Izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga elani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno.
Leto izhajanja: XVIII
St. 3
glasilo delavcev tosame
Pred nami so volitve
Y predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih, ki so potekali v teh dneh so naj večje breme nosile krajevne konference SZDL in osnovne organizacije sindikata. Na sejah predsedstva krajevne konference SZDL in izvršnih odborov osnovnih oragnizaoij sindikata prvih sejah temeljnih kandidacijskih konferenc so bili iz vrst evidentiranih Predlagani najustreznejši kandidati za delegate v posamezne delegacije, Pač glede na njihove sposobnosti in tudi interese.
Pri tem smo v vseh okojjih še Posebej pazili, da dosežemo izboljšanje strukture (ženske, 'mladi, neposredni proizvajalci, kmetje, člani ZK).
Y'Se temeljne samoupravne skup-nosti morajo razčistiti tudi vpraša-nje> kako oblikovati kandidatne li-
ste. Navedemo naj samo nekaj argumentov za odprte in nekaj za zaprte kandidatne liste.
Ce bomo v KS in TOZD imeli odiprte kandidate liste (več kandidatov kot se jih voli), bomo seveda delovnim ljudem in občanom dali večje možnosti odločanja in opredeljevanja, na drugi strani pa bomo imeli nekoliko več težav pri sami izvedbi volitev.
Z odprtimi listami večkrat prihaja do težav pri sestavi ustrezne strukture, ki je ob zaprti listi v večini primerov Ustreznejša. V primerih zaprte liste je demokratičnost volilnega postopka sicer nekoliko majnjša, vendar je lažje zagotoviti ustrezno strukturo v sestavi samoupravnih organov oziroma delegacij.
VOLITVE 82
11. marca vsi na volitve
VOLILI BOMO NA NASLEDNJIH VOLIŠČIH:
Volišče I — (TOZD Saniteta) — obratna pisarna mikalnice Volišče II — (TOZD Filtri) — obratna pisarna proizvodnje filtrov Volišče III — (DSSS) — sejna soba
VOLIŠČA BODO ODPRTA OD 5.30 DO 17.30 URE
Temeljne kandidacijske konference v DO Tosama
4.	ip 5 februarja 1982 so bile naši delovni organizaciji izvedene .^meljne kandidacijske konference n sicer ločeno za TOZD Saniteta, Uja^-Eiltri iin dsss.
Na vseh izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata so obravnavali predlog Poslovnika o delu temeljne kandidaoijiske konference, katerega so konference tudi sprejele
na samih sejah.
Podana so bila poročila o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve. S pripravami na volitve so 10 pričeli v mesecu maju 1981, ko so le-ti imenovali za izvajanje operativnih nalog, ka so vezane na volitve, koordinacijski odbor. Sočasno so potekale priprave na volitve v skupščinske organe, kot tudi v samoupravne organe TOZD-ov in samoupravne organe na ravni DO.
Predloge možnih kandidatov za posamezna delegiranja so vedno obravnavali na sejah IO, predpisana statistična poročila pa so bila posredovana Občinski komisiji za volitve.
Na vseh temeljnih kandidacijskih konferencah so Obravnavali predlagane kandidatne liste, pregledovali spremembe, ki so bile predlagane na zborih delovnih ljudi in jih tudi upoštevali v končni obliki kandidatne liste.
Temeljne kandidacijske konference so pri TOZD Saniteta in DSSS sprejele odprto kandidatno listo za vse samoupravne organe in delegacije, pri TOZD Filtri pa je lista zaprta zaradi premajhnega števila evidentiranih kandidatov pri temeljni delegaciji zbora združenega dela, pri odboru samoupravne delavske kontrole, delavskemu svetu TOZD Filtri in odboru samoupravne delavske kontrole TOZD Filtri.
Obravnavali so tudi evidentirane kandidate za nosilce delegatskih funkcij na ravni Občine, republike in federacije, kateri so delavdi naše delovne organizacije. Vse kandidacijske konference so tem kandidatom izrekle podporo pri kandidaturi.
V naši delavni organizaciji je potrebno določiti delegata, ki se bo udležil 1. seje občinske kandidacijske konference. Na vseh treh konferencah so za delegata soglasno imenovali tov. Ogorevc Ivanko.
Za izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc v naši delovni organizaciji je bil imenovan tov. Karel Kušar, ki je prisotne seznanil s trenutnim gospodarskim stanjem v občini Domžale. Med drugim je povda-
ril, da bo potrebno tudi v letošnjem letu na ravni občine pomagati vsem tistim delovnim organizacijam, ki izvažajo z nizkim pokritjem ali celo brez. Tudi solidarnost in dogovar-
janje med delovnimi organizacijami bosta imeli veliko vlogo v gospodarjenju v tem letu, saj mora proizvodnja teči (kljub vsem težavam.
S.	Rode
GOSPODARJENJE V LETU
TOZD Saniteta
PROIZVODNJA:
Vrednost dosežene proizvodnje za prodajo v letu 1981 je znašala 1.096..831.981 din, kar je za 9 % manj kot je bilo predvideno z gospodarskim načrtom. Plana proizvodnje nismo dosegli v nobenem oddelku. Največji zaostanek smo zabeležili v oddelku otroške konfekcije za 20 %, v sanitetni konfekciji 12 %, v tkalnici ovojev 5 % in v mikalnicd 2 ,0/o. Podlobni rezultati so tudi v oddelkih, (ki proizvajajo polizdelke, saj je pomanjkljivosti in težave poslovanja tam najprej izražajo.
Med vzroke, da postavljenih ciljev nismo dosegli štejemo v prvi vrsti nezadostno in neredno preskrbo oddelkov z reprodukcijskim materialom iz domačega kot tudi tujega tržišča. Največje težave smo imeli pri 'Oskrbi:
—	na domačem tržišču z bombažno in stanično prejo ter lahkimi papirji;
—	zaradi uvoznih omejitev nismo dosegli planskega uvoza bombaža, celuloze, micropor in drugih obližev ter gypsona tkanine;
Poleg tega so na zmanjšanje proizvodnje vplivali tudi sledeči dejavniki :
—	manjše dobave surovih tkanin od kooperanta TT Senožeče
—	zastoji v proizvodnji zaradi okvar ključnih strojev in naprav so povzročili zmanjšanje proizvodnje predvsem v vlalknovinskem Oddelku in ibeditoid;
—	zamenjava uvoženih surovin z domačimi kot, tudi zamenjava standardnih surovin z drugačnimi, je terjala običajno zmanjše-šanje proizvodnje;
Omeniti moramo tudi notranje slabosti v isamii proizvodnji, ki so se izrazile v nedoseganju plana tudi pri tistih izdelkih, kjer so surovine bile na razpolago, v povečani odsotnosti, slabem in nepravočasnem vzdrževanju itd.
Navedene težave so povzročile, da smo proizvedli le 2 % več izdelkov kot leta 1980, produktivnost pa povečali le za 1,6 %. Pri teh rezultatih imajo velik pozitiven vpliv hlačne plenice in izdelki iz vate, kajti večino drugih izdelkov Smo proizvedli manj kot leto poprej.
VARSTVO PRI DELU:
V zvezi z ureditvijo dokumentacije o sredstvih za delo je bilo si-
cer storjenega precej, vendar dokumentacija še ni dokončno urejena.
Lansko leto se je pripetilo 36 nesreč, od tega na delu 22 in na poti 14.
Nadaljevala smo tudi z zdravstvenimi pregledi. Problematično zdravstveno stanje je edino pri posameznikih zaposlenih v tkalnici gaze zaradi oikvare sluha. Nekateri delavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev, zato je potrebno, da se do leteli strožje ukrepa.
V minulem letu je bilo več začetnih požarov. Delavcem, ki so pogasili vse začetne požare se moramo še enkrat zahvaliti za hitre in požrtvovalne intervencije.
INVESTICIJSKA DEJAVNOST:
Kljub visokim zneskom, ki jih namenjamo za odplačila posojil,
smo ‘izvozili za 10 °/o več kot smo planirali in 55 % več kot je znašal izvoz v letu 1980. Od skupnega izvoza je bilo le 10 % blaga izvoženo na klirinško tržišče.
Dosežen izvoz nam omogoča pokrivanje le najnujnejših potreb po uvozu in zahtev za devizno pokrivanje, kljub presežku v zunanjetr-govinslkii menjavi v znesku 1 milijon dolarjev, kar se je zgodilo prvič v dosedanjem poslovanju. Zato bomo morali izvoz še naprej povečevati. Ker pa je na začetku letošnjega lete prišlo do omejitev pri izvozu naših izdelkov, bo potrebno poslovno politik prilagajati in voditi tako, da se bo Čirrtprej z dogovorom določala obveznost do domačega tržišča in tudi obveznost družbe, da nam dodeli potrebna devizna sredstva za to proizvodnjo, preostalo proizvodnjo bo treba še naprej namenjati za izvoz, da bomo pridobili devizna sredstva za surovine, rezervne dele in stroje.
ZAPOSLENI IN OSEBNI DOHODKI
izkoriščenost delovnega časa se je poslabšala zaradi povečane bolniške odsotnosti.
Rast osebniih dohodkov z indeksom 125 je manjša kot želimo. Tudi povprečni mesečni osebni dohodek
združevanje sredstev in sovlaganje, investicijska dejavnost v Tozd ni v celoti zamrla, saj smo za te namene uspeli izdvajati 6,5 miljona din. Največ sredstev smo namenili za nakup ikrižnoprevijalnega stroja, transportne linije v mikalmici in stroja za predelavo odpadkov v mi-kaindci. Med manjšimi investicijami naj omenimo brezoalnični tkalski stroj in povezovalni k kartonov.
Splošne in finančne razmere na investicijskem področju bodo tudi v letu 1982 neugodne, saj moramo tudi to leto vrniti precejšnja izposojena sredstva (cca 40 milijonov), veljale pa bodo tudi razne omejitve.
PROCES MENJAVE:
Največja pozornost je bila v obravnavanem obdobju namenjena iz-volzu. Takoj moramo ugotoviti, da smo zabeležili dobre rezultate, saj
v znesku 8.875, nas uvršča nizko na lestvici tekstilnih OZD. Vzroki za takšno stanje so predvsem v tistih dejavnikih, ki vplivajo na višino dohodka. Med zunanjimi dejavniki, ki zmanjšujejo naš dohodek je predvsem rast cen surovin, med notranjimi pa negospodarno trošenje materialov, nezadostna produktivnost in druge slabosti.
Pripomniti pa se mora, da posamezniki možnosti za povečanje svojega osebnega dohodka ne izkoriščajo dovolj, saj dostikrat ni izkoriščena 5 %-tna stimulacija za prihranek pri stroških in tudi pri preseganju norme ter zmanjšanju zastoj-nih ur so še precejnšje možnosti za večji osebni dohodek posameznika^
FINANČNI REZULTATI: so sledeči:
Glavni vzroki za slabše rezultate
— nenehno povečevanje cen repro-
dukcijskim materialom (indeks porabljenih sredstev 134,5) manjša proizvodnja zaradi po-manj kanja materiala povečan iizvoz (izpad dohodka zaradi nižjih cen)
prepočasno prilagajanje prodajnih cen.
