bilo 1500 gld., ter pobegnil haje na Dunaj. IJbežnega uradnika sedaj prav skrbno iščejo.
* (Samoumor.) Iz Linca se javlja: Wach-tel pl. Elbenbruck, poročnik pri 10. stotniji polka nadvojvode Hesenskega štev. 14, ustrelil se je 28. m. m. zjutraj v svojem stanovanji a samokresom v glavo. Povod samoumoru je neznan.
Pok lan o
Gospodu „Alter E^o" v 29. štev. „Sloveiičevi".
Treba Vas je na dan vleči kakor raka iz luknje, ki raje svoje škarje pusti, nego bi se dal izvleci, boječ se dneva in dobro vedoč, da bode moral naposled — zarudeti. S svojim poslanim kupili ste si samo ona dva častna naslova, katera sem bil priložil dopisniku MSlovenčeve.muu v 45. št., a druzega nič. Da bom vedel, koga naj zmatram pravim obrekovalcem, povejte vendar svoje pravo, če tudi ne pošteno ime tako očito, kakor jaz svoje povem. Dopis z Dolenjskega v 30. štev. „Slov. Naroda" in poslano v 47. št. istega lista pisal je podpisani.
Vel ike Lašče dne 1. marca 1889.
Fr. Ivane m. p
Nova pesmarica.
Ker je Razla^ova „Pesmarica", izdana posled njikrat 1872 I., že pošla in je tudi že zastarela, ker se v njej pogrešajo vsi pesmški proizvodi poznejših let, čuli smo že večkrat željo, da bi se izdala nova „ Pesmarica". Knjiga ta potrebna je zlasti pevskim društvom ugajala bi pa tudi sploh vsemu narodu slovenskemu, ki ima toliko nadarjenost in toliko ljubezen do petja in glasbe.
Uvažuje to potrebo in mnogostranske želje, odločili smo se, prirediti „Wovo I*e«inari«o". V njej bodo zbrane vse pesmi, ki se po Slovenskem po jo; ozirali se pa bodemo tudi na proizvode hrvatske, srbske in bolgarske, ter na pesmi češke, poljske in ruske, ki se pojo v koncertih in na pevskih veselicah, da bode „Nova Pesmarica" prava priročna knjiga za naše pevce.
„Nova Pesmarica", katero smo že začeli sestavljati, stala bode elegantno vezana 1 gld. 20 kr., broširana 80 kr.
Oglasila, oziroma naročila pošiljajo naj se upravn iStvu „Narodne Tiskarne" , da nam bode možno vsaj primeroma določiti število natisu
Uredništvo „Nove Pesmarice".
Zanesljivo zdravilno nredssvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji t želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet »dravje, će rabijo pristni „MoIl-ov Seidlitz-praiek'*. Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in o. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Ho 11-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (55—3)
Še zmerno uživanje teško prebavljivih jedij večkrat prouzroča rasne bolesni ▼ želodci, ki se sprva kažejo s tiSčanjera v želodci, vzdigovanjem, zgago itd. Proti vsem tem boleznim rabi se z najboljšim uspehom dr. Roiot ■dravllnl balzam iz lekarne B. FRAGNER ja v Pragi 205 III.   Dobiva se v skoro vseh lekarnah.       3 (845—1)
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skuieno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr, 1 zavoj =-= 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem ae |ako tsvarl. — Pristne so samo, će ima vsaka škatljica mileče tiskano nado protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold** in našo firmo lekarna ,,|»rl uy, Leopolda**, Dunaj, tneato, Ecke dler Npiegel« nad PlaiikenKHSse. V LJubljani se dobivajo pri gosp. lekarjl «. Rleeoll-JI. (138—2)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-5)
»LJUBLJANSKI ZVON"
Mtojl
za vse ieto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-čl:
rJT 11 j o i :
1. marca.
Pri SfMlIclt Pftcher, Mebus, Millter, K nI I man, Baller z Dunaja. — Boettcher u Berolina. — Serrawallo iz Trsta, — Breicr in Reincr z Dunaja.
Pri Slona: Prokop, Pokorni iz Celja. — Siegl it SchonbergH. — Kdsner iz Kamnika.
Pri bavarskem dvoru: Gram iz Koprivnika.
Umrli so v I JuMJaui:
27. februvarja: Janez Kralj, posestnikov sin, 21 let, Ulice na Grad št 12, za pljučnim edemom. — Ivan« L.*-schan, zasebmea, H2'/i let, Salendrove ulice št. 3, za srčno kapljo.
2. marca: Jožef (Jak s, b snega posestnika sin, 4 mesece, Kravja dolina fit. 16, za vnetjem sapnika. — Matija Marbock, delavec, 56 let, Poljanski nasip št. 50, za vnetjem pljuč. — Ferdo Gogala, črkostavec, 34 let, Pred škofijo se 18, za jetiko.
V deželne j bolnici: 25. februvarja: Neža Šusteršie, gostija, 86 let, za oslabljen jem.
27. februvarja: Franja Vidmar, strežajka, 29 let, za jetiko. — Tine Karlin, delavec, 42 let, za pljučnico.
