OSNUTEK ^^^^^^^F Družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 PRILOGA ¦¦VM^fca^^^aV^fc LJubljana, 17. septembra 1985 ^VKJB fl^^K L*to XXV, itev. 9/330 OBČANOV H GLASILO SZDL LJUBLJAIJA-BEŽIGRAD KAZALO Stran I. SKUPNI CILJI IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V OBDOBJU 1986-1990 2 II. MATERIALNI OKVIRI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE V OBDOBJU 1986-1990 * 2.1. Globalni okviri gospodarskega razvoja 2.2. Pridobivanje družbenega proizvoda 2.3. Delitev družbenega proizvoda 2.4. Ekonomski odnosi s tujino 2.5. Zaposlenost in kadrovska politika 2.6. Prebivalstvo III. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE 3 INFRASTRUKTURE 3.1. Cilji in politika gospodarskega razvoja 3.2. Industrija 3.3. Kmetijstvo 3.4. Gradbeništvo 3.5. Trgovina 3.6. Turizem in gostinstvo 3.7. Drobno gospodarstvo 3.8. Promet 3.9. Ostale dejavnosti 3.10. Komunalno gospodarstvo 3.11. Stanovanjsko gospodarstvo IV. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI -" 5 4.1. Cilji in politika razvoja družbenih dejavnosti 4.2. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok 4.3. Osnovno izobraževanje 4.4. Usmerjeno izobraževanje 4.5. Znanstveno raziskovalna dejavnost 4.6. Kultura 4.7. Zdravstveno varstvo 4.8. Telesna kultura 4.9. Socialno skrbstvo 4.10. Socialno varstvo 4.11. Investicije posebnega pomena V. PROSTORSKE SESTAVINE ORUŽBENEGA PLANA 6 5.1. Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja 5.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora 5.3. Programske zasnove za prostorske izvedbene načrte VI. RAZVOJ DRUGIH DEJAVNOSTI 33 6.1. Krajevne skupnosti 6.2. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Obrazrožitev Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Beži-grad je v skladu z zakonom o sitemu družbenega planiranja predzadnja stopnja v vrsti planskih doku-mentov, ki jih je potrebno pripraviti za novo srednje-ročno obdobje 1986-1990. Vsebinsko zaključuje pro-ces srednjeročnega planiranja, ki smo ga začeli v letu 1984 s sprejemom odloka o pripravi srednjeročnih planskih dokumentov, nadaljevali z analizo razvojnih možnosti, izdelavo osnutka in predloga smernic ter osnutkom predloga dogovora 0 temeljih družbenega plana za obdobje 1986-1990, kjer smo nosilce posa-meznih aktivnosti zavezali za realizacijo konkretnnih nalog in obveznosti v srednjeročnem obdobju. Časovno je izdelava osnutka družbenega plana občine Bežigrad vsklajena z izdelavo planskih dokumentov v Ijubljanskih občinah in z izdelavo osnutka družbenega plana mesta Ljubljane, dočim je na nivoju republike Slovenije ob pripravi osnutka plana občine Bežigrad v razpravi osnutek dogovora o temeljih plana in osnutek srednjeročnega plana 1986-1990. Tudi pri izdelavi osnutka družbenega plana občine Bežigrad smo podobno kot pri izdelavi osnutka dogo-vora 0 temeljih plana upoštevali vpetost naše občine v enoten Ijubljanski prostor ter vsebinsko vključili in obdelali v osnutku plana le tista področja, ki so pre-težno občinskega pomena, dočim se pri področjih, ki so skupnega pomena v mestu Ljubljani in jih glede na razmejitev pristojnosti v mestu tudi enotno urejamo »(energetika, promet, preskrba, družbeno informiranje in javno obveščanje, davčna politika in splošna poraba), vključujemo v družbeni plan mesta Ljubljane in teh področij v občinskem planu ne obdelujemo. Osnutek družbenega plana občine Bežigrad in osnutek družbenega plana mesta Ljubljane predstavljata torej vsebinsko povezano in usklajeno celoto in ju moramo kot celoto tudi obravnavati. Poglavitno oviro in problem pri izdelavi osnutka družbenega plana občine, je podobno kot pri izdelavi osnutka dogovora 0 temeljih plana, predstavljala zamuda pri izdelavi srednjeročnih planskih dokumen-tov pri temeljnih nosilcih planiranja, ki imajo le v 80% primerih sprejete analize razvojnih možnosti, manj kot v 50% primerih sprejete smernice srednjeročnega raz-voja, investicije pa so v pretežni večini primerov dore-čene le v najbolj grobih okvirih. Prevladuje vtis, da še vedno nismo povsem opustili miselnosti, da je z vklju-čitvijo v družbeni plan možno zaobiti realne materialne možnosti družbe in izsiliti naložbe, ki niso našle ustrezne materialne podpore v interesnem združeva-nju, oziroma so s stališča družbenega razvoja v kon-kretnih razmerah manj prioritetna. To velja tako za področje gospodarskih investicij, še bolj pa za področje družbenih dejavnosti in ostalega negospo-darstva, kjer ocenjena predračunska vrednost vseh željenih investicij dosega dobro tretjino vse gospodar-ske akumulacije, ustvarjene v Bežigradu v letu 1984. Do priprave predloga bo zato potrebno vskladiti zlasti vprašanje naložb tako v gospodarstvu, kot negospo-darstvu, namensko rabo prostora na nekaterih območ-jih ter nekatere naložbe na področju komunalne infra-strukture. Nekatera vprašanja pa so še odprta tudi zato, ker še ni sprejet dolgoročni plan občin in mesta Lju-bljane. Sodimo, da moramo glede na skromne naložbene možnosti v srednjeročnem obodbju dosledno vztrajati pri nadaljnji selekciji ponujenih programov z name-nom, da omogočimo željeno kvalitetno prestrukturira-nje gospodarstva. Zato imajo pri nadaljnjem oblikova-nju družbenega plana občine in planskih aktov teme-Ijnih nosilcev planiranja poseben pomen kriteriji pre-strukturiranja gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki jih prinaša osnutek dogovora o temeljih plana repu-blike Slovenije. Ti kriteriji bodo po eni strani služili organizacijam združenega dela za presojo ustreznosti njihovih naložbenih in proizvodnih programov, po drugi strani pa morajo postati selekcijski kriteriji, za uvrstitev teh naložb v občinske srednjeročne ptanske dokumente. Poseben sklop problemov pri pripravi osnutka druž-benega plana občine predstavlja komaj začet proces usklajevanja interesov, želja in potreb krajevnih skup-nosti z realnimi možnostmi, kot jih vidijo v interesnih skupnostih materialne proizvodnje. V osnutek občin-skega družbenega plana smo v tej fazi zapisali le tiste konkretne naloge in obveznosti, ki jih vsebujejo tako planski dokumenti interesnih skupnosti in drugih izva-jalcev ter planski dokumenti v krajevnih skupnostih in so pomembni z širšega interesa družbenega razvoja občine, pretežno večino zadev, katerih pomen je ome-jen na določeno ulico, skupino hiš ali manjše območje in so vezane večinoma na določeno stopnjo samofi-nanciranja, pa bo treba še razčistiti in uskladiti in bodo svoje mesto našle v razvojnih dokumentih krajevnih skupnosti, interesnih skuprtosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, ter pri posameznih izvajalcih. Sestavni del osnutka družbenega plana predstavljajo tudi projekcijske bilance materialnih okvirov razvoja občine Bežigrad in sicer: - bilanca pridobivanja in razporejanja družbenega proizvoda za obdobje 1986-1990 - bilanca oblikovanja in namena sredstev za investi-cije - bilanca prebivalstva - bilanca zaposlenih Po svoji vsebini predstavljajo te bilance ovrednoten rezultat realizacije vseh ciljev, usmeritev, nalog in obveznosti, ki smo si jih zastavili v srednjeročnem obdobju. Realne so v toliko, kot so realne predpo-stavke na katerih bazirajo in kolikor so realno uresni-čljivi cilji, ki si jih zastavljamo. Poglavje o prostorskih sestavinah družbenega plana predstavlja njegov najobsežnejši del, izdelano pa je v skladu z zakonom o urejanju prostora, ki je postopek načrtovanja posegal v prostor vsebinko in postop-kovno povezal s sistemom družbenega planiranja. Pro-storske sestavine družbenega plana so postale tisti dokument, ki po eni strani obeta večjo družbeno skrb za smotrno urejanje prostora, po drugi strani pa nosilce planiranja bolj kot dosiej zavezuje k razmišlja-nju o prostorskih posledicah njihovih odločitev. Pri pripravi prostorskih sestavin smo kot obvezno izho-dišče upoštevali tiste dolgoročne opredelitve, ki jih daje dolgoročni plan Ljubljana 2000, ki pa je še v fazi osnutka, zato se zavedamo, da bodo morebitne spre-membe v predlogu povratno vplivale tudi na srednje-ročne opredelitve, kot jih navaja srednjeročni plan občine Bežigrad. Navzlic temu pa osnutek prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 vsebuje vse sklope, ki jih pred-pisuje zakonodaja: - cilje v zvezi z urejanjem prostora in varstvo okolja, - prostorsko organizacijo dejavnosti in namensko rabo prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora - programske zasnove na območjih za katere bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti. Pomen program-skih zasnov je zelo soroden nekdanjim programskim delom zazidalnih načrtov. Novost, ki jo v primerjavi z nekdanjo prakso uvaja sistem prostorskega planiranja je predvsem postopkovne narave: za vsa območja za katera bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju izdelani prostorski izvedbeni načrti, je potrebno pro-gramske zasnove sprejeti sočasno kot sestavni del prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana. To dejstvo je osnovni razlog razmeroma velike obsežnosti prostorskih sestavin v primerjavi z ostalimi sestavinami družbenega plana. Opozoriti je potrebno tudi na novo razmejitev in poimenovanje ureditvenih območij. Poleg oznak s šiframi naj bi v večji meri kot doslej vračali veljavo po imenovanju območij z lokalnimi imeni. Zato pričaku-jemo od javne razprave zlasti v krajevnih skupnostih, da bodo poleg ostalih konkretnejših pripomb prispe-vali tudi predloge o poimenovanju posameznih uredi-tvenih območij. SKLEP IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Beži-grad sprejema osnutek družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 in ga posreduje zborom občinske skupščine v nadaljnjo obravnavo in sprejem. Javna razprava o osnutku družbenega plana bo trajala do 31. 10. 1985, vse pripombe pa zbira Komite za družbenoekonomske odnose. OSNUTEK ^VH^^Rp Na osnovi 136. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur list SRS, št. 1/80) ter 206. in 207. člena Statuta občine Ljubljana Bežigrad (Ur. I. SRS, št. 35/81), je skupščina občine Ljubljana Bežigrad po sprejetem stališču na seji družbenopolitičnega zbora dne na seji zbora združenega dela dne in seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela DRUŽBENIPLAN OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD ZA OBDOBJE 1986-1990 I. SKUPNI CILJI IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V OBDOBJU 1986-1990_____________ Na osnovi značilnosti dosedanjega družbenoeko-nomskega razvoja ter izhajajoč iz dolgoročnega pro-grama gospodarske stabilizacije, smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 in osnutka Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990, opredeljujemo delavci, delovni Ijudje in občani naslednje skupne cilje, usmerite in okvire družbenoekonomskega razvoja občine Lju-bljana Bežigrad v obdobju 1986-1990. 1. Nadaljni razvoj in krepitev samoupravnih, sociali-stičnih, družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije in na njih zasnova-nega političnega sistema. Zato bomo zlasti: - razvijali in krepili materialno osnovo združenega dela - razvijali in dograjevali delegatski sistem - krepili družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje - razvijali in krepili sistem družbenega informiranja, da bo omogočal delovnim Ijudem lažje odločanje o tokovih družbene reprodukcije - krepili vlogo delavcev v združenem delu in obča-nov v krajevnih skupnostih - uveljavljali dosledno odgovornost za sprejete poslovne in razvojne usmeritve - nadalje razvijali in poglabljali razvoj svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih ter v krajevnih skupnostih 2. Doseganje stabilne gospodarske rasti in kvalitetno prestrukturiranje gospodarstva na osnovi boljše izrabe vseh obstoječih zmogljivosti tako proizvodnih kot kadrovskih, večje produktivnosti in kakovosti dela, usmerjanju razpoložljivih sredstev za naložbe pred-vsem v modernizacija ter v manjši meri v celovite nove proizvodne zmogljivosti. Pri tem bomo: - dosledno uresničevali naloge in usmeritve dolgo-ročnega programa gospodarske stabilizacije - spodbujali samoupravno združevanje dela in sred-stev na dohodkovnih osnovah - zagotavljali ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlovanje ter skrbeli za kontinuirano izboljšanje obstoječe kadrovske strukture z zaposlovanjem novih strokovnih kadrov in dodatnim izobraževanjem - prosta naložbena sredstva usmerjali v moderniza-cijo obstoječih kapacitet, ter tiste nove investicije, ki bodo usklajene z družbenimi usmeritvami na tem po-dročju - spodbujali znanstveno raziskovalno dejavnost v organizacijah združenega dela in povezavo OZD z znanstveno raziskovalnimi investicijami - drobno gospodarstvo bomo tesneje povezovali z industrijskimi organizacijami 3. Nadaljnje povečevanje vključevanja v mednarodno menjavo na osnovi povečevanja izvoza, zlasti konverti-bilnega ter njegovega deleža v celotnem prihodku in pospeševanja višjih in dolgoročnejših oblik medna-rodne menjave in izvoza izdelkov višje stopnje prede-lave 4. Postopna rast življenjskega standarda delovnih Ijudi in občanov v odvisnosti od splošnega družbenega razvoja in doseženih rezultatov dela. Pri tem bomo: - zagotovili minimalno socialno varnost vsem zapo-slenim na območju občine - pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, upo-števali sprejete širše družbene kriterije in usmeritve, ter dograjevali sistem delitve po delu in rezultatih dela 5. Ohranitev, varovanje in izboljšanje življenjskega okolja ter smotrno urejanje in raba prostora tako, da bo zagotovljeno varovanje dobrin splošnega pomena in omogočena zaščita in varovanje kmetijskih zemljišč, ter prostorski razvoj vseh dejavnosti, ki bodo svoje razvojne programe uskladile z družbenimi kriteriji in potrebami. 