Ql25om
vuduce...
NO. 148
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, TOLY 30, 1947
LETO XLIX-VCL. XUX
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
"ČETNIKE” SE GREDO. Falotje, ki so zrastli na partizanskem vrtu in bili vzgojeni v gozdovih,' nadaljujejo svoje roparsko delo po Goriškem. Pri tem se delajo za “četnike," da bi ljudi varali in da bi metali blato na to nekdanjo organizacijo. Tak zgled pripoveduje “Slov. Primorec” iz Solkana. Naj navedemo zgodbo po njegovem poročilu in dodamo njegov komentar:
V nedeljo 18. maja ponoči so trije zakrinkani in oboroženi moški vdrli v Frankovo hišo v Solkanu in zahtevali od gospodinje, naj jim takoj izroči 200,000 L. Grozili so, da jo sicer umorijo. — Gospa jim je izročila 2000 L., ker menda več ni imela pri rokah, in roparji so nevoljni izginili. Na dvorišču so spustili še en strel iz pištole, da družino še bolj prestrašijo.
Zločince so spoznali in vaška policija jih je že y isti noči aretirala. Bili so: Marij Srebrnič, 17 leten, Silvin La-ščak, 18 leten, in Avgust Jug, ki ima 19 let. Na policijski postaji so vse priznali in tudi izpovedali, kje imajo skrito orožje. Policija je orožje našla in ga zapleni'a.
če bi Frankova nevesta ne bila spoznala zločincev, bi da-es ves Solkan gpvoril, da so
...... napadli in oropali
- družino, kajti trije ladi zločinci so se predstavili kot taki.
Ta reč nas spominja na dobo iz osvobodilnega boja, ko so resnični zločinci vse svoje zločine skušali naprtiti svojim nasprotnikom. Med nami je bi'o dovolj naivnežev, ki so neprestano zagovarjali nasilneže,! morilce in roparje, a so vseh najhujših grdobij, zapeljani od lažnive propagande, dolžili prav tiste, ki so se tem rečem uprli.
(Došla preko Trata)
valci iz cone B, ki je prišla pod jugoslovansko upravo gledajo z zavistjo, koliko se je naredilo pod vodstvom Amerikancev in Angležev. Obseg obnove na tem področju A, je razviden iz podatkov, ki jih je dal major Richardson na tiskovni konferenci. ZVU je ‘odobrila obnovitvena dela na 21,006 zasebnih in javnih poslopjih, ki so bila poškodovana v vojni. Od teh je že 15,285 popravljenih. Od tega odpade na tržaško področje 16,815 odobrenih, obnovljenih načrtov, od katerih je skoraj 12,000 že izvedenih. Celotni stroški za popravila zasebnih poslopij so doslej znašali 769 milijonov lir. K obnovitvenim stroškom prispeva ZVU 50 odstotkov, v no-benem primeru ne več kot 300,-000 lir. Tehnični urad lahko izvede'popravilo tudi brez pristanka, za stroške pa se vknjiži na obnovljeno poslopje po odbitku 300,000 lir.
(Dalje na 1. »trtni)
-o-
JUGOSLAVIJA BAJE PRIPRAVLJA BAZ£ ZA RAKETE
Rim. — Italijansko časopisje poroča o nepotrjenih vesteh, ki prihajajo iz Trsta, -da Jugoslavija gradi baze, s- katerih bo spuščala V-2 in V-3 rakete, kakršne so spuščali Nemci na Anglijo proti ‘koncu vojne.
Te baze da ima Jugoslavija v delu pri Postojni, pri Ljubljani,
To dokazuje, da bi bil MacArthur zelo do ber predsednik
Po mnogih krajih dežele je je pojavilo gibanje, da se postavi generala MacArthurja za predsedniškega kandidata. Tega so se pa močno prestrašili komunisti. William Z. Foster, načelnik komunistične stranke v Ameriki, je v nedeljskem Dailjt Worker ju opisal MacArthurja kot ‘‘politično upanje in orodje najbolj nevarnih in s fašizmom prežetih elementov v Zed. državah."
Foster pozivlje delavske unije, zamorce in “druge demokratske elemente," naj se združijo in preprečijo izvolitev generala MacArthurja za predsednika Zed. držav.
Zdaj ni treba nič več na-glaševati, da bi pil MacArthur dober predsednik. Najboljše spričevalo za to so mu dali komunisti. Bojmo se samo tistega, katerega bodo komunisti priporočali. -----------o-----
LE KAKO SE BO HERlERT IZMAZAL
V soboto odpre slovenska banka že svojo 2. podružnico
Gotovo bo v soboto 2. avgusta zgodovinski dan za ves slo venski živelj v Ameriki. Na ta dan bo namreč odprla že svojo 2. podružnico slovenske banka, The North American Bank Co. Tako bo imela torej ta pr-
Rusija je velirala nažrt za pomiritev Balkana
To je pahnilo Zvezo narodov v jako slabo luž, trdi amerški zastopsik
New York. — Sov&trtrRn-
sija je z vetiranjem ubila ameriški načrt, da bi se organiziralo ustroj, ki bi obdržaval mir
i“ieVa in	Tojebiložeenaj,
Predsednik bo moral podpisati 250 predlogov v 10 dneh
Kakor vidimo, nam je prišel iz gozdov zelo popačen rod. Težka odgovornost zadene vse tiste, ki še danes ne nehajo vzgajati k zločinom naše ljudstvo. Med te spadajo prav gotovo tudi taki ljudje, ki podpirajo brezvestno protiversko in s tem nujno tudi protimoralno časopisje (vera in morala hodita pač vštric), medtem ko z neverjetno strastnostjo in zakrknjenostjo odklanjajo vsak katoliški časopis, ki je njegova naloga prav v tem, da ljudstvu kaže pot resnice in poštenega krščanskega življenja in ga svari pred vsemi zablodami današnjih dni.
ROPARSKI UMOR V ČUKI-' ŠČU V DOLU. — čukišče leži na križišču, kjer se od glavne ceste odcepi cesta po klancu proti Opatjemu selu. Tam stoji samotna gostilna, ki jo je imel v najemu Tone Roner iz Mirna. Nekoliko po enajstih v soboto 10. maja je stopil v gostilno zločinec in oddal na gostilničarja več strelov. Ko je žena stopila iz sosedne sobe, je tudi na njo nameril in jo ranil. Roner je kmalu v mlaki krvi izdihnil, njegova žena pa se zdravi v goriški bolnišnici. Morilec je neki Marjan Mozetič iz Mirna, stanujoč v Vrtojbi. Dva njegova tovariša so prijeli, sam pa je pobegnil čez mejo v Jugoslavijo:
OBNOVA NA PODROČJU A, kjer vlada zavezniška uprava, dobro napreduje. Prebi-
Katerega ne bo podpisal, bo ostal mrtev, kot določa postava
sto vetiranje Sovjetske Rusije. Ameriška delegacija je ostro napadla to vetiranje, češ, da je to postavilo Zvezo narodov v jako slapo luč.
Ameriški načrt je govoril, da bi se postavilo na Balkanu stalno komisijo Zveze narodov, ki bi delala mir med Grčijo in njenimi severnimi komunističnimi državami Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. To je ve-
Washington. — Od časa, ko tiral ruski delegat Andrej Grose je vrnil predsednik Truman mikov, čarter Zveze narodov s pogreba svoje matere, pa v govori, da vsak predlog lahko naslednjih 10 'dneh (nedelje porazi en sam veto. niso vštete), mora podpisati Ameriška delegacija je ho-250 važnih predlogov, ki jih je tela prinesti pred varnostni sprejel kongres in mu jih po- koncil poročilo začasne preis-slal'v odobritev.	j kovalne komisije, ki jo je po-
Po ustavi bo vsak predlog, slala Zveza narodov na Grško ki ga predsednik podpiše v tem in ki je še pred petimi meseci času, postal postava. Oni pa, poročala, da gornje tri države katerih ne bo podpisal, ostane- podpirajo gerilce v Grčiji. Gro-jo mrtvi.	| mikov veto je to preprečil.
Ako je pa kongres v zaseda- j	——/g---------
nju, je poslovanje ravno ob- kam ji IBUJ dobro, zato n ratno in oni predlogi, katerih! PRI VHO^/ustauscz0*1*1'
predsednik ne podpiše, posta-J	-------o_____
nejo avtomatično postava brez Jugoslavija 1)0 Spojila
njegovega podpisa.
Jeklarna je podvojila dobiček, pa je vseeno zvišala ceno jeklu
New York. — U. S. Steel t
Corp. poroča, da je napravila1 in napravila iz obeh eno veliko čistega dobička za prvo polovi-j pristanišče in ladjedelnice, co letošnjega leta v vsoti $68,- Po prvi svetovni vojni sta bi-671,379. V istem času lanskega' la Reka in Sušak ločena po žič-lefta je korporacija zaslužila ni ograji. Reka je postala svo-
Sušak in Reko, da bo nagajala Trstu
Belgrad. — Jugoslavija, ki skuša napraviti iz Reke tekmovalko Trstu, si zdaj prizadeva, da bi spojila Reko s Sušakom
čistega samo $824,138,541.
V istem času naznanja ta jeklarna, da bo zvišala ceno jeklu za $5 pri toni.
Vsaka delnica je zaslužila v prvi polovici letos $6.43, dočim
bodno mesto, Sušak je dobila pa Jugoslavija.
Jugoslavija je v zadnjih dveh letih popravila obe pri stanišči, zlasti pa v Reki, ki je mnogo trpelo v vojni. Obe pri'
je zaslužila ob istem času lan-! stanišči zdaj lahko sprejmeta
secih letos je jeklarna prodala Trst pa jih lahko sprejme se-jekla za $1,008,804,481, od dem. Zdaj gradijo štiri nove česar je plačala federalnega trgovske ladje tukaj in poprav-davka $48,800,000.	ljajo stare.
Zakaj njegova administracija ne pove, kako je kupovala žganje?
V Columbusu trdijo poznavalci razmer, da je Herbertova državna administracija v zelo vroči kaši, ki jo je hotela skuhati za prejšnjega guvernerja Lauscheta. Kot prihaja zdaj na dan, je bil LausChe pravi nedolžni otročiček proti temu, kar se je godilo od januarja naprej pod sedanjo administracijo v oddelku za žganje.
