da so s konji vred popadali v prepad 
pod znam enjem . Ob znam enju n a polju 
pri P revaljah sta pokopana m eniha, ki 
sta prišla pokristjanit Mežiško dolino, 
pa so ju pogani ubili. L judska vera trdi, 
da je nekoč vsak, ki se je dotaknil zna­
m enja blizu K ravjeka pri M uljavi, po­
črnel in um rl, v čem er se skriva najbrž 
spomin na črno sm rt. Itd. Na tisoče zgodb 
bi lahko tako nabrali in iz njih bi n a j­
večkrat zvenel baladičen ljudski spomin. 
Spet drugačen spomin pa razkriva lju d ­
ska pesem, ki pripoveduje, kako so Viso- 
čanje (pri K ranju) zidali »božji grob«
— peterokotno slopno znam enje, ki so 
ga pred leti srečno prim aknili k cerkvi, 
in je poslikano s prizori K ristusovega 
trp ljen ja »Na Vsokom samo vkup zvoni, 
/ Vsočanje pa v cerkev gredo. / Pod lipco 
se vkup shajajo, / tam pod zeleno lipico. / 
P a se prelepo menijo, / de b delali nov 
božji grob, / nov božji grob in znam inje. / 
Oča Krč tako govori: / ,Jaz bodem sam 
pet rajniš dal.‘ / Oča Zorm an tak govori: 
/ ,Če boš ti dal jih pet, / jaz dal jih bom 
deset, / sosedje pa k ar morejo, / po eno 
strešno al po d v e '...« N azadnje pa: »pri­
šel je z Gorice sam i škof, / da žegnal 
jim je božji grob ...« (K. Štrekelj, SN III, 
št. 6494). Pesem razkriva kmečko samo­
zavest in bahavost, ki sta botrovali tudi 
nastanku prenekaterega znam enja.
Med izčrpno domačo in tujo literaturo 
pogrešam delo valežanskega pisatelja Ma- 
uricea Z erm attena »Les chapelles valai- 
sans« (Fribourg 1941), ki s podobno 
poezijo kot Zadnikar, dasi z m anjšo znan­
stveno akribijo opeva znam enja rodne 
dežele, in P ierra Bianconija »Capelle del 
Ticino« (Basilea 1944). Tudi velika bera 
slovenskih napisov n a kraških kam nih, 
ki jo je v Ljudskem tedniku. Prim orskem 
dnevniku in Slovenskem Jad ran u v letih
1947 do 1952 objavljal M ilko Matičetov, 
bi lahko navrgla nekaj porabnih podat­
kov. Pa še: preglednosti knjige bi zelo 
koristilo im ensko kazalo in oštevilčenje 
slik med tekstom .
Toda vse to so le obrobne pripom be 
in ne zm anjšajo pom ena in odlike knjige, 
ki je zelo lep doprinos tako naši kot 
evropski um etnostni literaturi, posebno 
k er jo sprem ljajo prav dobre fotografije, 
ki nam posredujejo tudi m iljejsko doži­
vetje spomenikov. V redno je še podčrtati, 
da je knjigo prijetno oprem il akad. slikar 
M arijan Pogačnik. Zaključim pa z ugo­
tovitvijo, da bi ta ali oni obdelal to 
gradivo m orda drugače — prepričan pa 
sem, da nihče bolje od Zadnikarja.
E. Cevc
Branko Fučič, Istarske freske, Zagreb. 
Zora, Izdavačko poduzeče 1963 (Um jet- 
nički spomenici Jugoslavije), pp. 38 + 27, 
83 barvnih posnetkov, 107 čm o-belih po­
snetkov, 52 tlorisov, narisov in prerezov,
1 zemljevid.
R eprezentativne knjižne izdaje, ki ob­
ravnavajo slovensko ali jugoslovansko 
um etnost, danes niso več redkost. Fuči- 
čeva knjiga pa je bila ena prvih, ki se je 
v tej obliki pojavila na našem knjižnem 
trgu.
Zem ljevidu Istre z zaznam ovanim i 
nahajališči spom enikov sledijo: besedilo 
na 31 straneh, 2 strani literature, urejene 
po časovnem vrstnem redu izidov član­
kov in knjig, 4 strani popisov reproduk­
cij in 83 nalepljenih barvnih posnetkov. 
Ob koncu je dodan katalog spomenikov. 