6. Nadaljnji razvoj in krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in krajevnih skupnostih. II. MATERIALNI OKVIRI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE V OBDOBJU 1986-1990 2.1. Globalni okviri gospodarskega razvoja V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bodo gospo-darske razmere še vedno zaostrene, zato bo gospodar-ski razvoj usmerjen v intenzivnejšo in kakovostnejšo izrabo obstoječih proizvodnih kadrovskih in znan-stveno-raziskovalnih zmogljivosti, izboljšanje kvalitete proizvodnih in upravljalskih procesov, nadomeščanje proizvodnih programov, ki ne ustvarjajo zadostnega dohodka, v obnovo in posodabljanje ter selektivne investicije v nove, kvalitetne in predvsem v izvoz usmerjene naložbe. Ob taki usmeritvi ocenjujemo, da bo bežigrajsko gospodarstvo sposobno v srednjeroč-nem obdobju 1986-1990 realizirati naslednje stopnje rasti temeljnih ekonomskih kategorij. Kategorija Povprečna letna realna stopnja rasti v % družbeni proizvod 2,5 industrijska proizvodnja 3,0 zaposlovanje 1,0 izvoz 6,0 produktivnost dela 1,5 2.2. Pridobivanje družbenega proizvoda Planirana 2,5% letna rast družbenega proizvoda izraža umirjen gospodarski razvoj. Tak gospodarski razvoj bo temeljil predvsem na boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, njihovi avtomatizaciji in modernizaciji, posodabljanju obstoječih in uvajanju novih tržno in izvozno zanimivih proizvodnih programov, večji inten-zivnosti in ekonomičnosti poslovanja, izboljšanju organizacije, uvajanju tretje izmene, kjer za to obsta-jajo objektivni pogoji, ostali del pa bodo prispevali učinki novih kvalitetnih investicij. V skladu z danimi, objektivnimi pogoji poslovanja in zahtevami po kvali-# ¦tetni preobrazbi bežigrajskega gospodarstva v smislu pospeševanja rasti obetavnih proizvodenj, bodo posa-mezne gospodarske dejavnosti dosegle v obdobju 1986-1990 različno hitro rast družbenega proizvoda, kar se bo ob koncu srednjeročnega obdobja odrazilo tudi v spremembah v gospodarski strukturi Udeležba v DP 0 stop. Dejavnost 1985 1990 rasti 1986-1990 Industrija 31,5 33,3 3,6 Kmetijstvo • 0,2 0,2 2,5 Vodno gospodarstvo 1,0 1,0 2,5 Gradbeništvo 11.0 8,7 -2,3 Promet 1,7 1,7 2,3 Trgovina 31.1 31,2 2,5 Gostinstvo 0,9 0,9 2,6 Obrt 6,8 6,9 2,8 Komunala 0,2 0,2 2,1 PTT storitve 13,4 13,7 2,8 Drugo gospodarstvo 2,2 2,2 2,5 Družbeni proizvod občine_________________100,0 100,0_______2^5 * pri tem niso upoštevane morebitne priselitve ozi-roma odselitve OZD v našo oziroma iz naše občine Najbolj dinamična rast družbenega proizvoda bo v dejavnosti industrije, ki bo tudi v novem srednjeroč-nem obdobju obdržala in še okrepila vlogo najmoč-nejše gospodarske dejavnosti v občini. Hkrati bodo v njenem okviru najmočneje prisotni procesi prestruktu-riranja v smeri krepitve kvalitetnih razvojnih dejavni-kov pri izrabi obstoječih in uvajanju novih zmogljivo-sti. Največji razkorak v odnosu do povprečne rasti gospodarstva, bo izkazala dejavnost gradbeništva. Žmanjšanje obsega del v gradbeništvu se bo odrazilo v realnem upadu družbenega proizvoda gradbeništva in njegovi znižani udeležbi v gospodarski strukturi ob-čine. 2.3. Delitev družbenega proizvoda Stanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter usmeritev v njegovo kvalitetno pre-strukturiranje narekujeta hitrejšo rast sredstev za raz-širitev materialne osnove dela od rasti družbenega proizvoda. Zato bodo v delitvi družbenega proizvoda: - osebni dohodki naraščali počasneje kot družbeni proizvod s tem, da se realni osebni dohodki na zapo-slenega ne bodo zniževali - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb naraščala počasneje od rasti družbenega pro-izvoda - sredstva za amortizacijo bodo skladno s predvi-denimi učinki novega zakona o amortizaciji naraščala hitreje od družbenega proizvoda - sredstva za izboljšanje in razširitev materialns osnove združenega dela bodo ob takšnih pogojih naraščala hitreje od rasti družbenega proizvoda Ob takšnih usmeritvah bodo v obdobju 1986-1990 dosežene naslednje spremembe v strukturi porabe družbenega proizvoda bežigrajskega gospodarstva: Kategorija Delež v DP 0 letna 1985 1990 stop. rasti ________________________________________v_% 1. Amortizacija 8,1 8,2 2,6 2. Narodni dohodek 91,9 91,8 2,4 3. Čisti osebni dohodki 31,0 30,7 2,2 4. Davki in prispevki za skupne in splošne potrebe in druge namene 38,4 38,0 2,2 - za skupne potrebe 15,5 15,4 2,3 - za splošne potrebe 10,2 9,8 1,6 - za druge namene 12,7 12,8 2,7 5. Izločanja za skupne potrebe delavcev 5,1 5,1 2,3 6. Za raziširitev in izboljšanje materialne osnove 17,4 18,0 3,2 dela Razporejeni družbeni proizvod 100,0 100,0 2,5 2.4. Ekonomski odnosi s tujino V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo seda-njo izvozno usmerjenost še nadalje pospeševali ter do leta 1990 povečali delež prihodkov, ki jih gospodar-stvo realizira na tujih trgih v celotnem prihodku od 6,4% leta 1985, na 9% (oziroma v družbenem proiz-vodu od 37% leta 1985 na 50% leta 1990). Ob predpo-stavki, da se pogoji gospodarjenja v bodoče ne bodo bistveno poslabšali, ocenjujemo, da bo za dosego postavljenega cilja potrebno povečevati izvoz po pov-prečni letni realni stopnji 6%, od tega konvertibilni izvoz po povprečni letni realni stopnji 8%. Usmeritev v izvoz ter povečanje izvoza mora postati trajna poslovna orientacija organizacij združenega dela. Izvoz bomo povečevali z učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti, z uvajanjem tehnoloških in drugih modernizacij ter postopnirn uvajanjem novih prodomejših izvoznih programov, pri čemer bomo v večji meri vključevali tudi znanstveno raziskovalni potencial preko vključevanja dosežkov znanstveno raziskovalnega dela v redni proizvodni in poslovni proces. Pomembne premike v obsegu in konkuren-čnosti bežigrajskega izvoza bomo dosegli tudi z dohodkovnim, poslovnim in interesnim povezovanjem proizvodnih OZD na enotnem jugoslovanskem trgu, ter oblikovanjem učinkovitejše in izvozno prodornejše zunanjetrgovinske mreže, ki bo temeljila na tesnejši povezavi proizvodnih in zunanjetrgovinskih organiza-cij. Zavzemali se bomo za pospešeno črpanje tujih blagovnih kreditov za izvozno proizvodnjo ter vodili in usmerjali aktivnosti za ustanovitev proste carinske cone v Ljubljani. 2.5. Zaposlenost in kadrovska politika 2.5.1. ZAPOSLOVANJE Tudi v srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo nadaljevali s politiko ekonpmsko upravičenega in pro-duktivnega zaposlovanja. Število zaposlenih bo naraš-, čalo v povprečju letno za 1,0%, tako da bo ob koncu srednjeročnega obdobja v občini Bežigrad zaposlenih okoli 38.000 delavcev, oziroma 1.750 delavcev več kot ob koncu leta 1985, od tega 95% v družbenem sek-torju. Analize kažejo, da bo zaposlenost v zasebnem sektorju naraščala relativno hitreje kot v družbenem sektorju, predvsem zaradi možnosti, ki jih omogoča sprememba obrtne zakonodaje. V družbenem sektorju pa bodo možnosti za zaposlitev poleg 1.350 novih delavcev še v okviru takoimenovanega nadomestnega zaposlovanja in sicer cca 4.500 delavcev v celem sred-njeročnem obdobju. 0 letna Zaposleni 1985 1990 stop. rasti I. Zaposleni po sektorju dejavnosti 1. Družbeni sektor 34.437 35.790 1,0 2. Zasebni sektor 1.813 2.200 3,8 II. Zaposleni skupaj 36.250 37.990 1,0 III. Zaposleni v združenem delu 1. Gospodarstvo 27.912 28.955 0,8 2. Negospodarstvo 6.525 6.835 1,0 IV. Zaposleni v zasebnem sektorju 1. Nosilci samostojnega osebnega dela ¦ 1.015 1.200 3,4 2. Zaposleni pri nosilcih sam. osebnega dela 798 1.000 4,6 Zahteva po tehnološki modernizaciji bo pogojevala tudi spremembe v kvalifikacijski strukturi zaposlenih, tako da bo v novem zaposlovanju pretežni poudarek na visoko, višje in srednje izobraženih kadrih, bistveno manj pa bomo zaposlovali polkvalificirano in nekvalificirano delovno silo. V družbenih dejavnostih bomo na novo zaposlovali le v primerih širjenja dejav-nosti oz. odpiranja novih kapacitet. V vseh OZD bomo z ustrezno kadrovsko politiko, štipendijsko politiko, izobraževanjem ob delu izboljševali izobrazbeno raven, mladim strokovnim delavcem pa bomo omgo-čali prevzemanje odgovornejših nalog in obveznosti. Stopnja strokov. 1985 1990 izobrazbe ali kvalifikacija število % število % Visoka ali višja 6.887 20,0 7.874 22,0 Srednji in poklicni 17.219 50,0 18.252 51,0 profili Nižja, PKV, NKV_________10.331 30,0 9.664 27,0 Skupaj družbeni sektor 34.437 100,0 35.790 100,0 2.5. 2. KADROVSKA POLITIKA Z doslednejšim uveljavljanjem dogovorjene kadrov-ske politike v vseh organizacijskih oblikah združeva-nja dela in sredstev bomo z nadaljevanjem demokrati-zacije in podružabljanja kadrovske politike uresniče-vali dolgoročni program gospodarske stabilizacije in utrjevali politični sistem socialističnega samoupravlja-nja v povezavi z izvajanjem konkretne kadrovske dejavnosti. To bo privedlo do celovitejše opredelitve in organiziranja kadrovske dejavnosti in ji omogočilo enakopravno in ustrezno mesto med drugimi poslov-nimi funkcijami. S pomočjo kvalitetnejšega in realnejšega kratkoroč-nega in dolgoročnega planiranja kadrov ter stalnim evidentiranjem, spremljanjem ter usmerjanjem kadrov v skladu z njihovimi sposobnostmi in rezultati dela, bomo dosegli hitrejše prilagajanje kadrov spremem-bam v organizaciji dela, tehnologiji in proizvodnji. Predvsem bomo razpis in podeljevanje kadrovskih štipendij uveljavili kotelement dolgoročnega kadrov-skega planiranja in usmerjevalni dejavnik pri vključe-vanju mladine v izobraževanje ter usklajevali šolski in izobraževalni sistem s potrebami združenega dela in motivirali delavce za izobraževanje ob delu in iz dela. Posebno pozornost bomo posvetili učencem pri upravljanju proizvodnega dela oz. delovne prakse za pridobitev splošnega in strokovnega znanja ter zapo-slovanju in uvajanju pripravnikov v deto skladno z razvojnimi potrebami — s sklenitvijo delovnega raz-merja za nedoločen čas, še posebno pa spremljanju in imenovanju delavcev na odgovornejše delovne na-loge. 2.6. Prebivalstvo V skladu z izrazito upočasnjeno stanovanjsko grad-njo v občini v novem srednjeročnem obdobju, bo tudi rast prebivalstva počasna, v povprečju se bo število prebivalcev povečalo po stopnji 0,4% letno, od tega bo stalno prebivalstvo naraščalo po stopnji 0,6% pov-prečno letno, začasno prebivalstvo pa po oceni upa-dalo po stopnji 0,4% povprečno letno. Ocenjujemo, da bo ob koncu leta 1990 v Bežigradu skupno 69.102 stalnih in začasnih prebivalcev ati 1.536 več kot ob koncu leta 1985. Staranje prebivalstva se bo nadalje-valo, odstotek oseb starejših od 60 let se bo od 12,0% leta 1985 povečal na 13,5% leta 1990. Kot posledica tega gibanja se bo znižal tudi delež aktivnega prebi-valstva od 52,5% leta 1985 na 52,1% leta 1990.______ Prebivalstvo po 1985 1990 starostnih skupinah število delež število delež 0-6 " ' 6.252 10,2 6.839 10,8 7-18 10.449 17,0 10.919 17,3 19-59 37.425 60,8 36.956 58,4 60 in več 7.405 12,0 , 8.533 13,5 Stalno prebivalstvo skupaj__________________61.531 100,0 63.247 100,0 III. RAZVOJ GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 3.1. Cilji in politika gospodarskega razvoja 3.1.1. Doseganje planirane proizvodnje in izvozne rasti, kot materialne podlage za hitrejšo realno rast dohodka in družbenega proizvoda, ter za doseganje pozitivnih premikov na področju osebnega in družbe-nega standarda delovnih Ijudi in občanov. 3.1.2. Zagotavljanje kakovostnejše in popolnejše izrabe obstoječih proizvodnih in kadrovskih zmoglji-vosti, ter znanstveno-raziskovalnega potenciala, kot glavnih dejavnikov za doseganje planirane proizvodne in izvozne rasti. 3.1.3. Krepitev delovne discipline in odgovornosti, zagotavljanje večje vloge sodobne informacijske teh-nologije, ter izboljševanje kakovosti proizvodnih in upravljalskih procesov. 3.1.4. Hitrejše obnavljanje in posodabljanje obstoje-čih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na izvoznih panogah in panogah z najvišjo stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev. 3.1.5. Razvijanje novih prizvodnih zmogljivosti s posebnim ppudarkom na razvijanju novih tržno in izvozno zanimivih proizvodnih programov, ter nado-meščanju proizvodnih programov, ki ne ustvarjajo zadostnega dohodka. 3.1.6. Selektivno usmerjanje razpoložljivih sredstev za naložbe v dejavnosti, ki bodo v obdobju 1986-1990 dosegle nadpovprečno rast proizvodnje in izvoza. Selektivni pristop bo temeljil na upoštevanju meril za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. 3.1.7. Trajno povečevanje izvoza blaga in storitev ter usmeritev v izvoz predvsem na konvertibilno področje. 3.1.8. Razvojno raziskovalno delo v aplikativne namene, tesnejše povezovanje z znastveno raziskovaf-nimi organizacijami, pospeševanje inovacijske dejav-nosti in uvajanje inovacijskih dosežkov v proizvodne programe, kot sestavni del proizvodne in razvojne politike v vsaki organizaciji združenega dela. 3.2. Industrija Industrija bo tudi v srednjeročnem obdobju 1986-1990 ostala v strukturi občinskega gospodarstva po deležu v družbenem proizvodu prevladujoča in naj-pomembenjša gospodarska panoga. Glede na stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev, ki v nekaterih indu-strijskih vejah dosega 90% in na omejena razpoložljiva investicijska sredstva bo osnovna usmeritev razvoja industrije do leta 1990 v obnovo, rekonstrukcijo in modernizacijo, ter razvoj novih tržno in izvozno zani-mivih proizvodnih programov, v manjši meri pa tudi v izgradnjo novih kapacitet. Torej usmeritev v inten-zivno gospodarjenje, ki dolgoročno omogoča visok dohodek na zaposlenega, ter med drugim predposta-vlja tudi intenzivno izvozno usmeritev ob upoštevanju varovanja okolja, smotrne rabe surovin, energije in prostora. Pri konkretni izbiri razvojnih programov bomo izhajali iz potrebe, da se bo morala bežigrajska industrija še bolj odpreti v svet in osvajati proizvodnje, ki bodo na tujih trgih konkurenčne, pri čemer bomo izkoriščali tudi možnosti, ki jih daje novi zakon o vla-ganju sredstev tujih oseb v domače organizacije zdru-ženega dela. Ob takšni usmeritvi in doslednem izvaja-nju ocenjujemo, da bo industrija sposobna doseči in preseči planirano povprečno letno stopnjo rasti fizič-nega obsega industrijske proizvodnje 3% in 3,6%-no povprečno letno rast družbenega proizvoda. Težišče investicijske dejavnosti bo usmerjeno v obnovo in modernizacijo obstoječih kapacitet. Temu problemu bodo morali še posebno pozornost name-niti organizacije združenega dela v industrijskih vejah z največjo stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev po eni strani, po drugi strani pa s proizvodnimi programi, ki so tržno in izvozno zanimivi, donosni ali drugače družbeno pomembni, vendar potrebni investicijske poživitve v smislu obnove avtomatizacije, rekonstruk-cije in podobno. To velja zlasti za dejavnosti grafične industrije, kemične industrije, živilske industrije, kovinsko-predelovalne industrije, elektroindustrije in tekstilne industrije. Te dejavnosti dodo poleg elek-tronske industrije, strojegradnje, ter industrije termo-jzolacijskih materialov razvojno nosilne dejavnosti v panogi industrije. Na novo bodo v srednjeročnem obdobju 1986-1990 v razšlritev in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti investirale: 1. Investicije vključene v osnutek republiškega dogovora o temeljih plana (investicijske vrednosti na osnovi cen iz leta 1985) •— - Belinka TOZD Belles: izgradnja obrata za proiz-vodnjo mikroniziranega bentonita in tufov, ter epoksi-dirana sojina olja v coni BP-203 v predračunski vred-nosti 1.280 mio din. - ČGP Delo: zamenjava opreme na obstoječi loka-ciji v predračunski vrednosti 5.000 mio din 2. Investicije vključene v osnutek srednjeročnega plana mesta Ljubljane (razen investicij vključenih v osnutek republiškega dogovora) - Belinka TOZD Perkemija: izgradnja obrata za proizvodnjo natrijevega perkarbonata in peroksi-ocetne kisline v coni BP-203 v predračunski vrednosti 1.550 mio din. - Unis DO TOS TN: preselitev dejavnosti v cono BP-10. Predračunska vrednost 1.100 mio din (nadalje-vanje že začete investicije). 