Tržne cene v ljubij<aiii
		dne	2.	marca t. 1.			
r		j	cl.lkr.			rl.	kr.j
Pšenica,	hktl.	•	5 88		Špeh povojen, kgr. .	—	70
Rež,	r»		4 50		Surovo maslo,    „      . |	—	74!
! Ječmen,			4	18	Jajce, jedno :   .   , .	—	2
j Oves,	n		y	67	Mleko, liter .   .   . .	—	8
Ajila,			4	11.	Goveje        meso, kgr.	-	54
! PlOM),	n		4	88	Telečje          „ „	—	46
1 Koruza, Krompir	«	• • •	j 4	h:)	Svinjske        „ „	—	50
	1 »	...	2	14	Koštrunovo    „ „	—	32
' Leča,	n		ia	—	Pišanec......	—	50
Grah,			Vi		Golob......	_	15 5'.
Fttol,	n	.  • •	11	—	Seno,   100 kilo .   . .	■2	
| .Manili,		kgr. .	—	90	Slama, „	9	32
Mast,			—	•i H	Drva    trda, 4 □inetr.	6	60
Sprli tri Seri			—	50	„    mehka, 4     „ j	4	25
Meteoro logično poročilo.
čac o a- Stanje ko v nuja
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mokrimi v mm.
7. zjutraj j '25 4 mm. 2. popol. 726 5 mm. 'J. zvečer   7^8 1 mm.
— 0 8° G 2 2« C
— 0 8" C
si. jz. si. vzb. hI. vzh.
ohl.
snež.
oni.
3 80 m. snega.
Srednja temperatura —0*7*, za 0 9° pod iiormaloro.
XD\-i:n.£LJsl!:sL borza
dne 2 marca t. 1.
(Izvirno tolegrafično poročilo včeraj
Papirna renta.....gld. 8370
Srebrna renta.....„     84 05
Zlata renta......,11140 —
5% marčna renta ....     ,     9960 —
Akcije narodne banke...     „   886-— —
Kreditne akcije.....,   308*— —
London........„    121*25 —
Srebro........n     —•— —
Napol..........                                             9'57'/t —
C. kr. cekini  .... , 5-67 _
Nemške marke.....a 59-15 _
4°/,, državne urečke U 1. 1854     260 gld. 139
Državne srečke iz 1. 1864 10u _ _
Ogerska zlata renta 4°/0...... 102
<*>gerska papirna renta 5°/0   .       ... 94
5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   '. 104
Dunava rcg. Brečke 5°/0   .   .     K*) gld. 124
Zemlj. obe. avstr. 4,/t°/0 zlati zaat. listi . 121
Kreditne srečke.....100 gld. 185
Badolfove srečke    .....      10 ., 22
Akcijo anglo-avstr. banke   .   .    120 „ 133
Trammway-drašt. velj. 170 gld. a. v.    . —
)
- gld.
danes
83- 70
84- 10 111-45
99-75 886-— 308-— 121-25
9-58 5-68
„ 59-20 gld. - kr.
ti
n I« n 35 „ t« ^° i» »» i» n 50 „ 50 „
30 \\
Zahvala.
Vaein sorodnikom, prijateljem in znancem izrekava tem polom naj pri srčno) So zahvalo ?ia blagohotnem sočutji ini-j boleznijo in pri smili najinega preHubtjeDulf* sinka, kakor tudi na um« »z h krasnih vencih in mnogobrojne] udeležbi pri yprevodn.
(iB6) Josip in Berta Mar.
Št. 3409.
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec iti sto let. na dobrem glasu v vseh hulettrifa ililinl i« prebMvil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrstno je /.h otroke, pretil-3)     bolele in un-j ttosecnOAtjn
NsjholjSa ilijeblifiia in ostižev:iin:i pijnfa. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
Natakarica,
ki m«>r«? uložili »tuvcijo, vsprejuiii s« v lukalltijej dobro obiBkovunej g(»*< .|ni<-.. — Oglasi naj se v Muller-Jeveum Aiinoncen-llur«'»u. (I*s8 — h
Učenca,
starega 13—16 let, ki zn« »dOvebskn In nemško, V H prejmeta takoj v svojo ipeceriisko tu galnuterjsko prodajal ulco
(1M— 31
J. & G Jeljvšek na Vrhniki.
BLAGAJNE
riihtjene in no »o po o«".I NHiimi pri M. HKItl.KK-j i. Dihih. j. Cirnlien, Bi'iiuuerMtruMNe  IO. (6*1 Wi
Štev. 2821.
(114 -3)
600 saaaris; v alati*,
Ce Grolloh-ova obrazna creme Creiuu Grolich) ne odpravi vseli neciatottij kož«-, kakor: peg) <>grc, ogor-doali itd. ter naredi polti svetlo bele ID mladinsko fistv. — Ni nikako barvilo Sotuninka), — Cena
60 kr. — Glavno razpošilinlmci. iui.i J. Grolioh v Brnu (Moravsko . — V Ljubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumiir. (652—10,
Razglas.