Doseženi dohodek nam sicer omogoča normalno poslovanje, vendar pa na nižji ravni. Prav tako bodo razporejena sredstva iz dohodka nominalno večja, realno pa manjša, Razporeditev dohodka in čistega dohodka je opravljena v skladu s pred-Pisi in samoupravnimi dogovori, sklad skupne porabe pa je oblikovan tudi v skladu s plani posameznih ‘družbenopolitičnih organizacij.
Da bi se rezultati v letu 1982 i^boUjšali, bo potrebno poleg družbeno priznanega povečanja cen, povečati tudi proizvodnjo, izdelovati artikle z več vloženega dela in hitreje vpeljevati nove izdelke v naš proizvodni program.
Direktor Tozd Saniteta: Janez Leskovec, dipl.oec.
TOZD Filtri
Proizvodnja:
Vrednost dosežene proizvodnje v Jetu 1981 je v TOZD-u Filtri znašala 94 % od plana postavljenega z Gospodarskim načrtom, s tem da 56 je proizvodnja v zadnjem tro-rnesečju zmanjšala in samo zniževa-ta nivo že doseženih proizvodnih rezultatov.
Vzroki za talko stanje so: Prenehanje oskrbe domačega tržišča s cigaretnimi filtri, razen opravljanja storitev predelave acetatnega kabla za kupce, ki surovino kupujejo sami ali pa združujejo devizna sredstva.
Izvozni posli niso bili realizirani v celoti zaradi kasnih potrditev akreditivov (Turčija) kontinuiteta izvoza na Kitajsko je bila prekinjena, vse ostale številne ponudbe pa niso bile realizirane, niti ni prišlo do dogovorov in po-nudb, ki itri obetale realizacijo. Vsa dodatna proizvodnja je izvršena v planirani višini, vendar ne more nadomestiti osnovne Proizvodnje.
Konec leta so bili izdelani in predani v ekspedit prvi izdelki iz netkanega tekstila, zaradi prepono oblikovanih cen le te niso Potrjene, izdelki pa niso prodani in ta proizvodnja ni vplivala na 'višino realizacije.
Povezovanje s kupci:
i,Povezovanje v reprodukcijskece-ote,^ kot jih predpisuje Zakon o ruzenem delu, ni zaživelo zaradi Piranj proizvajalcev in potrošni-, v v republiške meje. Tudi pri do-kVifh Poizkusih je bilo jasno, da čJUb sklenjenim Samoupravnim Porazumom ni možno ali pa je ote-
žkočeno medrepubliško prenašanje deviznih sredstev.
Zamenjava uvoženih surovin z domačimi v kratkem roku ni v celoti mogoča, ker ni ustreznih nadomestnih surovin v dovolj velikih količinah.
V proizvodnji je nujno opraviti sledeče, če želimo zadržati nivo proizvodnje:
—	Dvigniti kvaliteto izvoženih filtrov in
—	zaostriti odgovornost za kvaliteto dela vseh v proizvodnji
—	obstoječe izdelke čimprej redno vpeljati v prodajo, tržišču pa ponuditi izdelke, ki so v planu, niso pa tehnološko obdelani za proizvodnjo, pri tem je potrebno angažirati vse ‘Strokovne delavce v proizvodnji in ostalih sektorjih.
Produktivnost:
izdelave in pomožnega materiala.
Ugotavljamo, da je normirani °/o odpadkov nižji od planskih predvidevanj, s tem da je bilo 21.000 kg odpadkov v začetku leta odproda-nih, vsi ostali pa predelani v mikai-nici.
Gospodarna poraba materialov je ‘bila postavljena s stabilizacijskim programom, kot prednostna naloga zato tudi rezultati niso izostali.
Nabava:
Značilna je konjuktura papirjev embalaže in stani če vine, ter zahteve za devizno pokrivanje pri lepilih. Rast nabavnih cen preko planskih predvidevanj je precejšno, tako da cene močno vplivajo na rast dohodka.
Uvoz:
Zaradi naštetih vzrokov produktivnost pada, izrazit pad je zlasti povezan z zmanjšano proizvodnjo v zadnjem četrtletju.
Bistveni vzrok pa je tudi v ne-sigumi oskrbi in stalnem pomanjka-
Uvoz reprodukcijskega materiala v letu 1981, znaša 2.791.070 $ tako, da je uvoz pokrit z izvozom, kar s koeficientom 181,6 %.
Navkljub tako visokemu deležu pokrivanja uvoznih surovin z izvo-
nju ‘materiala, ko zaposleni z dano količino materiala hočejo čim dalj delati, pa se samovoljno Skrajšuje delovni čas.
Določena ležernost in nezainteresiranost je tudi pri preventivnem vzdrževanju ko se nujna dela odlagajo, kar kaže na naš slab odnos do dela.
Določena dela pri predelavi netkanega tekstila se opravlja ročno, z nizko tehnično opremljenostjo, brez ustrezne strojne opreme in tehničnih rešitev, kar je na ravni poizkusne proizvodnje, ni pa sprejemljivo za redno proizvodnjo.
Temu so vzrok nerealizirane investicije na tem področju.
zom, pa so nastopale znane težave oskrbe Skozi vse leto. Prilivi pri izvozu v Turčijo kasnijo, faktor obračanja pri takih poslih je nizek, poslovanje pa zahteva devizna obratna sredstva, obenem pa so omejene kvote uvoza po mesecih, ovirale uvoz surovin.
Finančni rezultati poslovanja:
Vse kvalitetne ‘spremembe poslovanja, nakazane v programih dela vseh, ki soustvarjajo dohodek s takimi rezultati, niso potrjeni, nasprotno, finančni kazalci uspešnosti v grupaciji kažejo, da na tržišču slabše gospodarimo kot podobne delovne organizacije.
Porabljena sredstva:
Izraba delovnega časa:
Celotnih podatkov za višino porabljenih neposrednih stroškov še ni, vendar so indeksi le teh ugodni, saj znaša poraba neproizvodnih stroškov 91,27 % od normiranih.
V tem seštevku so prekoračeni stroški izplačanih osebnih dohodkov
V tem obdobju je za 4,3 % slabše, ob tem je bolniška odsotnost porasla za 1,7 °/o.
Vzrok temu so cesto premeščanje, pa tudi zaostajanje rasti osebnih dohodkov v primerjavi s pretek-
lim letom. Vsi že nakazani problemi za organizainano spremljanje bolniškega staieža bi verjetno znižali indeks odsotnosti 9,2 %, skrb pa predvsem v splošno 'kadrovskemu sektorju.
Odsotnost zaradi nesreč pri delu v letu 1981, so nepomembne, bilo je samo par nesreč na poti na delo in lažjih poškodb.
Osebni dohodki:
Povprečni osebni dohodki za leto 1981 v TOZD znašajo 9090,00 din, kar predstavlja dvig za 25,4 °/o na-pram lanskemu letu.
Razmerje v višini izplačanih osebnih dohodkov znaša 1 : 3,2 ob tem pa ugotavljamo, da so v TOZD
V ZVEZI KOMUNISTOV V DOMŽALAH poteka Široka aktivnost PRED BLIŽNJIMA KONGRESOMA — TAKO REPUBLIŠKIM KOT ZVEZNIM — KI BOSTA V APRILU IN JUNIJU 1982
V pripravah na oba kongresa smo posebej podčrtalli, da bodo v predkongresne aktivnosti pristopili še posebej odgovorno.
Zlasti želijo z 'delovnim pristopom odpravljati 'Slabosti, ki so jih ugotovili z analizo delegatskega sistema ter le-tega vsebinsko krepiti. To bo zagotovo mnogo laže če bodo uresničeni cilji, ki do jih zastavili v pogojih gospodarske stabilizacije.
Tod morajo biti prizadevanja komunistov še posebej intenzivna: zlasti kar zadeva aktivnosti ob zaključnih računih, kakovost proizvodnje, dvigovanje delovne storilnosti, zago-
osebni dohodki nižji od povprečno izplačanih v republiki za 20r3 °/o.
Ocena poslovanja:
Kvalitetnih premikov v osnovni proizvodnji ni bilo, s programi dela in s stabilizacijskimi cilji začrtanih nalog nismo dosegli. Iz stabilizacijskih ciljev je razvidno, da so bile opravljene samo posamezne, ločene delovne faze, ki so neposredno vezane s proizvodnjo v TOZD, brez ostalih sodelavcev.
Povezanih delavnih nalog z več udeleženci v DSSS in TOZD Saniteta, pa nosilci nismo tako organizirali, da bi rešitve učinkovale na večji dohodek kot 'končni cilj.
Cerar Franc, ing.
tavljanje čim boljših rezultatov v izvozu, oskrbljenost domačega tržišča.
9. KONGRES ZKS
Poleg omenjenih konkretnih za-ddlžitev s področja gospodarstva niso v nič manjši meri podčrtane zahteve za doslednejšim nagrajevanjem po delu in boljšim vrednotenjem zlasti proizvodnega dela.
Evidentne so zahteve, da se v večji meri podpro raziskovalni načrti in inovacijska dejavnost. Seveda ob vsem tem ostajajo med aktualnimi nalogami znotraj političnega sistema tudi krepitev obrambne pripravljenosti in družbene samozaščite.
V domžalski Občini so komunisti v preteklem obdobju še posebej močno usmerili svoja prizadevanja na dve področji. Prvo je področje kmetijstva, kjer so /bili v preteklem obdobju že ogroženi bistveni koraki na bolje. V pogojih zaostrenega go-spOdarskega položaja dn ob zahtevah po večjem pridelovanju hrane so v domžalski Občini temu področju posvetili mnogo pozornosti. Dosledneje bodo sprovajali politiko melioracij in drugih oblik združevanja in izboljševanja kmetijske zemlje. Ob tem želijo kmetijska zemlji" šča tudi v obdelavi intenzivirati.
Drugo področje je področje 127 obraževanja. Tu so se komunisti močno zavzeli ter s politično akcijo dosegli boljšo organiziranost osnovnega šolstva. Le-to bo poslej združeno v Skupnost osnovnih šol, ki bo ob enotni politiki smotrneje organizirano tako v materialnem kot strokovno vzgojno-izobraževalnem
smislu.
Večji del teh nalog, ki smo jih omenili, je bilo opredeljenih na programsko volilnih sejah v decembru z delom komunistov v prihodnje pa bodo morale biti te naloge laže in hitreje uresničljive.
Domžalski komunisti v pripravah na republiški in zvezni kongres ZK
Novo vodstvo mladine
1.	februarja je mladinska organizacija TOSAME imela programsko konferenco, na kateri so člani obravnavali poročila verifikacijske komisije, predsednika in blagajnika. Osrednja točka konference pa je bil sprejem programa za leto 1982. Program obsega precej nalog, med njimi tudi:
—	obravnava II. dela gospodarskega načrta dn stabilizacijskega programa (marec)
—	obravnava periodičnega obračuna, evidentiranje kandidatov za udeležbo na MDA (april)
—	udeležba na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, sodelovanje ob sprejemu Titove štafete (maj)
—	čiščenje počitniških kapacitet (junij)
—	obravnava periodičnega obračuna
in gospodarske situacije DO (ju-il'ij)
—	organizacija izleta s kopalnim vlakom (avgust)
—	obisk kraja z zgodovinsko preteklostjo ali tovarne s sorodno tehnologijo (september)
—	organiziranje športnih tekmovanj ob dnevu republike (oktober)
—	zaključek tekmovanj ob dnevu republike, evidentiranje novih članov OO ZSMS Tosama (november)
—	sprejem novih članov v OO ZSMS Tosama ob dnevu JLA (december).