3. Ostale investicije - Ljubljanske mlekarne: izgradnja nove konzumne mlekarne v coni BP 4/1 v predračunski vrednosti 10.000 miodin. - TKG: posodobitev obstoječe orodjarne, izgradnja nove orodjarne, ter nadzidava obstoječih prostorov za delovno skupnost na obstoječi lokaciji v predračunski vrednosti 500 mio din. - JUB: investicija v posodobitev in razširitev proiz-vodnje v predračunski vrednosti 1.500 mio din na obstoječi lokaciji. - Dinos: obrat za predelavo jeklenih ostružkov v coni BP-8 v predračunski vrednosti 250 mio din. - Tekstil TOZD Tonosa: posodobitev opreme na obstoječi lokaciji v predračunski vrednosti 160 mio din. - Mladinska knjiga TOZD Tiskarna: prva faza razši-ritev in modernizacije tiskarne v predračunski vredno-sti 900 mio din, druga faza razširitev in modemizacije tiskarne v predračunski vrednosti 1500 mio din, ter izgradnja podzemskih garaž in temeljev za poslovho stavbo DO Mladinska knjiga v predračunski vrednosti 600 mio din. 3.3. Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se bo v občini Bežigrad v srednjeročnem obdobju 1986 - 1990 odvijala na cca 1900 ha kmetijskih zemljišč. Obseg kmetijskih zemljišč.se do konca srednjeročnega obdobja ne bo bistveno zmanjšal, tako da bo mogoče s sodobnejšimi agrotehničnimi metodami, agro in hidromelioracijami slabših zemljišč, povečevati kmetijsko proizvodnjo po povprečni stopnji 2,5% letno. Glede na naravne dano-sti in dosedanji razvoj, se bo kmetijska proizvodnja pretežno razvijala v dve smeri in sicer proizvodnjo mleka in mesa, ter pridelovanje vrtnin in krme za ži-vino. V živinoreji bomo namenili več skrbi selekciji in zdravstvenemu varstvu živine, ter izboljšanju tehnolo-gije reje. V poljedelstvu pa bo dan večji poudarek pridelavi krušnih žit ob ohranjanju sedanje ravni pri-delave vrtnin, krmnih rastlin in zelenjave. S sodobnej-šimi ukrepi, kakovostnim semenom, uvajanjem novih odpornejših sort bomo povečali pridelke. Bolje bomo izkoristili travnati svet, s katerega bomo po meliorativ-nih posegih s pravočasno košnjo pridobili kakovo-stnejšo krmo. Poskrbeli bomo, da bodo dobro obde-lana vsa kmetijska zemljišča ter bolje izrabljena kme-tijska mehanizacija. Do leta 1990 načrtujemo cca 170 mio din investicij v kmetijstvu, od tega 33 mio din v izgradnji novih in obnovo obstoječih gospodarskih objektov v zasebnem sektorju, 85 mio din v nabavo opreme, ter 52 mio din za agro in hidromelioracije zemljišč. Načrtujemo izvedbo agromelioracije na cca 165 ha zemljišč v KS Beričevo-Brinje in hidromeliora-' cije na cca 35 ha zemljišč v KS Ježa-Nadgorica. Poleg kmetijske zemljiške skupnosti bosta sredstva prispe-vale še Zveza vodnih skupnosti in Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti. Poleg tega bo kmetijska zemlji-ška skupnost financirala izdelavo agrokarte, kot osnovo za vrednotenje kmetijskih zemljišč in planira-nje agrotehničnih ukrepov. Kmetijska zadruga Emona bo kot nosilka razvoja zasebnega sektorja kmetijstva še naprej pospeševala kmetijsko kooperacijo in družbeno-organizirano kme-tijsko proizvodnjo, ki bo imela vso prednost pri sofi-nanciranju iz sredstev sklada za intervencije v kmetij-stvu in porabi hrane občin in mesta Ljubljane. 3.4. Gradbeništvo Da bomo v gradbeništvu v novem srednjeročnem obdobju kljub nujnemu zmanjševanju obsega dejav-nosti dosegli pozitivne razvojne premike, bomo nada-Ijevali proces povezovanja in specializacije ter preko smotrnejše izrabe obstoječe opreme prispevali k izbo-Ijšanju produktivnosti dela v tej panogi. Gradbeništvo kot celoia bo reševalo svoje probleme kompleksno in usklajeno ter se pri tem v največji meri opralo na lastne moči in znanje. Za uspešen nastop pri pridobi-vanju novih del tako doma, kot v tujini je nujna kom-pleksna ponudba, kar bo možno le s tesnim povezova-njem in sodelovanjem gradbeništva z drugimi področji gospodarstva kot so industrija ter inženiring in projek-tantske organizacije združenega dela. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala bosta že v novem sredjeročnem obdobju imela pomembno vlogo v smislu tehnološkega in organicij-skega prestrukturiranja v proizvodnji ter izboljševanju kvalitete proizvodov in racionalizaciji stroškov pri vzdrževanju in obratovanju. Zato je nujno zmanjševa-njedeleža gradbenih stroškov v tehnični strukturi investicij, kar bomo dosegli z večjo industrializacijo gradnje ob zmanjševanju udeležbe živega dela v prid boljše organizacije in uporabe racionalnejših tehnolo-gij gradnje. Na investicijskem področju bodo v razširi-tev in modernizacijo zmogl.jivosti, pretežno v smislu nadomeščanja obstoječih kapacitet na drugih lokaci-jah investirale naslednje gradbene organizacije zdru-ženega dela: - Termika TOZD Montaže: obrat izolacijskih ele-mentov v coni BP-10 v predpačunski vrednosti 950 mio din. - SCT Obnova: izgradnja tovarne betonskih in sta-novanjskih predfabrikatov v coni BP-10 v predračun-ski vrednosti 1.300 mio din ter izgradnja nove poslovne stavbe - Gradbeno podjetje Bežigrad: izgradnja servisnih dejavnosti za potrebe gradbene operative v coni BP-10 v predračunski vrednosti 130 mio din - SCT Inženiring: poslovna stavba v BO 2/2 - grad-nja za trg - Geološki zavod Ljubljana: izgradnja raziskovalno poslovnega centra ob Dimičevi v predračunski vred-nosti 1.200 mio din 3.5. Trgovina Razvoj trgovine bo temeljil na pospešenem samou-pravnem in poslovnem sodelovanju s proizvodnimi organizacijami združenega dela na krepitvi speciaiiza-cije in sodobni organiziranosti, na večji kadrovski usposobljenosti ter odgovornosti za pravočasno in kvalitetno preskrbo proizvodnje in prebivalstva. Trgovina na drobno bo nadaljevala z modernizacijo in specializacijo že obstoječih trgovinskih objektov zaradi izboljšave poslovanja, boljše in kvalitetnejše preskrbe^ ter uvajanja sodobnejšega in cenejšega manipuliranja z blagom. S pestrejšo ponudbo in prila-gojenim delovnim časom pa se bo vključevala tudi v turistično ponudbo občine. Na območjih, kjer drobno-prodajna mreža trgovin ne pokriva v zadostni meri potreb občanov, družbeni sektor pa ne kaže interesa za izgradnjo novih kapacitet, bomo s spremembo občinskih predpisov v okviru obrtnega zakona omo-gočili zasebnikom ustanovitev obratovalnic z dejavno-stjo maloprodaje na drobno. Trgovina na debelo bo nadalje razvijala dohod-kovno povezovanje s proizvodnjo, s čimer bo dosegla večji količinski obseg poslovanja, konkurenčnost na tržišču ter intenzivnejšo izrabo skladiščnih prostorov. Zunanja trgovina bo prispevala k realizaciji splošne družbene in gospodarske usmeritve v izvoz z medse-bojnim povezovanjem proizvodnje, predelave in ser-visnih dejavnosti ter organiziranjem skupnega nastopa na tujih tržiščih. V razširitev trgovinskih kapacitet bodo investirale naslednje trgovske organizacije združenega dela: 1. Investicije vključene v osnutek srednjeročnega plana mesta Ljubljane - Mercator Mednarodna trgovina: preselitev dejav-nosti v nove prostore v BS 5/2 v predračunski vredno-sti 1.150 mio din. Nov. distribucijski center. - Nama: gradnja skladiščno prodajnega centra v coni BP-5 v predračunski vrednosti 900 mio din. - Elektronabava: gradnja skladiščno poslovnega objekta v coni BP-10 v predračunski vrednosti 1.500 mio din Ostale investicije - Salus: gradnja in nakup novih prostorov za skla-dišče zdravil in kemikalij v predračunski vrednosti 250 mio din. - Mercator Rfcžnik TO2& Grmada: izgradnja trgo-vine osnovne preskrbe v^BS 111/2 v predračunski vrednosti 250 mio din. ;H - Slovenijales DO Trgovma: II. faza skladiščno pro-dajnega centra v BP-10 v p^edračunski vrednosti 1000 mio din. ¦>,,- - Lesnina TOZD Zunanja trgovina: investicija v kro-jilnico brusnih trakov v predračunskl vrednosti 450 mio din. - DO Lesnina: pridobitev stavbnega zemljišča za poslovno zgradbo v BS 4/1 v predračunski vrednosti 50 mio din. 3.6. Turizem in gostinstvo Turizem kot gospodarska dejavnost ima v prostoru občine sorazmerno ugodne razvojne možnosti. Glede na naravne danosti, dosežen nivo gospodarskega raz-voja in dano gospodarsko in negospodarsko strukturo so v občini pogoji za razvoj rekreacijskega in camping turizma (območje autocampa Ježice, hipodrom, odprti bazeni, kolesarska pot, tekaške proge, rekreacijska dejavnost ob Savi, izletniška točka na Korantu), sejemskega turizma (Gospodarsko razstavišče) in kongresnega turizma (Center za proučevanje sodelo-vanja z deželami v razvoju). Vse navedene oblike turi-stične dejavnosti bomo v občini razvijali samostojno in v sklopu celovite turistične ponudbe v Ljubljani. Bolj kot dosedaj bomo povezali ponudnike kon-gresne, sejemske in gostinske dejavnosti, obnavljali športno rekreacijske objekte, ter povečali obseg pre-nočitvenih kapacitet v občini. V gostinstvu bomo obnavljali obstoječe gostinske obrate, izboljšali kvali-teto obratov le v povezavi s širitvijo prenočitvenih in prehrambenih kapacitet. 1. Investicije vključene v osnutek srednjeročnega plana mesta Ljubljane - SOZD Merx: izgradnja novega hotela B katego-rije v okviru Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju v predračunski vrednosti 1.100 mio din. 3.7. Drobno gospodarstvo Tudi v okviru področja drobnega gospodarstva bomo skušali doseči take premike v strukturi, ki bi skladno prispevali k prestrukturiranju celotnega beži-grajskega gospodarstva. Tako bomo pospeševali raz-voj tehnološko zahtevnejših enot drobnega gospodar-stva, ki zahtevajo visoko strokovne kadre za proizvod-njo maloserijskih izdelkov, ki so komplementarni industrijskemu načinu proizvodnje in jih je v industrij-skih organizacijah nesmotrno prolzvajati. Zato bodo večje industrijske organizacije še naprej prenašale na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in dru-gih oblik dolgoročnega poslovnega sodelovanja, del svoje proizvodnje v enote drobnega gospodarstva. Izločile bodo stranske dejavnosti in proizvodnje malih serij, ter prenesle premalo izkoriščena, neizkoriščena in odpisana osnovna sredstva zainteresiranim enotam drobnega gospodarstva. Poudarek na nadaljnjem raz-voju obrtnih zadrug bo zato predvsem v organiziranju proizvodnje, sklepanju kooperantskih odnosov v zdru-ženem delu, povezovanju obrtnikov pri prevzemanju večjih poslov ter pri izvozu izdelkov in storitev. Razvoj samostojnega osebnega dela drobnega gospodarstva bomo zagotavljali s stimulativno davčno politiko in ustvarjanjem prostorskih možnosti za raz-voj in gradnjo novih obrtnih delavnic predvsem tistih proizvodnih dejavnosti, ki bodo dolgoročno povezane z OZD, se usmerjale v proizvodnjo izdelkovza izvoz in zaposlovale večje število delavcev. Z zagotavljanjem najemnih poslovnih prostorov, prekvalifikacijo stano-vanj šeste in sedme kategorije in davčnimi olajšavami pa bomo ustvarjali pogoje za razvoj predvsem stori-tvenih dejavnosti, ki jih najbolj primanjkuje (servisira-nje industrijskih izdelkov in trajnejših potrošnih dobrin, dejavnosti povezave s stanovanjsko gradnjo in opremljanjem stanovanj, ter osebne obrtne storitve). Na osnovi sprememb obrtne zakonodaje bomo sprejeli ustrezne občinske predpise in z njimi uredili področja, specifična za našo občino. Prostorsko bomo razvoj proizvodne obrti v zasebnem in družbe-nem sektorju usmerjali v del industrijske cone BP-10 in obrtno cono BM-3 Ježica. V razširitev in obnovo proizvodnih in storitvenih zmogljivosti bodo v srednjeročnem obdobju 1986-1990 investirale naslednje OZD: - POZD Plastor: izgradnja novih proizvodnih prosto-rov v coni BP-10 v predračunski vrednosti 120 mio din - Avtohiša TOZD Avtomehanični obrat: izgradnja hitrega pasu za servis avtomobilov in prodajni center v predračunski vrednosti 400 mio din v coni BP 4/1 - zasebni obrtniki: v coni BP-10 v predračunski vrednosti 100 mio din 3.8. Promet Letalski prevoznik lnex Adria Aviopromet bo posto-poma nadomeščal stara letala s sodobnejšimi letali Airbus. Do leta 1990 bo nabavil štiri letala A-320, svojo dejavnost pa bo širil z uvajanjem novih rednih in izrednih linij letalskega potniškega prometa ter razvi-jal tovorni promet. Še naprej bo usmerjen predvsem v prodajo storitev na zahodnem trgu. 3.9. Ostale dejavnosti V posodobitev in razširitov zmogljivosti bodo investi-rale naslednje organizacije združenega dela s področja vodnega gospodarstva, komunale, poslovno tehničnih in finančnih storitev, ter dela negospodar-stva, ki posluje po gospodarskem principu: 1. Investicije vključene v osnutek srednjeročnega plana mesta Ljubljane - KPL TOZD Žale: I. faza razširitve pokopališča v predračunski vrednosti 310 mio din. 2. Ostale investicije - VGP Hidrotehnik: prizidek k poslovni stavbi na Slovenčevi v predračunski vrednosti 120 mio din - ZRMK: izgradnja laboratorija in posodobitev delavnic v predračunski vrednosti 150 mio din - Gospodarsko razstavišče: gradnja novih poslovnih objektov na obstoječi lokaciji v predračunski vredno-sti 450 mio din - ZIL TOZD Urbanizem: nadzidava poslovne stavbe na obstoječi lokaciji v predračunski vrednosti 100 mio din. 3.10. Komunalno gospodarstvo 3.10.1. INDIVIDUALNE KOMUNALNE NAPRAVE a) Kanalizacijsko omrežje: Zgradili bomo primarno kanalizacijo po podaljšku Dimičeve ulice na potezi od nove Tomačevske ceste do Vojkove ulice, kar bo pogojeno s programi razširi-tve posameznih delovnih organizacij v zazidanih oto-kih BIS 9, BP 2 in Bl 1. Nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v zazidalnih otokih BS 111/2, BS 111/5 in BS 111/6 - Črnuška gmajna, BS 5/2 -Koroški partizani in BS/3 - Jože Štembal ter začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja v soseski BO 1/2 -Zupančičeva jama, BS 112/2- Franc Ravbar, BS 113/2 - Podboršt II IN BS 106 - Mala vas. Razširili bomo čistilno napravo v Črnučah za 2000 populacijskih enot in nadaljevali s sanacijo varstvenih pasov vodnih virov predvsem desnega brega Save v naseljih_ Savlje, Ježice, Tomačevo ter levega brega Save v Črnučah, Brodu, Ježi in Nadgorici. b) Vodovodno omrežje: Primarno vodovodno omrežje bomo zgradili v Črnu-čah po Titovi cesti, v Črnuški gmajni v Podborstu. Za navezavo vodarne Jarški Brod na omrežje Ljubljana predvsem predelov Mala vas (od severne obvoznice do Titove ceste), Stožice in Ježice bomo dogradili primarno vodovodno omrežje. Nadaljevali bomo z izgradnjo primarnega vodovoda od Brinja do Dolskega, kar pa je pogojeno z izgradnjo industrijske cone v Dolskem (občine Moste-Polje). Vzporedno z rekonstrukcijo Vilharjeve ceste bomo rekonstrurirali vodovodno omrežje. Kapaciteto vodarne Jarški Brod bomo povečali z izgradnjo dodatnega vodnjaka in zgradili vodohram Soteški hrib v Črnučah (I. faza) Vse nove soseske, namanjene za stanovanjsko, industrijsko, servisno in poslovno gradnjo, bomo vzporedno z izgradnjo posameznih objektov opre-mljali tudi z vodovodnim omrežjem. c) Vročevodno in plinsko omrežje: Za daljinsko oskrbo s toplotno energijo