(142—3)
V zmislu §. 15. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1 , dež. zak. št. 22) se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičencev
za letošnjo dopolnilno volitev občinskega Sveta sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnj tukaj pregledavati in zoper nje ugovore ulagati.
O pravočasno uloženih ugovorih razsojal bo občinski svet.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 122. dan februvarja 1889.
Naznanilo.
RojMtnn IiKii glavnega je/.ikoslovc* Frana Levstiku % Mpoiinfili it* t juh pri Velikih Lnfcleuli je
im proilnj. PriiHtovoljno jo proda I utuk vašćan Fran Tomšič. Ker ima omenjeni lastnik te hiše poleg me ft« svojo posebno hišo, zato jo dobrovoljen, prodati jo pod ugodnim pogojem.
Malo posestvo
ne «l»le£ o<l < vi ju (IiInm, vrt In H orala Beuilji*č),
za penzijomste. vrtnario ali tudi za kako šolo pr pravim, proda Me zu 4TOO gltl. — Kaj več pove Ustnik, nt. 15 v Babnl pri Cel jI. (151—3;
Št. 2874
Natečaj.
(116 -3)
J'Sjpi'Ol.CilL
pašnik drvarjev
(Holzmeister),
ki more uloviti varščino t-r je zmožen sloven'čine in nemSčine v besedi in pisavi ter )e izurjen v ra čunitnji, kc talio} vsjM'ef e»»**. — Vsako leto se naredi 0000 seitnjev drv in Se vefc. , 114-.3,
Prosnie s spričevali naj Nfl pošljejo trn
lastništvo graščine v Osredku pri Samoboru, Hrvatsko.
Pri podpisanem magistratu izpraznjena je J e a n e t e pl. H u b e n f e I d o v e ustanove za deklice v znesku letnih 320 gbJ.
Pravico do te ustanove ima deklica i/ mestne župnije sv. Jakopa v Ljubljani, ki je lepega vedenja.
Prošnje podprte s potrebnimi izkazih vložiti je tukaj do 20. marca letos.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne u. februvarja 1889.
Županov namestnik : V o n č i n a.
Najstarejša, prva in največja
c kr.   \&j   priv. (14J—1)
tovarna za cementsto blago
Perlmoos-ski portlandski cement, Kufsteinsko hidravlično apno, Schottvvionski stukaturski gips, Schottvvienski alabaster-gips,
cementske pios e za tlak
za uhodišča, kuhinjo, vcstibule. hodnike itd.,
mramornate mozaik-plošče
za vcstibule, hodnike, kuhinje itd. itd. ravno tako
vložene mramornate mozaik-plošče
najfinejše zbrušeno in tudi polirane,
l>c? tonovHiije, hlevne naprave, kanalni žlebovi, naprave pis-soirov, ograje vodnjakov itd. itd.
J0S. NEUMOLLER & GOMP.
l>imuj, Wieden, Wienstrasse 3. Ceniki  zastonj in franko. "lBatJ
I 1
Najnovejše leposlovno delo! ==-
NARODNA KNJIŽNICA.
i. ir.xr.XKii.
POBRATIMI.
Koir.ar.. — Spi«* I <3lt. T. "V3žrxja.l=.
Elegantno vezan 1 gld. 20 kr.
Dobiva a<: v „NAKODNi TISKARNI' v Ljub-Ijanl m x' diii/.ih knjigarnah.
Pri  magistratu  deželnega stolnega mesta Ljubljano, je popoln iti :
a) slu/binsko mesto
magistratnega tajnika
z letno plačo 120 0 gld. in pravico do dveh v pokojnino u.Uovnih 10°/o petletnic;
b) novo ustanovljeno slu/binsko mesto
konceptnega pristava
z letno plačo 750 gld. in pravico do dveh v pokojnino nstevnih 10°/0 petletnic.
Prošnje za ti službi je vložiti <lo I€>. maaca letos pri mestnem magistratu.
Prositelji za mesto magistratnega tajnika morajo poleg druzih potrebnih svojstev dokazati sposobnost, kakoršna je predpisana za upravno di/.avno službo, oni za mesto konceptnega pristava posebno strokovnaško zmedenost v statistiških delih.
V Ljubljani dne 15. februvarja 1889.
Župan: Grasselli.
domaČe perutnine.
Bolezni želodca
iti spodnjih telesnih delov, jeter iu vranico, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska /Ura vi se n n j u s p e š n u j o m
Piccoli-jevo
,Esenco za želodec',
knja |e tudi izvrstno sred-8tvo proti glistam. (82*9)
Polilj« i<» isdttlovateU §•■ Iinrniir CU PlCOOLl v B,jnl> .jaui (na Dunajski cesti) uroti pust. povzetju.
Z mlekom pitane štajerske kapune K gld. 1.10
— SO —.95
- 20
— 90 1.40
Polarde purane race
Nadalje perje od kapunov brez peruti Velike gozdne jerebe .   .   . komad
Škarjevce....... „
ruzpošilja proti povzetju
po
(M —9;
Josip Itobifsch v Jflariborn.