Poleg teh nalog bo organizacija sodelovala v rekreacijski sekciji, izvajale pa se bodo še stalne naloge (tekoče seznanjanje mladincev s problemi poslovanja DO, sodelovanje
z OOZK dn OOZS v Tosami, sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Domžale, udeležba na seminarjih
km '* Pro©ramsfci konferenci je bilo izvaljeno tudi novo vodstvo °0 ZSMS Tosama. V predsedstvo so bili izvoljeni sledeči mladinci: Poznič Marjan, Kromar Nevenka, Urbanija Tonička, Kern Stane, Avbelj Julijana, Breznik Tomaž, Breznik Andrej, Belcijan Bernarda, Moneta Vilma, Kegel Jakob, Orehek Tatjana, Smerkolj Marjana, Osolin
Dušan, Grošelj Rok, Adamič Lidija, Povirk Vinko, Primc Helena, Kerč Janez.
V nadzorni odbor so izvoljeni: Resnik Olga, Bergant Andrej in Kerč Janez. Novi predsednik OO ZSMS Tosama je Poznič Marjan, sekretarka Belcijan Bernarda in blagajničarka Avbelj Julijana.
Im
Občni zbori osnovnih organizacij
V tednu od 15. do 19. februarja so v TOSAMI potekali občni zbori »snovnih organizacij sindikata. Na njih smo pregledali delovanje izvršnih odborov v posameznih OO, delo kulturne komisije, komisije za šport • m rekreacijo in komisije za socialno dejavnost in družbeni standard.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo sicer veliko narejenega v tem mandatnem obdobju vendar je pred na-nri ostalo še nekaj nalog, ki jih bo treba realizirati.
Ena izmed glavnih pripornih članov OO je bila, naj bi OO razpolagale z večjim deležem sredstev iz
članarine, saj sedaj razpolaga le s 35 %, medtem ko 65 % obvezno odvajajo za delo občinskih, republiških in zveznih sindikalnih organov. Vse OO so tudi izvolile nove izvršne in nadzorne odbore, delegate za občinski sindikalni svet ter skupnega delegata za predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, za katerega je bila izvaljena tov. Metka Jeretina.
Ker je bilo gradivo za občne zbore objavljeno že v Tosaminem Biltenu št. 3, objavljamo v »TOSAMI« samo člane novoizvoljenih izvršnih odborov dn vam predstavljamo predsednike le-teh.
IO Saniteta I.:
L Cerar Angelca
2.	Cvetkovič Stanka
3.	Grošelj Angelca “*• Jančik Tončka 5- Jurak Zlatka
o-	Klopčič Nada T Kosmač Albina
o.	Kveder Nika
9.	Lajevic Darka 16. Lukane Tončka il- Pavlič Dragi
12.	Merkužič Marjan
13.	Rojc Dragi
Nadzorni odbor:
1-	Kosmatin h
2-	Urbanija Ir 3. Zupan Raft
IO Tkalnice:
P Andrejlka Andrej
2-	Brenčič Marija
3-	Drčar Marta *• Kuhar Danica
3- Markovič Milena b- Ogorevc Ivanka
7.	Oražem Marjan
8.	Peterka Ani
9.	Svetlin Marjan
10.	Urbanija Tončka
11.	Zemljarič Rezka
Nadzorni odbor:
1.	Anzi Friderlik
2.	Crv Ivanka
3.	Vrenjak Mimi
IO Saniteta II.:
1.	Burja Dragi
2.	Cerar Franc
3.	Černelič Jloži
4.	Dimič Peter
5.	Križman Brigjita
6.	Kveder Poldka
7.	Kerč Helena
8.	Merkužič Stane
9.	Muhič Rozi
10.	Pavli Ivi
11.	Planinc Marija
12.	Prenar Jože
13.	Rade Zinka
14.	Sever Tanja
15.	Žebovec Olga
Nadzorni odbor:
1.	Merkužič Stane
2.	Murdč Rozi
3.	Sever Tanja
IO Filtri:
1.	Grošelj Majda
2.	Marinšek Marija
3.	Merkužič Cveta
SINDIKALNE VESTI
4.	Ocvirk Tončlka
5.	Pavlič Zofka
6.	Tič Jože
7.	Verbič Marinka
8.	Volmajer Marinka
9.	Zupančič Miran
Nadzorni odbor:
1.	Andrejka Miha
2.	Požar Anton
3.	Tomažič Stane
IO DSSS:
1.	Avbelj Julijana
2.	Bizilj Franc
3.	Domitrovtič Vanda
4.	Drolc Janez
5.	Hafner Marjan
6.	Hribar Joži
7.	Jeretina Metka
8.	Lubindč Marjana
9. Mohar Helena
10.	Grujič Peter
11.	Peterka Tanča
12.	Svetlin Janez
13.	Štempelj Danica
14.	Štrukelj Marjan
15.	Urbanija Martina
Nadzorni odbor:
1.	Merlin Danica
2.	Poznič Marjan
3.	Vodlan Vida
Predsednica KOOS
1.	Na skupni seji IO OOZS so člani razpravljali o predlaganem samoupravnem sporazumu RTC Ve-liKa Pianina. Sami delegati imajo do njega odklonilno stališče, vendar so mnenja, naj strokovna služba pripravi izvleček iz SS, ki naj bi se posredoval 'na zbore delovnih ljudi da bi se sami delavci odločili za pristop k njemu ali ne.
2.	Delegata IO so na sejo prenesli vprašanja iz svojih sredin in sicer:
—	kako se bo letos praznoval dan
žena
—	ali bo regres za letni dopust.
Na oba vprašanja je za enkrat
še prekmalu dati odgovor, ker morajo ibiti 'preje razporejena sredstva v sklad skupne porabe, takrat pa se bo točno videlo, .kolikšna sredstva bodo namenjena za dan žena in regres za letni dopust.
3.	Za letošnje leto se predvideva nakup dveh stanovanj v Bohinjski Bistrici. Pojavlja pa se problem, ker verjetno ne bo dovolj sredstev na skladu skupne porabe, da bi se financirali iz njega, možno je sicer, da se del sredstev odvede iiz postavnega sklada, zato naj člani IO OOZS v svojih sredinah organizirajo razprave o zainteresiranosti delavcev za nove počitniške kapacitete v Bohinjski Bistrici.
4.	Na delavskem svetu TOZD Saniteta je bil sprejet sklep, naj se reklamirane apoteke od dobavitelja Kiličkove razdelijo delavem. Sedaj
5.	'in 6. februarja je potekala konferenca Zveze Sindikatov Slovenije, ki je bila posvečena vlogi in nalogam sindikata pri 'Uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti.
Med drugim je bilo na konferenci povdarjeno, da naj bi bil sindikat vodilni pobudnik za odpravljanje problemov s področja gospodarjenja in upravljanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja 'in pri krepitvi socialne varnosti na podlagi dela in rezultatov dela. To bi pripeljalo do zaupanja in s tem veliko pripomoglo k urejanju medsebojnih odnosov in solidarnosti.
Delavci zahtevajo od sindikalnih organizacij predvsem skrb za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer in pogojev. Zaradi tega naj bi bil sindikat ''tisti, 'ki bi prenašal interese delavcev do ustreznih organov, s čimer bi bila zagotovljena povezanost ekonomske din socialne politike. 'Potrebno se bo tudi zavze-
delavoi sprašujejo, kdaj se bodo razdelile. Direktor TOZD Saniteta, tov. Leskovec je povedal, da so apoteke pri dobavitelju, kamor so bile vrnjene Ob reklamacijli, kdaj pa se bodo razdelile še ni jasno, ker jih mora dobavitelj najprej vrniti.
5.	V program dela sindikalnih organizacij naj bi se za naprej vnesel tudi sindikalni piknik. To pa predvsem zato, da bi se delavci naše DO med seboj spoznali, ker »o prišli tudi novi delavci, ki jih večina ne pozna.
6.	Obravnavana je bila tudi delovna disciplina, to pa predvsem v oziru na prihod lin odhod z dela. S tem v zvezi so strokovne službe pripravile seznam zamudnikov zadnje polovice leta, ližkaterega je razvidno, da je največ zamudnikov iz komercialnega in tehnično razvojnega sektorja. Predlaga se, naj bi se stalne zamudnike predalo v obravnavo disciplinski komisiji.
Veliko ipa je tudi predčasnih odhodov z dela, kar se Vidi predvsem pred 14.00 uro, ko pri vratarju čaka veliko delavcev, da se odprejo vrata. Člani IO naj v svojih sredinah apelirajo na delavce, naj bi se delovna mesta ne zapuščala pred 14' uro.
7.	V tednu od 15. do 19. februarja so v naši iDO potekali občni zbori OO, na katerih je bilo tudi izvoljene novo vodstvo sindikata.
R. S.
mati za večjo produktivnost in gospodarnost, s tem pa neposredno tudi za večji dohodek, kar pa ne bo mogoče brez trdne povezanosti z delavskimi množicami.
Do sedaj je bil dosežen velik napredek na področju zdravstvenega varstva, izobnaževamja in izgradnje stanovanj delavcem, vendar ostaja še veliko vprašanj, kd jih bo potrebno čim preje rešiti. Tako se pojavljajo zahteve po krajši delovni dobi, kot obliki hitrejšega zaposlovanja mladih, vendar je sindikat mnenja, da to ni razlog za skrajševanje delovne dobe.
Na 3. konferenci pa je bila sprejeta tudi dopolnitev statutarnega sklepa Zveze sindikatov Slovenije. Ena izmed glavnih novosti je dveletni imandat predsednikov in podpredsednikov občinskih sindikalnih svetov, predsednikov medobčinskih svetov ter predsednikov republiških odborov sindikata.
S. Rode
Odmevi na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije
Komu prvi
pomladanski cvet
Komu prvi pomladanski cvet, ce ne tebi,
delavka, žena, mama.
® svojim delom pripomogle ste, da mladost je naša srečna, razigrana.
Skupaj z možmi ste borile se, ustvarile nam svoboden dom, zato danes vam hvaležni smo m za vaš praznik cvet vam Poklanjamo.
Franci
mame, radi vas imamo
Mioji imami je ime Marija. Je zelo skrbna mami. Pere. lika, pospravila, kuha in skrlbi, 'da se dobro počutimo pri nais doma. Večkrat ji Pomagam pri delu.
Marije
Rada imam našo mamico, čeprav noe včasih okrega. Žalostna je, kadar je ne ubogam. Kadar je zidra-flm, se kmalu pomiri. Lepo je takrat, kadar je vesefla.
Darja
.Moja mamica je pridna. Ker je večkrat utrujena, ji pri delu tudi Pomagam. Namesto nje grem v trgovino, pospravim sobe in pomijem Posodo. Kadar grem v šolo, mi na-roca, da moram bilti pridna.
Natalija
Le kdo nima rad svoje mame? r32 jo imam rada, ker dobro kuha. Kadar ima kdo v družini praznik, le pri mas še posebno veselo. Mami Pece same dobrote.