Republikanci so kričali, da je Lauschetova administracija napolnila skladišča z brinjevcem in raznimi sladkimi likerji ,ki jih država ne bo mogla prodati več sto lat. Tako so vpili, da je pustil Lausche v skladiščih 187,149 babojev brinjevca, ki se le počasi prodaja.
Toda Herbertova admini-i stracija še do dane! ni pojasnila, zakaj je nje didektor Co-fall kupil takoj v februarju 27,180 zabojev brinjevca, če ga je ostalo o<l Lauschetove administracije toliko, da ga b'o aa več ato hrt. -	'
Herbertova administracija tudi še ni pojasnila, zakaj je šele po šestih mesecih seštela vso “ogromno” zalogo žganja, ki ga je pustil Lausche v skladiščih, toda v teh šestih mesecih je pa Herbertova administracija potom svojega direktorja Cofalla nakupila na sto-tisoče Zabojev žganja. Zakaj ga je kupovala, če ga je pa bilo že od prej toliko preveč?
Guv. Herbert je sam kritiziral Lauschettovo administracijo, ki da je nakupila vse preveč tako zvanih “cordials” ali likerjev. Toda njegov direktor Cofall je pa nakupil še v februarju, takoj potem, ko je bilo tiste robe že itak preveč v skladiščih, 660 zabojev cordials, 1225 zabojev brandyja in 2195 ruma. Toriej je kupil vse tisto, za kar so tako strahovito kritizirali Lauschetovo administracijo, da je preveč nakupila.
Cofall je nakupil v šesetih mesecih, kolikor časa je bil v uradu, 72,913 zabojev teh stvari, a Herbert je v isti sapi dolžil Lauscheta, da je nakupil prav istih stvari preveč. Torej če je bilo že od poprej toliko pifeveč, zakaj so pa potem še sami dokupovali? To bi radi vedeli ohijski davkoplačevalci.
Najbrže bo tako, kot je razložil neki politikar. Ako se bo izkazala kupčija z žganjem za časa te administracije slaba, bodo rekli, da so se pač zmotili. Če se pa kaj takega zgodi pod drugo administracijo, bodo zavijali oči in namigavali o sleparstvu.	1
------o—i— t
Newburika podružnica it. 2 E. 93 St. in Union A ve.
va slovenska banka v Ameriki zdaj 3 bančne urade: glavnega na 6131, St. Clair Ave., eno podružnico na 15619 Waterloo Rd., in zdaj še tretjo na vogalu Union Ave. in 93. cesta.
Dočim služita prva dva bančna urada rojakom na St. Clair Ave., in v Colliriwoodu, bo služila nova podružnica rojakom na južni strani mesta, v takozvanem Newburghu, na Jutrovem, Garfield Heights, Maple Heights, Bedford in sploh vsem našim ljudem in
Imajo na izbiro, ali jedo, ali pi jo
Tokio. — Japonsko prebivalstvo v šestih glavnih mestih i-
drugim, ki prebivajo na lepi južni strani mesta.
Mnogi naši rojaki od tam so se posluževali banke s tem, da so hodili doli no St. Clair Ave. To je bilo vsekakor odročno in dolgo so že zahtevali od direk-
torija slovenske banke, naj odpre eno podružnico kje v njih bližini.
Seveda,N odpreti bančno podružnico ni lahka stvar in je zvezana z mnogimi težkočami. Toda na veliko prizadevanje direktorija, zlasti pa glavnega poslovodje Mr, Lackampa in predsednika Antona Grdine, so bile premagane vse težkoče in ovire in tako bo v soboto 2.
Glavna banka 6131 St. Clair Ave.
avgusta odprta nova podružnica slovenske banke na vogalu 93. ceste in Union Ave., kar je nekako središče vsega slovenskega življa na južni strani mesta.
'	Ta bančna podružnica bo
nastanjena v lepem in solidnem poslopju, kjer je bila že poprej taka institucija. Toda notranje prostore je dal direk-torij še bolj olepšati in modernizirati. Firma Joseph Dem-shar Builders je izvršila vse notranje preuredbe.
Pridite, rojaki, v soboto 2. avgusta od blizu in daleč in si oglejte te nove bančne prostore. Banka bo odprta v soboto od 9:30 zjutraj pa do 8 zvečer.
okolice
Sv. Nikolaj praznuje—
Župnija sv. Nikolaja grško-katoliške cerkve na 36. cesti in Superior Ave., bo v nedeljo praznovala 45, letnico ustanovitve. Ob 12:30 popoldne bo slavnostni banket v cerkveni dvorani.
Za vožnjo v Carey, O.
Kdor namerava 15. avgusta na božjo pot v Carpy, O., je vožnja z busom $3.50. Bus bo odpeljal ob petih zjutraj izpred 3558 E. 81. St.» Iz Carey, O., odpelje nazaj pa popoldne ob 5. Kdor bi se pa rad peljal na 14. avgusta zvečer, je pa vožnja $4. Zglasite se še ta teden pri Apoloniji Kic, MI 5369. Tretja obletnica—
V	četrtek ob 9 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Anthony J. Vidmar v spomin 3. obletnice njegove smrti,
Enajsta obletnica—
V	četrtek ob 7 ;30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Josipa Zabukovec v spomin 11. obletnice njegove smrti.
Šesta obletnica—
V	četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokgjnega Antona Pekol v spomin 6. obletnice njegove
Iz bolnišnice—
Lawrence Bandi iz 6727 Edna Ave. se je povrnil iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti vsem prijateljem za obiske, poslane kartice in cvetlice.
Collinwoodika podružnica št. 1 15621 Waterloo Rd.
Ti je zdaj vaš deikarni zavod, poslužujte se ga.
Za to priliko je direktorij določil tudi nekaj posebnega. Nabavil si je namreč več sto krasnih majhnih bankič ali “špa-rovčkov” za otroke. Kdor vloži na ime svojega otroka $25 ali več, bo dobil tako bankico, katere bosta vaš sinko ali hčerka gotovo vesela in bosta pridno shranjevala notri svoje denarce. Bankica je izdelana v obliki dvorane, kjer je bila razglašena neodvisnost Zed. držav in je v dveh sijajnih barvah.
Mi čestitamo direktoriju slovenske banke in vsemu narodu na gospodarskem napredku, ki ga je dosegel s svojo pridnostjo in preudarnostjo. Želimo novi bančni podružnici mnogo uspeha.
-----------o-----i------
Toplo vreme bo mnogo pomagalo rasti koruze
Chicago. — Toplo vreme zadnjih dni, ko se vrti toplomer pri 100 stopinjah, je izvrstno za koruzno letino, ki je trpela radi prevelike moče.
V 14 državah na zapadu je kazal včeraj toplomer 100 stopinj in še več. V štirih mestih je kazal toplomer celo 111 stopinj.
Vriemenski urad v Chicagu napoveduje za Iowa in Illinois od 95 do 100 stonpinj, za Minnesoto in Wisconsin pa 90 stopinj.	,
Trgovska pogodba med Anglijo in Rusijo ne more uspeti
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI RRSIU U GOLO ŽTVUK-NJE, POMAGAJMO JIM!
Za Trumanov program, odobrenih $11,000,000
Washington. — Poslanska zbornica je včeijaj sprejela in
ma na Izbiro, da ižž oživa kot poslala v senat apropriacijo za
sko leto le $1.32. V prvih 6 me-! »est velikih ladij obenkrat, jed, ali ga dobi kot pijačo. Iz '$11,000,000, katera vsota je
riža namreč delajo neke vrste vino, katerega dobi lahko vsak
bila dovoljena za program predsednika Trumana, da sel
po en kvort, toda ža to mora- iztrebi iz vladnih služb nelojal-dati tridnevno porcijo riža. ne uradnike in uslužbence.
London. — Radio iz Moskve je poročal, da se ne more izvesti trgovske pogodbe z Anglijo, ker Anglija ne more garantirati gotovega števila tračnic in cevi za izvoz v Rusijo. Tudi se niso mogli pogoditi glede kredita, ki naj bi ga dala Anglija Rusiji za nakup raznih strojev in drugih izdelkov.
Radio iz Moskve je pa odločno zanikal, da bi 3e ne mogli sporazumeti zaradi cene pšenici in lesu, ki bi ga Rusija dajala Angliji. Cena za pšenico bi bila veliko nižja, kot jo pa Anglija plačuje v Argentini.
Iz Moskve trdijo, da ni Sovjetska Unija zahtevala nič boljše pogoje od Anglije, kot jih je ta dala Franciji, vendar jih Anglija ni hotela dovoliti. Angleški vladni krogi pravijo, da jim ni znano, če se bodo trgov-
Razne drobne novice lz Clevelanda in te
Važna seja—
Jutri popoldne ob 1:30 bo važna seja ohijskih podružnic Slovenske ženske zveze v šoli sv. Vida. Seja bo razmotrivala glede pomoči Ligi katoliških Slovencev, kakor se je o tem že sklepalo. Ker je seja želo važna, zato so prošene uradnice in druge članice, ki se za to zanimajo, naj se te seje jutri udeleže v velikem številu.
DVA FRANČIŠKANA OBSOJENA V SMRT V JUGOSLAVIJI
Belgrad. — Zagrebško sodišče je obsodilo na smrt štiri osebe, med temi dva frančiškana. Vsi štirje bodo ustreljeni. Štirje drugi redovniki so bili obsojeni od 7 do 15 let zapora ob prisilnem delu in z izgubo vseh državljanskih pravic. Nejca ženska je bila obsojena na 9 let ječe.
Vsi obsojeni so bili spoznani krivim, da so sodelovali z ustaši med časom vojne.
— o-----------
Zlomil si je nogo, ribo je pa v jel
Menominie, Wis. — Teodor iz Chicaga je tukaj lovil ribe. Za trnek je pograbila 40 funtov težka riba, ki je ribiču dala mnogo opravka. Ko jo je vlekel na obrežje mu je spodletelo, da je padel čez hlod in si žfbmil nogo. Toda ribe ni izpustil.
Poslaniku so podarili bicikelj
London. _ Angleška kolesarska industrija je podarila ameriškemu poslaniku Lewis Douglašu lep bicikelj. Oblju-
3ka pogajanja z Moskvo kdaj bil je, da se bo dosti vozil na pozneje obnovila.	njem po okolici, če se bo res.