Letno grebenasto blago
jako elegantno In trajno za moške obleke v dvajset različnih barvah, katerim no Škoduje pranje, (jO cm široko,
I ce!a obleka 6'a metra le gld. 3.
Jedcu  poskus zadostuje, da se preverite  o izvrstni kakovosti tojra blaga, ki sn lahko pero.
Brnsko sukno
se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer: De <9oR>re bužt' :
Milil
Pravym pokladem
uro ncsi'astne oličri s v. b H p r z u č n l Mnunie) tajn ych priiHf.iip A 8 n usti jest vvtečne d(lo:
l^ra Itetau-a
3 10 m za obleko 3*10 „  „ „ 310 ,
a-io , 8/10 m
3-10 ,
310 ,
3 10 . 3-10
3.10 ,
gld
boljšo obleko .
fino „ i» »j •
i« •
jako fino obleko
.    3.BO 5.-0 — 7.80 8.60 9.— U.B0 10 50 12.60 14— 16—20
,  za najfinejšo obloko gld.
Najizvrstneje Brnsko blago za suknje:
2 10 m za ogrtač.....gld. 0,30
210 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 2-10 „ „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.50 1 kos francoski piijue-gilct . . „ 1.60 1   .i        „ n       >» (sport)    „ 2.60
Crni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več.
Pri naročbah nzorcev naj se pove, kako vrste se žele.
lESIsurl Pecliacsek.
Urno, Zcln.v trli 13.
Pošlje se lo proti predpošiljatvi zneska aH proti povzetju.
Uzorci zastonj in franko.       (145 — 1)
Krojaške kal'te uzorcev nefrankovane.
S
ebeoctirana.
Oskč \ vdani po 80Wn> vyd4nt hdmookdm. S 27 vyubraxenlrol. (Vim v zl. r. ui. (Jti ja kir>.dy, ktto trpi straHnvini ti4sledky t^t>» nepravoidi unftmua po-nanrenf jilm i n c h r a n u j 1 co rok na tisfee n» uiocnyh <>d noodVratne smrti. 'Lie j« ilostatl u naklaiintflslii; lirmy , V v r l * ^ a - M a g a I i n K. F. Iti«'i-«'j v Lipsku (Saško;, Neumarkt 34*, j>»ko>. i \ kažnčin knihkup«tctvf. (134 —-)
Uzorci
u a vse k raj c franko !
Sukno po tovarniških
cenah, od najcenejše do iiajlineJNe baze.   MHer po
I gbl. iu več «lu iiajliiicjsc liuže za pomladni in letno
potrebo. Od rezki se dajo cenej« nego kjerkoli drugod, in sicer: (117 • a)
Mtr. 310, za celo obleko . . . gld. 3 30 „     310,  „     „ n     fino        .       .        , Tr60
„     310,  „     „ ,     jako fino n 7.50
„     3 10, „ „     najfinejSe    gld. 9.50—14.—
„ 210, „ cel ogilač . . . gld. 3 60 B 210, „ „ B fino . . „ 5.— ■ 210, „ „ , jako fino . _ 7.40 „   2 10, „    B      ,     najfinejSe      .       „9 60
Crno sukno za salonske obleke po gld. 7.60  in več.
Letno grebenasto sukuo, ki se sme prati, po 8 gld.
in več Piiiuel-gilels po 50 kr. iu več. Sukno vsake vrste ceneje kakor kjer koli pošilja
Zaloga c. kr. pr. tovarn za sukno in moderno blago Marica Schvvarca v Svitavi (Zwittau).
Gospcdim krojačem knjigo vzoresv posoja frankovaae.
HOTEL „PRI SLO!	W'._
VOJAŠKIKONC	(3H—5) ERT.
Prodaj alnica
xu trgovca
se daje v najem v Šmarjji pri Jelšah,
lepem trgu ob velike} centi mej Celjem in Sfatlno, s sedežem c. kr. okrajne sodnije, davkarijo in drugih ur*-dov. — Pogoje naznani lastnik. — Oglasi naj se pošljejo pod napisom: A. T. puste restante v Nnmi Iji pri JTeldali
(St. Maivin bei Erlachstein). (164—1)
i .r*--^sr^r     esua -^-r^.rer--   ai I
Na najnovejši in najboljši način
umetiir (825—27
zobe in arefeevja ,
ustavlja brez vsakih holočin ter opravlja |»Ioim1»o-vauja  In   vdt>   >.oi>i.<-   o^.-r.k.i j < . — oda t ranu je  c ► sobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel, j;
poleg llradtiekega čevljarskega) pioafu. 1. nadstropje.
►o
Proflaja M m
Mi prodamo najboljše,  pred dlje časa  mi- gre loililjcno  BimiB«kiiJe  iz našega kamnoloma v gjjj l*0<l|ie<*i  po najnižji ceni,  hi se sicer postavi v Ljubljano.
Kranjska stavbena družba.
8 DR- VALENTINA. ZARNIKA |
Izbrani spisi.
Gjl 1. ZVEZEK :
I        PRIPOVEDNI SPISI.