Helena
• Mami imam rad in tudi ona me rada. Kadar imam rojstni dan, "ji kupi veliko čokolado, in tudi poljubu. ime.
Boris
Moja mami j,e zelo skrbna. Vedno Poskrbi, da nisem lačen. Kadar pri-, era domov, me na mizi vedno ča-. , kaj dobrega JUtrio ime cesti.
za pod zob. Vsako opozarja, naj pazim na
Nenad
Kako so ubogi otroci brez mame! tef- r sem Mabe volje, ali me kaj , me nihče druge ne zna poto-znti^ kot mama. Želim ji, da bi ^ se dolgo zdrava.
Karmen
mami je lepa. Ne hodivsluž-nas Vel'i'ko pospravlja. Lepo skrbi za
Sonja
n„ ?.ai .bi bilo na svetu, če mamic . hi bilo? Kdo bi kuhal, pral, likal opravil še nešteto drugih del?
Občudujem mojo mamico, ki iz dneva v dan opravlja gospodinjska dela.
Matej
Mami, rad te imam, ker Skrbiš zame. Rad te imam, ker mi pomagaš, pri učenju. Rad te imam, ker si mama ena sama.
Boris
Mamo imam najrajši na svetu. Moja imami zna narediti najboljše orehove štruklje pa tudi odlične krofe naredi in še marsikaj drugega. Kadar je vesela, jo imam še posebno rad.
Rok
Moja mami zelo skrbi, da nisem lačen. Že zvečer pripravi kosilo, drugi dan pa ga pogreje. Skrbna je naša mami.
Herman
Jaz sem mamina pomočnica. Kadar ne zmore vsega dela, ji pomagam. Z mano je ljubezniva. O marsičem se pogovoriva.
Darja
Moji mamici je ime Vida. Dela v Tosami. Včasih ima veliko dela, zato mora delati še zvečer. Zjutraj kmalu vstane. Z denarjem, ki ga zasluži, mi kupi, kar potrebujem. Rada jo imam.
Mateja
Kadar ubogam mamico, je vse v redu. Kadar ji nagajam, ,pa zna tudi obračunati z mano. Za njen praznik ji že pripravljam darilo. Najraje hodim z njo po trgovinah.
Suzana
Moja mamica je najboljša na svetu. Ime ji je Ljudmila. Po poklicu je trgovka. Ima veliko rož. Ka-da jih neguje, ji pomagam.
Lidilja
Moji mamici je ime Marija. Kadar grem v šolo, mi zmeraj pomaha skozi lokno. Če sem bolna, lepo skrbi zame. Kuha mi čaje, me boža. Vesela sem, ker imam skrbno mamico.
Mojca
Kadar mi mamica obljubi, da mi bo kupila kako stvar, tokrat se mi zdi najboljša -mamica na svetu. Vesela sem, kadar -mi pomaga pri glasbenih nalogah. Skrbna je moja mamica.
Barb(ara
Mami je vesela, -kadar sem priden, Če sem pa poreden, me tudi nabije. Kadar mi kaj kupi, sem zelo vesel.
Roman
Mamico ubogam na besedo. Kadar sem zunaj in se igram, me mamica pokliče in grem takoj v hišo. Rad jo imam, -ker skrbi zame.
Ale|š
Moja -mami je zelo skrbna in vse naredi za nas. Zdaj zelo trpi, saj je mlajši brat Primož že več kot tri mesece v bolnici. Potrudimo se, da je ne žalostimo in jo ubogamo na prvo besedo.
Marjan
Pridna je moja imamica. Zmeraj ko pride domov, že hiti delat. Z bratom in očkom ji pomagamo, a je še zmeraj največ dela zanjo. Včasih ji prigovarjam, na vendar neha delati in naj rajši počiva. Nasmeji se, ko ji rečem, da čei bo teko vztrajno brisala prah, bo zdrgnila vse pohištvo.
Dejan
Prijazna in dobra je moja mamica. Zelo me ima rada. Le preveč jo skrbi, kako mi gre učenje od rok. Pogosto hodi v šolo spraševat za brata in zame. Osrečim jo z dobro oceno ali pohvalo.
Maja
Kot čebela je delavna moja mami. Da ji nekoliko povrnem ljubeznivost, ji pomagam, postorim vse, kar mi reče. Najbolj jo imam rad tokrat, če me pusta 'h košarki. Zeli pa, da prej naredim vse poitrebno za šolo.
Franci
Da jo boste laže spoznali, vam povem, da je moji mamici ime Marija, Dela v Tosaimi. Zelo je skrbna, pridna in dobra. Včasih je tudi malo -huda name in na brata, če je ne ubogava. Kadar jlo razjeziva, nama je kasneje žal. Tudi pri domačih nalogah mi pomaga. Zelo jo imam rada.
Mojca
Če ima še toliko dela, ima moja mamica zmeraj čas zame. Kadar vidi, da se mi kakšna -snov zatika, prisede in mi vse skuša razložiti. Veliko se ukvarja z menoj, jaz pa ji tudi skušam narediti veselje in ji pomagam pri delu.
Simona
ČE BI BIL JAZ MAMA
—	bi rad kuhal, brisal prah, pospravljal sobe, pekel razna peciva, klepetal s sosedami in jih obiskoval ter skupaj z njimi pil kavico,
—	ne bi pa hotel pomivata posode, Čistiti stopnišča, drgniti stopnic pa tudi prepiral se ne bi s sosedami.
Tomaž
—	hodila bi v službo, pridno pometala stanovanje, veliko bi pletla in kvaSkaila.
—	ne bi pa pospravljala, izognila bi se pomivanju posode in ne bi raad hodila preveč pogosto v šolo spraševat za otroke.
Nevenka
—	zelo rada bi negovala majhne otroke, zanje šivala. Veliko bi bila rada prosta, da bi imela čas za poslušanje glasbe.
—	ne bi tepla otrok, nesrečna bi bila, če bi morala pogosto uporabljati sesalec za prah pa tudi ■postelje bi kar pustila nepostla-ne.
Darja
—	rad bi hodil nakupovat, kuhal bi tudi in brisal posodo.
—	ne bi pa brisal prahu, pomival tal, vstajal zelo zgodaj.
Simon
—	najraje bi vzgajal otroke. Se čisto majčkenim bi kupovala in šivala oblekice in igračke, pletla bi jim tudi vedno kaj novega. Največ časa pa bi porabila za opremljanje stanovanja, zlasti otroške sobe, ki mora biti živahna in polna igrač. Otroke bi tudi učila Igrati na klavir.
—	najbolj zoprno delo bi mi bilo parni vanj e posode, brrnr ..
Katarina
—	rada bi imela dovolj časa za pisanje, risanje, gledanje televizije pozno v noč, povsod po hiši bi vsak večer prižigala luči, pa tudi pomivala, kuhala in čistila bi stanovanje.
—	ne bi pa želela vstajati zgodaj, ne bi hotela zvečer zgodaj spat, pa tudi čevljev ne bi čistila.
Vesna
Otroci OS Josip Broz-Tito Domžale
Naše delavke ob 8. marcu
Dan se je nagibal v pozno popoldne. Zadnji sončni žarki so se dotikali triglavskih vrhov. Nestrpno sem se oziral na uro, ker me je mučila skrb za mojega sinka, ki ga ni bilo med gručo razigranih otrok na dvorišču in tudi moj klic ga ni prizval.
Končno je pozvonilo. Na pragu je stal moj sin, s polnim naročjem lepih, sivih mačic.
Srečne očke so zrle vame in drobne, premražene ročise so mi pomolile šopek rekoč — mamica za tvoj praznik.
Po licih so se mi udrle solze sreče in ganjenosti.
Tudi naslednja leta sem vsakič prejela tak šopek, pa naj so mačice kukale še izpod snežne odeje ali jih je močil mrzel spomladanski dež.
Pozornost, ki mi je vedno najdragocenejša in najbolj zaželjena, ker vem, da je iskrena.
tudi vse. Mislim, da pri praznovanju nekatere ženske pretiravajo, saj mislijo, da je to dan, ko se je treba napiti.
V delovni organizaciji, kot vem, ženske raje vzamejo bon, čeprav bi bilo dosti lepše, če bi organizirali ogled 'kakšne predstave. To bi bil res praznik, če bi se ženska lepo oblekla in šla na predstavo, namenjeno njej. Vendar ni časa za take stvari, ženska je prezaposlena in si ne zna vzeti časa.
Včasih smo 8. marec obeležili malo bolj slavnostno, pa ne s pijačo! Spominjam se, ko so nam še pred leti moški prinesli kako pomarančo ati pa sendvič in nagelj 7 ček. Se drobno voščilo in takoj si začutil, da res praznuješ.
BISERKA RODE, pakiranje sterilnih izdelkov
Za 8. marec danes mnoge delovne žene ne vedo. Delamo kot vsak drugi dan, tako v tovarni, kot doma. V nekaterih delovnih organizacijah dajo ženskam prosti dan, celo pogostijo jih. Pri nas dobimo bon, za katerega se res ne dobi veliko, pa vendar nam nekaj pomeni. Večkrat je bilo Slišati, da bi namesto tega raje šle na kakšno predstavo. Toda
ženske, mislim, da ne hi bile za to. Ni časa, Vsaka raje vidi, da dobi tisti bon, čeprav je vse sila formalno. Dobiš bon, podpišeš in greš, brez ceremonij. Lahko bi res bilo malo bolj (slavnostno, drugače je pa tako, kot je, kar v redu. Delavke smo v glavnem z bonom zadovoljne.
MILIC Ivanka, pakiranje hlačk
Jaz 8. marca nikoli ne praznujem. Tako smo se zmenili doma. Le vnučki mi prinesejo šopek. To je pa
PAVLIC ZOFKA, filtri
Mislim, da danes ni mnogo drugače, kot včasih, kar se tiče praznovanja 8. marca. Ženske smo in še delamo na ta dan kot na vsak drug dan.
V	tovarni smo delavke z bonom kar zadovoljne. Bolje je to, kot kakšna druga oblika, na primer organ,iziranje ogleda kake prireditve. Mislim, da ženske ne bi bile s tem zadovoljne, vsaj večina ne. Rade si ogledamo nastop otrok v jedilnici, za ogled kake prireditve v popoldanskem ali večernem času pa že ni več interesa.
V	oddelku moram pohvaliti naše fante, ki nikoli ne pozabijo na nas. Vedno nas čaka šopek, tudi čestitajo nam. Drugače pa praznujemo kar delavno.
BURJA JULKA, ekspedit
Za nekatere ženske je praznik velikega pomena, spet druge pa ga sploh ne poznajo. Mislim, da hi bilo zelo lepo, če bi namesto bonov ženske dobile vstopnico za gledališče, vendar kaj, ko se vse izgovarjamo, da nimamo časa. Tako raje vzamemo bon, ki pa tudi kar prav pride.
Jaz 8. marca ne proslavljam, vem pa zanj, saj se me vedno spomnijo tako sodelavci, 'ki so se do
sedaj vedno izkazali, doma pa me Presenetijo moji štirje otroci z drobnim šopkom ali kako pesmico.