	
	
mm Amerik Domovih
-$= jjli'Hw	■ .....
(JAIOB DKBHVEC. Mltor)
<M,p>,RSyB«Ar«M7%S
_	OtorelM« *, OM*
Sunday* od Bolldxt
— «*■*«
NAROČNINA'.
Za Amerik« na lato 17.00; a* Cleveland In Kanado po poiti a eno leto *800.
Za Ameriko pol leta *4.00; a Cleveland in Kanado po pottl pol leta MAS.
Za Amerika Se trt lete «A0: a Cleveland In Kanado po poiti Setrt lete *7.70.
Poeamam* RevUka etana 1 oatov.
SUBSCRIPTION RATBS:
United State* *7j00 per year; Cleveland and Oanada to mail *M0 par pear.
U. R **.00 lor « month*. Cleveland and Oanada by mall MAO lor A months, rr a |2J0 for 3 months Cleveland and Oa-nada toaaU *17! tor S month*
Cleveland and suburb« by Carrier *7.00 per year. MO* tor * months. BA0 for I month* Studa copies i cents each.
Intend as seoand-daa matter January tth ION. at the Post Otlloe at Cleveland. Ohio, under the Act ol March *rd 1*7*.
*>88
No. 148 Wed., July 30, 1947
Še ena komunistična laž o Sloveniji
Naša “tovarišica” s St. Claira nam včasih dobrohotno daje dobre nauke. Ko smo pisali o vodstvu slovenskega naroda namreč tiste večine slovenskega naroda stare domovine ki ni komunistično “ljudstvo” smo ugotovili dejstvo da je komunistična .oblast v Jugoslaviji sama proglasila dr. Miha Kreka za vodjo tistih Slovencev ki so proti sedanjemu režimu. Dodali smo, da je večina proti sedanjemu režimu in je torej po logiki Krek trenut-no voditelj velike večine slovenskega naroda. Ali se da, “tovariši’,’ temu zaključku ugovarjati? Toda sedaj govorimo o naukih “Enakopravnosti.” Dala nam je velik nauk iz samega Ivana Cankarja. Ta nauk se glasi takole: “Ljudstvo si bo pisalo usodo samo
__ne frak in ne talar mu jo ne bosta”! — “Enakopr. ’ dostavlja.
"Tako je.” Torej drži kot amen v očenašu.
■In glejte! Res drži ta beseda Cankarjeva. Tudi mi se enkrat popolnoma strinjamo s tovarišico s St. Claira. živijo tak Cankar! žalibog v Titovini Cankarja sedaj popravljajo. Iz šolskih beril mečejo vse, kar je Cankar napisal neprijetnega za sedanje nasilnike. Mi smo tedaj za takega Cankarja, ki še ni popravljen v komunističnem smislu, in za njegove gornje besede. Bistvo demokracije je namreč v tem, da ljudstvo res svobodno odloča in brez vsakega pritiska. Pravimo: odloča. Torej morajo biti volitve z več skrinjicami, da lahko izbira, odloča. Ne kot je sedaj v Titovini. In brez pritiska od katerekoli strani. Zato ne sme biti pritiska komunistične stranke in njenih valpetov, ki bi kar sami postavljali kandidate. Zato tudi ne sme biti kake Ozne, ki kaznuje tistega, ki ne voli za režim. Zato smo zapisali zadnjič: "Ko zasije Sloveniji sonce svobode in ko spet stopi naš težko preizkušeni narod k volilnim skrinjicam, takrat si znova izbere svobodno in tajno svoje zastopnike.”
Ce se bo torej “tovarišica” držala nepopravljenega Cankar-
. .	a a	■»_	_A___ar	4 r.JU-1*
so združene v republiki Jugoslavija. To zvezo imenujejo federacijo. Na papirju se mogočno sliši, kadar beremo o Federativni ljudski republiki Sloveniji. Tako so hoteli komunisti dati nekaj ljudskim masam, ki niso marale belgrajskega centralizma. Toda v resnici te federativne republike nimajo nobene besede. Vsaka ima pač svojo ustavo, toda ta je prepiaana ustava centralne Jugoslavije. Vso besedo ima centralna vlada, vso moč tajna policija dirigirana iz Belgrada. Gospodarsko pa je Slovenija izbrana, da kot najbolj napreden del Titovine plačuje za manj razvite dele Jugoslavije na jugu države. Proračun in petletni načrt sta napravljena na podlagi izrabljanja Slovenije. Vse kot v stari Jugoslaviji: Belgrad je vse! Samo namesto diktatorja kralja Aleksandra danes tam sedi in vlada diktator Tito. Taka je komunistična laž o federativni obliki Jugoslavije in o samostojnosti posameznih pokrajin.
čimvečja samostojnost slovenskega naroda to je misel in želja vsakega protirežimskega Slovenca v starem kraju. Ce je kdo v tem omahoval, ga je sedanja sleparija titovcev s federacijo na papirju izučila. Vse je tudi izučila, da se ne dela politika s praznimi besedami, ampak s trdim delom in s še tršimi preizkušna-mi v praktičnem čivljenju. Rekli smo, da so hoteli v letih pred vojno komunisti druge nadlicitirati z govorjenjem o samostojni slovenski državi. Bilo jih je nekaj, kkso hoteli posnemati to ko-( munistično licitacijo proti nekdanji SLS. Tako so delali tako imenovani krščanski socialisti. Nekateri, ki so zašli daleč v miselnost totalitarizma opletajo v takem licitiranju z besedo suverenost. Neki angleški pisec je rekel o oboževalcih suverenosti, da do se taki zagledati nazaj v dobo francoskega kralja Ludovika XIV., ki je rekel: Država sem jaz! Današnji Angleži pa pravijo,'da je mogoče sožitje narodov le, če vsak od svoje suverenosti nekaj popusti, kajti svet je majhen in ljudje navezani drug na drugega. Nekatere tudi moti hrvaška miselnost o “neodvisni Hrvaški,” ki je nikjer ni in ki je nikoli ni bilo v taki obliki kot pišejo o njej! hrvaški šovinsti. Tako so ideje totalitarizma gnojna tla za zamisli, ki ne poznajo prave usmerjenosti. Nemčija v svojem ponižanju poskuša kam vodi totalitarna miselnost.
Pa da -se vrnemo k nauku naše “tovarišice.” Mi resnično želimo, da bi o vsem tem ne odločal “ne frak ne talar,” ne Moskva, ne London, ne Washington, ampak res narod sam. Le v Svobodni narodni odločitvi bo konec komunističnih laži. Trdno zaupamo, da je v teh težkih letih narod v starem kraju dozorel in da ni strahu, da bi se dal premotiti prazni demagogiji totalitarcev ene ali druge vrste. Vse kar moremo mi, je to, da narodu v stari domovini želimo (in po gornjih Cankarjevih naukih sodeč tudi naša “tovarišica’ s St. Claira) svobodno in dobro izbero njegovih zastopnikov, prave oblike vladavine in pravega razmerja do vseh sosedov.
računajo na uspeh, lenuharja pa kamor porinil, tam obaloni. Saj o sebi ravno ne trdim ,da bi bi) tako salamensko len, ampak
to je šment, ko najraje delam samo taka dela, ki niti centa ne donašajo. Gibljem se pa samo radi tega, da bom lažje dočakal zadnje ure. Naš Eddie pravi, da se bo sedaj lotil pšenice in da jo bo spravil v red še pred-no odide nazaj v šolo. Pšenični pridelek mu jako dobro kaže in če bo šlo vse po sreči, bo imel še za popotnico v Columbus. Pa še drugič kaj. Pozdravljeni.
Frank Leskovic.
Ce Se DO torej tovarišica ur^dia nepuyiavijcucga	p"*— r- ~	'	.
ja in bo za svobodo naroda tudi v starem kraju, bomo v tej točki je tudi že čas, da bi dežž vsaj
.	.. .	*•	. ____n______4.....»* A/l1k;.:4Av Ta 7o noVai rini nrenP-haE da DOQO
a***i*i*a«*n>m*»**n***iiu*>nua*»***i|n*|»***j
BESEDA IZ NARODI
********* ninaaai********
Hubbardske novice
Madison, O. -tt..Po dolgem ir. neprestanem deževju smo vendarle dobili par lepih in toplih poletnih dni. Se reče, saj
kar edini. Le prepustimo resničnemu “ljudstvu” odločitev. To bo že postavilo res svoje zastopnike. Mi z vso skromnostjo mislimo, da bodo ti resnični zastopniki naroda proti komunizmu in njegovi lažnivosti, Kaj pa si misli “tovarišica,” nas prav za prav malo briga.
Narod sam si bo torej v starem kraju krojil svojo usodo takoj, ko, odpadejo z njegovih rok sedanje verige, v katere sta ga vklenili komunistična stranka in njena tajna policija. Ce bi mi mogli kaj storiti za stari kraj, bi le to hoteli, da ta narod z ameriško pomočjo čimprej stere okove sedanjih nasilnikov.
Pa bp moral ta narod svobodno odločati ne samo o svojih zastopnikih, ampak tudi o obliki svoje državne ureditve. Tudi v tem je komunizem lagal doma in v tujini, ko je proglasil federativno obliko Jugoslavije.
Posezimo malo radi razumevanja v zgodovino. Boj za čim-večjo svobodo pokrajin proti centralističnim vladam je star. Slovenci so leta 1848, v dobi “pomladi narodov” zahtevali “Združeno Slovenijo,” da bi bili čimbolj neodvisni od Dunaja." Leta 1867 se je Avstrija resno pečala z mislijo, da bi dala pokrajinam obširno avtonomijo in da bi ostale v območju dunajske centrale 1« tiste stvari, ki nujno morajo biti skupne. Ta misel je radi nemške prenapetosti propadla. Posledica te napake je bila, da je Avstrija 50 let kasneje razpadla. Kdo more presoditi, kako bi bilo, če bi takrat Dunaj pslušal modre državnike? Zdi se, da bi bila danes v Srednji Evropi močna zveza malih narodov. Avstrijo je zrušil njen centralizem.