obstoječih naselij bomo zgradili primarno vročevodno omrežje na odseku BS3 - Jože Štembal do Linhartove ulice in na odseku od Einspielerjeve ulice do Livarske ulice. Sekundarno vročevodno omrežje v obstoječih naseljih bomo zgradili skladno z letnimi plani Samoupravne stanovanjske skupnosti in Energetske skupnosti ob soudeležbi etažnih lastnikov. Za oskrbo s plinom bomo zgradili plinovod po Titovi cesti v Črnučah in cesti v Podboršt od Doma borcev NOB do ceste Na Brežine, plinovod po cesti Ceneta Štuparja na odseku od Črnuške ceste do križišča pri objektu Bl, plinovod po soseski BS 111/2 od objekta B 15 do ceste Ceneta Stuparja in plinovod po Vilharjevi cesti od Črtomirove ulice do objekta Vilharjeve ul. 4. Za vso novo usmerjeno stanovanjsko gradnjo bomo zagotovili ustrezen vir toplotne energije. d) Elektrogospodarstvo: Na področju elektroenergetskega sistema bomo rekonstruirali RTP Črnuče in pojačali transformacijo v tej postaji za 20 MVA. S tem bomo sanirali elektro-energetske razmere na tem območju. Zgradili bomo daljnovod 2 x 400 kV (Ljubljana II - Kranj), dva nova transformatorja v RTP Beričevo in dve 11Q kV daljno-vodni polji v RTP Beričevo. Vzporedno z gradnjo sosesk bomo gradili tudi ele-krtično omrežje s pripadajočimi objekti (transforamor-ske postaje) v skladu z opredelitvijo namembnosti po prostorkih planih občine. Na območjih, kjer so slabe napetostne razmere, bomo rekonstruirali električno omrežje v skladu z letnimi plani elektrogospodarstva. e) PTT promet: Na področju PTT prometa bomo nadaljevali z izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja v naseljih levega brega Save (Nadgorica, Črnuče, Ježa, Šentja-kob, Beričevo, Dol) ter delno « Savljah in Ježici. Novi PTT enoti bomo zgradili v BS 7 - Ruski car in v BO 1/2 - Zupančičeva jama. 3.10.2. KOLEKTIVNE KOMUNALNE NAPRAVE a) Cestno območje: V okviru nadaljnjega programa izgradnje cest na območju mesta Ljubljane, bomo za potrebe izgradnje avtobusne postaje rekonstruirali Vilharjevo cesto, pri-čeli z gradnjo avtobusne postaje ter izvajali pripra-vljalna dela za gradnjo vozišč mestnega potniškega prometa (po Titovi cesti za tirna vozila). Zaradi širitve centralnega pokopališča Žale na zahodno stran obstoječe Tomačevske ceste bomo zgradili novo Tomačevsko cesto s priključki na Lin-hartovo cesto in južno servisno cesto. Vzporedno z izgradnjo sosesk bomo gradili tudi cestno omrežje v teh soseskah. b) Mestni potniški promet: Mrežo poleg mestnega potniškega prometa in postajališč bomo širili glede na potrebe občanov in delovnih Ijudi. Avtobusna postajališča bomo opre-mljali z nadstrešniki in kolesarnicami. Nova končna postajališča za členaste avtobuse bomo zgradili v BS 3 Jože Štembal, v ta namen pa rekonstrurirali obsto-ječe končno postajališče na Ježici, Savljah in Črnu-čah. Do konca srednjeročnega obdobja bomo vsa končna postajališča opremili tudi s sanitarnimi kioski. c) Zelene površine: Na območju občine nimamo večjih utejenih zelenih in parkovnih površin. V zvezi s tem bomo določili status in obseg parkovnih gozdov. Vzporedno z izgradnjo sosesk bomo gradili tudi zelene površine, obstoječe pa očuvali in jih .sistemsko obnavljali. Z izgradnjo soseske BO 1/2 - Zupančičeva jama bomo zgradili parkovne površine kot »zeleni klin« med Vil-harjevo cesto in Linhartovo cesto. Po planu pa nj bi te zelene površine segale do območja Save. d) Javna razsvetljava: Vzporedno z rekonstrukcijo in novogradnjami cest po letnih planih Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin bomo ceste opremljali tudi z javno razsvetljavo. V skladu s finančnimi možnostmi bomo izboljšali javno razsvetljavo na prehodih za pešce in križiščih ter v strnjenih naseljih na izvenmestnem območju. Na področju kolektivne komunalne rabe bomo redno vzdrževali vse javne površine in sanirali »črna« odlagališča. Območje odvoza smeti in odpadkov bomo razširili tudi na izvenmestna območja ter prešli na kontejner-ski odvoz smeti. e) Vodno gospodarstvo: Vskladu z letnimi plani vodne skupnosti Ljubljanica-Sava bomo vzdrževali vodotoke (ureditev Mlinščice pod Klečami). Za varstvo pred poplavami na območju Dola, Vidma, Beričevega in Kleč bomo regulirali strugi Save in Kamniške Bistrice. Komunalnim delovnim organizacijam bomo posto-poma prenesli v upravljanje in vzdrževanje lokalna pokopališča in komunalne naprave individualne rabe (lokali vodovodi-1 in kanalizacija), ki so jih zgradile krajevne skupnosti ali skupine občanov. 3.11. Stanovanjsko gospodarstvo j 3.11.1. GRADNJA STANOVANJSKIH SOSESK V srednjeročnem obdobju 1986-1990 bomo zgradili 1660 stanovanj v večdružinski družbeno usmerjeni blokovni gradnji s povprečno stanovanjsko površino 58 m2 v soseskah: - BS 5/2 - Koroški partizani (208 stanovanj) - BS 109 - Črnuče (84 stanovanj) . ] - BS 2/2 - Rapova jama (58 stanovanj) .1 - BS 111/2 - Cmuče-Gmajna (330 stanovanj) ] - BS 3 - Jože Štembal (180 stanovanj) - BS 1/2 - Zupančičeva jama (800 stanovanj) in 334 stanovanj v individualni enodružinski gradnji s povprečno stanovanjsko površino 110 m2 v sose-skah: - BS 111 - Črnuče-Gmajna (61 stanovanj) - BS 112 - Franc Ravbar (140 stanovanj) - BS 106 - Mala vas (42 stanovanj) - BS 109 - Črnuče-Rezke Dragar (7 stanovanj) - BS 113/1,2 Podboršt (34 stanovanj) Ostale razpršene individualne gradnje (50 stano-vanj). Pri gradnji stanovanjskih sosesk bomo: - zagotavljali programirano stanovanjsko gradnjo po sprejetih prioritetnih soseskah; - zagotavljali racionalizacijo stanovanjske graditve, skrbeli za pravočasno načrtovanje, financiranje pri-prav, urbanistične dokumentacije, komunalno opre-mljanje zemljišč ter pravočasno in učinkovito izgrad-njo objektov. - zagotavljali optimalno kvaliteto stanovanj, pri čemer bomo dosledno upoštevali sprejete standarde, izvajali izolacijo stanovanjskih objektov po veljavnih normativih ter v čim večji meri upoštevali interese bodočih stanovalcev; - zagotavljali izgradnjo celovitih stanovanjskih sosesk z vsemi pripadajočimi objekti družbenega standarda (šole, VVZ trgovine, parkirni prostori, zele-nice, otroška igrišča in podobno), v kolikor ti že niso zgrajeni v neposredni bližini; - gradili stanovanja za potrebe solidarnosti s pov-prečno kvadraturo 54 m2; - omogočali v skladu z dogovorom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti gradbenim izva-jalcem vlaganje lastnih razpoložljivih obratnih sred-stev za gradnjo za trg in sicer na lokacijah, kjer je zaradi specifičnih pogojev možen tak način gradnje (poslovno-stanovanjski objekti); - skrbeli za uresničevanje nalog splošne Ijudske obrambe, družbene samozaščite ter požame varnosti v stanovanjskem gospodarstvu; zlasti z izvajanjem obrambnih načrtov, varnostnih načrtov izrednih raz-mer, načrtov CZ in NZ. 3.11.2. GOSPOOARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI IN POŠLOVNIMI PROSTORI VDRUŽBENI LASTNINI V srednjeročnem obdobju 1986-90 bomo zagotovili postopen prehod na ekonomske stanarine, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada. S tem bomo zagotovili materialno osnovo za kvalitetnejše vzdrže-vanje obstoječega stanovanjskega sklada. Pri najemninah za poslovne prostore bomo prav tako upoštevali stroške enostavne reprodukcije in vgradili v najemnine tudi del stroškov za razširjeno reprodukcijo. 3.11.3. DRUŽBENA POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU V planskem obdobju 1986-90 bomo nadaljevali z reševanjem stanovanjskih potreb solidarnostnim upra-vičencem (invalidov, borcev NOV, starejših občanov, mladih družin z nizkimi osebnimi dohodki), kakor tudi subvencionirali stanarine občanom, ki ne bodo zmogli plačevanja stanarine iz solidarnostno združenih sred-stev. 3.11.4. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV Sredstva za realizacijo stanovanjskega gospodar-stva bomo zagotavljali: - z združevanjem sredstev OZD iz dohodka oz. čistega dohodka po skupni prispevni stopnji, ki bo opredeljena z letnimi plani, - z lastnimi sredstvi delovnih Ijudi in občanov pri nakupu in prenovi ter gradnji stanovanjskih hiš, pri čemer bo znašala lastna udeležba v skladu z družbe-nim dogovorom. - iz kreditnih sredstev, pri čemer bomo upoštevali najdaljšo dobo varčevanja posojila - 20 let in naj-krajšo dobo - 2 leti ter z najnižjo obrestno mero 4%. 3.11.5. BARAKARSKA NASELJA, STANOVANJA VI. IN VII. KATEGORIJE IN NEDOVOLJENE GRADNJE Na področju problematike barakarskih naselij in sta-novanj VI. in VII. kategorije bomo: - zagotavljali da bodo OZD dosledno izvajale druž-beni dogovor o pogojih zaposfovanja in minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zapo-slovanju; - zagotavljali izvajanje družbenega dogovora o postopnem odpravljanju barakarskih naselij in stano-vanj VI. in VII. kategorije; - dosledno preprečevali nastajanje novih barak oz. barakarskih naselij in nedovoljenih gradenj; - zavzemali za prioriteto odprave barakarskega naselja v Tomačevem zaradi nevarnosti okužbe varo-valne cone vodovodnega rezervata. IV. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOST) 4.1. Cilji in politika socialnega razvoja 4.1.1. Oblikovanje programov za zadovoljevanje skupnih potreb bo usmerjeno k dvigu storilnosti razvi-janju ustvarjalnosti, nadaljnji humanizaciji življenjskih in delovnih pogojev, povečanju dostopnosti storitev in dobrin družbenih dejavnosti. V ta namen bomo skrbeli za ustrezno prestrukturiranje obsega in vrste progra-mov skladno s potrebami delovnih Ijudi in občanov. 4.1.2. Socialni razvoj in zadovoljevanje skupnih potreb bosta temeljila na načelih vzajemnosti in soli-darnosti ter družbenoekonomskih opredelitvah raz-voja gospodarske politike v skladu z rastjo prebival-stva, stopnje razvitosti občine in ustvarjenim do-hodkom. 4.1.3. Financiranje storitev in programov družbenih dejavnosti bomo zagotavljali skladno s sprejetimi kri-teriji in merili, opredeljenimi v samoupravnih sporazu-mih o temeljih planov samoupravnih interesnih skup-nosti, iz brutto osebnega dohodka, dohodka organiza-cij združenega dela, neposrednega prispevka občanov in lastne dejavnosti. Sredstva za delovanje družbenih dejavnosti bomo zagotavljali kolektivno tako znotraj posameznih dejavnosti, kot tudi med njimi, glede na pomembnost programov za celoten družbeni razvoj. V okviru svobodne menjave dela bomo zagotovili obli-kovanje ustreznih kriterijev in meril za financiranje programov družbenih dejavnosti, hkrati pa razvijali oblike neposredne menjave dela. Pri dogovarjanju sistema financiranja bomo zagotovili oblikovanje ustreznejših kriterijev za prelivanje solidarnostnih sredstev ter zagotovili potrebna sredstva za obračuna-vanje ekonomske amortizacije, ki bo omogočala redno vzdrževanje objektov in opreme. 4.1.4. Postopoma bomo izenačevali družbenoeko-nomski položaj delavcev v družbenih dejavostih z delavci v gospodarstvu, zato bo v prvih letih tega sred-njeročnega obdobja rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v družbenih dejavnostih hitrejša kot v gospodarstvu. 4.1.5. Združevanje sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda, bo potekalo na osnovi spreje-tih programov gradnje iz sredstev SIS in organizacij združenega dela. 4.2. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok V družbeno vzgojo in varstvo predšolskih otrok bomo v tem srednjeročnem obdobju vključili 60% predšolskih otrok. Tako vključenost bomo dosegil z uvedbo novih programov, časovno difenciranih oblik dela ter s prestrukturiranjem oddelkov v prid oddelkov I. starostne stopnje. Prizadevali si bomo za tesnejšo povezanost vzgojno-varstvenih organizacij z okoljem. Za otroke, ki niso vključeni v vzgojno varstvene organizacije bomo razvijali nove oblike vzgojnega dela, do leta 1990 povečali obseg male šole na 525 ur ter razširili vzgojni program za otroke v starosti od 3 - 5 let z 80 na 250 ur. Ohranili bomo obstoječi obseg vzgoje in varstva otrok z motnjami y duševnem in telesnem razvoju, v večji meri pa razvijali nove oblike in metode dela v razvojnih oddelkih (individualizacija dela, povezovanje s strokovnimi institucijami). Politika uresničevanja družbene pomoči otrokom ter razmerja med prispevkom skupnosti otroškega varstva in staršev k vrednosti vzgojno - varstvenga dela bomo izvajali skladno z določili Samoupravnega sporazuma o uveljavljanju socialno-varstvenih pravic. Potrebe delovnih Ijudi in občanov po družbeni vzgoji in varstvu otrok bomo zadovoljevali s smotrnim izkoriščanjem obstoječih kapacitet vzgojnovarstvenih organizacij pa tudi z izgradnjo novih kapacitet - pred-vsem na območju intenzivne stanovanjske gradnje. Tako bomo v obdobju 1986 - 1990 investirali na osnovi izkazanih družbenih potreb v izgradnjo: - VVE Tomačevo - 144 mest, na območju KS Toma-čevo, v predračunski vrednosti 135,0 mio din - VVE Zupančičeva jama - 160 mest, na območju BO 1/2, v predračunski vrednosti 182,4 mio din. 4.3. Osnovno izobraževanje Razvoj osnovnega šolstva bo temeljil na tesnejšem povezovanju osnovnih šol z okoljem (OZD, KS), hitrej-šem prehodu novih spoznanj v vzgojnoizobraževalno delo ter izboljšanju materialnih pogojev dela. Za uresničitev teh nalog bomo: - uveljavili nov program življenja in dela osnovne šole (t.j. predmetnik in učni načrt) v vse razrede osnovne šole, do šolskega leta 1986/87 - obdržali enak obseg celodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja, s tem da bomo v program poda-Ijšanega bivanja uveljavili vsebinske oblike in metode dela celodnevne osnovne šole - zagotavljali ustrezne materialne pogoje tudi za izvajanje tistega dela dodatnega programa, ki kvali-tetno dopolnjuje nov zagotovljeni program dela osnovne šole (šola v naravi, dejavnost glasbenih šol) ter za izenačevanje standarda učencev z regresira-njem prehrane in učbenikov - uresničevaVi pogoje za razvoj interesnih dejavno-sti, še posebej na področju širjenja politehnične vzgoje - posvetili posebno pozornost stalnemu in kvaiitet-nemu izobraževanju in usposabljanju učiteljev - razvijali oblike povezovanja programov osnovne šole s programi društev - krepili samoupravno vlogo učencev. S spremembo standardov in normativov bomo v okviru svobodne menjave dela zagotovili način finan-ciranja te dejavnosti. Izenačili bomo materialne pogoje dela osnovnih šol, ter uskladili osnovnošolski prostor z načrtovano sta-novanjsko gradnjo. Zato bomo v tem srednjeročnem obdobju investirali v: - Osnovno šolo Maks Pečar - izgradnja prizidka s kapaciteto 14 učilnic, telovadnico in športnimi igrišči, ob obstoječi novi šoli. Ocenjena vrednost investicije znaša 280 milijonov din. - Osnovna šola Dr. Vita Kraigherja - sanacijo objekta, ter dograditev telovadnice, zaklonišča in športnega igrišča ob obstoječi stavbi, v predračunski vrednosti 310 milijonov din. - Osnovna šola Franc Ravbar - izgradnjo prizidka ter igrišče ob obstoječi stavbi (5 učilnic). Ocenjena vrednost investicije znaša 100 milijonov din. - Osnovna šola Boris Ziherl - izgradnjo dveh učilnic in telovadnice ob obstoječi stavbi. Ocenjena vrednost znaša 85 milionov din. - Osnovna šola Boris Kidrič - adaptacijo kuhinje. V tem srednjeročnem obdobju bo šola s prilagoje-nim programom - Zavod za usposabljanje J. Levec, z izgradnjo novih prostorov na območju občine Lju-bljana Bežigrad, izboljšala materialne pogoje dela. Za večjo vključenost predšolskih in šoloobveznih otrok v glasbeno vzgojo in izobraževanje bomo povečali dostopnost glasbenega izobraževanja (uvajanje novih oblik dela, ustrezna organiziranost), izboljšali materi-alne pogoje dela, ter razvijali oblike povezovanja glas-benih šol z osnovnimi šolami. 