ZAVBI MARIJA, mikalnica
Od kar sem bolna, 8. marca ne Praznujem. Kam naj pa grem, ko ne smem ne jesti, ne piti. Drugače Pa se me doma otroci vedno spomnijo.
Tudi v mikalnici je vsako leto navada, da nam pride čestitat mojster, zraven pa še en delavec. Tudi cvetje ponavadi dobimo, tako da Praznik le ne gre čisto mimo nas.
Bon 'kar rada sprejmem, čeprav
zanj ne dobi ne vem kaj. Fora-bim pa ga za nakup talke stvari, ki nii ostane za spomin.
KOPRIVNIKAR ROZKA — pri-
Pravjalnlca — čistilka blaga
Doma se vsako leto spomnijo 8. J^arca tako, da me razbremenijo dela. Moram pa povidariti, da se tu-01 med letam ne obnašajo slabše, jih lahko pohvalim. Upam, da se zaradi tega ne bodo pokvarili.
Zenske pa se med letom pre-nnnlo upoštevajo, sicer je res, da so fSstopane v samoupravindh organih r?1- mislim, da ni dovolj. Marsikaj 1 se dalo 'spremeniti za žensko na amem delovnem mestu npr. z bolj-
šimi pogoji dela, z malo več posluha za težave im probleme, ki jih ženske, matere imamo. Precej je tudi takih, ki s težavo opravljajo svoje delo.
Večina žensk je pripravljenih sprejeti ».darilni bon«, čeprav mislim, da bi lahko spremenili tako obliko praznovanja. Prijetno bi bilo kuilturno-zabavno srečanje. Premalo imamo družabnega življenja, saj poznam le svoje vrstnice, medtem ko novih mlajših delavk ne poznam. Res je, da nas je bilo včasih malo manj, vendar bi lahko kljub temu prišli malo Skupaj se spoznali, pogovorili.
GRINTAL JOŽI — avtomatska tkalnica — tkalka
Mož se me spomni s šopkom, otroci iz šole prinesejo čestitke. Lepo je, da se nas v tovarni spomnijo za dan žena, čeprav je med letom tega manj.
Glede bonov .mislim, da bi bilo boljše, če bi za ta denar ob tej priliki dobile darilo za spomin iste vrednosti.
Za zabavo poskrbimo delavke same. Lani smo se prvič dogovorile in se po »šihtu« odpravile v gostilno. Bilo je zabavno, veselo. Zato bi
lahko na ta dan urico ali dve prej končale z delom.
MAREN MARIJA — tkalnica
ovojev — pomočnica tkalke
Tudi med letom mi pomagajo, za dan žena se me spomnijo s šopkom. Sem že stara mama, pazim vnučka, ki da dovolj dela in nam je tudi veliko veselje. Posebno tega praznika ne praznujem, običajno sem doma. Ce imam željo seveda lako kam grem, toda kaj ko pa je povsod vse zasedeno. Je pa tudi tako, če imaš družino nimaš veliko prostega časa. V tovarni je bilo včasih bolj »luštno«. Ce je bila na ta dan organizirana kakšna prireditev smo si jo ženske Skupaj ogledale in obenem praznovale dan žena. Predvsem si želim, da bi v miru praznovale, da bi bilo vsaj tako kot je in ne slabše.
Darilni boni so mi všeč in bi rada, da ostanejo. Za ta denar si kaj kupim, če je potrebno tudi sama dodam kakšen dinar.
Zakaj praznujemo Dan žena?
Vsako leto ob 8. 'marcu tečejo po delovnih organizacijah razprave -okoli praznovanja. Običajno se pogovori sučejo okoli daril, morda v obliki denarja ali pa bonov, kakršno obliko praznovanja že imamo.
Prepričana pa sem, da le maloka-tera »obdarjenka« ve, zakaj pravzaprav praznujemo ta dan. Mnogo je variant o tem. Nekatere ga ime-nujej »materinski dan« in so zelo ogorčene, ker v delovnih organizacijah obdarujejo tudi njihove mlade sodelavke, ki delajo komaj leto ali ali dve. Vendar je to povsem zgre-šenlo -mnenje.
Da bi si razjasnili pojme, maramo poseči daleč v zgodovino in to v čas, ko so šle ženske na delo zunaj hiše; s tem pa se je zastavilo vprašanje o položaju in vlogi ženske v družbi. Organizirali sta se dve bistveni smeri ženskega gibanja: feml-
nistačno in proletarsko.
Feministično gibanje je boj proti moškim, ker naj bd bili po njihovi teoriji oni kivi ženske neenakopravnosti. 'Proletarsko pojmovanje pa je v prepričanju, da je neenakopraven položaj žensk v razredni družbi obvezen prav z obstojem le-te.
Množično žensko gibanje se je pojavilo šele v francoski revoluciji, leta 1789, ko so se formirali ženski klubi in so se ženske vključevale v politični boj in republikansko vojsko. V tem Obdobju se prvič pojavijo tudi ženske Sindikalne organizacije, ikaterih temeljno vodilo je bilo: »Za enako delo enako plačilo!«
Glavna zahteva Obeh gibanj, tako feminističnega, kot proletarskega, pa je bila vodilna pravica žensk. Volilno pravico so pred prvo svetovno vojno dobide ženske samo na Finskem in v Avstriji, v drugih državah pa kasneje.
Zensko gibanje se je razvijalo vzporedno z delavskim razredom. V
S polno delovno dobo odhaja v zasluženi pokoj tov. Minka STAR-BEK.
Kar 34 let je delala v TOSAMI, eno leto pa v Ljubljani pri ^Pletenimi«. Minka se je namreč izučila za pletiljo. Deset det je delala na trliz-mensfcem dedu v pripravljalnici pri previjalnem stroju. Ko so le te preselili, je šla tudi Minka v tkalnico ovojev. Potem je zbolela in sicer je imela kronično obolenje pljuč. Nič več ni smela delati v prahu in prestavljena je bila v konfekcijo. Tam je dolgo časa 'pakirala ovoje in gazo po 100 kom kar je bila zaključna faza pred oddajo v skladišče gotovih izdelkov. Kasneje je bila prestavljena za strojnika k bebi palčkam. Tudi ta stroj so preselili v mikalnico Zaradi svoje bolezni pa Minka ni mogla za njim, ker je v miikolmci preveč prahu.
ustanovnem manifestu X. internacionale je bilo ipovdarjeno vključevanje žensk v revolucionaren boj. Prva mednarodna ženska konferenca je bila leta 1907 v Stuttgartu, ustanovljen je bil mednarodni ženski sekretariat s Klaro Zetkin na čelu. Na drugi konferenci leta 1910 v K6-benhavnu je bila sprejeta resolucija o ženski volilni pravica im 8. marec je bil razglašen za mednarodni dan žena.
Ves ta kronološki pregled delovanja žensk nam pokaže, da praznovanje 8. marca mi le nekaj, kar je samo po sebi umevno. Za to, da smo na ta dan obdarovane, niso zaslužne niti delavke, ki delajo 30 ali več let, niti tiste, ki so se šele zaposlile. Glavno zaslugo nosijo tiste, ki so prve začele razmišljati o neenakopravnosti in krivicah, ki so jih v zgodovini ženske utrpele in so se temu postavile po robu.
S. Rode
Nerada se spominja tistih let. Ker je momaHa ostati v konfekciji in ni bilo zanjo primernega delavnega mesita enakega prejšnjemu, se ji je znižal osebni doibodk, čeprav samoupravni sporazum tega ni dovoljeval.
"Godijo se krivice in želim, da se ne bi več. Zato sem se tudi sama zavzemala za druge, kjer sem le lahko pomagala, saj sem sodelovala v samoupravnih organih, predvsem pa v sindikalni organizaciji.«
Najraje je sodelovala pri sindikatu, čeprav so se tudi tam velikokrat reševale delikatne stvari.
"Ne smemo opustiti obiskovanja bolnikov. Saj jim ni le za denar, čeprav tudi tega takrat 'še bolj manjka ,marveč potrebujejo neko moralno pomoč, sprostitev ob pogovoru in občutek, da niso sami.
Pri tem se moram zahvaliti, da sem lahko hodila ceneje na zdravljenje v toplice, kar mi je pripomoglo, da nisem bila dosti v 'bolniškem staležu. Obenem bi rada izrazila željo mnogih naših .sodelavk. Morda bi se le poiskala možnost, da bi kupili stanovanje ali postavili prikolico v kakšne toplice. Tam bi lahko letovali tudi tisti, ki ne smejo iti na morje. Tudi to stanovanje bi bilo gotovo zasedeno skozi vse leto kot v Kranjski gori. Mnogo je takih, ki si bodo zdravljenje v toplicah čedalje teže privoščili kljub potrebi. Takim bi seveda že pomagalo cenejše stanovanje in kopanje ter počitek v katerihfcdli toplicah.«
Minka izhaja iz številne družine, kjer je bilo deset otrok in je bila najstarejša. Šestnajstletni brat je padel v partizanih, drugi pa so se v skromnih razmerah s trdim delom dokopali do svojih poklicev in služb.
Zadnja štiri leta je delala pri kompresah kot vodja skupine. Tu
je bila najbolj zadovoljna, saj je imela odgovorno in pestro delo. Upa, da so bile tudi sodelavke z njo zadovoljne, saj je skušala svoje naloge vestno izpolnjevati in biti dobra sodelavka.
Rada se bo spominjala sodelavk in vseh, ko bo hodila v naravo, v planine im delala družbo svojim nečakom. Ce bo le zdrava, ji ne bo zmanjkalo pletenja, vezenja, pa tudi lepe knjige ji bodo krajšale čas.
V istem letu — 1947 — sta se v takratni "Vati« zaposliM tov. Ivanka KOVIC in Vida TOMAŽIČ. Obe sta se tudi sedaj upokojili, vendar ima Ivanka precej krajšo delovno dobo in delovno organizacijo je morala zapustiti zaradi težke bolezni.
"Ni lahko biti doma, če si talko bolan. Res imam skrbnega moža, vendar je še zaposlen in še to veliko na terenu, da mi vedno ne more pomagati. V veliko tolžbo in pomoč mi je petletna vnukinja. Vse mi prinese, pomaga in krajša dolge dneve, ko sta tudi sinova od doma.«
Ivanka zaradi svoje bolezni ne more dosti 'delati ali brati, pa tudi daljših sprehodov si ne more privoščiti. Zato je vezana bolj na hišo, le včasih gre -pogledat svojo bolno mamo.
Zaposlila se je v konfekciji, kjer je pafciraal ovoje in prenašala težke košare z izdelki v skladišče. Kmalu je bila premeščena v mikanico k strojem — mikalnikom. Delo pri strojih jo je najbolj veselilo, zato se je rada preselila v tkalnico ovojev. Čeprav je bilo tu delo v treh izmenah, ji nikoli ni bilo pretežko hoditi v službo. Mnogokrat so morale še ponoči "potegniti« kakšno uro. Seveda jih je bilo malo strah, ko so ponoči ob katerikoli uri hodile čez Sumberk. Da so morale delati tudi ob nedeljah sploh ni nič novega za te starejše sodelavke.
Ivanka je bila v tkalnici ovojev dvakrat udarnica.