Ta obsega k ratek opis arhitekture, ča­
sovno opredelitev fresk, zaznam ovanje 
prizorov in glavno literaturo o določenih 
freskah. Tlorisi, narisi, prerezi in čm o- 
beli posnetki dopolnjujejo predstavo o 
nahajališčih fresk v arhitekturnem pro­
storu.
A vtor zajem a zgodovino istrskega 
stenskega slikarstva od 11. do 16. stoletja. 
Upošteva vse pom em bnejše prim erke. 
Seže tudi v preteklost do najstarejših 
ohranjenih poslikanih ploskev na istrskih 
tleh iz konca 8. stoletja (sv. A ndrej na 
Crvenem otoku pri Rovinju) in začetka 
9. stoletja (porušena grajska cerkev v 
Dveh gradih pri K anfanarju). Besedilo 
sicer ni razdeljeno na poglavja, kljub 
tem u pa posam ični odstavki pom enijo 
jasno razdelitev avtorjeve razprave. Kot 
v opomin bahavim knjižnim izdajam je 
Br. Fučič na začetku zapisal, da freske 
niso bile nikoli nam enjene gledanju z 
bleščavim i razsvetljavam i reflektorjev. 
O pozarja tudi, da freske niso slike detaj­
lov in izrezov, tem več m onum entalne, 
velike poslikane ploskve, ki dopolnjujejo 
in bogatijo arhitekturo. V njih je treba 
gledati to, k ar so, ne to, k ar niso. A vtor 
z živahno in ne s pretirano olepšano 
besedo razlaga pomen fresk. Zajet je ro­
m anski ikonografski sistem poslikav, ki 
ga upravičeno prim erja s planetarnim 
sistem om s središčem (Kristus v slavi) in 
gravitacijo (simboli evangelistov, Deisis, 
apostoli). Določil je tudi prizore, ki se 
pojavljajo n a zunanjščini slavoloka in na 
ladijskih stenah. Iz časa gotike om enja 
pojav ljudsko zaznam ovanih simbolov in 
alegoričnih poučnih motivov. Zapletene 
teološke m isli so bile prevedene v ljud­
sko pojm ovane slike, ki, podobno kot slo­
venske, pom enijo ne nezanim ive boga­
titve zahodnoevropske ikonografije teda­

njega časa (Zivi križ, Sv. Nedelja, Kolo 
sreče. M rtvaški ples).
P ri freskah iz 11. stoletja meni, da gre 
za vpliv benediktinskih slikarskih sre­
dišč. Za 12. stoletje ugotavlja razširitev 
slikarskih spom enikov z zahodne istrske 
obale proti notranjščini. V 14. stoletju 
pričajo tudi freske sam e o zgodovinski 
usodi Istre, ki je bila na zahodu, jugu in 
v rečnih dolinah pod beneško oblastjo, 
osrednja Istra s središčem v Pazinu pa 
pod goriškimi grofi. Freske v opatijski 
cerkvi v Sv. V inčenatu obravnava kot 
največji istrski rom anski ciklus; freske 
v Rakotolah iz srede 14. stoletja oprede­
lju je kot kvaliteten odmev italijanskega 
slikarstva pod vplivom Giotta, ki pa ni 
rodil nadaljnih pobud v Istri. Freske v 
Pazinu iz okrog leta 1460 (ki so po ugo­
tovitvah prof. Steleta nastale pod vpli­
vom briksenškega slikarskega kroga), so 
odm evale v poljudnejših ponovitvah v 
Lovranu, v delih Vincenca iz K astva in 
Janeza iz K astva. P repričljive so avtor­
jeve ugotovitve o Vincencu iz K astva 
(freske pri Devici M ariji na Škrilju pri 
Bermu), čigar glavne stilne značilnosti so 
vzete s severa, sekundarne pa z juga 
(noša). Posrečena je tudi opredelitev J a ­
neza iz Kastva. Im enuje ga ljudskega 
slikarja, na istrsko zem ljo vezanega in 
zvestega upodabljalca ljudskih predstav 
človeških figur, ki so najbližje m asivnim 
oblikam. — U tem eljene so tudi Fučičeve 
razlage o vplivu grafičnih listov, ki so 
nudili nove tem e in stilne novosti, ki pa 
jih je istrska sredina dekorativno pre­
delala. Te predelave se najbolj kažejo v 
značilnih skladih gub m ehastih in kača­
stih oblik. Freske v Žm inju iz 1 . 1471 
povezuje s freskam i M ojstra Bolfganga 
v Crngrobu, s freskam i na M ačah in 
Goropeči. S likarja A ntona iz istrske P a­
dove im enuje naivnega prevzem alca 
oblik italijanskega renesančnega slikar­
stva. Njegova dela so znana v času od 
1 . 1529—1537 in pom enijo veneči cvet 
šeststoletne rasti istrskega stenskega sli­
karstva. V drugi polovici 16. stoletja 
propada razvoja istrskih fresk ne m orejo 
rešiti furlanski obrtniki niti »tujec« Blaž 
iz Dubrovnika.