2J| UREDIL
IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka  pa  ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slo-<j||,j venskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res El krasno vezana. — Utisncna je na sprednji strani podoba dr. Zar-£'i uikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena m knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dohiti je v NARODNI jgj Tiskarni" v Ljubljani. IfrB
Najcenejši in najboljši vir za nakup je
zaloga blaga 15,,)
FILIP TICHO, BRNO
Zelny trh 21 in Radna ulice 17.
Blago za ženske obleke
Najnovejše in najclegantnejse za pomladno in letno sezono 100 cm. Široko. 1 obleka = K) metrov gi«i. l.5<).
Rumburški oksford
(pristno-barvast) v najfinejših izdelavah 1 :»>n mi Dunaj, vatlov glil. 4.JSO. nujImljše bazo   .   .   ;» gl«l. 0.50,
Brnsko sukno
za rao&ke obleke najboljše baze, najnovejši počit, za celo moško obleko 3lu metra.......«:<l. 3.75.
Sternberski kanevas
(garnntovano pristno barven) 1 vatel širok v vseh barvah,   progast  in križast
l u.is »o i>iiu»). tniiot gld. 5.—.
In baze......Kl<l* d.—i
itn m buršk <.
•/4 fiii-oko, posebno za moško perilo pripravno
1 k«>N So Dunaj, vatlov «1*1. «.."SO.
Domače platno
najboljše baze, kompletno 30 Dim. vatlov
I k«» V*......gld. 4.50.
J 1 koM »/«.....,   gld. 5.50.
SIFON
jako dobre baze, posebno pripraven za 1 ■■ * niošk, žensko in otročje perilo, 130 cm. I'7- dobroga sifona ali močnega platna, s široko, 1 ko« :;<> Duu, vatlov, vrnte: I širokimi čipkami. Kompletna velikost O. gld.  1.50, 5..>0, 8.50, 7.."><».    U; ku«iov......gld. a.75.
Jut« zastor
turški počit, kompletne dolgosti
Pr>e btiže.....gl<l. 8.O0.
l»i-u«'- baze    ....   t;l<l. 2.50.
Ostanek
posobne preproge
10 metrov dolg, moćne haže «!«!, rt.r.o.
Garnitura iz jute
sestoječa iz 2 posteljnih odej in l prta, kompletne dolgosti v najlepših izdelavah :t.5<>, iz ri|»Ha kUI. 4.SO.
Poletno ogrinjalo
iz sukanca lu/i dolgo . . «1*1. 1.20. iz samo volne ,0/4 dolgo .   «1«1. :t. —.
Novote blaga, lii se smejo prati
za moške obleke (garantovano,  da se sme prati) gladko,  progasto in križasto Celu moška obleka iz grebenastega blaga 6*° metrov    Kiti. 3.—. Cela moška obleka iz platna                   6*°     „ „    4.—.
Cela moška obleka iz najboljšega platna.....,9    5.—.
Uzor«-! zaNtoiij iu Iranko. — K*»#.|»omIIja me po poštnem puvaetjl«
iz Avgusta Spoljariča konkurzne mase.
Ker je c. kr. deželno sodišče v Ljubljani potrdilo mojo ponudbo, morem prodati vse špecerijsko blago pod sedaj navadno ceno, in sicer: slador po 36 kr., petrolej po 20 kr. kilo, ravno tako tudi lepo kavo, velefini Jamajka-rum, fini čaj, rjž Ud. itd. po najnižjih cenah. — Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ferdinand Plautz,
(160—i) Ljubljana, Emonska cesta.
"^7" vseli trafilcsili. (W->) NAJBOLJŠI
PAPIR ZA CIGARETE
JE PRISTNI
HOUBLON
FEANCOSK FABRIKAT
CAHLEl-u dE  IIJOMtV-n v IMKI/I .
! PRED PONAREJANJEM SE SVARI!
IlifiNt in fgtttitvm
pomoč boleznini v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem. da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to ju glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Kajboljše ttonuićf* #**Mf#ftlO* da se prebavljenje uravna,  da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prena polnjenj i želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, mipruvlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. V.sled tej^a svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano l§nttsft*» rtotnače s*-tul.ttvi> postal in 8(5 bplošno razširil.
1 *teltlciii<ML f>0 U**., Si Hteldeniei 1 «4<1.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Bazpošilja so na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Dsi se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. RoeovegH zdravilnega balzama" po meni prirejena in V moder karton zavita, iini na strani napis: rl)v. Rosov zdravilni bitlzum iz lekarne „pri črnem orlu" B. Kiagnerja, Pr.i^a 205—3* V nemščini, češćini, luadjin šćini iu francoščini, na pročelji pa na-tisnono mojo zakonito varovano varstveno zuamko.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v gl&vnej zalogi
B. FIMCii^lrlK-ja, lekarna ,,pri črnem orlu",
Praga* st. 205—a.
V Ljubljani! O. Pioooll, lekar; VilJ. Mayr, hkar; Eras. Blischitz, lekar; Joa. Svoboda lekar ; U. pl. Trnkoczy, lekar. V l'os t o j i ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar-, Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofolettl, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. KUrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar.