Ko je 1955. leta rodila drugega sina, je zapustila službo. »Sem mislila, da otroka ne bosta zrasla, če
UPOKOJITVE
ne hom staži pri njima. Res pa je DiLo težko tudi zaradi varstva. Mož ■Je delal v Ljiuibljani, mama pa se Je le težko odpovedala prevozom s »oinji. Začela sva (delati hišo. To so Mii težki časi, le ena plača, (majhna otroka. Ko »mio se vselili, oi bilo Pri hiši ne obleke ne hrane. Nazadnje je še mož zbolel in nismo imeli kaj jesti.
Zato sem se 1969. leta ponovno zaposlila im sicer v miikainioi. Res Je bilo sprva težko, toda vsaj kak dinar je bil več ipri hiši. Dolgo pa se 'nisem veselila. Prekmalu sem zbolela. Talko lepo je bilo delati pri vožkih, s sodelavkami smo bile Prave prijateljice, tata smo se razumele. Moja skupina je bila res Prijetna in smo ise vedno rade družile, še isedaj me kakšna obišče. Od njih sem se ločila, ko sem nekaj časa delala po štiri ure. Toda že takrat sem bila tata utrujena od poti v službo, da tega res ne zmorem več.«
Vida je še vedno živahna in nasmejana. Zato ni čudno, da je z navdušenjem pripovedovala o svojem nastopu Službe in o delu.
"V tkalnico ovojev sem prišla mlada, razposajena in voljna za de-m. Takoj sem dobila tkalski stroj,
a katerem me je poučevala Mici '^zbec. Takrat smo imele po en ^moj, nekaj let kasneje po dva in .j^pdnje po 'tri stroje. Vsa leta sem ‘tam na istih starih strojih, 'le zad-Ji dve leti sem bila premeščena •aradi obolelosti rolk na stroj za izdelavo elastičnih ovojev.
Bilo je prav luštno, čeprav sem morala štirinajst let delati v treh ‘zmanah. Si lahko misliš, da mi bilo Prijetno, ko sem morala takoj po po-°du delati tudi ponoči. V Službo em dolgo hodila peš iz Cemšenika.
V družini, kjer mas je ibil se-em otrok, je zaslužil le oče, zato jem se morala takoj zaposliti. Če bi r? to v današnjih časih, bi se se-eda šolala. Ker nisi izučen, te ved-d ^mečejo« sem in tja. Mislim, morajo danes velikokrat starej-
ši več delati, mladi imajo ponekod malo preveč zaslombe. Moram rdči, čeprav nerada, da marsikje ni pravičnosti. (Pri nas, v tkalnlioi, so vodje, tei so nas res razumeli in je bilo veselje delalti.
Rada »e spomnim prvih let, ko smo bile sodelavke (kot sestre. Bila je stroga (disciplina in morale srno mnogo bolj paziti, da je bilo čim manj odpadkov. Na mojem stroju sem delala vse mogoče, stalno so bile menjave: vojaški in elastični ovoji, razni trakovi ter »franže« in »gurtne«.
V Ihanu smo delale udarniško na njivah;. Za vse praznike smo mladi pletli vence, krasili tovarno in radi skupaj zapeli.«
Vida je bila aktivna tudi v družbeno političnih organizacijah. Vseskozi je delala pri (Sindikatu, vmes pri delavskem svetu ter drugih organih, delegacijah SIS. »Imela sem veselje tudi do tega dela. Bila sem rada z Vsem seznan jena in na sestankih smo se včasih le trudili pomagati sodelavcem, ki so bili v stiski.
No, morda smo res v teh organizacijah včasih več pomagali sodelavcem, danes pa je vse bolj političnega značaja, ko je višji življenski standard.« Vida je zato tudi 1975. leta prejela občdnista priznanje za delo na družbeno samoupravnem področju.
»Človeku je tesno pri srcu, ta kar naenkrat odpadejo vse te dolžnosti kot bi te odrezali od sveta.«
Vendar se bo Vida kmalu spet vključila v aktivno življenje. Sedaj pravi, da ji ni nič hudega, če pomisli, kakšno hladno ih vlažno stanovanje je imela Včasih ter bolna otroka.
Zanima jo rekreacija in Vključila se bo v kegljaški klub. V Ihanu ima v najemu malo zemlje, kjer si bo o!b vrtnarjenju sprostila živce in naužila svežega zraka. Doma bo pa zopet dovolj časa za vezenje in branje knjig.
Vsem trem želimo predvsem zdravje in prijetno uživanje v drugem okoljlu.
Marija Presekar
ŽIVLJENJE TEČE
Danes vam predstavljamo petdesetletnico, .ki jo v Tosami pozna sorazmerno malo ljudi. To je naša komercialna predstavnica Marija Bubanj.
Rojena je bila v Ravni gori (Gorski Kotar), ki je na pol poti med .Zagrebom din Reko. Izhaja iz obrtniške družine, fcajiti njen oče je bil kovač.
»Otroštvo sem preživljala razmeroma primerno. Bila je vojlna din slabi pogojS za življenje. Nekaj časa sem hodila v šolo, končala pa sem jo šele po vojni. V idružiind smo bili štirje otroci — imam namreč še tri isastre. Oče je veliko delal, tako da smo se Skromno preživeli.
Kot 16-letno dekle sem se leta 1947 izapasliia v Les n o -in d us tni j shem Ikomlbinatu v Ravni gori. Tu sem kot proizvodna delavka delala na različnih mestih deset let. Leta 1957 sem se poročila in preselila na Reko. Do leta 1973 nisem bila nikjer zaposlena, veliko pa sem pomagala ■pri delu možu. On je bil namreč komercialna predstavnik za Tosamo. Tako poznam Tosamo praktično že 25 let.«
Pred sedmimi leti ji je umrl mož, Marija pa je nadaljevalga njegovo deloi.
»Že prej sem dobro poznala delo. Mož je veffitafcrait bil na poti, sama pa sem doma urejala posle, kot komercialni predstavnik sem tudi sama že prej delala in sicer ‘Od 1973 do 1975 pri TRIGLAVU — Kranj. Zato sem zelo vesela, da sem bila sprejeta na delo v Tosami. Ta zaposlitev je prišla takorekoč po sili razmer, niti v sanjah nisem mislila, da se bom še kdaj zaposlila. Delo
me izpolnjuje, rada ga imam in srečna sem, da lahko delam.«
Marija Bubanj je komercialni predstavnik za Istro z Reko, poleg tega 'pa ima še območje Lošinja In Raba. Ko je nastopila delo, se je območje, ki ga je prej obvladoval njen mož, razdelilo med tri predstavnike, saj je bil prvotni »rajon« res velik — Slovensko primorje, Istra in Dalmacija do Dubrovnika.
»Moje delo poteka po ustaljenem redu. Enkrat mesečno obiščem vse kupce. Edini problem imamo s po-
manjkanjem robe, zato simo zdaj opustili manjše kupce, pri katerih so veliki stroški prevoza. Prav zaradi velikih stroškov prevoza kontaktii-ram z oddaljenimi kupci z Lošinja in Raba v glavnem po telefonu.
Drugih težav nimam, saj morebitne probleme sproti rešujemo s tovariši dz Tosaime. Tu poznam že kar precej ljudi, našli smo skupni jezik. Dobri sodelavci so, saj jih lahko vse vprašam in se posvetujem z njimi.«
Marija pravd, da je njen vsakdan izpolnjen z delom, prosti čas pa posveti konjičkom. Čeprav je veliko sama, se vedno najde kako delo — bodisi ročno delo, ali pa si ureja stanovanje. Ima hčerko, študentko industrijske pedagogike, (kadroiogi-jaj, ki je tik pred diplomo in je zato polno zaposlena s študijem.
»■Brez Tosame ne bi mogla. Že prej, ko je delo opravljal mož sem
jo dobro spoznala. Živo se spomnim dne, ko sem prvič prestopila prag tovarne. Mislila sem, da me bo konec od treme. V vseh letih prej sem se na Tosamo kar navezala, človek postane sentimentalen. Zato sem bila ob prvem srečanju z organizacijo kar ganjena.
Če bom zdrava, bom delala, dokler me bo Tosama potrebovala, saj sem, kot sem že večkrat rekla, tu zelo zadovoljna. Upam, da je Tosama prav teko zadovoljna z mano in rada bi, da bi s svojim delom zadovoljila tako svojo delovno organizacijo kot kupce.
. M. L.
Tipičen slovenski alkoholik
Tipični predstavnik slovenskih alkoholikov je moški, Sitar okoli 40 let, (še) poročen, z dvema nedoiet-nima otrokoma, (še) redno zaposlen — in sicer na tisti stopnji razvoja odvisnosti od alkohola, ko ga kon-
flikti z okoljem (predvsem družinskih dn delovnim) spravijo zaradi alkoholičnega obnašanja v tako hudo zagato, da je prisiljen iti v psihiatrično ordinacijo.
Razvoj alkoholne bolezni
Alkoholizem je dolgotrajna bolezen, ki se razvija 5, 10, 20 in tudi alkoholik je bil najprej zmerni pivec) preide več stopenj, preden za-vec) preide več stopnj, preden zaradi alkoholizma propade.
1.	V predalkoholnem obdobju, ki traja od 6 mesecev do 10 let, si bodoči alkoholik poskuša lajšati vsakodnevne stiske z alkoholom, ki mu omogoča sprostitev in nudi prijetno omamo. Postopoma začne piti čedalje večje količine alkohola (čedalje več ga prenese, toleranca mu raste), da bi dosegel enak učinek kakor poprej z manjšimi količinami.
2.	Naslednje obdobje traja od 6 mesecev do 5 let. Imenjujemo ga zgodnje alkoholno obdobje — alkoholik že pije na skrivaj. Pije pogosto ali celo stalno An skrbi, da mu ne bi zmanjkalo pijače. Zato si dela zaloge. Zaradi lastnega pivskega obnašanja ga mučijo občutki krivde. Jezen in razdražljiv postane, če se kdo drzne ,da mu omenja njegov pivški problem. Ponavljajo se mu alkoholne amnezije, to je, ko se zjutraj strezni se ne spominja, kaj je pred tem v vinjenem stanju počel. Take izgube spomina postanejo vse bolj dn bolj pogoste.
3.	Tako alkoholik dospe do tretjega obdobja svoje alkoholne bolezni, kd ga imenujemo kritično obdobje. Pride do izgube kontrole nad pitjem in nad količino zaužitega alkohola. To pomeni, 'kadar tak alkoholik popiej le en sam kozarec pijače. bo s pitjem nadaljeval toliko časa, dokler ne bo pijan. V tem ob-dobiu je alkoholik v veliki nevarnosti, da bo izgubil vse, kar mu je blizu ali kar mu je drago (družino, prijatelje, službo, lastno zdravje), razen če ga vse te grožnje o izgubi
ne spravijo k razmišljanju in odločitvi za zdravljenje. Sedaj ima še družino, delovne tovariše in morda še kakšnega 'prijatelja, 'ki mu bo pomagal na dolgotrajni pbti osebnostne rehabilitacije. Ce bo to priložnost zamudil bo dospel v zadnjo fazo alkoholizma.
4.	V končni fazi, ki jo imenujemo kronično obdobje je zasvojenost alkoholnega bolnika že dosegla takšno stopnjo, da pride do več dni trajajočega popivanja. Zdravje se mu hitro slabša, poleg ostalega tudi zato, ker se skirajnb pomanjkljivo hrani, saj v glavnem samo še pije.