Naročniki poslikav so bile redovniške 
organizacije, cerkvena predstojništva, be­
neški patriciji, fevdalni gospodje, od 
14. stoletja naprej pa vse bolj tudi istr­
sko ljudstvo (bratovščine). Istrsko slikar­
sko um etnost im enuje Fučič ljudsko 
um etnost, s katero so vaščani živeli in 
čustvovali. Glagolski napisi, sočasni in 
poznejši, pričajo o tem. B ranko Fučič je 
eden naših najboljših bralcev in prepi­
sovalcev teh zapletenih in težko čitljivih 
zapisov. N jem u gre zasluga, da nam je 
danes razkrito ime Janeza iz K astva, 
avtorja hrastoveljskih fresk. Ni le m oj­
ster razbiranj starih zapisov, tem več tudi 
razum ljivo pisanih in strokovno solidno 
zasnovanih razprav in del, tem elječih na 
globokem znanju. M ojster je tudi v oce­
njevanju značilnosti stenskih slik, ki jih 
ne zajem a sam o stilna opredelitev. N je­
gove ocene vrst barv, ki so jih srednje­
veški m ojstri imeli n a voljo, ocene rea­
giranj barv z apnom , nanašanje malte, 
fizično delo freskantov in končno tudi 
ugotovitve, kako so mogli doživljati ne­
kdaj stenske slike domačini, ki so pri­
hajali iz črnih dim natih prostorov v 
pisano žareče poslikane notranjščine, po­
m enijo doživeto ugotavljanje nepovrš- 
nega človeka in resnično razm išljujočega 
strokovnjaka.
K senija Rozman
KNJIGE O ZGODOVINI MODE
Med področji kulturne zgodovine je 
bržkone zgodovina mode tista panoga, 
katere strokovna literatu ra v zadnjih 
letih najbolj naglo narašča. Ta porast 
bi lahko deloma pripisali tem u, da se 
množijo tudi zbirke m odnih noš po m u­
zejih v svetu. A bolj kot to bo verjetno 
odločilno, da narašča zanim anje za kom­
pleksnost problem a človek in moda, za­
nim anje, ki se ne ustavlja ob golem regi­
striran ju oblačilnih m enjav, m arveč 
osvetljuje človeka-ustvarjalca mode v 
sečišču neštevilnih za modo odločilnih 
družbenih pojavov. Površno znanje o 
splošni zgodovini mode se vse bolj um ika 
vedoželjnosti o nadrobnejšem razvoju v 
različnih deželah in tako nas danes — 
podobno kot v um etnostni zgodovini — 
bolj kot velika dognanja na tem področju 
zanim ajo tudi obrobni pojavi. Bolj kot 
haute couture nas pritegnejo njeni pro­
vincialni refreni, k jer si je m oda krčila 
pot med takim i ali drugačnim i pogoji 
okusa, am bicij, privzgojene ali podza­
vestne tradicije, gm otnih zm ogljivosti itd.
Če želimo v našem zborniku sprego­
voriti o nekaterih novejših delih s pod­
ročja zgodovine mode, nas vodi k tem u 
predvsem želja, da bi tej panogi zagotovili 
tudi med slovenskim i um etnostnim i zgo­
dovinarji tisto veljavo, ki jo danes uživa 
v svetu in ki si jo je pričela utrjevati 
pred nekaj leti tudi v naši kulturni zgo­
dovini. Ponoviti nam reč želim, da je 
zgodovina mode bolj kot katero koli drugo 
področje kulturne zgodovine povezano 
z zgodovino um etnosti ali določneje —