Ko je slovenski narod prišel v Jugoslavijo, so njegovi zastopniki od vsega začetka zahtevali, da morajo dobiti pokrajine čim-večjo samostojnost. Le tako je mogoče dati vsakomur, kar mu gre, in preprečiti izkoriščanje malih po močnejših. Po raznih srbskih mahinacijah je zmagala nasprotna misel. Sprejeta je bila
je liUUi AC VMO, v*** ari -v—	--J
za nekaj dni prenehat da bodo mogli kmetje pospraviti seno in pa žito. Mnogi ga do sedaj niso mogli. Pri nas so se bili kar nekam hitro zasukali z njim in ga spraviti pod streho, To so bili napravili še v juniju, predno je pričeto zopet deževje. 'Seveda to po zaslugi skrbnega gospodarja, prjšel jp namreč naš Eddy na počitnice iz Columbusa, kjer študira na kolegiju, pljunil je v roke in seno je bilo kar naenkrat pod streho.
Da, skrbno vodstvo marsikaj naredi. Razne jagode so tukaj že skoraj v kraju. Nekate-
ri so jih imeli veliko in ker jim je bila dobra cena, so dobili tudi precej lepe denarce zanje. Ko smo jih pred leti imeli tudi pri nas, jim je bila Cena komaj $1.50 do $1.75 za zaboj, a zdaj pa je bila $8.00. To je že precej velika razlika, ali ne? Ni čudno, če smo potem nekateri
Iz pisem naših rojakov
Cleveland, O. — Iz razgovorov tukaj in iz pisem naših rojakov bilo iz domovine ali pa iz begunstva, se da veliko čitatn med vrsticami tistih, ki se zahvaljujejo za poslano pomoč, kakor tudi tistih, ki prosijo za pomoč. Vse se jasni z vsakim dnem, kako je tam, kako je za nekatere OK, za druge pa silno zatiranje, preziranje in pomanjkanje.
Osebno sem govoril z nekim poznanim rojakom Hrvatom, ki je doma od Karlovca. On je sporočal o svojih ljudeh, da so nvu sporočili, da naj nikar ne pošilja svojim paketov, ker da jih ne potrebujejo. Pisati so mu, da 30 preskrbljeni z vsem, da obratujejo svoje znane tovarne v Dugoresi s polno paro. (Tu se izdelujejo oblačilne reči). Da imajo denarja in vsega dovolj. Celo to mu je sorodnik sporočil, če potrebuje denar, da mu ga on lahko pošlje iz Jugoslavije. Tega moža poznam osebno in vem, da si teh stvari ni izmislil sam. Ob teh besedah sem prišbl do za ključka, da je kaj takega tudi mogoče tunt kjer so strankam naklonjeni; nekateri so prišli do blagostanji, d&im drugi toliko hujše tijpijo na stradanju in pomanjkanju, kar se bo dalo sklepati iz pisma, ki so mi ga poslale tri revne žene iz Do-
cudno, ce smo potem neicateri ^ t^a boste čitatelji tako zaostati za vse večne case,	, „„
to se pravi z bogastvom.
Samo z “glajštanjem” rožic in razdeljevanjem istih prijaznim dekletom, ki pridejo k nam na obisk, se prav nikamor ne pride, kot je to moja lepa navada namesto, da bi prijel za plug in šel na polje orat. — Bog se me usmili, no pa saj se bom poboljšal in če ne prej, pa ko se bom v jamo zvrnil, prej pa ni mogoče, ker z eno nogo že itak stojim ob odprtem grobu.
Pridni ljudje lahko vedno
takoj razvideli, da se nekatere zatira, drugim pa se daje v o-bilici. Bodi že kakor hoče, kar poročajo je resnica, čitatelj naj si pa sam naredi svojo sodbo.
Tisti, ki je poročal, da imajo vsega v obilici, ni poročal pretirano, tako so njemu poročali iz domovine, ker1 je rekel, da i-ma pisma na rokah. Tiste tri žene pa, katerih besede sledijo, pa tudi ne poročajo laži, ker same povedo, kako je ž njimi. Nam bo lahko narediti komentar, da se nekatere silno prezira, druge pa obsipa z dobro-
tami, katere imajo potem za svojo reklamo. Pismo iz Dolenjske se glasi takole:
“V začetku našega pisma Vas prosimo oproščenja za to nadlegovanje. Vaš naslov smo dobile pri sosedovih. Smo tai sirote, ki živimo v pomanjkanju *n težkem položaju.
Pijva sem vdova, stara 37 let, z dvema otrokoma. Moža sem izgubila v zadnji vojni, bil je domobranec, ubili so ga partizani. Nimam ne hiše, ne zemlje, ne služibe, kot taka vdova ne dobim ne službe ne podpore in sem odvisna samo od dobrote usmSljenih ljud‘. Zato Vas prosim, če mi morete kaj pomagati s kakšnim paketom. Manjka nam vsega, obleke, perila in obuvala, ker nimamo nič. Vsi dobijo ali od Rdečega križa ali od svojcey iz Amerike, samo nas se nihče ne spomni.)-Druge dve smo še samske, stare po 2S) let. Ena je izgubila 4 brate kot domobrance in ima tudi dom požgan, druga je sirota brez staršev in se le se težavo preživlja. Tudi medve sva potrebni obleke, perila ati kaj posteljnine.
Vemo, da niste niti malo v podobnem položaju kot me in se Vam ne bo poznalo, če odstopite revežu drobtinico iz bogatinove mize, saj tako govori Bog.
Z velikim zaupanjem se obračamo do Vas s tem ptsmom in upamo, da naši prošnji ne boste odrekli.”
Temu pismu ni treba komentarja, ker vse jasno pove.. Naslove vseh imam; kdor koli bi želel kaj poslati, naj se oglasi in prepriča.
Dijugo pa je to, da bj se o-glasili vs> taki, ki nimajo'v starem kraju nikogar, da bi mu poslali in morda imate že doma kaj takega, da bi se dalo pogrešati. Taikjh prošenj ne smemo preslišati.
Mnogi naši ljudje storijo v ta namen silno veliko s pošiljanjem paketov svojcem, v, nekaterih slučajih še čez mero, toda so pa še kraji in družine po domovini, kjer je beda tako silna in potreba tako nujna, da se je treba Zavzeti zanje. Tukaj ni vprjašanja, kdo si, kaj si bil in s kom si bil, ko je bila domovina napadena. Se-t daj vemo, da imamo svojce, ki so v veliki potrebi tako v domovini kakor v begunstvu, dasi so v obeh kitaj <h tudi taki, ki so prav dobro preskrbljeni z denarjem in drugimi sredstvi. Da pa damo pomoč res potrebnim in pravim, se moramo ozirati na njih izjave in prošnje. Zanesem se, da rojaki iz stare domovine, posebno preprosti
ljudje, in izobraženci, med katere štejemo katoličane, ne bodo nikdaij prosjačili; razen če se nahajajo v veliki potrebi. Mnogo jih je, ki rajši trpijo največje pomanjkanje, nego da bi prosili podpore in pomoči. Toda, ker se pa pomanjkanje vleče leta in leta in so te osebe in družine že živčno uničene, se pa moramo javiti tu in tam, kjer in kakor mogoče, ker drugače bi lahko pripisovali samim sebi, da bodo sami krivi prezgodnjega groba sebi in u-dom svojih družin.
Tako si razlagam prošnje, ki j ih prejemam in jih prineso tudi drugi pokazat. Nesrečniki in reveži so naši rojaki v obeh delih sveta, tako v domovini kakor tudi v begunstvu, mnogi so pa še, kateri se niti ne izdajo in tilpe, ker so odličnjaki in nimajo nikogar nikjer, nja katerega bi se obrnili za pomoč.
Ko vse to premišljujem, se mi vidi umestno, da tu in tam pošljem prosilcem malenkostno podporo v ponošeni obleki, katero tam tako potrebujejo. — V ta namen so tukaj dobri 1 j u-jdje, ki mi pomagajo pri tem § delu. Prosilci ne pričakujejo I novih stvari, in teh mi ne moremo kupovati radi neznosrta draginje. Prav lahko pa se stori nekaj lahko s posredovanjem da družine dajo to, kar lahko pogrešijo. Za to so reveži hvaležni, kar vidimo iz njihovih iskrenih zahval. Do sedaj so pripomogli v tem družina Šerpam že večkrat, družina dr. Perkota, družina Pitjš, nekateri so pa sami poslali, za katerih imena ne vem. Še vi tako naredite!
A. Grdina.
Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta naznanila zaroko svoje hčere princeze Elizabete, strne 21, z Lt. Philip Modntbatten-om, bivšim grškim primem. Princeza Elizabeta je angleška, prestolonaslednikovi in pričakovati je, da se bo poroka vršila enkrat v oktobru.

AL PA NE
“Še malo zoca mi dolij, Tone,” 3em rekel, da bom lažje govoril. Ali mi pa ti, Jakšič, prinesi tisto stvar iz kufrčka, s srbskih mahinacijah je zmagala nasprotna misel, sprejeta je Dna	g. g(Hbabal v 0čkošu jn
centralistična vidovdanska ustava, ki je dajala Beigradu kot v kj jg mora bitj ^
Boj proti tej ustavi se je takoj začet in povzro-
centru vso moč.	.v;------ —---------------— ---------
čil težka notranja trenja, posebno hrvaško sovražnost proti vsaki Jugoslaviji.
Nekdanja Sovenska ljudska stranka je v tem boju proti centralizmu visoko dvigala zastavo slovenske narodne samostojnosti. Zato je tudi dobivala na volitvah večino slovenskih glasov. Te narodne misli se je v zadnjih letih pred vojno polastil v Sloveniji celo mednarodni komunizem, da bi dobil lažji dohod do ljudskih mas. Komunistična stranka je bila poprej ena za vso Jugoslavijo in komunisti so bili izraziti centralisti. Toda leta 1937 so ustanovili posebno komunistično partijo Slovenije. Tako so pograbili v agitatorične namene slovensko narodno proti bel-grajskemu centralizmu usmerjeno čustvovanje. Hoteli so nekako nadlicitirati Slovensko ljudsko stranko.