V tem obdobju propada tudi moralno in etično. Alkoholik postane bolezensko brutalen sebičnež. Vse običajne vrline kot so čast, ugled, ljubezen do žene, do staršev, do otroik mu postanejo brezvsebinskd pOjmi. Alkoholik se v končnem obdobju svoje bolezni ne meni več za svojce, naj stradajo, naj prezehaijo, naj ga prosijo ali naj mu očitajo — kaj to njemu 'mar. 'Kmalu ga ni več sram, če se ob belem dnevu pijan opoteka po cesti. Medel in otopel samo še životari. Alkoholikova spo-sobnst mišljenja in presoje je okrnjena. Sposoben je le površno razmišljati, v kako kritičnem stanju se nahaja. V tem času pade tudi toleranca do alkohola, kajti sedaj potrebuje alkoholik mnogo manj alkohola, da se huldo opije. Prične piti ti kakršnokoli vrsto alkoholnih pijač ali nadomestila za alkohol, pač vse, kar je na voljo. Pokažejo se hude zdravstvene okvare zaradi alkoholizma (ciroza jeter), okvare možganov in številne druge poseldice. Razvoj alkoholne bolezni pa lahko razdelimo tudi takole.
L. Prva faza je faza uničevanja družine, ki se ujema z opisom zve-riženasti odnosov v družini oz. alkoholne bolezni alkoholikove družine.
2. Druga faza je faza osebnostnega in družbenega propadanja alkoholika. Alkoholni bolnik je že uničil svojo družino, izgubil je zaposlitev in povsem odtujen samo popiva (dela izjemno samo priložnostno, da zasluži za pijačo) dokler povsem ne propade oz. umre.
Opisani propad je mogoče ustaviti na katerikoli stopnji, seveda _ s pomočjo ustreznega zdravljenja in prevzgoje. Cim prej se začne alkoholik zdraviti, tem manjše zdravstvene posledice bodo ostale po zdravljenju.	R- M-
Zgodilo se je v mesecu marcu
2. marca 1919
(od 2. do 6.) je potekal v Moskvi ustanovni kongres Komunistične internacionale, ki si je postavila za poglavitni cilj diktaturo proletariata. Ustanovljena je bila na Leninovo pobudo.
5.	marca 1968
je v Mariboru začela z delom prva konferenca samoupravljalcev. Uvodno poročilo je imel Vanek Šiftar, ki je pripravil tudi izhodiščne teze in napisal uvod k objavljenim referatom.
6.	marca 1943
je v Ihanu pri Domžalah Kamniški partizanski bataljon uničil orožniško postajo in zaplenil 27 pušk in opremo. Padla sta dva orožnika, raz-oroženo vaško stražo pa so partizani pustili domov.
7.	marca 1945
je bila v Beogradu ustanovljena začasna enotna vlada Demokratične federativne Jugoslavije pod predsedstvom maršala Tita. S tem je bil uspešno končan boj za mednarodno priznanje Jugoslavije, čeprav so bili v Vladi tudi predstavniki emigrantskih krogov. Vlada Velike Britanije je uradno priznala vlado maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita 20., vlada ZDA 28., vlada Sovjetske zveze pa 28. marca.
25.	marca 1941
sta predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Cincar Markovič na Dunaju V dvorcu Belvedere podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Isti dan sta se sestala PK KPJ za Srbijo dn beograjski mestni komite. Ob tej priložnosti sta izdelala načrt za demonstracije proti paktu, ki so se začele še ta dan. Zvečer so začeli demonstnrati tudi študentje v Ljubljani. Demonstracije so trajale vse do vdora Nemcev in njihovih zaveznikov.
S. Rode
V SPOMIN
Poslovili smo se od naše delavke ‘z (nikalnice MILENE MERKUŽlC.
Kratko je bilo njeno življenje, a vendar polno izkušenj — lepih in hudih. Vse lepo je doživljala ob ljubečem možu, sinu in hčerki v domu, W so ga vsi slkupaj marljivo ustva-
Veliko bolečino je občutila, ko K je bolezen jemala dragim. Pred Petimi leti je prišla v TOSAMO. Postala je z vso dobro voljo in delavnostjo tako naša, kot bi bila med uami že leta in leta, zato nas je njena bolezen hudo razžalostila.
Kako je z našo Mileno, smo se vprašali. Obiski sodelavcev in prija-tejev pa so zopet potrjevale kako velik človek je.
V silnem boju, da bi premagala bolezen, ni izgubljala upanja. Bolezen pa ji ni prizanašala.
Njene najbližje sodelavke so ji namenile darilo za rojstni dan — sebi v tolažbo njej v spodbudo. In zgodilo se je tako, da so bile pri njej v njenih poslednjih trenutkih. Ona pa je vrnila darilo dn s svojim zgledom pokazala, kako pravi človek vzdrži tudi najhujše udarce, do konca plemenit in dober.
Spomin na njen vedri, nasmejan °braz bo ostal z nami.
Pod vztrajnimi in zahrbtnimi na-Padi krute bolezni je v 62. letu sta-l’osti omahnila v smrt naša upokojenka KRUŠNIK MIMI.
Kot 19-letno dekle je leta 1939 Pričela delati v naši DO, ki ji je °stala zvesta vse do upokojitve leta J971. Njena mladost ni bila brez-skrbna, .kajti spremljala jo je vojna. ves čas je Mimi delala v konfekciji, ed koder je nemalokrat potoval sa-(tetni material za borce v NOB.
Po osvoboditvi je svoj iskreni in pošteni patriotizem izkazala v mnogih urah udarniškega dela.
Nikdar je ni zapustila ideja pomagati sočloveku in se na vsakem koraku humano in pošteno obnašati, pa najsi je imelo njeno življenje temne ali svetle plati. Vedno je tudi našla motiv za izraze humorja in veselih prigod, s katerimi je dvigala delovno moralo sebi in sodelavkam.
Tako smo jo poznali in take se je bomo spominjali.
Poslovili smo se od naše upokojenke DIMC VIDE, ki jo je iz naše sredine iztrgala prerana smrt.
Pokojnica se je v naši delovni organizaciji zaposlila pred 35 leti in je delala v njej 29 let. Pred šestimi leti jo je zahrbtna bolezen prisilila, da se je invalidsko upokojila. Vsi smo jo poznali kot dobro, veselo in pridno sodelavko. V vsej delovni
dobi je delala '23 let v tkalnici gaze, zadnja leta pa zaradi bolezni v konfekciji.
Zdaj, ko je odšla, se sodelavci spominjamo trenutkov, • ki smo jih preživeli skupaj. Ohranili jo bomo v trajnem spominu, obenem pa se ji zahvaljujemo za trud in delo, ki ga je vložila v razvoj naše delovne organizacije. Salva njenemu spominu.
ZAHVALE
Ob smrti moje drage sestre DIMC VIDE roj. Zupanc izrekam iskreno zahvalo sindikatu DO Tosama, oktetu Tosama in tov. Vrenjak Mimi za izrečene poslovilne besede.
iskreno se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Pančur Majda
Ob boleči izgubi drage žene KRUŠNIK MARIJE se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Krušnik Andrej
Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujem pripravljalnici, laboratoriju in sindikalni organizaciji za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Pepca Pavlič
Ob smrti moje mame LUKATI IVANKE se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skupnih služb za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji za prejeto pomoč.
Brodar Ivanika
Ob boleči izgubi mojega moža MILANA POLJAKA se vsem sodelavkam iz TOZD Filtri iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in darovano cvetje.
Enaka zahvala tudi osnovni organizaciji Zveze sindikata Filtri za finančna sredstva.
Poljak Pavla
Iskreno se zahvaljujem sodelavkam lin sodelavcem iz obeh konfekcij za prejeta darila ob mojem odhodu v pokoj.
Vsem želim ob tem še mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Minka Starbek
Iskreno se zahvaljujem sindikalni orgnaizaeijii TOZD Saniteta II. za obisk na domu in denarno pomoč med mojo boleznijo.
Fervinšek Marija
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem za prejeto knjižno darilo.
Avgust Klopčič
S sej
Sprejem
mov
Sprejme se samoupravni sporazum o sodelovanju iprii izvozu cigaretnih filtrov med Tosamo in fa-briko duvana Sarajevo.
Sprejme se sprememba Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka.
(delavski svet TOZD Filtri,)
Investicije
Odobrijo se sredstva za nakup 2 kom zračnih kladiv, ležečega grelnika in 8 kom aiumimajstih zabojev, (delavski svet TOZD Filtri)
Potrditev cen
Interna cena 32,'H din za 1 kg zobnih tamponov se uporablja do povišanja prodajnih cen,, od povišanja dalje pa cena 41,00 din,.
Potrdi se cena 125,75 diin za eno uro dela delavca TOZD Filtri v TOZD Saniteta.
(delavski svet TOZD Filtri)
Ostali sklepi
Sprejme se sklep o dnevnem polaganju gotovine na žiro račun, za blagajniški maksimum pa se določi znesek 140,00 din.
(delavski svet TOZD Filtri)
samoupravnih organov
samoupravnih sporazu-
Analiza delegatskega sistema v občini Domžale
Zbor združenega dela
V	temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih je bilo v letu 1978 izvoijeniih 75 delegacij. Delavci, ki delajo v obrti ali drugih podobnih dejavnostih so prav tako oblikovali svojo delegacijo, ki delegira delegate v Zbor združenega dela.
V	zbor združenega dela je bilo tako izvoijeniih 523 delegatov, temu številu pa lahko prištejemo še delavce, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v 'manjših organizacijah združenega dela, oziroma, v delovnih skupn-ostih, to je tam, kjer združuje delo manj kot 30 delavcev. Takih delavcev je v občini nad 600.
Iz priložnostnega vprašalnika, (izpolnilo ga je 48 delegacij) je moč razbrati, da se delegacije redno sestajajo pred vsakim 'zasedanjem Zbora združenega dela v manj kot pol primerih, ostale delegacije pa se sestajajo občasno oz. dvisno od po-membniositi dnevnega reda.
Nova sestava 'konferenc delegacij bo skušala odpraviti pojav zamenjav pristojnosti delegacij s konferenco delegacij.
Delegacije so bile le v redkih primerih na sejah polnoštevilne vendar je bila v večini primerov zagotov-Ijna sklepčnost. Nujno bi bilo, da tem vprašanjem organiziranosti delegatskega dela za Zbore združenega dela posvetijo več pozom-osti glasila v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti
Vsaka krajevna skupnost je v zboru krajevndih skupnosti zastopana z enim delegatskim mestom, razen dveh domžalskih krajevnih skupnosti, ki imata po dve delegatski mesti, krajevne skupnosti Mengeš, ki ima 3 delegatska mesta in krajevne skupnosti »Tomo Brejc« Vir, ki ima dve delegatski mesti v Zboru krajevnih skupnosti.
Iz vsakodnevnih stikov z delegati lahko sklepamo, kako poteka ure-
sničevanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih.