Vse lekarne v Avstro-Ogrerskej imajo zalogo tega zdravilnega
balzama, -pg
Tam »e tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
ZEPra/šlsio đ.o:rnCLSu6e omn.a-zillo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah ?sake vrste, pri crvu v prstu iu pri lanobtnlci, če se roko ali nojro »vije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnoj oteklini.
Vse bule, otekline in utrdino ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v krutkoui ozdravi.
V šleatUicah        23 in 35 kr. (845—3)
SVATIH 0 1 K°r 80 Praško univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-" 2XSXlli" ' j.iuii t]A gH pu pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene Skatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in bo zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno zuamko.
l£al%iiBti za ulio.
SkuSeno in po množiti poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Stev. 3201.
It a zii las.
(140—3)
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane
je v svoji seji dne 13. t. m. sklenil,
da je za pokritje izvanrednih troškov mestne občine Ljubljanske od 1. jaiiuvarja 1889. 1. naprej pobirati 670no doklado na vso predpisano svoto neposrednjih davkov z vsemi državnimi prikladami vred. To se v zmisla §. 43. ohS. reda za Ljubljano naznanja z dostavkom, da mora vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom krivica godi, svoje ugovore zoper njega uložiti «lo Ili. «liie marca t. I. pri magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 2 1. dan februvarja 1889.
Župan: Grasselli.
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „NARODNI TISKARNI" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr.
?8
Odlikovano : v Londonu, Farmi (v Italiji), Budimpešti, Košloah, Pragi, Tabora, Cernovicah Itd. Itd.
Pozornosti vredno za trgovce!
Ponujam za poHtni ias svoj
■ lk IJpfmsM Jesenski o veji hIv .
v lesenih  Skatlj»li  po 10 do 70 k — Pri  100 k 10°/0 tara, netto cassa, od LIpto-ItoMen berg. — Nadalje 1 poštna skatlja
1" 1ii|»f o*slie£a JeNenske^a «m cjcjyrti sira
1 poitllB škatlja
1" liaijial^lie^ra surovega masla
brez stroškov na vsako poštno postajo. — Priporoeujoč se za innoge naročbe
z velespoštovanjera
Prva Liptovska parna sirarija O Peter Makovicky. 2
(liS—4p Liplć-Rosenberg, Gor. Ogersko. ^£
Za čas stavbe
un
priporoča
Mestni trg St. 10 trgOlilia Z ŽeleZIimO Mami tro št. 10
v velikem izl»«iru in po *elo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, saiiiokolnice, vezi za zidovje, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano'najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo arah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti ; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile
in železne okove.
Za ppljedeljstvo:
(103—3)
Vsako vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zatiram sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
I^TapecirarJ I in dekorater, i
-j ANTON OBREZA
«        v Ljubljani, Šelenburjrovc ulice št. i,
priporoču ukusnu in trdno narejene zimnice, niodruce na peresih, divane, stole, -inmani-, garniture /a Halone, jedilne sobe i« spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, jo pri-po/.nano dobro in brezhibno, k*r ffn tovo priča moja razstava v Kudolll n ii iii n in stojim .' oziruui na nizke Priporočani pa vsem rosnim kupcem, da zahtevajo
franko.
cene izven konkurence.
ilustrovani cenik in uzorce blaga, kar in /.pošiljam zastonj i
Svetovna razstava
v Brualji 1888 srebrna svetinja
Oblikovalne s\«-i i n j«>
lligijenična ra/Htava
v Tarizu 1888 zlata svetinja.
To va m iška z aloga su kn a EDVARDA CERHAK-A v KRNOVU
priporoča priznano dobro (28—16)
sutno in blago iz ovčje volne. =s
H Izdelke po izvornih tovarniških cenah. ■■ Kompletne, bogato ubrane zbirke nzoroev so gospodom krojačem In raz-prodajaloem na drobno na zahtevan je nefrankovane na razpolago, iz kater b se labkO preverijo, kako korist hodO imeli, ob bodO blago dobivali naravnost la Krnova (Jagerndorf).      Za dobro blago in točno polivanje ae jamči.
Največja razpošiljalnica blaga
J* & S. Ie»«to, Brno
Ferdinandove ulice št. 7, (lee-u
niv.po&iljn asašrtoilj iii iriinlio ii/orcMs iu eettilce
tovarniška zaloga sukna.
Grebenasto blago za letno obleko,
katero se sme prati, najnovejši počrt, ostanek 6'/i m, za celo moško obleko, _gld- 8._
Dokler ne zmanjka!
lirnski ostanki sukna, 8'10 m za celo moško obleko gld. 8 75.
Žensko modno hlago.
Krliaato in progasto modno blago,
60 cm široko, za ponoćne sukne in otročje
_obleke, 10 m gld 2.:"><)._
Joupon- in trinltnasto blago
v vseh modnih barvah I gld H.bO, _II gld. 2.80._
! 1 Prilični naknp !!
Pristno barveno francosko /.ephir-hlago, 75 cm široko, v prekrasnih barvah, 10 m, zdaj le gld. 3.60.