Ko se je začela vojska in ko je Moskva dala slovenskim komunistom signal za odpor proti Nemcem, je na Slovenskem v začetku komunistična stranka rada govorila o slovenski državi. Tako so ti mednarodni agentje naenkrat postali polni Slovenci. To jim je dobro služilo za pridobivanje pristašev. Toda kasneje je zapihal zopet čisto jugoslovanski veter. Na Titov ukaz so nehali govoriti o slovenski državi in so zopet poudarjali Jugoslavijo. Centralistične tendence komunizma so prišle zopet do veljave.
Po zavezniški zmagi je prišlo v Jugoslaviji do komunističnega režima in kmalu do komunistične ustave. In tu se začne velika komunistična laž. Ustanovili so na papirju šest republik, ki
ki je mora biti še par kapljic, kolikor imam jaz preračunano.” sem rekel, ko sem šel po sapo.
“Se mi zdi, da tvoja tudi še ni prazna, pa bi iz tvoje pokusit,” mi pojasnjuje Jakšič, ki se mu menda ni zljubilo gori v sobo.
Saj imam tudi jaz par kapljic tamle v omarci, bom pa jaz prinesel,” se ponudi Tone.
“Nič ni treba; hotel sem samo Jakšiča preskusiti, če bi dal. Bo dal, ja! Pa ka vem, da sam ne bo spravil s poti. No, bo že |e prav prišlo* Malo kofeta mi nalij, da ne bodo ljudje mišjih, da ** na Willardu ni. Po-sehno tam v So. Chicagu nekaj namigavajo, sem slišal, da Wil-lardčani samo mleko pijete.
“Orajt, torej stopimo tj e v Pennsylvanijo, kjer sem vaju pustil tik pred svetovnim do-
godkom, ki je večjega pomena kot je pa konfereca Velikih Štirih. Torej tam sem stal kot bukov štor in se nisem upal kreniti ne na levo ne na desno, da bi predčasno tisto, kar je stalo pri meni, ne bi oplašli in prestrašil. S koncem desnega očesa sem mogel toliko razločiti, da ima prikazen ušesa. Ce ima pa rožičke, tega pa nisem mogel videti. Peklenšček 'to ne bo, seru ugotovil in se oddahnil, ker kolikor sem videl po slikah, nima ušes. Osel tudi ue bo, ker jih v teh krajih razen nas lovcev ni. Torej bo srna ali pa medved. Nekaj bi bil dal, če bi mogel vedeti, kaj si je tista stvar mislila o meni. Kaj ss ve, če ni prav to ugibala kot ja'z. Pa ko bi se prav lahko drug drugemu priklonila
nila in praščila nazaj v hrib, potem pa adijo mežnar po lepi pečenki.”
“In če bi bil medved kako pa potem?” bi rad vedel gospodar Tone in počasi nažge fajf-co.
“V tistem slučaju, no, pa kar bi bilo prej pri roki in bolj v nasvet: ali bližnja bukev, ki sem jo imel že izbrano, ali pa, če bi bilo za plezanje premalo časa, junaška borba na življenje in smrt. Tako bi bil rekel, kot je tisti lovec, ki ga je medved presenetil in je stal ob debelem štoru in ni imel časa, da bi pobral puško, ki mu je padla iz rok. V rokah je imel samp priličen Božiček. Pa je pogledal medvedu naravnost v o-ko in sam pri sebi rekel: “Gospod, če mi hočeš pomagati in
in se predstavila, pa bi bilo stgti ob 3trani, potem naravnaj vsega ugibanja konec.	tale nožiček, da ga bom zarinil
Trmasta sva bila oba: jaz se postajni naravnost v srce. Ce nisem hotel premakniti, tisto mi pa nočeš in boš nevtralen, poleg mene pa tudi ne.	i potem boš pa videl enega naj-
“Menda iz strahu” poseže j lepših tepežev, ki si jih moreš vmes Jakšič, ki nima absolut- j misliti.” np nobenega pojma o lovu. j “Krenil sem za spoznanje “Iz kakšnega strahu, neki!”|glavo se'majckino na desno in mu užaljeno jelzlam nazaj, tedaj sem ugotovil, da stoji za “Vidiš, ki nič ne veš o lovskih menoj prava srna. Tako da-paragrafih! Ce bi se, jaz samo leč je bila od mene, da bi jo bil ganil za spoznanje, pa bi se sr-' prav lahko počehljal za ušesi, na, če je bila srna, v hipu obr- [če bi stegnil roko vnic. Well,
sem si mislil, pa nimaml časa, da bi ves dan tukaj postaval in čakal, če bo šla pošast namala-na naprej, ali bo šla ritensko. Temu špasu je treba napraviti konec. Naglo sem napravil načrt. Snel bom puško, se v istem hipu obrnil in upalil. Vedel sem, da mora biti vse to storjeno, . kot bi komandiral; ena, dve, tri. Predno bi naštel do štiri, bomo že narazen. Kar me je najbolj skrbelo je bilo to, da bo srna planila nazaj v hrib, ali jo bo vlila doli mimo mene. V zadnjem slučaju bi imel dovolj časa za streljanje,
kli skali in prenaglo sem svojo premo zaokrenil, pa sem se tako lepo vsedel v 3neg, da bi si bil izbil najmanj dva zoba, če hi jih imel tam, kjer človek navadno sedi. Tedaj pa tista srna poleg mene oživi in če ni preskočila v prlvem zagonu 30 čevljev, ne rečem nič. Jaz se naglo okrenem za srno, vstajati ni bilo več čas, pomerim za srno in pritiskam na petelina, da bi ga skoro odlomil. Pritiskam in pritiskam, pa nobenega, glasu h flinte. Z mrzlično tfagli-co iščem zaporo, pa sem jo iskal povsod, samo tam ne, kjer
v prvem pa ne.	| je res bila. Ko sem jo končno
,. *	* ,	s tresočimi rokami našel in is-
Da bi te podrla, tistega se
nisi bat, najbrže,” je modroval Jakšič.
“Da bi me podijla, praviš?
Kaj se ve, če bi me ne. Veš, srna v takem slučaju ne gleda dosti, kam bi planila. No, šel sem globoko po sapo, rekel sam pri sebi: kar bo, pa bo, v istem trenutku snel puško z rame in se bliskovito okvenil." .	____
“Pok, pok, je tedaj zagrme- vpik v zrak. Ce je srna slišalo,” je dihnil Jakšič, ki ga je ia, si je še bolj pomagala. Fan-bilo kar nekam prevzelo moje torn sera potem razlagal, da pripovedovanje.	j sem streljal v sibio, pa je rav-
“Sur, pok, pok, ampak ne no takrat skočila za debelo dre-prec, kot boš videl. Pozabil sem j vo, da je nisem zadel. Kako-bil menda, da stojim na opol-z-1 pak in menda ja.
kal z muho srno, je že ni bilo nikjer. Je moiiala biti že nekje blizu New Yorka, kakor si je pomagala s tistega kraja. Po naravi sem jaz zelo mirne krvi in ne zbezljam za vsako stvar. Ampak tisto me je pa tako razdražilo ,ko sem videl, da mi je srna takorekoč skočila iz kastrole, da sem dvignil risanico in dvakrat ustrelil na-
Jakob K. Heer:
Bernitiski kralj
roman s Švicarskega pogorja
Tako stoji in dviga sklenje- Seža župniku v roko: “Stric, nc roke proti podobi navzgor. | nekoč sem se pošalila stvojim
Ne vidi, da je stopil župnik samstvom, žal mi jel”
Tass v izbo, šele njegovo ihtenje jo predrami.
“O, Cilgija, še vedno ne veš dovolj, celo ako bi odpustiti mogla kakor Katarina Dianti, bi ti nič ne pomagalo!” Posluša kakor nezavedna potem se zgrudi po tleh.
Leži s strtimi perutmi kakor orel, ki ga je ustrelil Marko Paltram na dan narodnega zbora.
Župnik jo dvigne.
Tedaj zašepeta omahujoča mladenka kakor v blodnih sanjah: “Ali ne, odvesti mora Pijo pred oltar, mora?”
“Tako bo pač,” pravi župnik. Tass s pritajenim glasom. “To je dolžan materi svojega otroka, sicer se onečasti pred Bogom in ljudmi. Toda krivda nad krivico, pobegnil je od svoje izdane neveste in od bodoče matere svojega otroka. Tuons ga je videl v pečeh, že predvčerajšnjim je vedela vsa vas.’
Tri dni čemi Cilgija brez besed, brez solz, nič ne ve o hrupnem zgražanju, ki pretresa mežnarja, ki pripoveduje vsem ljudem: izza časov Pa-
Kakor iz globokega sna se budeč, govori z ganljivim glasom: “Proč, proč iz Pontre-sine, že jutri, stric! Odpelji me v Fetan k mojemu ljubemu učitelju a Porti, tu ne morem živeti, in vendar tudi ne umreti!”
In župnik jo je razumel in je imel usmiljene z njeno strašno bolečino.
Snežilo je, kakor bi hotelo zasuti ves Engadin, ko so dr-čale sani s Cilgijo Premont po dolini navzdol.
Tuons jo je vozil in župnika.
Ko sta pa drčela mimo gozdiča, ki leži ob cesti med Pontresino in Samadenom, se je zgaila nenadoma po|stava med ječečimi jelkami.
“Marko!” je bolno dihnila mladenka.
“Cilgija!” je zastokal ko ranjena žival.
Toda sani so že zastrle snežinke.
Tako se je končala prelepa zima. Engadin je ozelenel in cvetlice so vezle svojo krasoto v meki baržun livad.
V tem času je z dostojno vdanostjo moža, ki ve, da je
via Vergerija ni stopila v Pon- zagrešil vnebovpijočo neum-
tresini še nobena nevesta s slamnatim vencem čez* cerkveni prag, samo Pija bo zdaj morala storiti.
Župnik Tass prime Cilgijo za roko: “O, Cilgija, trplenje je že marsikoga zadelo in tudi jaz bi vedel o tem nekaj povedati! Ako stopiš v Tiranu v zavetišče ubogih, boš našla ob posteljah bolnikvo nuno z belimi lasmi, toda z belščečimi očmi. Vsak otrok jo pozna: Saloma Forte! Vzeti se nisva
Cilgija je,
nost, stopil Marko Paltram s Pijo Colani, ki je nosila slamnat venec, pred oltar.