4.4. Usmerjeno izobraževanje Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bomo na nivoju mesta in republike usklajevali obseg in razmestitev izvajanja programov skladno s potre-bami združenega dela ter možnostmi in smermi raz-voja sodobne znanosti in tehnologije. Z načrtno in usklajeno aktivnostjo vseh dejavnikov (posebne izobraževane skupnosti, OZD, šole) bomo izboljšali materialne in kadrovske pogoje dela šol usmerjenega izobraževanja in s tem ustvarili pogoje za dvig kvalitete dela. Posebno pozornost bomo namenili zagotavljanju ustreznejšega standarda sred-nješolcev in študentov (prehrana, bivalni standard). Z vsebinsko preobrazo višjega in visokega šolstva bomo uveljavili take vsebine in oblike programov, ki se bodo tesneje navezale na razvojne cilje združenega dela in širše družbe. Zagotovili bomo hitrejše vključe-vanje študentov v raziskovalno delo ter tesnejšo pove-zanost višjih in visokih šol z organizacijami združe-nega dela. Večjo prilagojenost kadrov potrebam združenega dela bomo uresničili s hitrejšim uveljavljanjem izobra-ževanja ob delu in iz dela ter na ta način povečali učinkovitost, racionalnost in fleksibilnost vzgojno-izo-braževalnega sistema. Za uresničitev takšne vloge izo-braževanje ob delu in iz dela se bomo zavzemali za: - ustrezno sistemsko reševanje financiranja dejav-nosti v okviru svobodne menjave dela, - uveljavitev doslednejše delitve dela ter hkrati vse-binsko povezanost vseh organizacij, ki izobražujejo odrasle. 4.5. Znanstveno raziskovalna dejavnost Da bi razvojno-raziskovalno delo dejansko postalo sestavni del družbene reprodukcije, bomo v tem sred-njeročnem obdobju dajali prednost predvsem tistim razvojno raziskovalnim nalogam, ki bodo predlagale ustreznejše rešitve znanstveno-razvojne in organiza-cijsko tehnološke problematike OZD. V OZD bomo spodbujali oblikovanje takih razvojnih programov, ki bodo temeljili na razvoju in uporabi domačega znanja. Posebna pozornost bo namenjena pospeševanju razvoja inovacijskih dejavnosti in inventivnega dela, poenotenju nagrajevanja inovatorjev, ustreznemu izo-braževanju inovatorjev in organizaciji učinkovitega informacijskega sistema. Večjo vključenost mladih v razvojno-raziskovalno dejavnost bomo zagotovili z razvijanjem ustreznih programov v šolah in društvih. 4.6. Kultura Temeljna pozornost bo v tem srednjeročnem obdobju usmerjena k rasti kvalitete programov ter tes-nejšemu povezovanju posameznih dejavnosti v enoten koncept razvoja kulturne dejavnosti v občini in mestu. Tako bomo na področju amaterske dejavnosti uve-Ijavljali oblike tesnejšega povezovanja med amatersko in profesionalno kulturo, zagotavljali ustrezno preraz-poreditev sredstev za profesionalno in amatersko dejavnost v občini ter vzpodbujali in razvijali dejav-nost kulturnih animatorjev v KS in OZD. Poglabljali bomo kulturno sodelovanje s pobratenimi in prijatelj-skimi občinami. Na področju knjižničarstva bomo izboljšali dostop-nost splošno-izobraževalne knjižnice, zagotovili knjižni prirast - 1 knjiga na 8 prebivalcev letno ter izboljšaii pogoje za vsebinsko preobrazbo knjižničar-stva (uvajanje avdiovizualnega gradiva, vključitev knjižničarstva v sodoben informacijski sistem). Likovno galerijska dejavnost na področju občine se bo s svojimi programi smiselno vključevala v celovit program likovno-galerijske dejavnosti v mestu. Gleda-liška dejavnost Slovenskega mladinskega gledališča pa se bo vključevala v program mesta in republike. S povezovanjem vsebine dela šol, društev ter drugih dejavnikov bomo razvijali kulturne navade med mla- dino. Nosilec razvoja programov za vzgojo in izobra-ževanje mladih na področju kulture bo Pionirski dom, ki se bo tesneje povezoval tudi z drugimi institucijami. Za dvig kvalitete ravni filmske vzgoje med mladimi se bomo zavzemali za programsko uskladitev kina Mojce in Pionirskega doma. Na področju varstva naravne in kulturne dediščine bomo dosledno izvajali naloge, ki izhajajo iz Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. V tem srednje-ročnem obdobju bomo razglasili Plečnikove Žale in graščino Dol za kulturna spomenika. Skrbeli bomo za varstvo in ohranjevanje spomenikov NOB in zagota-vljali potrebna finančna sredstva. Ustreznejše pogoje za zadovoljevanje potreb delov-nih Ijudi in občanov občine po kulturnem udejstvova-nju bomo v obdobju 1986-1990 zagotovili z: - Knjižnica Bežigrad: razširitev mreže krajevnih knjižnic na območjih BS-7 in BS-111 (v predračunski vrednosti 9 milijonov din) ter odprtje nove enote v BS 3 - adaptacijo kulturnih domov na območju občine za izvajanje amaterske kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih 4.7. Zdravstveno varstvo Razvoj zdravstvenega varstva bo temeljil na tak-šnemu obsegu in kvaliteti zdravstvenih storitev, ki zagotavljajo boljše zdravstveno stanje, socialno var-nost in delovno storilnost občanov. V ta namen bomo zagotovili pogoje za racionalnejšo izrabo obstoječih zmogljivosti, izboljšali dostopnpst zdravstvenih stori-tev z izgradnjo: - zdravstvenega doma z lekarno: na območju BS 7. Ocenjena vrednost investicije znaša 500 milijonov din. - zdravstvenega doma Ljubljana - TOZD osnov-nega zdravstvenega varstva Bežigrad: dokončanje adaptacije obstoječega objekta v predračunski vred-nosti 50 milijonov din. Večjo dostopnost zdravstvenih storitev bomo zago-tovili tudi s tesnejšim povezovanjem s humanitarnimi organizacijami in društvi in tako širili predvsem pre-ventivne oblike zdravstvenega varstva. Kvalitetne premike v izvajanju zdravstvenih storitev bomo zagotovili z učinkovitim izvajanjem preventivnih dispanzerskih metod dela, kvalitetnejšim razvojem medicine dela in širjenjem oblik nege na domu. V okviru preventivnega zdravstvenega varstva bomo posebno pozornost namenili razvoju preventivnih zobozdravstvenih storitev otrok in mladine. Skrbeli bomo za razvoj ustreznih oblik zdravstvenega varstva borcev NOV. Večjo kvaliteto dela bomo dosegli s stalnim strokov-nim izpopolnjevanjem delavcev v osnovnem zdrav-stvenem varstvu, s hitrejšim uvajanjem sodobnih metod strokovnega dela ter kadrovskim prestrukturi-ranjem zaposlenih, pri čemer bomo zmanjševali delež administrativnih delavcev v korist zdravstvenih de-lavcev. Pri zagotavljanju in porabi razpoložljivih sredstev bomo dajali prednost nabavi medicinske opreme. V ta namen bomo zagotovili zbiranje posebnih strogo namenskih sredstev s samoupravnim sporazumom med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev. Uveljavljali bomo oblike funkcionalne integracije izvajalcev zdravstvenih storitev ter zagotovili raci-onalno delitev dela in sredstev med zdravstvenimi or-ganizacijami. 4.8. Telesna kultura Na področju telesne kulture bomo razvijali oblike množičnega vključevanja delovnih Ijudi in občanov v redne telesno kulturne dejavnosti, zlasti tiste, ki teme-Ijijo na racionalnem izkoriščanju obstoječih objektov in naravnih danosti. Pospeševali bomo oblike tesnejšega povezovanja programov dejavnosti med telesno kulturnimi in vzgojno izobraževalnimi organizacijami. Skrbeli bomo za pridobivanje telesnokulturnih navad otrok in mla-dine tako, da bomo s skupnostima otroškega varstva in izobraževanja izvajali različne športne programe. Izvajali bomo programe tekmovalnega športa upo-števajoč množičnost, kontinuiteto dela ter prizadeva-nje za vrhunske dosežke. V okviru programa vrhun-skega športa bomo zagotavljali potrebna finančna sredstva za kvaliteten razvoj teh programov. Skrbeli bomo za usposabljanje in izpopolnjevanje amaterskih in profesionalnih kadrov za potrebe špor-tne rekreacije in vrhunskega športa ter usposabljanje organizatorjev telesne kulture v vseh OZD oziroma v komisijah za rekreacijo KS. Za uresničevanje programov telesno kulturne dejav-nosti bomo zagotavljali večji delež sredstev z nepo-sredno svobodno menjavo dela. V tem srednjeročnem obdobju bomo skrbeli za vzdrževanje obstoječih telesno-kulturnih objektov ter proučili možnosti uresničevanja pogojev za razvoj telesno-kulturne dejavnosti predvsem na levem bregu Save. Potrebe po novih investicijah na tem področju bomo usklajevali s planom SIS za telesno kulturo. 4.9. Socialno skrbstvo Na področju socialnega skrbstva bomo intenzivno razvijali svetovalno, terapevtsko in preventivno delo. Tem ciljem razvoja socialno skrbstvene dejavnosti bomo prilagodili tako organiziranost kot vsebino dela Centra za socialno delo. Z namenom, da omogočimo hitrejše, učinkovitejše reševanje socialne problematike, bomo instituci-onalne oblike dela dopolnjevali z razvijanjem oblik dela socialnih delavk v KS, delom društev ter z organi-ziranjem raznih oblik prostovoljnega dela in samopo-moči. Programe dela društev bomo oblikovali tako, da bodo le-ti postali sestavni del preventivne socialno skrbstvene dejavnosti. Zato si bomo prizadevali za ustreznejše sistemske rešitve statusa društev s tega področja. Izboljševali bomo pogoje življenja in dela telesno in duševno prizadetih občanov. V okviru skrbi za starejše občane bomo poleg red-nih domskih razvijali še oblike izvendomske dejavno-sti. V izvajanje le-teh bomo vključevali tudi humani-tarne organizacije, patronažno službo in prostovoljno delo občanov. V obdobju 1986-1990 bomo na področju socialnega skrbstva prednostno zagotovili ustrezne prostorske pogoje: - Centra za socialno delo - nakup novih prostorov, BS 5/2 v predračunski vrednosti 4 5 mio din. 4.10. Socialno varstvo V občinski skupnosti socialnega varstva bodo ustano-viteljice usklajevale politiko in program socialnega varstva v občini tako, da bodo celovito zagotavljale socialno varnost delovnih Ijudi in občanov. Politika izvajanja socialno-varstvenih pomoči bo teme-Ijila na izvajanju samoupravnega sporazuma o soci-alno varstvenih pomočeh na osnovi enotne evidence o prejemnikih socialno varstvenih pomoči. Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju ustrez-nih življenjskih pogojev mladim družinam in izboljša-nju socialne varnosti upokojencev. Slušno in govorno prizadetim občanom bomo omo-gočili ustrezno usposabljanje in delo v okviru Učnih delavnic ter drugih organizacij združenega dela. 4.11. Investicije posebnega pomena Na osnovi planskih dokumentov republike in mesta Ljubijane načrtujemo v obdobju 1986-1990 za uresni-čitev zastavljenih nalog izven občinskih SIS družbenih dejavnosti, sledeče investicije: 1. Zavod za rehabilitacijo invalidov: - adaptacija in novogradnja na obstoječi lokaciji, v predračunski vrednosti 1.190.000,000 dinarjev. 2. Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil: - nadzidava obstoječega objekta v predračunski vrednosti 30.000,000 din 3. Zavod za usposabljanje slušno in govorno priza-detih: - TOZD Učne delavnice - novogradnja, BIS 9 - TOZD Center za rehabilitacijo sluha in govora adaptacija, nadgradnja, na obstoječi lokaciji, v predra-čunski vrednosti 113.410.000 dinarjev. 4. Zavod za usposabljanje Janez Levec - novograd-nja, BIS 9. 5. Srednja gradbena šola Ivan Kavčič: - izgradnja nove telovadnice pri obstoječem objektu, priključitev na toplovod, v predračunski vred-nosti 30.000.000 dinarjev. 6. Srednja naravoslovna šola - adaptacija, priključi-tev na toplovod, izgradnja nove telovadnice ob obsto-ječem objektu, v predračunski vrednosti 500.000,000 dinarjev. 7. Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev: - adaptacija 5. nadstropja, priključitev na toplovod 8. PTT Srednješolski center: - adaptacija in izgradnja delavnic ob obstoječem objektu 9. DO Mineral: - izgradnja kamnoseške šolske delavnice 10. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novi-narstvo: - adaptacija, novogradnja ob obstoječem objsktu, v predračunski vrednosti 212.000.000 dinarjev. 12. Izobraževalni center za tuje jezike: - nakup novih prostorov 13. Inštitut Jožef Štefan: - izgradnja izobraževalnega in raziskovalnega cen-tra v Bl 201. 14. Kmetijski inštitut: - prizidek k obstoječem objektu, v predračunski vrednosti 70.000,00 dinarjev. 15. Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju: - izgradnja poslovne stavbe s hotelskim delom ob obstoječem objektu, v predračunski vrednosti 600.000.000 dinarjev. 16. Slovensko mladinsko gledališče: - adaptacija, prizidek ob obstoječi stavbi, v predra-čunski vrednosti 57.820.900 dinarjev. V. PROSTORSKE SESTAVINE DRUŽBENEGA PLANA___________ 5.1. Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v prostoru. Na osnovi določil prostorskih sestavin dol-goročnega plana in urbanistifcnih zasnov mesta Lju-bljane za območje občine Ljubljana-Bežigrad bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil nove pro-storske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor. Za učinkovitejše uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorskih izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavljali ukrepe na posameznih spre-mljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju, substandardnih stanovanj, zlasti pa na področju zemljiške politike. S slednjimi naj bi preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja.ki izvirajo iz neusrnerjenega pro-meta z zemljišči. Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, vzpodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energet-sko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje okolja. Zato bomo vse investicije, tako nove kot rekonstrukcije, preverjali že v fazi vključeva-nja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega programa in prostorskega izvedbe-nega akta tudi s stališča vplivov na okolje. Za zma-njšanje onesnaževanja zraka bomo širili daljinsko ogrevanje v obstoječih in novih naseljih. Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopa-nosti vseh interesov, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uvelja-vljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi. V prostorskih izvedbenih aktih bomo s potrebno strokovnostjo obdelali naslednje neposredne cilje, ki po eni strani izhajajo iz usmeritev dolgoročnega plana, po drugi strani pa iz konkretne problematike krajevnih skupnosti: 5.1.1. Območje krajevnih skupnosti Bžigrad-jug, Bežigrad-sever, Boris Kidrič, Boris Ziherl, in Anton-Tomaž-Linhart bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota Južni Bežigrad, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: oznaka lokalni naziv površ. namembnost prostorski obmo. obmo. izvedbeni __________________________________________________akt BS1/1 15,2 ha stanovanjsko- PUP poslovna BS1/2 10,0 ha stanovanjsko- ZN polsovna BS1/3 11,7 ha stanovanjska PUP BS1/4 18,9 ha stanovanjsko- PUP poslovna BS1/5 družbeni center 14,3 ha stanovanjsko- PUP poslovna B01/1 železniške 11,0 ha poslovno- ZN delavnice stanovanjska B01/2 Gospodarsko 5,9 ha poslovna UN razstavišče BO1/32 Plava laguna 3.6 ha poslovno- PUP stanovanjska B01/4 kasamaLjube 6,4 ha poslovno- ZN Šercerja stanovanjska BT1 prometna glava 6,5 ha železniška in avto- PUP(v (del) busna postaja primeru realizacije ZN) BR1 Navje 12,5 ha parkovne površine PUP (kasneje __________________________________________________UN) Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnnih in splošnih interesov: 5.1.1.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: a) storitvene dejavnosti: - povečava obstoječih trogvin ter izgradnja novih, - ureditev lokalov za servise b) družbene dejavnosti: - povečava obstoječih VVU; c) šport in rekreacija: - preveritev možnosti za ureditev pokritega špor-tnega prostgra za rekreacijo prebivalcev 5.1.1.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih pro-blemov oziroma izgradnjo naslednjih komunalnih na-prav: a) upoštevali bomo načrtovanje komunalnih naprav iz dolgoročnega plana: - nova primarna vodovoda 0 400 po Titovi in Vilhar-jevi cesti, - nov RTP 110/10 s 110 kv kabelskim priključkom na območju BO 1/2 in BS 1/2, - PTT kabelsko kanalizacijo od Masarykove ulcie po Titovi cesti, - plinovoda dimenzije No 200 od Črtomirove ulice po Vilharjevi cesti; b) opredelili bomo merila in pogoje za: - izgradnjo sekundarnega omrežja kanalizacije in vodovoda v območjih, kjer jih še ni in izvedbo priključ-kov nanju, - plinske in vročevodne priključke še zlasti za tiste objekte, ki z lastnimi kurišči močneje onesnažujejo ozračje. 5.1. 1.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) za izboljšanje splošne prometne varnosti: - rekonstrukcijo križišča Bežigrad-Parmova, - izvedbo peš podhoda v podaljšku Kržičeve pod Titovo, r - izvedbo fizične ovire za pešce na Titovi v podalj-šku Livarske; b) za izboljšanje pogojev za tranzitni promet: - spremembo karakterja Titove ceste in preusmeri-tev dela tranzita na Šmartinski podvoz, - rekonstrukcijo Titove ceste; c) za izboljšanje pogojev lokalnega prometa: - ureditev Črtomirove z novim križiščem na Topni-ško ulico; d) glede mirujočegaprometa: - parkirno hišo ob Črtomirovi ulici, - parkirna mesta za potrebe Plave lagune in druž-benega centra, - parkirna mesta za potrebe ČGP Dela ter pro-grama ob Parmovi ulici; e) glede splošnega izboljšanja prometne dostop-nosti: - izboljšanje dostopnosti do Črtomirove ulice, - izboljšanje dostopnosti do ČGP Dela. 5.1.1.4. Preverili bomo obremenitve okolja s strani naslednjih možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo: Uredit. Naslov Dejavnost območje____________________________________ BS 1/1 Stupica Jože, Smoletova 3 vozno ličarstvo Honigsman Jurij, kleparstvo Bežigrad 3 BS 1/4 Kuverta, Titova 87 papirna konfekcija ^L Škerlep Mirjana, Titova 103fotografiranje ^B? Šmuc Marija, Lavričeva 6 izdel. tehničnih maziv, olj in praška Turza Alojz, Ravbarjeva 3 izoliranje Menard Aleksander, zlatarstvo Titova 69 Požun Igor, Titova 73 zlatarstvo BS 1/5 Flander Franc, izoliranje Prekmurska 3 BO 1/1 Dinos, Parmova 3 zbiranje odpadnih surovin BO 1/4 Vokal Tomi, Titova 50 fotografiranje Bl 1 Klančnik Vinko, čiščenje in Vilharjeva 25 mazanje vozil 5.1.2. Območje krajevnih skupnosti Stadion, Bri-nje, Triglav, Koroški partizani, Ivan Kavčič, Jože Štembal in na delu krajevne skupnosti Miran Jarc bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota Osrednji Bežigrad, ki jo sestavljajo naslednja uredi-tvena območja. Oznaka Lokalni naziv Površi. Namembnost Prostor. območ. območ. izvedbeni akt BS2/1 8,8 ha stanovanjska PUP §§2/2 16,1 ha stanevanjska PUP BS2/3 15,9 ha stanovanjsko- PUP inštitutska BS2/4 23,4 ha stanovanjska PUPfdel ZN) BS2/5 Brinje 33,5 ha stanovanjska PUP BS2/6 31.9 ha stanovanjska PUP B02 5,3 ha poslovna ZN BI2/1 ZRMK 5,0 ha inštitutska UN Bl 2/2 Kardeljeva ploščad 29,8 ha' inštitutska PUP BP2/1 3,5 ha proizvodna PUP BP2/3 Ljubljanske mlekarne 11,8 ha proizvodna UN BP2/3 Mercator 12,8 ha proizvodna PUP BP 2/4 Mladinska knjiga 7,9 ha proizvodna ZN BM2/1 Avtoobnova 4,3 ha servisna PUP BM2/2 AMD 5,8 ha servisna PUP BR2/1 Stadion 11,4 ha športni objekti PUP BR2/2 1,9 ha park, benc. čr. PUP BR2/3 Park neuvrščenih 1,7 ha park PUP Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 5.1.2.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: a) storitvene dejavnosti: - razširitev obstoječih trgovin in izgradnja novih, - zagotovitev oskrbe s servisi; b) družbene dejavnosti: - razširitev VVU, - širitev osnovne šole Milan Šušteršič v BS 2/6. 5.1.2.2. Narčtovali bomo obvezno priključitev objek-tov na komunalno omrežje tam, kjer obstajajo pogoji za to. 5.1.2.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) za izboljšanje splošne prometne varnosti: - postavitev semaforja v križišču Slovenčeve in ; Tolstojeve, [ - dosledno izgradnjo vseh postajališč JMPP izven i vozišč (Titova, Slovenčeva), - izgradnjo peš podhodov pod Titovo, če ni svet-lobne signalizacije, . - rekonstrukcijo križišča Podmilščakova—Posav-skega, - ukrepe za zmanjšanje hitrosti na Hošiminhovi (fi-zičrte), - ureditev prehodov za pešce (podhodi ali semafo-rizacija), - odpravo vzdolžnega divjega parkiranja na vozišču Hošiminhove, - ureditev kolesarske steze na Vojkovi - Hošimin-hovi, - izgradjo vseh postajališč JMPP izven vozišča, ¦ - rekonstrukcijo križišča Podmilščakova—Posav-skega, - fizične ovire ne križišču Vodovodne- Posav- • skega, - pohod na Titovi pri Stadionu; b) na področju javnega potniškega prometa: - izboljšanje frekvenc, - poskus vključitve primestne železniške proge Ljubljana-Kamnik s postajališčem pri Stadionu Lju-bljana v Šiški; c) za izboljšanje pogojev za tranzitni promet: - ukrepe za preusmeritev tranzitnega prometa s Hošiminhovo, - ukrepe za razbremenitev Podmilščakove; d) za izboljšanje pogojev lokalnega prometa: - ureditev prometnih razmer v BS 2/6, - prestrukturiranje prometa ob Mednarodnem cen-tru na Kardeljevi ploščadi s podaljškom Mariborske ufice < - povezavo Ul. Mašera Spasiča s Titovo cesto; e) glede mirujočega prometa: - izgradnjo garažnih kapacitet v BP 2/2 za dvona-mensko garažiranje,. - izgradnjo garažne hiše v obstoječi soseski BS 3 in dodatna parkirišča ob naselju, - parkirno-garažno hišo v območju Stadiona, - parkirišča na Kamniški ulici, - parkirišča na Vodovodni ob Posavskega ulici, - parkirišča ob Titovi cesti; f) glede splošnega izboljšanja prometne dostopno-sti bomo načrtovali ukrepe, ki bodo izboljšali dostop-nost v BS 2/6 in območje Mednarodnega centra na Kardeljevi ploščadi; g) glede splošnega izboljšanja okolja: - spremembo značaja Titove ceste z vgraditvijo mestnega avenijskega ambienta, s poudarjenim jav-nim prometom, - ureditev značaja Titove ceste, - ureditev Titove ceste s poudarkom njenega mestnega karakterja. 5.1.2.4. Preverili bomo obremenitve okolja s strani naslednjih možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo: ureditveno naslov dejavnost območje BS 2/1 Žito - Pekarna pekarna Hladki Jaroslav, Podmiščakova ul. 13 strojno ključavničarstvo Markun Dušan, Kolarjeva 31 kov. pasarstv + galan. Levak Matija, Janševa 12 kleparstvo BS2/2 Habjan Anam Staničeva 35 izd. teh. maziv, olj, praškov Horvat Peter, Podmilščakova 28 fotokopiranje Škof Mitja, Rožanska 3 fotokopiranje BS 2/4 Cerkvenik Silvester, Vodovodna 15 fotokopiranje Mavser Igor, Titova 183 vulkanizacija BS2/5 Klaus Vtnko, Titova 183 vulkanizacija Murovič Drago, Hubadova 7 ključavničarstvo Nanut Aleksander, Šarhova 34 izoliranje Krpač Bogomir, Ul. Pohorsk. batalj. izoliranje 15 Verbič Ana in Viklor, Turnerjeva 1 čiščenje in mazanje vozil Ložar Stanislav, Brinje 6 vozno ličarstvo Kodre Marjeta, Šarhova 34 izoliranje Čamernik Stanko, Titova 185 avtomehanika Ugrina Vinko, Popovičeva 5 fotokopiranje Medvedič Predrag, Ul. Pohorsk. bat. izoliranje 57 Pogorelec Andrej, Funtkova 44 kovinostrugarstvo BS2/2 Ambrož Vera, Titova 128 avtomehanika BP 2/1 Termika, Kamniška 25 izlac. materiali Smrkolj Roman, Kamniška 9 kov. pasarstvo + galanterlja BP2/2 Mohar Jože, Vodovodna 92 avtomehanika Mesojedec Evstahij in Ludvik, avtomehanika Vodovodna92 Kucler Franc, Vodovodna 92 avtokleparstvo Ljubljanske mlekame, Tolstojeva 63 proizvodnja mlečnih izdelkov BP 2/3 Mercator Emba, Slovenčeva 21 živil. industrija Slovin, Slovenčeva 22 polnilnica pijač Tovarna kovinske galanerije, kovinska galanterija Tolstojeva 5.1.3. Območje krajevnih skupnosti Savsko naselje I, II, III in dela krajevne skupnosti Miran Jarc bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota Sav-sko naselje — Žale, ki jo sestavljajo naslednja uredi-tvena območja: ozn. lokalni naziv povr. namembnost prostorski obm. obm. izvedbeni akt BS3/1 Savsko naselje 27,2 ha stanovanjska PUP BS3/2 Rapovajama 7,9 ha stanovanjska PUP BI3/1 ZRI-Soča 15,6 ha inštitutska PUP (zdravstvo) BI3/2 13,1 ha inštitutska ZN BP3 IMP 8,4 ha proizvodno- PUP stanovanjska BM3 Žale 76,9 ha pokopališče UN ¦BR3/1 1,2 ha park PUP BR3/2 6,4 ha park PUP BR3/3 68.9 ha parkovnein PUP športne površine Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 5.1.3.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: a) storitvene dejavnosti: - širitev obstoječih trgovin, - izgradnjo lokalov za servise; b) družbene dejavnosti: - razširitev VVU. 5.1.3.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih pro-blemov in izgradnjo naslednjih komunalnih naprav: a) upoštevali bomo načrtovanje iz dolgoročnega plana: - izgradnjo primarnega vročevoda No 500, - vodovno povezavo s primarnim vodovodom 0 400 po Savski in Tomačevski cesti ter 0 300 po Linhartovi cesti; b) opredelili bomo trase za: - izgradnjo primarnega vročevoda, - izgradnjo primarnega vodovoda ter - merila in pogoje za izgradnjo ustreznega sekun-darnega omrežja. 5.1.3.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) za izboljšanje splošne prometne varnosti: - postavitev semaforja zapešce na Linhartovi cesti, - korekcija križišča pred Zalami; b) na področju javnega pptniškega prometa: - izvedbo novega sistertia javnega prometa za raz-širjene Žale; c) za izboljšanje pogojev za tranzitni promet: - ukrepe za razbremenitev Vojkove ulice, - preusmeritev tovornega promet na obvoznico; d) za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo ponovno preverili pravilnost načrtovane trase nove Tomačevske ceste kot podaljšek črnuške vpadnice; e) glede mirujočega prometa: - izgradnjo garažne hiše ob Linhartovi in Vojkovi, - ureditev parkirnih prostorov za potrebe razširje-nih Žal; f) glede splošnega izboljšanja okolja: - ukrepe za izboljšanje strukture prometa na Lin-hartovi cesti, - ločitev novega dela Žal z zelenim pasom od Tomačevske ceste. 5.1.3.4. Preverili bomo obremenitve okolja s strani naslednjih možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo: uredit. naslov dejavnost območje BS 3/1 Iskra, Savska 3 tovarna elektr. izdelkov BP 3 IMP, Vojkova 58 proizv. elektr. elementov Kuk Marjan, Cerkova 6 ključavničarstvo BM 3 Tambosso Alfio, izd. umet. kamna Koželjeva 4 kamnoseštvo 5.1.4. Območje krajevnih skupnosti Stožice, Urške Zatler, 7. september, Ježica, in Tomačevo-Jarše bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota Stožice-Tomačevo, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: oznaka lokalninaziv površina nametnbnost prostorski območja__________________območja_________________________izvedbeni akl BS 4/1 Ruski car 56,9 ha stanovanjska PUP BS4/2 Stožice 49,6 ha stanovanjska ZN BS 4/3 Ježica 5,9 ha stanovanjska PUP BS4/4 Ježica 26.6 ha stanovanjska PUP BS4/5 Tomačevo 19,3 ha stanovanjska PUP BS4/6 Jarše 2,8 ha stanovanjska PUP BM4 11,6 ha malo ZN gospodarstvo- poslovna BT4 14,5 ha severna PUP obvoznica BR4 76,7 ha športno- PUP rekreacijska BK4/1 83,7 ha kmetijske PUP površine BK4/2 50,7 ha kmetijske in PUP rekreacijske _______________________________površine______________' Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 5.1.4.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: a) storitvene dejavnosti: - širitev trgovin, - izgradnjo servisov; b) družbene dejavnosti: - širitev VVU, - širitev osnovne šole Danile Kumar v BS 4/1. 5.1.4.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih pro-blemov oziroma izgradnjo naslednjih komunalnih na-prav: a) upoštevali bomo načrtovanje iz dolgoročnega plana: - na območjih, kjer kanalizacije še ni (Tomačevo), primarno kanalizacijsko omrežje, - razrešitev problema ogrevanja na vzhodni del planske celote, ki ni v planu DO Energetike (možna je navezava na omrežje Nove Jarše, vendar neekono-mična za majhne zazidalne kapacitete), H - ojačitev primarnega vodovodnega omr^žja s pri-marnimi vodi 0 200 in 0 300; b) opredelili bomo trase za: - gradnjo dopolnilne sekundarne kanalizacije na območjih, kjer je še ni, - gradnjo primarnega in sekundarnega vodovod-nega omrežja, - opredelili lokacije novih trafo postaj in trase za dograditev 10 kv električnega omrežja. 5.1.4.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) za izboljšanje splošne prometne varnosti: - ureditev prometnih prehodov v Tomačevem, - rekonstrukcijo dela Titove ceste b) na področju javnega potniškega prometa bomo načrtovali ureditev prehodov za pešce preko železnice (primestna železnica); c) za izboljšanje pogojev za tranzitni promet: - rekonstrukcijo Titove ceste, - preusmeritev tokov na obvozne ceste; d) za izboljšanje pogojev lokalnega prometa: - ureditev Tomačevske ceste, - izvedbo dostopa do Save pri hipodromu; e) glede mirujočega prometa bomo načrtovali izgradnjo garažnih kapacitet ob Bratovževi in Glin-škovi ploščadi; f) glede splošnega izboljšanja prometne dostop-nosti: - ukrepe za izboljšanje dostopa na Bratovževi ploš-čadi, - ureditev dostopov do obsavskega prostora; g) glede splošnega izboljšanja okolja bomo načrto-vali prometno ureditev območja ob Savi. 5.1.4.4 Preverili bomo obremenitve okotja s strani naslednjih možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo:_______________________________________ uredit. naslov dejavnost območje BS 4/1 Cesar Alojz, Majda, Titova kov. strugarstvo 273 ^b Repar Zdenka, Titova 217 cianidno cinkanje H Kocjančič Jože, Čargova 6 splošno mizarstvo H Šebenik Anton, kovino H. Čargova 2 strugarstvo ^ft Šerbec Albin, Ul. padlih kovino ^M borcev 30 strugarstvo H[ Šerbec Bojan, Ul. padlih kovino H| borcev 30 strugarstvo H[ Anžirr Janez, Glinškova izoliranje B ploščad 6 ^ft Zajc Jakob, Omahnova 6 kleparstvo ^B Prihoda Janez, Marice splošno mizarstvo V Kovačev 7 BS 4/2 Rogel Slavko, Titova 248 splošno mizarstvo Runovec Janez, splošno mizarstvo Titova 218 Uršič Anton in Marija, splošno mizarstvo Stožice 20 Gorec Antonija in Janez, orodjarstvo Tesovnikova 28 Berčan Anton, ključavničarstvo Mata vas 3 a Gracar Anton, Titova 280 splošno mizarstvo Novak Jože, splošno mizarstvo Pavlovčičeva 12 Rjavec Janko, strojno Stara Ježica 1 ključavničarstvo Koprivec Bogomir, vulkanizacija Titova 285 BS 4/4 Pančur Valentina, avtomehanika Titova 228 Mikluš Vladimir, Stara fotografiranje ježica 9 BS 4/5 Vidic Boris in Magda, ključavničarstvo Tomačevo 48 Tomc Andrej, Pot k Savi ključavničarstvo 11 Dovič Rajko, V dolini 6 kovinotiskarstvo Pertot Olga in Cveto, bobensko Ul. Pohorskega bataljona brezcianidno 131 cinkanje Zorc Albin, V dolini 6 kovinotiskarstvo SušnikJanez, kov. pasarstvo + Popovičeva 20 galanterija Marn Janez, vozno ličarstvo Tomačevo 33 Urbančič Janez, avtomehanika Tomačevo 26 Dobravec Franc, avtoličarstvo Tomačevo 20 Postotnik Jakob, avtomehanika Tomačevo 20 Pušnik Franc, izdel. gumj. Tomačevo 20 izdelkov Oblak Janez, kov. pasarstvo + Tomačevo 43 galanterija Špande Stane, izdel. gumij. Tomačevo 20 izdelkov Herodež Bojan, avtomehanika Tomačevo 20 Plut Marjan, avtokleparstvo Tomačevo 33 BS 4/6 Požun Alojz, avtokleparstvo Stare Jarše 24 BK 4/1 Babnik Franc, kov. strugarstvo Tomačevska 50 Babnik Stanko, avtomehanika ________Tomačevska 48_________________________ 5. 