Brokatno in Jaoquard- modno blago,  60 fin široko, v vseh mogočih
_barvah, 10 m gld. 3 60._
Doris, najnovejše krizaato modno blago, čista volna, K) m, poprej gld. 10, sedaj samo gld. 6 60.
Nervy, 90 cm širok,
v lepih progah in vseh modnih barvah _v zalogi, 10 m le gld. 4.50._
Kašmir, dvojnošlrok,
črn in barvast, 10 m gld. 4.
Volneni atlas, dvojnošlrok,
črn in barvast.  10 m gld. 6 50.
Višnjevo tiskam kretoni, za 10 m
_gld. 2.r>'>._
Letni Jeraey-Jopiči
elegantno se prilegajoči gladki gld. 2 50, tambourovani gld. .'1.
Platneno blago in tkanine,
Kos — 29 vatlov.
Trav« angleško cheviot-blago,
3lO m za celo moško obleko I gld. 8.50, II gld. 7.50, 111 gld
B.
Kos domačega platna,  dobre baze
_*ia gld. 4.20, '/,, gl . 5.50._
Kos King-tkanine,
najtežje in najbolje vrste, "29 vatlov, trajnejše nego pravo platno, 4/, gld. 6.80, _V4 gld. 7.50._
Kos oksforda ln zephira,
najnovejši nzorec II gld. 4 40, 1 gld. 6.60.
Žensko perilo.
6 ženskih srajc
iz močnega platna z zobci gld. 3.26, z _veznino gld. 6._
3 ponočne korzete,
iz finega sifona s fino vezenino I gld. 4, II riđ. 1.80.
Blago za ogrtače,
v najnovejših modnih barvah, najfinejše bate, 2* i O m za oeli ogrtač _gld. 6._
Moško modno blago.
~~~     Woške srajco
iz   sifona,  kretona,   oksforda, najboljši izdelek I gld. 1.80, 11 gld. 1.20. Delavske srajco iz okaforda, močne, dobre baze, 8 komude II gld. 1.40,
_1 gld. 2._
Oače
iz močnega platna, krepkega barhenta i    1 gld. 2.;'i0, II gld. 1.20 za komade.
Normalne   reformske   srajco ln I gaČO za poletje,  prijetne za nošo, pijo pot, komad po gld. 2. 12 parov svilnatih kratkih nogo-
I viO   ki pijo pot) gld   1 20._
1 potniški plaid,
I 3 60 m dolg, 1 6o m širok, pravi angleški gld. 4.60. 6 suknenih kap za moške  in   dečke,   moderne fazone,
_gld 1.2Q._
Dežnik
iz e.lotha gld   1 60, iz sv:le gld. 3 60.
12 žepnih robcev
za moško gld. 1,90, obrobljeni z barvastimi krajci, za ženske 1 gld.
Zastori, pregrinjala (odelala) in preproge.
Jute-zastorl
! najnovejši počrt, kompleten, 2-barven ] gld, 2 HO, 4-barven gld. 3.50.
Jute-garniture, I 2 posteljni odetuli in t  prt, najnovejši I turški počrt, 2-barvcne gld. 8.60, 4-bar-
_vene gld. li
Prešito letno rouge-odetalo, kompletno dolgo in široko, 1 komad gld. 8. Jaquard Manllla-posobna preproga trajne bazo gld. 4 60.
Garnitura iz ripaa,
i 2 posteljni odetali in 1 prt, najmodnejo sestave barv gld. H 50.
Čipkasto blago za zastore,
i najnovejši počrt, 100 cm široko, 1 cm j 86 kr._
Solnčnlk iz atlasa.
I črn in barvast, z najnovejšo modno palico, nnjmodnejši  po gld. 2,  gld. 2 60, uld. 8 komad.
H      Razpošilja se po povzetji
Ne ugajoče blago se nazaj vzame.
■bbbbI
Zaupne osobe
se vBprejiuejo, oziroma stalno nastavijo z« prodajo vrednostnih  papirjev n» obroke pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošljejo na (l'M)
Bančni zavod Baner & Co., Amsterdam.
(Dvojna pootn.in.a.1
Izvrsten med
(pravi garantiran pitanec)
dobiva se v kositrenih  škatljah  po 6 kilo, kilo 60 kr., škatlja 30 kr., proti predplačilu ali poštnemu povzetju pri (118*8)
OROSLAVU DOLENCU,
MVi'Ć^rji  V l.iuhljani.
T:] •
....... y ■•
P, n. slavnemu občinstvu so usojuni naznanjati, da sem prevzela
gostilno „Amerika"
na Glincah št. 28,
katero bodem duo :S. niimcu o«lprlit.
Stregla boden s i« vratno Jed Jo in pijačo
Ji ter se toplo priporočam mnogobrojnomu obisku.
Z velespošto van jem
Ifc/EIn-lra, Traun,
lf)")—2) goBtibačarca.
m Sveži pustni
dobivajo se vsako nedeljo v
Jat. Zalaznikovi pekarni
(iii_4   Stari trg št. 19.