Ostati je hotel poštenjak in v razjedajočih bolečinah ni videl, kako je nagajiva mladež s prsti strgala korenček njegovi slamnati nevestici.
10.
Toda Cilgija je, kakor bi
enake žgoče bolečine ne pretrpele še nobene človeške prsi, in nobene pretrpele ne bodo.
Bolezni na mehurju in žlezah
Ako imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešno izkušnje v bolnišnici v tej -posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldg., 850 Euclid Ave. Telefon MAin 6016
Uradne ore: 10 do 4 razen ob sredah in po dogovora
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 L 174 St. KE 0680
ON	El*l	DAY
miflE VITAMIN CAPSULES		
YOUR BUY WORD
M«l tmi •MeOe. pmMalUn-
U« W CawW M «a Mi OwMMy (WmS) CapnU awiMtaa
MNalt <M> Capnb »Mto <U MM Mr «•*»««« •'*"'*»
“Kako sem le mogel storiti j— to neizrekljivo?” V svoji delavnici stoji Marko Paltram In gleda strmo s prekrižanima rokaitia in žgočimi očmi pred sebe. “Ne iz lahkomiselnsti, iz obupa! Mislil sem, da je Cilgija po tem, kar se je na potu domov zgodilo, zame izgubljena, pokopal sem besneči kes v prekletem dejanju! In glej, Cilgija je bila večja, prišla je! Ponudila mi je roko v spravo. Boljmočna je nego onaKatarjna Dianti, o kateri mi je pripovedovala!”
In bolšči in bolšči in njegovo srce kuha bolečino.
“Marko, puškar, se ne zna več smejati,” šepetajo ljudje, “že prej se ni dosti smejal, zdaj se ne smeji nič več.” Pričakovali so, da ga bo njegovo nepojmljivo izdajstvo nad Cilgijo Premont in njegava prisiljena poroka s Pijo, kozjo pa-starico, strla, vdal se bo morda pijači in se zanemaril. Nič od vsega tega! Ogiblje se lju di, dela pa skoro tako mirno in pridno ko prej. Lepo se oblači, ter je možat in ponosen.
Samo smejati ga ne vidi nihče več.
S Pijo, nekdaj neugnanim škratom, gospodarita mirno, skoroda lepo.
Kakor pes mu jo poslušna. Samo njegov strašni pogled, in pod njenim nizkim čelom najde marsikaj prostora, česar prej ni nikoli razumela.
Cim pa obme Marko koči hrbet, se postavi k oknu, pokaže za njim jezik in dvigne stisnjeno pest: “Le počakaj, da moj brat obogati in pride do časti!” Ves njen družinski čut je neznanski strah pred očmi svojega moža.
(Dalje prihodnjič)
(KsdaUenaJi s X *nal)
OBNOVA ŠTANJELA NA KRASU. — Po “Demokraciji”' prinašamo opis slavnosti, ko so bile obnovljene hiše v Štanjelu izročene njihovim lastnikom:
V torek 13. t. m. je bilo v Štanjelu na Krasu izredno slavje. Zastopniki ZVU s polkovnikom Bowmanom na čelu so izročili obnovljene hiše njihovim častnikom. Zavezniško odposlanstvo je najprej pozdravil s kratko /dobrodošlico domači g. župnik. Odgovoril je polkovnik, ki je poudaril, da je ZVU spoznala in razumela trpljenje vasi, ki je bila uničena v borbi proti okupatorju. Z obnovo hiš je skušala olajšati trpljenje in nekoliko poplačati žrtve. V imenu prebivalcev se je zahvalil g. Gerko-vič in zaprosil, da bi se obnovitveno delo nadaljevalo, dokler ne bodo imeli vsi popravljenih hiš. G. Gerkovič je govoril angleški, kar je vidno razveselilo g, polkovnika Bowma-na in njegovo spremstvo. To so pričale tudi besede, s katerimi je odgovoril: “Zahvaljujem se očetu Radivoju za njegovo vljudnost in prijaznost, da mi je naslovil govor v mojem jeziku, žal mi je, da ne morem storiti enako. Zelo sem vesel, da smo lahko storili, kar je bilo doslej dovršenega v priznanje žrtev, ki so jih vaščani pretrpeli za časa vojne. Na žalost pa bodo naši napori v bodočnosti omejeni, ker je lahko mogoče, da ne bomo več dolgo na tem področju. Mogočo bomo kmalu odpotovali in zapustili te kraje z obžalovanjem v srcu in s srečnimi spomini na čas, ki smo ga prebili z vami. Zgradili smo te no-
... i-ui- *•	' L J_____
M» «• nM ">0	*•*
i toga* «M Miah mpfit
IW< C0NVWW4O.
IWiKONOMT.
OUAUMTCb »m	M ». dnt
Mha • Ihfh OM-Oo (bn*S) *>M-d, VW* tvmU	*r TO tor
pb M CgMa
M&B LAIOIATOUB, INC
Furnezi
Novi furnezi u premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Reeettm* 115 - CiiienJ« 15 oremenjamo stare oa olje Thermoetat
Chester Heating Co.
1X93 Addison ad. — IN 04fJ Govorimo dorendko
DROBNE VEITI IZ SLOVENIJE
(Dalle praho Trsta)
vse ukazano. Na ukaz se snujejo tudi zadruge. Iz Lok pri
Njegov 18-letni nečak Pli-nij Mlajši se je takrat mudil v Misenu. Ponoči ga je poftres zbudil. Vse okrog njega je plesalo, zdelo se mu je, kakor da
Herpeljah zvemo, da je bilo se je znašel na ladji sredi raz-
tam zadnjega maja zborovanje, kjer so ljudem sporočili ukaz, da morajo ustanoviti go-podarsko zadrugo, ki da bo imela g milijonov kredita, šest milijonov lir da država, dva da mora ljudstvo vplačati. Težko je zbrati dva milijona (četudi samo lir), ko pa ne more nihče ničesar prodati v Trst. če pa skuša čez mejo, se podaja v smrtno nevarnost.
USTRELJEN OD STRAŽE. — Iz Slivja pri Materiji poročajo, da so tam pokopali Antona Škerjanca. Zapustil je vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. “Narodna zaščita” (Titove straže) je sporočila družini, da je bil Škerjanec ustreljen od straž, ko se je vračal iz ^cone A in da leži mrtev v Divači. Zakaj je bil imenovani ustreljen in v kakih okoliščinah, se ne; ve. Priča pa to, kako nevaren je prehod čez mejo, čeprav bi moral biti med cono A in B prost.
"Odslej bo vežna nor
Zgodovinski izbruh Vezuva
Ognjenik Etna na Siciliji je zopet začel bruhati. Lava se vali preko pobočij, požira ljudem domove in goni brezdomce v svet. Ob tem besnenju naravnih sil se spomnimo zgodovine, na stare rimske čase, ko je divjal manjši brat Etne — Vezuv pri Neaplju ter pokopal celo mesto.
Meseca avgusta leta 79. po Kristusu, ko je vlad|l rimski cesar Tit, so rahli potresni sun. ki dan na dan vznemirjali prebivalce pokrajine Kampianije. ve hiše, ki jih danes uradno Današnje sreilišče, Kapvpanije, vračamo njihovim lastnikom, milijonsko mesto Napulj, je »e vedno zi z združenimi napori, lepi us- bil° *»krat skromno pristani- begunci šče. Pomembnejše je bilo cve- ~ ~
pehi te bi bili doseženi,, če ne bi ozko sodelovali oblast, finančna sredstva in delovna sila. Upam, da bodo prebivalci srečno živeli v svojih novih hišah še mnogo let.”
Štanjel je stara kraška vas, ustanovljena okrog 1. 1200., Nemci so ga uničili 10. sept. 1944, ker so ga partizani rabi-ii za svoje oporišče. Prebivalcev šteje 265. Popolnoma uničenih hiš je bilo 25, deloma razdejanih 45.
NOVA GORICA. — Kakor znano odreže nova meja med Jugoslavijo in Italijo Gorico popolnoma od njene okolice na vzhodu. Meja gre tesno ob mestu samem. Na jugoslovanski strani se sedaj govori, ^a bodo Jugoslovani zidali na svoji strani novo Gorico. No, če gledamo, kako napreduje na njih strani obnova, bo pač še precej Sočo poteklo, predno bo iz tega kaj.
UKAZANE ZADRUGE. —
toče mesto Pompeji pod južnim vznožjem Vezuva. Potresov so bili v Kampaniji vajeni, saj so se tla zibala vsako leto! To pot pa so bili sunki močnejši, zato je ljudi vendar malo zaskrbelo. Ker ni sledilo nič hudega, je strah zopet pošel. Ali iz Vezuva so se valili oblaki dima. Vedno bolj so se zgostili, postajali so vedno temnejši. Dne 24. avgusta je zagrmelo v podtalnih globinah in skoro ob istemi času so spreleteli zemlja siloviti krči.
Plinij, poveljnik cesarske mornarice, ki je bila zasidrana v luki pri rtiču Misenum (Na-puljski zaliv), se je živo zanimal za dogodke v naravi. Bil je znamenit naravoslovec, njegovo obsežno delo “Historia naturalis” ’je slovelo širom cesarstva. Nameraval je od blizu opazovati delovanje ognjenika, da bi mogel vse natančno opisati. Dal je opremiti ladjo ter odplul v prostrani Napulj-
Pod jugoslovansko upravo je ski zaliv v smeri proti Vezuvu.
burkanega morja. Pohitel je k materi, ki je spala v drugem delu hiše—srečal jo je na pragu. Nagon jima je pravil, da bo na prostem varnejše, zato sta se vsedla pred hišo. Gledala sta razburkano morje, katerega je razsvetljeval bruhajoči Vezuv. Ko se je po malem zdanilo, si je dal mladi mož po sužnju prinesti delo rimskega zgodovinarja Tita Livija. Začel je čitati, da bi si kratil čas. Ni pa trajalo dolgo in že je prihitel prijatelj Plinij a, mož z velikim znanjem. Nekaj tednov prej se je bil vrnil iz državne službe v Španiji. Začel ju je grajati, da tako brezskrbno sedita sredi tolike nevarnosti. Zemlja se je še vedno tresla, zdaj rahleje zdaj močneje. Na poslopjih so se pričele pojavljati razpoke. Tudi ognjenik je vse grozovitejše bruhal. Tedaj sta spoznala, da ni varno ostati.