1. 4. 5. Z drugimi pristojnimi organi in organizaci-jami v okviru mesta Ljubljane bomo odpravili naselje nedovoljenih gradenj z neprimernimi bivalnimi razme-rami na spodnji savski terasi pod Tomačevem v oko-lici hipodroma (ureditveno območje BR 4). 5. 1. 5. Območje krajevnih skupnosti Savlje-Kleče bo enotno prostorsko obdelano kot istoimenska planska celota, ki jo sestavljajo naslednja uredi-tvena območja: oznaka lokalni naziv površ. namembnost prostor. območ. območ. izvedbeni __________________________________________________akt BS5/1 Kleče 7,5 ha stanovanjska PUP BS5/2 Savlje 16,2 ha stanovanjska PUP BP5 Tonosa 3,6 ha proizvodna PUP BK5/1 150,0 ha kmetijska PUP BK5/3 203,8 ha kmetijska PUP BG5 • 92,2 ha gozdna- PUP _________________________________rekreacijska_________________ Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 5. 1. 5. 1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: a) storitvene dejavnosti: novo trgovino osnovne oskrbe b) družbene dejavnosti: izgradnjo VVE 5.1.5.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih pro-blemov oziroma izgradnjo naslednjih komunalnih na-prav: a) upoštevali bomo načrtovanje iz dolgoročnega plana: - izgradnjo novega meteomega kanala z lovilcem olj in razbremenilnikom, - izgradnjo primarnega vodovda 0 200 z navezavo na 0 500 po Titovi cesti, - razrešitev problema ogrevanja, ker daljinsko ogrevanje tega območja ni v razvojnih programih DO Energetike; b) opredelili bomo trase za: - gradnjo primarnih in sekundarnih komunalnih vodov (knalizacija, vodovod), - dopolnitev 10 kV električnega omrežja in trafo postaj. 5.1.5.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) za izboljšanje splošne prometne vamosti: - rekonstrukcijo Saveljske ceste in obvoza mimo Savelj, - ukrepe za omejitev hitrosti na Nemški cesti; b) na področju javnega potniškega prometa: - izgradnjo postajališča primestne železnice v višini Bratovževe ploščadi; c) za izboljšanje pogojev lokalnega prometa: - širitev mostu preko kamniške železnice, - rekonstrukcijo ceste v Klečah; d) glede splošnega izboljšanja prometne dostopno-sti bomo načrtovali izvedbo pešpoti med ŠRC in Bra-tovževo ploščadjo ob kamniški železnici. 5.1.5.4. Preverili bomo obremenitve okolja s strani naslednjih možnih virov motenj in načrtovali njihovo sanacijo: ureditveno naslov dejavnost območje BS 5/1 Selan Franc, Savlje 76 avtokleparstvo Dovč Jože, Saveljska 61 splošno mizarstvo Pečar Roman, Savlje 48 ključavničarstvo Prezelj Ahac in Alenka, Savlje izde. teh. maziv, olj 19 in praškov BS5/2 Kušar Stanislav, Kleče14 kov. pasarstvo + galanterija Lavrič Anton, Kleče 36 orodjarstvo Klemen Vera, Kleče 6 vozno ličarstvo Jamnikar Matej, Kleče 17 stroj. ključavničarstvo BP 5 Unis-Tos, Savlje 58 • precizna kovinska oprema Tekstil-Tonosa, Savlje 87 tekstilna industrija 5.1.6. Območje krajevnih skupnosti Rezke Dragar, Gmajna in Franc Ravbar Črnuče bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota Črnuče, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: oznaka lokalni naziv površ. namembnost prostorski območ. območ. izvedbeni akt BS6/1 26,4 ha stanovanjain PUP spremljajoče dejavnosti BS 6/2 16,5 ha stanovanja in PUP spremljajoče dejavnosti BS6/3 Gmajna 50,4 ha stanovanja in PUP (del spremljajoče ZN) dejavnosti BS 6/4 Gmajna 39,4 ha stanovanja in PUP (del spremljajoče ZN) dejavnosti BS6/5 Podboršt 13,8 ha stanovanja • PUP BP6/1 Elma 11,3ha proizvodnja PUP BP 6/2 proizvodnja PUP BP 6/3 Belinka 6,8 ha proizvodnja ZN BR6/1 10,7 ha rekreacija ZN BR 6/2 3,8 ha šport, PUP rekreacija BG6/1 98,0 ha gozdna- PUP rekreacijska BG6/2 344,7 ha gozd PUP Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih in-teresov: 5.1.6.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih de-javnosti: a) storitvene dejavnosti: - razširitev trgovine osnovne oskrbe, -izgradnjo servisnih lo.kalov; b) družbene dejavnosti: - povečavo VVZ ob Titovi cesti (v območju BS 6/2), - razširitev osnovne šole; c) šport in rekreacija: - ureditev športnih površin na delno namensko že ureje-nem območju. 5.1.6.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih pro-blemov oziroma izgradnjo naslednjih komunalnih na-prav: - dopolnitev primarnega vodovoda, - dopolnitev sekundarnega kanalizacijskega omrežja in navezave vseh objektov na javno kanaliza-cijo, - lokacijo novih trafo postaj, -•nadaljnjo izgradnjo plinovodnega omrežja. 5.1.6.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev. a) za izboljšanje splošne prometne varnosti bomo načrtovali rekonstrukcijo križišča Titova-Gameljska cesta, b) na področju javnega potniškega prometa bomo načrtovali izvedbo proge mestnega potniškega pro-meta skozi Črnuško gmajno, c) glede mirujočega prometa bomo načrtovali uredi-tev parkirišč v centru Crnuč. 5.1.6.4. Preverili bomo obremenitve okolja s strani naslednjih možnih virov motenj in načrtovali njihovo sanacijo: ureditveno naslov dejavnost območje___________________________________________________ BS 6/1 Črtanec Henrik, Pasterkova pot 1 splošno mizarstvo Zgonc Anton, Ul. Koroškega bat. 1 kamnoseštvo Križman Florijan, C. 26. junjja 60 kovinostrugarstvo Križman Stanislav, C. 26. junija 60 kovinostrugarstvo BS6/2 Mesojedec Edvard, Stare Črnuče avtomehanika 10 Narat Darinka, Karel, Titova 325 strojno Ključav. Anžin Branko, Stare Čmuče 1 avtokleparstvo Sinrcončič Lepold, Titova 292 strojno ključav. Gomboc Franc, Pot k sejmišču 9 a vozno ličarstvo BS 6/3 Regvat Alenka in Peter, Titova 342 čiščenje in mazanje vozil Gibičar Karol, C. Ceneta Štuparja avtokleparstvo 109 kovinostikarstvo Kogovšek Aleksander, C. Centa Štuparja 92 Snoj Matko, Ceneta Štuparja avtokleparstvo BS 6/4 Zagorelec Jože, Petričeva 8 kleparstvo Gračnar Martin, Katreževa pot 7 izoliranje Grah Alojz, Pot D. Jakopiča 26 izoliranje Plevnik Milan, Žorgova 71 tesarstvo BS6/5 Valant Jakob, Nabrežini22 splošno mizarstvo Ozinek Anton, Magajnova 14 splošno mizarstvo Kunaver Vinko, Štebijeva 1 zlatarstvo Rupnik Franc, Titova 333 kovaštvo BP 6/1 Elma, C. 24. junija tovarna gosp. str. Energoinvest, Črnuče BP 6/2 Imko, Črnuče Tovarna kov. izdel. BG 6/2 Košak Jože, Titova 429__________splošno mizarstvo 5,1.7. Območje krajevnih skupnosti Nadgorica--Ježa in šentjakob-Podgorica bo enotno prostor-sko obdelano kot planska celota Nadgorica-Podgo-rica, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: oznaka lokal. površi. namembnost prostorski območ. naziv obmoC. izvedbeni akt BS7/1 Ježa 12,7 ha stanovanja PUP : BS7/2 Nadgorica 20,7 ha stanovanja PUP BS7/3 Podgorica 37,7 ha stanovanjain ZN spremljajoče dejavnosti BS7/4 Podgorica 18,9 ha stanovanja PUP BS7/5 Podgorica 12,5 ha stanovanjain ZN spremljajoče dejavnosti BS7/6 Šentjakob 11,8 ha stanovanja PUP J BS7/7 Šentjakob 39,8 ha stanovanjain ZN I spremljajoče I dejavnosti ' BP7/1 68,5 ha proizvodnja PUP BP7/2 Belinka 16,2 ha proizvodnja ZN _ BK7/1 175,9 ha gozd-rekreacija PUP ¦ BG7/2 284,9 ha gozd PUP ^ Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-, števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 5.1.7.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitame objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: - družbene dejavnosti: razširitev osnove šole - 5.1.7.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih problemov oziroma izgradnjo naslednjih komunalnih' naprav: a) upoštevali bomo načrtovanje iz dolgoročnega plana glede možnosti navezave na zemeljski plin na osnovi že izdelanih programskih rešitev, b) opredelili bomo merila in pogoje za gradnjo sekundarnih vodov plinovoda ter lokacije za gradnjo 1-2 novih reducirnih postaj in traso za navezave na magistralni plinovod, c) določili bomo lokacije trafopostaj. 5.1.7.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) za izboljšanje splošne prometne varnosti: - ukrepe za zmanjšanje hitrosti in ureditev peš pre-hodov, - fizične ovire pri rekonstrukciji križišča v Šentja-kobu, - rekonstrukcijo cestnega prostora v Podgorici; b) na področju javnega potniškega prometa bomo načrtovali ureditev postajališč JMPP in prilagoditev frekvence voženj. 5.1.7.4. Preverili bomo obremenitve okolja strani naslednjih možnih virov motenj in načrtovali njihovo sanacijo: uredit. naslov dejavnost območje BS 7/1 Poljanšek Ivica in Jože, ključavničarstvo Ježa 45 Korošim Rajko, Ježa 5 orodjarstvo Špindler Stanislav, Ježa 50 orodjarstvo Burica Ciril, Marija ključavničarstvo Zasavska 48 BS 7/2 Kodrič Pavel, Nadgorica ključavničarstvo 138 Levstek Stanislav, ključavničarstvo Nadgorica 1 Levec Franc, Nadgorica20splošno mizarstvo Medič Alenka in Stanislav, kovinarstvo Nadgorica 44 BS 7/4 Vode Janez in Marija, kovinostrugarstvo Podgorica 85 BS 7/5 Semen Vladislav, splošno mizarstvo Podgorica2 BS 7/1 Tovarna dušika Dissu, pridob. teh. Črnuče plinov BP 7/2 Belinka, Šentjakob ob Savi kemična industrija 5.1.8. Območje krajevne skupnosti Beričevo-Bri-nje bo enotno prostorsko obdelano kot istoimenska planska celota, ki jo sestavljajo naslednja uredi- ttsna 66moCja:_______________________________ OznaKa Lokalninaziv Povr. Namembnost Prostorski obmo. obmo. izvedbeni ___________________________________________akt BS8/1 Brinje 4,1 ha stanovanja PUP BS8/2 Beričevo 18,4 ha stanovanja PUP BS8/3 Beričevo 7,3 ha stanovanjain PUP, spremljajoče kasneje ZN dejavnosti BI8 Jedrski reaktor 8,5 ha Inštitut Jožef ZN Stefan BM8 RTPBeričevo 17,5 ha mestne servisne PUP površine BT8 9,9 ha železniški terminal PUP ob obvozni progi BK8/1 268,1 ha kmetijstvo PUP BK8/2 98,6 ha kmetijstvo PUP BK8/3 15,1 ha kmetijstvo PUP BG8____________ 34,0 ha kmetijstvo PUP Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 5.1.8.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: a) storitvene dejavnosti: - ureditev trgovine, - ureditev športnega igrišča; b) družbene dejavnosti: - objekt VVZ; c) šport in rekreacija: - ureditev športnega igrišča. 5.1.8.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih pro-blemov oziroma izgradnjo nastednjih komunalnih na-prav: - izgradnjo kanalizacije z navezavo na predvideno čistilno napravo v Dolskem, - razrešitev lokalnega problema ogrevanja, - določitev lokacije novih trafopostaj, - merila in pogoje za izgradnjo sekundarnega komunalnega omrežja. 5.1.8.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) za izboljšanje splošne prometne varnosti bomo načrtovali izvedbo izvennivojskega priključka v Beri-čevem na Zasavski cesti, b) na področju javnega potniškega prometa bomo načrtovali navezavo primestnega JPP nas mestni JMPP v Šentjakobu. 5.1.8.4. Preverili bomo obremenitve okolja s strani naslednjih možnih virov motenj in načrtovali njthovo sanacijo: ureditv. naslov dejavnost območje B 8/2 Runtas Janez, Beričevo 38 kovinostrugarstvo Perša Jože, Beričevo 19 splošno mizarstvo 5.1.9. Območje krajevne skupnosti Ool bo enotno prostorsko obdelano kot istoimenska planska celota, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja: ozn. lokalni naziv površ. namembnost prostorski obm. obm. - izvedbeni __________________________________________________akt BS9/1 Videm-Dol 39,7 ha stanovanja in PUP spremljajoče dejavnosti BS9/2 Zaboršt 4,0 ha stanovanja PUP BS9/3 Zajelše 10,2 ha stanovanja PUP BS 9/4 Podgora 6,1 ha stanovanja PUP BS9/5 Kleče 3,0 ha stanovanja PUP BP9/1 Jub 12,4 ha proizvodnja PUP BK9/1 302,6 ha kmetijstvo PUP BK9/2 128,2 ha kmetijstvo PUP BK9/3 52,9 ha kmetijstvo PUP BG9_____________________266,6 ha gozd_____________PUP Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upo-števali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov: 5.1.9.1. Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti: a) spremljajoče dejavnosti: - storitvene dejavnosti, - lokali za servise; b) družbene dejavnosti: - objektVVZ - razširitev osnovne šole;- c) šport in rekreacija: - ureditev večnamenskega športnega igrišča ob šoli. 5.1.9.2. Načrtovali bomo odpravo komunalnih pro-blemov oziroma izgradnjo naslednjih komunalnih na-prav: - izgradnjo lokalnega sistema kanalizacije - dograditev primarnega vodovoda 0 400 do Dol-skega, - način lokalnega ogrevanja, - določitev mest in pogojev za izgradnjo sekundar-nega komunalnega omrežja. 5.1.9.3. Načrtovali bomo izboljšavo naslednjih pro-blematičnih prometnih ureditev: a) na področju potniškega prometa bomo načrtovali navezavo linij primestnega prometa na MPP v Šentja-kobu, b) za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo načrtovali r§kon§truKcijo lokalnih c§st skozi vasi severno in južno od Zasavske ceste. 5.1.9.4. Preverili bomo obremenitve okolja s strani naslednjih možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo: ured. naslov dejavnost območ. BS 9/1 Marucelj Vojko, Videm 22 avtomeh. Moder Vincenc, Videm 37 kovinostr. Yugocryl kemična industrija BS 9 Jub, Dol pri Ljubljani kemična industrija 5.