Brnsko sukno
za elegantne
Boinlaftansle in poletne obleke
v «Mli-e/.uili po 8*10 m, to je po 4 Dunajske vatle vsak odrezek, kateri stane
Jt£> I.ho iz lim; -aajQj
;jBF'        o.— iz floejie "W3 BBT* 7.75 i/, jako fino
10.30 i/, najfinejle
pristne ovčje volne.
Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni loden, blago za livrejo, blago i/, sukanea, ki se sme prati, fino in najfinejše crno sukno za Balonske obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti  povzetju zneska kot reelna in solidna.
dobro znana (10G—6)
zaleg-a s*u.ls:xi.su
SIEGEL-IMHOF v BRNU.
Izjava: Vsak odreaek je 310 m dolg in l'M cm
ši>-»)k, torej zadostuje za celi moško obleko. Tudi se posije vsacega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da se pošlje ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. ZIZZZZ Uzorci zastonj lu franko.
K--
b vivivivivivivviviviitiv
Dobra knjiga.
IVIV
„ . . . . Navodi posl»no knjige so sicer kratki iu jedernati, pa kar nalašč za praktično porabo; ter so moji rodbini pri različnih boleznih izvrstno pomagali". — Tako in jednako glase se zahvale, ki dohajajo skoro slednji dan Richter-jevi zalogi, ker seje knjiga s podobami „Der Kraiikentreund" razposlala. Kakor knjigi dodana izvestja srečno ozdravljenih dokazujejo, so ozdraveli, če so se ruvnali po tej knjigi, celo taki, 3{i so že bili izgubili vsako upanje. Knjiga, v kateri so zapisani uspehi skušenj, zaslužuje resne pozornosti. Nikdo naj nikar ne zamudi po dopisnici pri Richter-jevi založbi v Lipsiji sli v Novem Jorku, 320 liroad-way, zahtevati 930. natis knjige „Dor Kranken-freunda. Pošlje se brez troškov. (805—7)
Proti ognju varne blagajnice in kasete
po ceni in najsolidneje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstr<»-«»gerskih železnic, poštnih hranilnic, itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele častva z veliko zlato svetinje za umetnost, znanost in industrijo. (3—14)
Feliks Blažiček,  Dunaj, V, Straussenffasse 17.
H (ig. šolskim predstojnikom g
in
em
(104—3
priporoča
trgovina z železniuo in orodjem
ii«. JVIoj-stuc^iti t r*jL£tl nI. IO
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [g za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, jjj-
m sicer: drevesna strgulja, škarje za go sonice, ročna lopatica, drevesna žaga sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna snu tka. Orodja so vsa na lepo po p les ka ii i leseni plošci urejena in po prav nizki ceni.
:l
Vsem slovenskim ljubiteljem glasbe priporočam nujnovc jsi, uprav HenzMcijonalni Klasbotvors
V^rav
4 4
koncertni komad za glasovir
zložil
Franjo Miroslavov Kalski.
1   gl«l.,  po  pošti 1  BI<1. 10   kr. —
r Cena a.
^ (1-3-2)     J. Giontini v Ljubljani. m
A
X
Sadna drevesa!
V. VERŠEC
I. južnoštajerska vrtarija za rože in sadno drevje na Bizeljskem pri Brežicah (Kanu)
priporoča svojo veliko zalogo
lepih močnih dreves, najboljši sad za trgovino, kakor tudi najlepših rož in mnogovrstnih cepi če v i. t. d.
ceneje.  Kakor  kjer hI bodi drugod.
polil ju franko.
Cenike
148-3)
»M* • jp> *M* rM* *Sv »X* ♦SL* *M* *M* ♦M* ♦M* *m< »jb» ♦jST« »M* »Uf•
/♦x/*v^rx^^^v^*\/*\<^\/r\/*v^xv^vyx\^^^^^^^^
hranilnice Kočevskega mesta.
Odbor hranilnice Kočevskega mesta je v svoji seji dne 1. februvarja 1889. sklenil, »bresti za |io.M>jila, zavaro« vana bih iMjseNtvili, z tUiv I. julija poceuši
znižati s 61« na 51«.
Dosedaj obstoječa dolžnost, da se mora slednje leto 1 °/o kapitala nazaj plačati, se je odpravila, vender sme vsak dolžnik še nadalje na ta način dolg plačevati, če sam hoče.
Hranilnica Kočevskega mesta,
dne 1. februvarja 1889.
Ravnateljstvo.
(110-3)
■Spri poroča se p. n. gospo-dom pisateljem, založnikom in si. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah.
V več jako krasnih barvah tiskano
- diplome E53 ■
za Častne občane in člane pa je dobiti samo v .NAHOLNI TISKAENT.
LCjzdeluje knjige, brošu-Ijff riee, časopise, letna ičilii, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaško liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverto s lirtno, pobotnico, pravila, tabele za urade, itd., itd.
Vedno v zalogi
obrazci z;i posojilnice, sod nije i. d.
NaroČilu   H« i/iisiijiiii
ceno, točno in in in..
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne«,