Mladi Plinij je dal zapreči ter se je z materjo in prijateljem vred odpeljal iz mesteca. Na cesti se je že gnetlo polno ljudi. Vsi so bili le za silo o-blečeni. Nosili so s seboj najrazličnejšo prtljago, kakor so jo bili v naglici pač zmetali skupaj. Matere so begale z o-tročički v naročju, večji otroci so stopicali za njimi, jokaje ta kričaje, vmes so ropotali vozovi. Tovorne zvali so plašno odskakovale, tuleč al rezgetajoč. Psi so čudno zavijali. Vse je vpilo in vzdihovalo. Med odraslimi jih je bilo mnogo, ki so na glas jadikovali. Polagoma je gneča ponehala, ker so se ljudje razkropili po raznih poteh in kolovozih. Zemlja-se je še vedno zibala, in ko so se na-za hip ustavili, je mladi Plinij začuden opazil, kako se voz pomika dalje. Podstavil je kamen, a voz je še plesal. Še bolj je Plinij ostrmel, ko je nekaj korakov naprej videl obrežje v širokem pasu — suho. Morje se je bilo umaknilo in polno poginulih morskih živali je ležalo po pesku in produ. Toda dolgo ni smel gledati. Od Vezuva se je bližal o-gromen hudourni oblak. Iz njega so švigali bliski. Grmelo je. Zdaj pa zdaj so se dvigale žareče bakle visoko v nebo. Ze je tudi začelo pršiti. Ognjeniški pepel 3a je vsipal na zemljo. Padal je počasi, rahlo, drobno kakor suh sneg.
Po malem se je iz črnega o-blaka izmotal drug oblak. Bil je iz vodne pare. Valil se je po tleh kakor veletok, ki si išče nove struge. Vedno bolj se je bližal. Obenem se je podil po cesti nov val beguncev. “Umaknimo se v stran,” je dejal mladi Plinij, “da nas na cesti ne pohodijo, k« nas zajame tema!” To so storili. Nekoliko
Holandci se gostijo s slaniki. — Kot so i Ameriki priljubljene hrenovke (hot dogs), ameriški lešniki (peanuts) m sladoled, tako je vsakemu Holandcu priljubljen slanik... No tej tipični stojnici v Haagu jih prodajajo po 10 centov tn mradno si jih skoro vsak odjemalec privošči po i ali 5 naenkrat.
trenutkov kasneje jih je megleni zastor dohitel in zagrnil. Otemnel je svet okoli beguncev. To ni bilo kakor ponoči, kadar oblaki zakrivajo nebo. Bilo je kakor v podzemski ječi, kamor ne zasije od zunaj niti najmedlejši svit. S ceste so slišali trušč množice, videli pa niso nikogar. Ženske so vreščale, otroci jokali, moški kričali in kleli. Otroci so prestrašeni vpili za starši, matere so jadiko-vaje pogrešale otroke. Marsikdo je obupaval, želel si je skorajšnje smrti. Tako so obupanci zmedo le še povečali.
“Bogov ni več,” so trdili mno-
'Zapustili so nas, saj so sami brez moči,”’ so pritrjevali drugi.
“Prišel je konec sveta, odslej bo večna noč,” so zagotavljali tretji. Vmes so se z vseh strani pletle novice o nepopisnih nezgodah in strahotah. Dosti krajev je zbrisanih. Vse so zbegani ljudje do pičice verjeli in tako sami sebi večali gro-zo.	,
Dolgo je trajalo, preden so se razkladili gosti oblaki dima, pare in pepela. Polagoma se je začelo drugič daniti. Prikazalo se je sonce, toda sijalo je trudoma, brez moči, kakor ob mrku. Svet, katerega je obsevalo to mrtvaško sonce, je bil drugačen, izplačen, potvorjen. Najbolj čudno je bilo, da so vsi predmeti, hiše kakor ceste, polja kakor gaji, vrtovi kakor trgi, bili na visoko pokriti s sivkastim snegoml Odkod le sneg, bil j e pepel iz žrela Vezuva.
Pozneje je Plinij Mlajši izvedel, da se je njegov stric, ko je s krova ladje prihitel nakop-nb reševat ljudi, zadušil v plinih in pepelnem dežju. Delil je usodo s premnogimi drugimi.
Strašni Izbruh Vezuva, ki je spremljal kampanjski potres let« 79., je zasul tri mesta:
Pompeje, Herkulaneum in Stabije. Koliko ljudi je izgubilo življenje, se ni dalo nikoli dognati. Mesta so ostala 1700 let pokopana pod zemljo. V 18. stoletju so po naključju razkrili v globini nekaj ostankov, iz katerih so mogli sklepati, da so našli zasute Pompeje. Toda šele Francozi za Napoleonove dobe so začeli po načrtu izkopavati. Od tedaj je prišlo veliko na dan, tako da danes precej natančno vemo, kako so živeli stari Rimljani. Tudi precejšen del mesta Herkulaneja so razkrili. Vse izkopane ostanke, v kolikor so jih sploh lahko spravili drugam, danes lahko vidiš v napuljskem muzeju. Ponosni so Neapeljčani na te svoje zaklade, pa gre vendar samo za žalostne priče minljivosti človeške slave.
V Pomlpejih so do danes iz. kopali izpod debele plasti pe pela in lapilov (vulkanskih ka-
menčkov) ostanke približno 2
tisoč ponesrečencev. Koliko ljudi pa je izginilo brez sledu! Nekatere so zajeli tokovi pe-pelnega blata, jih pogoltnili in zadušili. Te blatne potoke si razlagamo takole: Ob potresnih sunkih se je mestoma razklala zebli j a in skozi razpokli-ne je privrela vroča voda na dan. Pomešala se je s pepelom v brozgo. Marsikateri begunec, ki v gosti temi ni opazil nevarnosti ,je zabredel v blatno kopel in se ni več vrnil. Sčasoma,
BELO DOBIJO
Gospodinjo išče
Sprejme se gospodinjo, ki bi vodila vse gospodinjstvo. Dobra plača. Za podrobnosti se zglasite na 1101 E. 63. St. spodaj, spredaj med 4 popoldne in 7 zvečer.	—(150)
Za splošna hišna dela
Sprejme se žensko za splošna hišna dela in kuho; nič pranja; samo 3 odrasli v družini. Plača ?30 na teden. Za več informacij pokličite YE 1481.
(x)
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče •E. 9th St. in Broadway Plača 93 Vic na uro Cas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff .. . Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
055)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 1 družino, lot 40 x 140, garaža, poceni. Zglasite se na 14202 Damin Ave. vogal 140. cesta ali pokličite PO 5887 ali IV 7535.
-(150)
Nove bančne ure Iz urada slovenske North American banke se naznanja, da bo v glav. banki in podružnicah od 28, julija naprej vpeljan novi bančni poslovni čas. Banka ne bo ob sobotah popoldne več odprta. V nadomestilo bo pa odprta v sredo popoldne, dočim je bila dozdaj zaprta. Vse tri banke bodo odprte pa tudi v petek večer za poslovpnje od 6 do 8.
Nova podružnica na 93. SL . in,Union Ato, bo odprta v go-boto 2. avgusta.	(I4g)
Stanovanje išče Veteran s soprogo brez otrok, oba delata, želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neopremljene sobe na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj naj pokliče IV-6884.	—(152)
Beneške zastore
vam napravimo po meri iz naj-ooljšega blaga in po zmerni ceni. Brezplačen proračun. Pokličite IV 2938.
Frank Adamič
22812 Nicholas Ave. Euclid, Ohio
(x)
Lep bungalow naprodaj
V Euclidu na 200. cesti je naprodaj prijazen 6 sob bungalow; ima beneške zastore, zimska okna, dvojno garažo. Vse v prvovrstnem stanju. Cena je samo 111,400. Za podrobnosti pokličite KE 2716.
(149)
Soba se odda
Odda se čista, opremljena soba za 2 zaposleni osebi, moški ali ženski ali pa novoporo-čencema pri starejši mirni družiti. Si lahko kaj malega tudi kuhajo. Vprašajte na 15909 Huntmere Ave.
(149)
se je pepel okoli trupla
v trdo gmoto, truplo je raz lo in nazadnje je ostalo le ne-| kaj kosti vklenjenih v votlini.' Take votline so po odkritju napolnili z mavcem, in ko so pe-j pelni oklep previdno odstrani-, li, se je prikazal odliv v natan-} čni podobi, ki jo je imel nesrečni Rimljan pred stoletji v trenutku, ko mu je Vezuv ugashil luč življenja. Ni ga človeka, ki| bi mogel pri obisku v napulj-; s kem muzeju brezbrižno mimo teh posnetkov mrličev iz mav 1 ca.
Znižano za hitro prodajo
Naprodaj je krasna hiša 7 sob za eno družino, 2 kopalnici, na treh lepo urejenih lotih blizu Lake Shore Blvd. in 185. cesta. Avtomatično gretje na plin in gorko vodo, velike sobe, obit fireplace. Kompletno insubrana, opremljena z zimskimi okni in bakrenimi mrežami. Cena je pod $20,000 in prodaja jo lastnik sam. Nobenega posredovalca. Kogar zanima naj pokliče KE 7524.
(July 28, 30)


m
malopridnemu biriču; zdaj jejnioža, ki je bil sit gosposke lja,” so oponašali godrnjavega
O
O
O
< >
O
o
o
o
o
o
o
O
BELI MENIHI
Povejt iz prve polovice XII, stoletja
spisal IVAN ZOREC

“Že prav, gospodar Trlep, dobro vam hočem. Samo molčite, nihče ne sme zvedeti, kaj sem vam svetoval.”
Trlep mu je pomirjen segel v roko in molče pokimal.
Valpet je mirno šel z biriči proč in se suho smehljal sam vase; “Ne bo ti več pes, da bi gonil tlačane!” Mislil je Šum-brežana, še zdaj mu ni odpustil.
Tudi Trlep je šel domov in precej v Stično sporočil, da je grad spet zaviral delo na Med vedjeku.
Ohio State Employment Service
A Free State Agency Ima več
; več hišnih del na razpolago
Splošna hišna dela z nekoliko kuhe Za pospravljanje sob— izurjene.