Ugotavljamo, da se v večini krajevnih skupnosti delegacije sestajajo pred vsakim zasedanjem Zbora krajevnih 'Skupnosti. Prav tako ugotavljamo, da je povezanost delegacij s samoupravnimi organi in družben opodiitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih zadovoljiva. Vendar ugotavljamo, da ta povezanost temelji predvsem na sodelovanju predstavnikov samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah delega-cijeq, medtem ko gradivo za zasedanje Zborov 'Skupščine obravnavajo samoupravni organi indružbenopoli-tične organizacije le občasno. Posebej se čuti velilka pomanjkljivost, da o gradivih za zasedanje Zbora krajevnih skupnosti ne razpravljajo skupščine krajevnih skupnosti. Delegacija postaja tako vse bolj organ sveta krajevne skupnosti oziroma se največ povezuje s svetom krajevne skupnosti. Kljub temu ugotavljamo, da je delo delegacij v krajevnih skupnostih zelo dobro zaživelo, da je delo delegatski sistem v veliki meri vključen v samoupravno življenje v krajevni 'škupnosti. Ponekod opažamo težave zaradi pomanjkanja strokovnih služb, vendar pa so nekatere od teh v večjih krajevnih skupnostih že prebrodili.
V krajevnih skupnostih občasno ali pa pogosto izoblikujejo tudi stališča k posameznim točkam dnevnega reda za zasedanje Zbora [krajevnih skupnosti. To se kaže tudi v številu razprav na zasedanjih Zbora krajevnih skupnosti, saj je kljub manjšemu številu delegatov v zboru več razprav v tem zboru kot pa v Zboru združenega dela. Iz podatkov Sekretariata skupščine je razvidno, da je v tem obdobju na zasedanjih zbora krajevniih skupnosti razpravljalo 304 delegatov od tega 281 moških (92,5 %) in 23 žensk (7,5 %).
Družbeno-politični zbor
Za družbenopolitični zbor ugotavljamo, da je aktivnost delegatov v njem glede na sestavo posameznih delegatov dobra. Veliko število organov pri družbenopolitičnih organizacijah in še posebej pri Socialistični zvezi delavnega ljudstva namreč daje dovolj možnosti za seznanjanje in za razprave o konkretnih gradivih. Težava nastopi le tokrat, kadar je družbenopolitičnim 'organizacijam posredovano gradivo prepozno. Z uveljavitvijo novega poslovnika skupščine se je ta problem tudi bistveno 'zmanjšal.
Družbenopolitični žbor je v tem mandatnem obdobju sprejemal tiste sklepe in odločitve, za katere je pooblaščen s statutom občine. Te zadeve so predvsem tiste, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, na skrb za udeležence NOB, na Ljudsko obrambo, varnost in samozaščito v ^občini, na prdstojinost in delo Izvršnega sveta, na organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, na podeljevanje priznanj skupščine občine ter na podobne zadeve. Ugotovimo pa lahko, da je Družbenopolitični zbor kot zainteresirani zbor velikokrat sprejemal stališča k posameznim zadevam ter jih predlagal v obravnavo ostalima dvema zboroma. V tej funlkciji je Družbenopolitični zbor največkrat nastopil takrat, kadar je Zbor združenega dela obravnaval stanje v gospodarstvu lOziroma obravnaval probleina-tiko družbenoekonomskega položaja v občina. Ugotavljamo, da je .ta metoda dela Družbenopolitičnega zbora zelo primerna in da zelo pozitivno vpliva na razpravo in sprejemanje odločitev v 'ostalih dveh zbo-rih.
V	tem obdobju je na zasedanjih Družbenopolitičnega zbora razpravljalo 241 delegatov, od tega 173 moških (72 %- in 68 žensk (28 Opažamo, da se število razpravljal-cev nekoliko zmanjšuje, opažamo pa tudi, da raste število razpravljalcev žensk, saj smo leta 1979 ugotavljali, da jih je razpravljalo do takrat 21 odstotkov.
V	analizi je pOleg vsebinske in formalne ocene dela podana tudi preglednica dela za delo skupščine kot celote, aktivnosti delegatov pri posredovanj u delegatskih vprašanj in predlogov, delo predsedstva in drugo.
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 3. 1982 do 11. 4. 1982
tozd saniteta
Mikalnica
29. 3. Adamič Alojzija, 5. 4. Bajde Bramcka, 26. 3. Burja Mairko, 5. 4- Cerar Marija, 8. 4. Dodenc Timca, 21. 3. Iglič Joži, 15. 3. Kocjančič Vojka, 31. 3. Križman Milica, 26. 3. Karani; Helena, 10. 4. Lavrič Stanka, 16. 3. Lovšin Rozi, 4. 4. Limoni Vlasta, 27. 3. Mav Francka, 15. 3. Primožič Metka, 6. 4. Pavli Ivi, 7.
4.	Rogelj Marjana, 9. 4. Florjančič Helena, 13. 3. Moneta Janez.
Otroška konfekcija
22. 3. Gorjup Ivanka, 30. 3. Kosmač Tončka, 24. 3. Vlahinja Pepca, o. 4. Vozel Marija.
Sanitetna konfekcija
,	4- Babič Stanka, 21. 3. Blatnik
stanja, 19. 3. Hribar Joži, 7. 4. Heine Mira, 20. 3. Hrovat Joži, 30. 3. Janežič Ema, 30. 3. Kosar Marija, J- 4. Kurent Marija, 27. 3. Kosmatin Heva, 6. 4. Marinšek Justina, 7. 4. Wovak Jana, 19. 3. Podmiljšak Joži, ?• 4. Rojc Draga, 24. 3. Slapnik Sto-■’a’ 31- 3. Starbek Minka, 11. 4. Urbanija Ani, 1. 4. Varaždinac Tončka,
26.	3. Novak Ivanka.
Tkalnica ovojev
v 16- 3. Kremdč Joži, 11. 4. Ora-zem Marjan, 9. 4. Pelc Antonija, 15. • Breznik Andrej. 17. 3. Hriberšek Joži.
Pripravljalnica
n 4. 4. Dolinar Franc, 27. 3. Ki Lojzka, 26. 3. Klančar Valen
tkalnica Širokih tkanin
4. Blaževič Marija, 2. 4. Cel
Reiilnica
Qr 4. Dimič Mitar, 15. 3. Klo] 12- 3. Skrbe Andrej, 13. Jarkovič Martin.
Vlaknovinski oddelek
17. 3. Limoni Janez.
TOZD FILTRI
25. 3. Avbelj Marija, 21. 3. Go-stič Erika, 2. 4. Pavovec Olga, 23. 3. Poljak Marica, 3Q. 3. Tič Jože, 1. 4. Urbanija Helena, 10. 4. Verbič Marinka.
TRS
6. 4. Bokal Franc, 11. 4. Dolinšek Oiril, 13. 4. Kotnik Jože, 8. 4, Kre-mič Marko, 4. 4. Ves Viktor, 1. 4. Urbanija Anton, 1. 4. Merkužič Danica, 21. 3, Svetlin Marija.
SKS, EPS, TRS
27.	3. Anžin Franc, 18. 3. Brodar Jože, 5. 4. Belcjan Bernarda, 10. 4. Cemiohonsika Vuikosava, 6. 4, Gorenc Alenka, 4. 4. Kerč Franc, 21. 3, Kozjek Jože, 12. 3. Narat Jože, 2. 4. Štrukelj Zdravko, 31. 3. Bolhar Tanja.
Komercialni sektor
16. 3. Bubanj Marija, 29. 3. Močnik Francka, 15. 3. Prašnikar Jože, 2. 4. Pivec Peter, 26. 3. Slapar Marjan, 3. 4. Vasdleviski Blagoje, 4. 4. Avbelj Herman.
RODILI SO SE:
Razboršek Mariji — hči Kokalj Zdenki — hči Stopar Mariji — hči Flis Mileni — sin Pestotnik Janku — sin Lajevic DarkOtu — hči
PRIŠLI v delovno ORGANIZACIJO
Vehovec Boris — TRS Jaklič Gizela — TST Bolhar Tanja — FRS
ODŠLI IZ DEL. ORGANIZACIJE
Kosmač Milan — sporazumno Pojbič Alojzija — upokojena Pestator Marinka — sporazumno
POROČILI SO SE:
Jemec Stanka — ERJAVEC Lovrač Dragica — KLEMENC
NAGRADE
Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prišlo 62 rešitev. Izžrebali smo:
1.	nagrada Sedeljšak Franc — skladišče
2.	nagrada Strmšek Tonka — SKS
3.	nagrada Kovič Valentin — vlak-novinski oddelek.
Nagrajencem iskreno četastamo!
Uredniški odbor:
Dušan Borštnar, Marta Drčar, Marjan Poznič, Vladka Berlec, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Miha Andrej ka, JožePod-ipeskar, dipl. ing., Marija Pre-sekar — korektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Lulbiaič dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfdkoja Krško
j <* j 1			T05AHIA	6RAD. |WD. PODJET	INSTRUM SELAP.	TELESA	EDEM	NAJVEČ pO£>E- ZEk	TUJE i- /ME		LEAP- LJ/VEC	oeahje	■RAPIJ	z®		
			STCoJ ZA PREIVaJ ENCEG-													
			LADUSkJ 1/02 •'EED										EMAHA g,AH06|L			
	5POMHHfi V VAHUL		VRSTA &IA)UU£											«C>- F		
5T/SWČ							M02&ZI SESALEC					SPEPlšc/ VK1PHJA			KECE2	EAM
							?BAOČS iuivešm					Želez. EEŠEC				
i/ZSTA MEHA				juq. DlVIOfBH OSME	‘						... ROŠSO					
											H7BAE. ULP&					
HIZEZ Z. Cii AS				VFTECMi									FT2SU			6L0V. šeizav.
				REVIJA									IN POfc-iO			
i. IME					JEDILO				flAŽ NAJBOLJ 5N0ČAR							
OPICAH'					Janija		' * ^ O				/amisei					
					rjav vok,											
pezaj										. r^l	PCiPon. ZA LOV. 12.1!)					
								L								
POUSM PFLO							ILOVICA	—-			PElPAO. IM ROV	PI&1SV/ Z VPZA	ZATREP RAFIN-			.
?£edio	i		ADCIA AVI0PI2.			VIZ							MOSRI		RlKISUnu	
			meuhhe												MESTO V NIGERIJI	
X	2iin 15 iZVA			PlHSEA 0		MESTO NA TIEOI,- SEEM							EAZMO. SAMO^t.			fipsro RNANO po VRSTI AIRA
	V/PC.2» O-OVCU			fiot to NE									pRVAV			
/OHJAVE						HfSTO V Hi						SLOVEN. SLIVAR		*		
						PEEDLOO)						Ž • IME				
60P0P- nihi											IGRALNA VAETA			PEROLO-Ka V TUJIMH		
							■pCALN ■PPAŠEI				VOHICA			3. SAHor,		
MESTO 't- ZAT. neho/ji					2AUL0- HIŠČP								i ■ IMP			
					ligMZN POLOMIJ								AMERCL			
4uvw/ ^TEV/4«!			A5«CTIA •PT2PSS			EBoao^ • SILE								AHTON MEJAH		
			Simbol zv? v lo			BELGIJA								2IMSIM 1		
TESKlSl								^STA TI/ANINI								• o 5- M v. Z v'
>y
✓