Za poročen par za serviranje, delo na vrtu, ni potreba biti! šofer.
Službe za prvo in drugo kuharico.
DOMESTIC DEPARTMENT 1242 West Third Street
videl tudi njeno lepoto in! službe in ki si je že dolgo že-zdravo ženskost.	lel spet pravega, kemčkega
Lizi so misli begale na Pri- dela. možev dom. Jpj, kaj bi bilo, “Kaj se mi je primerilo z če bi se res morala vrniti? In'Lenko, tako veš, kajne ?” mu Če se gospodar spet oženi ? | je opomnil mlado tlačanko, ki Ali je ne bi nova gsopodinja jo je imel na vesti, zrinila proč?
“Kar šla bi, preden me kdo prežene,” je preudarjala. Kaj pak, k Primožu ji ne bi kazalo
\ CARLING'S needs men
for
BOTTLING DEPT.
40 hours per week Steady Work Age 25 to 45
Apply
PERSONNEL OFFICE BREWING CORP. of AMERICA 93rd & QUINCY
mimiiinntniuiinwnmtmtwmromj* ve3el° zavestjo,
XXIV.
Liza je pravkar s Temenice prinesla poln škaf perila in ga urno razobesila po vrtu.
Trlep jo je občudoval, ni mogel drugače, tako mikavna je bila v moči in zdravju. Prišel je bliže in ji povedal, da se je šumbreški valpet že nekaj unesel.
“Kaj me mislite poslati nA-zaj?” se je ustrašila.
“Ali bi rajši ostala tu?”
“Da, bojim se valpta.”
“Nič se ne boj.!” se je na smehnil. “Tu ostani, saj ti je tudi ranjka velela tako.”
“Rada, rada!” je pokimala in ga hvaležno pogledala.
Stopil je še k materi, ki si je na soncu grela boleče ude. Za njim so šle lepe Lizine oči.
“Skrbiš me, glej,” je mati od bolečin pačila obraz in stokala. “Vse bo šlo na nič, če boš še dalje pobešal glavo. Kaj pa hočeš vendar? Žalost ti ne obudi žene. Pozabi! Naj počiva v miru. Ali je nismo pokopali lepo, nismo žalovali zadosti in molili zanjo? Smo. V nebesih je. Ali domačija je ta in potrebuje gospodinje, ne žalosti. Jaz ne morem več, vsa sem polomljena.”
“Tudi Katarina mi je naročala tako,” se je spomnil, vendar jo rekel: “I, mati, ali ne bi bilo grdo, če bi že zdaj mislil na to?”
“Kaj grdo? Vsakdo ve, da drugače biti ne sme. Ali boš z deklami živel?”
Zardel je in odšel za delom, ki ga je klicalo. Za vogalom je srečal Lizo in se ji nasmehnil.
“Kako je zdrava in lepa!” je spet vedel. Ta misel ga ni več pustila. Dokler je rajnica žena živela, je Lizo gledal le z da jo je otel
V BLAG SPOMIN
četrti obletnici prerane smrti nadvse ljubljenega in nikoli pozabljenega brata in sina
(PL. JOHN J. NOVASEL
je v najboljših letih moral žrtvovali svoje življenje v borbi za demokracijo dne 29. julija 1943
Štiri dolga leta je že minulo,
odkar Tebe predragi ni več med živimi,
nam vsem težko je pri srcu,
ker bil si nam nadvse ljub in drag.
V tihem grobu tam počivaš in večno, smrtno spanje spiš, ne mile prošnje, ne solze,
Te s lega sna več ne zbude.
Ni ure ne dneva, da bi ne bil v naših mislih, zaman Te iščejo naše oči, zaman Te pričakujemo, a duh Tvoj bo ostal živ v naših srcih dokler se zopet ne snidemo nad zvezdamil
Žalujoča ostala:
ANN NOVASEL, sestra JOHN GALIČ, oče
Cleveland, Ohio, dne 29. julija 1947.
iti. Preveliko družino ima, težko se preživlja. Pa tudi grad bi jo trdo prijel, ker mu je ušla.
“Oh, ko bi imela vsaj še očeta !” se je spomnila in tiho razjokala. “Sam večni Bog vedi, kje so in kako, če pač še živijo . . .?”
XXV.
šumbrežan je doma čakal valpta in je bil ves divji, ko mu je ta povedal, da se je pa Medvedjeku spet moral umek-niti. Spomnil se je Primoža. Ha, tudi ta je kriv zdrahe, ki se vanjo grad mota! Spodil bi ga z domačije in na grad vzel za hlapca, pa kaj, saj bi s tem udaril najbolj samega sebe, ker od hiše ne bi dobil davščin in desetine. Preseli pa ga lahko na domačijo, ki ji je umrl tlačan brez otrok in ki ni kaj pridovna.
“Pojdi, če se ne bojiš tudi Primoža,” je potlej ukazal valptu, “izpusti ga in precej preseli na Lukeževo!”
“Kaj pa Primoževo?”
“Tja mi dobodi drugega, kogar hočeš in odkoder hočeš! In brez pomude!"
Primož je od obupa omedleval, ko mu je valpet pravil, kaj bo.
“Jejhata, kako z domačije? Zakaj?” je jadikoval. “Rodil sem se na njej, moji otroci tudi; vos naš rod, od kar se pomniti da, je trpel z njo . „!, Nak in nak — nočem, kleče in s povzdignjenim) rghfthn bom prosil, preklical bo.”
“Tiho bodi, Primož, zaupaj meni, graščak te še poslušal ne bo!” ga je miril. “Ob tlaki in desetini, le molči, povsod bom zamažil, bolje se ti bo godilo kakor dosihmal.
Obupani tlačan je poniglavil domov, da bi se pripravil za selitev, valpet pa je poklical grajskega biriča, črnikastega godrnjavega in že starikavega
“Da; vsi to vedo, vsem se smili,” mu. je hlapec .pritegnil.
“Vzemi jo, Marko, če te mara, ne bo ti sile.” Hlapec se je zagledal predse in molčal.
"Ali ti ni na oko, ka-li?”
“O, je! Samo ne na roko. Kdo pa sem, kaj pa imam? Mar naj živim z njo kar na rokah?”
“Ne, ne, na Primoževo va ju dam,” mu je naposled dopovedal.
Lenki je bilo hudo pod oče-tno streho. Vsi so jo ugledali zaradi nesreče, ki ji jo je nakopal divji valpet: tako se ni dosti branila grajskega Mar-tako.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-UUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
P. 0. John Petrindc
ki je dal svoje mlado življenje za domovino dne 30. julija 1945.
Dve leti že počivaš v hladnem grrobii, ljubi sin in brat,
Zdaj bivaš vrh višave kjer ni trpljenja zate več.
Do smrti zvest bil si domovini,
Ljubi sin in brat naš mili, mi ne bomo pozabili, da skupaj enkrat se združili.
Žalujoči ostali:
JOHN in JENNIE, starši: JENNIE. MARY. STELLA, JULIA, SOPHIE, DOROTHY, sestre.
Cleveland. O. 30. julija 1947.
ka, še Bog, da jo mara “Lep ni, dober pa je, dober,” so ju obirali, ko sta se jemala.
“Po hudičje črno lice ima, po medvedje brunda in mom-
Marka.
“Lenka pa lehko do komolca zahvali Boga; glejte, domačijo ima in moža.
“In valpet da jima je poma-1 gal? O, zdaj vem: svet se bo podrl ali pa bo vojska, preveliki čudeži so se začeli goditi.”
“Valpet se je res čisto spremenil. Primož ga kar prehvaliti ne more.”
“Da se le ne bi spet sprevrgel!”
Primožu je vendar bilo strašno hudo. Na Lukeževo je že prenesel vso beračijo po-hišja, sam pa še ni šel izpod strehe. Po prazni koči se je prestopal iz kota v kot in skrival oči, polne otožnih solza.
“Ali se boš umeknil kaj kmalu?” sta v gnezdo tiščala Marko in Lenka.
“Bom, saj bom,” je kimal in gledal proč, ni se mogel ločiti. Ljubezen, zrasla vsa s delom, s strudom in spominom, ga je držala za noge in roke.
(Dalje prihodnjič) -------o-------
DELIKATESNA TRGOVINA NAPRODAJ
Lake Shore Blvd. in 185. St. Jako živahna okolica, lepi dohodki. Samo $65 najemnine. Lastnik prodaja samo radi bolezni. Vsa nova električna oprema in za okrog $8,000 zaloge. Vredno nad $30,000. Žrtvujem kupcu z gotovino za $17,000. Pokličite MA 0034.	_____________
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
C-7fe~WeH|tvj4oe.
Našim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi ’za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
Pozor gospodarji hiš!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim ■Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose 0033
G Ar field 2434
6115 LOR Am AVE.
Kadar pokličete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZICH
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kanovega
ANGLESK0-SL0 VENSKEGA BERILA
■ENGLI8H-8LOV1NI READER”
kateremu je znižana cena C O flfl
stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
WHW11	lil...
*	......... 4
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unljaka tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
8117 St Clair Ara.	HEndenoa 0628
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali
ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 1146 E. 61st St.
—■ ■■	' ■■ ........
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY 4 PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnik.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI PRILJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA, SINA IN BRATA
Henry A. Rogel
FIREMAN 1/C
ki je dal svoje mlado življenje za domovino dne 30. julija 1945.
Mesec julij je zopet tukaj;, poletje nam razpenja svoj kras, mi pa le ne moremo pozabiti, ker je najhhjši mesec za nas.
Hladno te morje že leti dve krije, v tihi globini pokojno zdaj spiš, solnce poletno po morju zdaj sije, v duhu pa vedno med nami živiš.
O kruta vojna, kaj si nam storila, kako neusmiljen je tvoj meč, da si nam očeta, sina in brata umorila, da nazaj ga ne bo nikoli več.
Samo eno nas tolaži, da se enkrat vidimo nad zvezdami. Žalujoči ostali:
STELLA ROGEL, soproga;
RICHARD, sin; HENRIETTA, hčerka:
JOHN in MARY ROGEL starši;
JOHN JR. brat; MARY, ROSE in Mn J JE. sestre.
Cleveland, O. 30. jul. 1947.