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora Po dogovoru o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine in v skladu z osnutkom dolgoročnega plana »Ljubljana 2000« so v posameznih planskih celotah v občini predvidene naslednje naloge v zvezi z urejanjem prostora: ureditveno zap. vrsta posega v prostor območje št. Planska celota Južni Bežigrad: BS 1/1, BO 1/1, 1 izgradnja primarnega vročevoda BS 1/4 v odseku od Einspielerjeve do Livarske ulice BS 1/2 2 stanovanjska blokovna gradnja v KS Boris Ziherl 3 izgradnja VVZ v Zupančičevi jami 4 izgradnja PTT enote v soseski Zupančičeve jame 5 sekundarno kanalizacijsko omrežje v KS Boris Ziherl BS 1/3 6 izgradnja telovadnice in 2 učilnic vOŠ Boris Ziherl 7 prizidek k stavbi Kmetijskega inštituta za preselitev centralnega laboratorija BS 1/4 8 povečanje poslovnih prostorov »Paralele« ureditveno zap. vrsta posega v prostor območje_____št._____________________________ BS 1/5 9 izgradnja nove telovadnice, adaptacija, priključek na KEL za Srednjo naravoslovno šolo BO 1/2 10 Gospodarsko razstavišče - izgradnja novih poslovnih prostorov BO 1/4 11 SCT Inženiring - poslovna stavba - gradnja za trg - Intertrade BT 1 12 pripravljalna dela za avtobusno postajo 13 rekonstrukcija Vilharjeve ceste 14 rekonstrukcija obstoječega vodovodnega omrežja na Vilharjevi, cesti 15 izgradnjaplinovoda po Vilharjevi ulici, od Črtomirove do objekta Vilharjeva 4 BR 1 16 nakup novih prostorovza Izobraževalni center za tuje jezike 17 prizidek za skladišnne in vadbene površine ter adaptacija Slovenskega mladinskega gledališča Planska celota Osrednji Bežigrad: BS 2/3 18 izgradnja delavnic in adaptacija doma PTT srednješolskega centra BS 2/4 19 stanovanjska blokovna izgradnja v KS Koroški partizani 20 sekundarno kanalizacijsko omrežje KS Koroški partizani Mercator, Mednarodna trgovina - preselitev dejavnosti v nove prostore BS 2/6 22 razširitev krajevne knjižnice v KS 02 Jože Štembal 23 stanovanjska blokovna gradnja v KS Ivan Kavčič 24 sekundarno kanalizacijsko omrežje KS Ivan Kavčič Bl 2/1 25 izgradnja raziskovalnega poslovnega centra Geološkega zavoda Ljubljana 26 izgradnja laboratorija in posodobitev delavnic ZRMK 27 nadzidava obstoječega objekta Zavoda za farmacijo in preizkušanje zdravil Bl 2/2 28 izgradnja nove poslovne stavbe s hotelskim delom pri Centru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju 29 ZIL TOZD Urbanizem - LUZ nadzidava poslovne stavbe 30 izgradnja nove telovadnice, priključek na KEL pri Srednji gradbeni šoli Ivan Kavčič 31 izgradnja prizidka Doma učencev Ivana Kavčiča 32 prizidek k stavbi in adaptacija Fakultete za sociologijo, novinarstvo in politične vede ¦ BP 2/1 33 krojilnica brusilnih trakov v Lesnini, TOZD Zunanja trgovina BP 2/2 34 izgradnja hitrega pasu za servis avtomobilov in prodajnega centra Avtohiša, TOZD Avtomehanični obrat 35 izgradnja nove konzumne mlekarne v Ljubljanskih mlekarnah BP 2/3 36 posodobitev obstoječe /n izgradn/a nove orodjarne ter nadzidava obstoječih prostorov za delovno skupnost TKG BP 2/4 . 37 izgradnja skladišča prodajnega centra NAMA 38 razširitev in modernizacija tiskarne Mladinske knjige, TOZD Tiskarna BR 2/1 39 dograditev telovadnice in sanacija objekta OŠ dr. Vita Kraigherja Planska celota Savsko naselje - Žale: BS 3/2 40 stanovanjska blokovna gradnja v KS Boris Kidrič Bl 3/1 41 adaptacijain novogradnja v Zavodu za rehabilitacijo invalidov Bl 3/2 42 adaptacija, nadzidava in nadgradnja v Centru za rehabilitacijo sluha in govora 43 novogradnja TOZD Učne delavnice 44 izgradnja novega objekta Zavoda za usposabljanje Janez Levec Bl 3/1, BR 3/3 45 primarni kanalizacijski zbiralnik v podaljški Dimičeve od Vojkove do Tomačevske Bl 3/2, BR 3/3, 46 izgradnja primarnega vrpčevoda: Bl 3/1 - v odseku od KS Jože Štembal dQ Linhartove ceste BM 3 47 I. faza razširitve pokopališča Žale BM 3, BR 3/3 48 izgradnja nove Tomačevske ceste s priključki na Linhartovo in novo servisno cesto vzhodno od območja povečanih Žal ureditveno zap. vrsta posega v prostor območje št. Planska celota Stožice-Tomačevo: BS 4/1 49 izgradnja zdravstvenega doma v soseski Ruski car 50 izgrdnja PTT enote v soseski Ru-ski car 51 razširitev krajevne knjižnice v so-seski Ruski car 52 VGP Hidrotehnik - prizidek k poslovni stavbi BS 4/4 53 stanovanjska individualna grad- nja v KS Ježica 54 sekundarno kanalizacijsko omrežje KS Ježica 55 izgradnja kabelskega PTT omrežja na Ježici 56 sanacija naselij na varstvenih pa-sovih vodnih virov na Ježici BS 4/5 57 izgradnja VVZ v Tomačevem 58 sanacija naselij na varstvenih pa- sovih vodnih virov v Tomačevem BM 4 59 gradnja obrtnih delavnic BR 4 60 ureditev končnega postajališča MPP NA Ježici Pla nska celota Sa vlje-Kleče: BS5/1.2, 61 ureditev končnega postajališča B.P 5 MPP v Savljah 62 izgradnja kabelskega omrežja v Savljah 63 sanacija naselij na varstvenih pa-sovih vodnih virov v Savljah Planska celota Črnuče: BS 6/1 64 stanov. blokovna gradnja v KS Rezke Dragar 65 stanov. individualna gradnja v KS Rezke Dragar 66 rekonstrukcija in ojačanje transformacije v RTP Črnuče BS 6/3 67 stanovanjska blokovna gradnja v KS Črnuče-Gmajna 68 stanovanjska individualna granja v KS Črnuče-Gmajna 69 razširitev krajevne knjižnice v Črnučah 70 sekundamo kanalizacijsko omrežje Črnuška Gmajna 71 primarno vodovodno omrežje v Črnučah po Titovi cesti 72 primarno vodovodno omrežje v Črnuški gmajni BELEŽKE ureditveno zap. vrsta posega v prostor območje št. 73 izgradnja plinovoda od objekta B 15 do Ceste Ceneta Štuparja BS 6/4 74 stanovanjska individualna gradnja v KS Franc Ravbar 75 izgradnja II. faze OŠ Maksa Pečarja (14 učilnic, telovadnica in športna igrišča) BS 6/4, BS 6/5 76 sekundarno kanalizacijsko omrežje KS Franc Ravbar BS 6/4 77 primarno vodovodno omrežje v Podborštu 78 izgradnja plinovoda po Cesti Ceneta Štuparja od Cmuške ceste do križišča pri objektu B 1 BS 6/5 79 izgradnja plinovodaj - po Titovi cesti v Črnučah, izgradnja plinovoda po Cesti v Podboršt od Doma borcev NOB do Ceste na Brežini BP 6/2 80 izgradnja obrata za predelavo jeklenih ostružkov Dinos BG 6/1 81 razširitev čistilne naprave v Črnučah za 2000 PPE 82 ureditev končnega postajališča MPP včrnučah BP 6/3,2, BR 6/ 83 izgradnja kabelskega PTT 1,2, BS 6/ omrežja v Črnučah 1,2,3,4,5,6 Planska celota Nadgorica-Podgorica: BS 7/1 84 sanacija naselij na varstvenih pasovih vodnih virov - na Ježi 85 izgradnja kabelskega PTT na Ježi BS 7/2 86 sanacija naselij na varstvenih pasovih vodnih virov v Nadgorici 87 izgradnja kabelskega PTT omrežja v Nadgorici BS 7/3, 4, 5, 6, 88 izgradnja kabelskega PTT 6, BT 7/2 omrežja v Šentjakobu BS 7/5 89 izgradnja I. faze OŠ v Šentjakobu BP7/1 90 preselitev Unis DO TOS TN 91 izgradnja II. faze skladiščno-prodajnega centra Slovenijales, DO Trgovina 92 izgradnja novega skladiščno-prodajnega centra Elektronabava 93 izgradnja obrata izolacijskih elementov Termika TOZD Montaža 94 izgradnja tovarne betonskih in stanovanjskih prefabrikatov SCT Obnova ureditveno zap. vrsta posega v prostor območje št. 95 izgradnja sevrisnih dejavnosti za potrebe gradbene operative Gradbenega podjetja Bežigrad 96 izgradnja novih proizvodnih prostorov POZD Plastor 97 izgradnja obrtnih delavnic BP 7/2 98 izgradnja obrata za proizvodnjo natrijevega perkarbonata in peroksiocetne kisline Belinka, TOZD Perkemija 99 izgradnja obrata za proizvodnjo mikroniziranega betonita in tufov Belinke, TOZD Belles 100 izgradnja obratnega proizvodnjo epoksidiranega sojinega olja Belinka, TOZD Belles BK 7/1 101 sanacija naselij na varstvenih pasovih vodnih virov na Brodu BG 7/1 102 izgradnja dodatnega vodnjaka na Jarškem produ BK 7/2 103 hidromelioracija35 hazemljišč v KS Črnuče-Nadgorica Planska celota Beričevo: BS8/2 104 izgradnja kabelskega PTT omrežja Bl 8 105 izgradnja izobraževalnega in ra- ziskovalnega centra Inštituta Jo- žef Stefan BM 8 106 izgradnja daljnovoda 2x400 kv od RTP Beričevo proti Kranju 107 izgradnja dveh novih transforma- torjev in dveh 110 kv daljnovod- nih polj v RTP Beričevo BK 8/1 108 vzdrževanje Kamniške Bistrice BK 8/1, 2, 3, 109 primarno vodovodno omrežje od BM 8, BG, 8, Brinja do Dolskega BK 8/1 110 agromelioracija 150 ha zemljišč v KS Beričevo-Brinje Planska celota Dol: BP 9/1 111 posodobitev in razšoritev proiz- vodnje DO Jub BK 9/3 112 obnova graščine v Dolu v gostin- sko-turistične namene BK 9/1 113 vzdrževanje sotočja Ljubljanice in Kamniške Bistrice 114 vzdrževanje vodotoka Mlinščice pod Klečami m________________________ ///¦ ¦ M \y U J( planske celote: J^>ff......H—»^*-...............—. . i i //i i i i ¦—....... ' ' ' >~*^^J\ 1 južni bežigrad /------"¦----------------------j ^^ J) ^ osrednji bežigrad / x--^^T ^~l/^~ "^l i\ \\ ^ savsko naselje-žale J /ž^^^^^zz;^^? ' J) V_-i?====^ \\ J^\ ^^^ 4 stožice-tomačevo yS f ---- / ^^y ~^"%^<\\__^:^ ^ (f^ 5 savlje-kleče ^s ^_____/^^^ \. /T^^ 7 nadgorica-podgorica f *" V /y II ^ri^ 8 beričevo ZBOR OBČANOV 1 1 ' rllt rtMJl"8* . D • "^ ¦ ° D.n.D.CE. c . /¦ - " Ov^pfe" /" /*^i, v '&-4 ^y '¦f>i,L\ \ 1 /lfr"52 ''r8'15 °if^''toa ^"'"^'m^' 7'^'^J^i ^\ /^* '^^« "'jT. >y7$fflSb* / ^¦b 13 ^^M ZBOR9BČANOV j..........^........^- ¦¦;:-.¦"^-V--Wl. ^^^p 3|i*ifi^\m^ '.' : •¦Lffl'$f-'¦¦¦/¦'(.( (-1 r (-vv^is ¦ \\ -¦¦ x -xi¦«' -x''^ ~~i ¦ ^*\ ¦¦> • ¦- l ¦ v<#vl3l/'¦-' ¦ ¦ ; ¦ l ¦ ,\ . ' -<$ e ¦•i/i ¦ : ¦- ¦ \jm>. \ Ms*s««rst\\K z . v, . \'(." x-. • r% ¦ ¦ • j -^- ^«»<^:::^^^ ~~.s"^ ; ! xX-> ^^S;-'.....¦ < r^ m' J\rMmM^% H J/n\ ' -- - \ - - '/ / \ •¦'"¦¦¦ \ I ¦ \.....LrtML ' - '• \ ¦' • ' /¦/, - '"'^ :\ , ¦ ¦ • \ • //// Xf ^ v^itTl^ I\ -^""^ \ V'^^'*|_/^l^jjL_]_^'''^^ '*Ti 1 I iiifiiiiii i iiVi*Hi?^W#*****T**'i7n i'm'i VmVi' iViVi i ' 'tttV ViflihiVt' ''rullv^u^nui^uuv^mu^tuiuiifiiiututut^ * ,•:>,,¦ ¦ ^ - ' m vš...... jhm ^ ,M 1B ¦t«f. | M: "-¦¦ m \ W , ¦ .- pod vasjo '^ ¦•-.,*¦ ... . . 'i ' \ X * ¦ / ' \ ' •••• irTTTr'' // I ¦'' ' -"^*"* • J. i ' hm_ B RS' ¦C'/y '*'y '\ \ I / Mv^K-:;;::: :¦•¦ :y: ¦>-j^iivfi'¦'. '<-^ • >i:::: :;i: i-i i ;¦:: :•:>':• '.':;i*":: fc:' :¦>: v x;: ^ ¦'¦¦ '"'9 f ' ' ^> ^ s t^^^^ i \ ¦• _ -^ ^ / \ i 5.3. Programske zasnove za ^^H : prostorske izvedbene akte f ^^^^HL fe%*%Žga OBSTO JEČI OBJEKTI, KI SE OllRANIJO ^^^^K t%ig%%%|____V NOVI ZA2IDAVI______________________, ^^^^^B 'V/Z/A PREDVIDENI OBJEKTI AU OBMSfiiČJA ^^^^K V///\ MOVIH OBJEKTOV (MAX. CABARITI) ^^^^^B i : POMEMBNEJŠI ODPRTI PROSTORI ^^^^^^^H l________j_____(TRGr PARK. ATRUT.....)________ ^^^^^B _______ MESTNE FASADE ^^^^^B M (SKRBNEJE OBLIKOVANE, OPREMLJENE Z ^^^^^B . t—J JAVNIM PROGBAMOM TTB GLJVMMl VHODI) ^^^^^K DVOPASOVNA OBODKA CESTA ^^^^^B - ___«-PASOVNA OBODNA CESTA ^^^^^H' GLAVNE SMERl PEŠCEV IZVEN PRIMARNIH ^^^^BF •••••! ___CESTNIH KORIDORJEV_____________ ^M^^^ A ______DOSTOPI DO ZAZtDAVE 2A MOTORNI PBOMET ! 5.3.1. Območje BS 1/2 i 5.3.1.1. Ureditveno območje BS 1/2, ki meri 10,0 ha, se nahaja med Linhartovo in Vilharjevo cesto. 5.3.1.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro- gram): s Površina je namenjena pretežno stanovanjem in ) spremljajočim dejavnostim, delno pa centralnim dejavnostim, ki naj bi bile locirane na obodu. Vsi i obstoječi objekti v ureditvenem območju naj bi bili porušeni. : 5.3.1.3. Kapaciteta območja po posameznih novo- predvidenih programih: program kapaciteta v m2 bep : stanovanja (800 + 5% st. enoto) 70.000-76.000 m2 VVU za 200 otrok 1.400 m2 centralne dejavnosti 25.000-35.000 m2 izraba (FSI) = 0,9-1,1 l 5.3.1.4. Zasnova prometnega omrežja: f - Ureditveno območje naj bi bilo na primarno ¦ cestno omrežje navezano po Linhartovi, Vilharjevi, novi Robbovi, (Topniški) cesti. ! - Zasnova notranjega prometa: Karejski sistem z = dvema glavnima povezavama (Neubergerjeva in nova > zveza V-Z) ter po dvemi sekundarnimi urgentno i dostavnimi cestami v smeri VZ in SJ. i - Mirujoči promet: pretežno suterenski (zapolnitev jame) z javno garažno hišo (ob Vilharjevi cesti za okoli 1000 PM). ; - Peš promet: Pločniki za pešce ob cestah so dopolnjeni z notranjim trgom in trgom ob parku na i zahodu. Glavne smeri pešcev imajo tudi arkatle. l 5.3.2. Območje BO 1/1 5.3.2.1. Ureditveno območje BO 1/1, ki meri 11,0 ha, 1 se nahaja zahodno od Parmove ceste in sega do meje ; z občino Ljubljana Šiška. I 5.3.2.2. Organizacija dejavnosti v območju: Površina je pretežno namenjena centralnim dejav-i nostim, v manjši meri pa tudi stanovanjem mestnega značaja. Južni del ureditvenega območja je namenjen : tudi širitvi proizvodnih dejavnosti ČGP Delo s tem, da i se fasade proti Parmovi in podaljšku Livarske upora- bijo za javni program. i Severni in južni del ureditvenega območja sta med seboj ločena s parkom, ki je načrtovan pred vstopom i v območje Železniškega muzeja. Koncept bodoče ure- i ditve je smiselno prilagojen fizičnim omejitvam, ki i uokvirjajo razpoložljive površine na tem območju i (gorenjska železnica, Parmova in Samova). Pri tem je : zavestno zanemarjeno dejstvo, da se meja s sosednjo občino Ljubljana Siška v delu območja močno zajeda proti vzhodu. Zaradi te okoliščine se del načrtovane s zazidave (1 kare) nahaja onstran občinske meje, torej r izven ureditvenega območja BO 1/1. Celoten prostor do železniške proge bi tako kot doslej kazalo obravna- i vati kot enotno funkcionalno območje, sestavljeno iz ! dveh ureditvenih območij, katerih medsebojna razme- l jitev bi potekala po občinski meji. : 5.3.2.3. Kapacitpta območja po posameznih novo- predvidenih programih: program kapaciteta v m2 bep ' - severni del: 6 karejev ca 55/55 m 72.000 m2 I - južni del: 4 kareji ca 60/60 m 43.000 m2 - okrogla poslov. stan. stavba kot del ! urejanja ZG v občini Šiška ca 48.000 m2 i - ohranjeni obstoječi stavbi ŽG ca 48.000 m2 - Park ob Parmovi ulici ca 50/200 m 6000 m2 ^¦j. 5.3.2.4. Zasnova prometnega omrežja: ^' - Ureditveno območje se na primarno cestno i omrežje navezuje po Parmovi cesti, v preverjanju pa je ¦ tudi možnost podaljška Vilharjeve in Livarske ceste proti Ruski. ! - Zasnova notranjega prometa: Okoli območja je ! predvidena obodna cesta, ki jo s Parmovo vežejo - Urgentni dovozi bi bili možni po dovoznih poteh. - Kolesarske steze naj bi bile urejene ob obodnih cestah. 5.3.1.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Dodatne kapacitete v območju je možno navezati na dva zbiralnika A 3 (o 120/180) in zbiralnik 0 140, ki sta zgrajena za mešani fekalno-meteorni sistem. - Vodovod: Po Linhartovi cesti poteka vodovod 0 300, ostali vodovodi so dimenzij 0 100 in 0 80. V kasnejši fazi bo potrebna izgradnja novega vodovoda 0 300 (oz. 0 400) po Vifharjevi cesti. 5.3.1.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Območje bo navezano na RTP Beži-grad, potrebna pa bo dograditev ustreznega števila trafopostaj in 10 kV povezav. - Daljinsko ogrevanje: Območje bo navezano na obstoječe primarno vročevodno omrežje. - Plin: Možni so priključki na obstoječi plinovod No 200 in No 300 po Linhartovi cesti, potrebno pa je dograditi sekundarno omrežje. 5.3.1.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Prevzame se urbanistični model tradicionalnega mesta s funkcionalnimi in oblikovnimi posodobitvami glede na nove zahteve (hrup, osončenje, atriji, parkira-nje, velikost stanovanj). Zunanji prostori se oblikujejo skrbno kot trgi, ulice, parki, ipd. Etažnost je P + 4 do P + 4 + M, fasada javnega programa ob parku do P + 7 + M, možen pa je tudi višinski poudarek preko te višine. V območju ni evidentiranih objektov naravne ali kul- prečne povezave med kareji. - Mirujoči promet: Predvideno je dvovrstno pravo-kotno parkiranje ob Parmovi ulici, zazelenjeno z drev-jem, ter parkirišča z zadnje strani v pasu med zazidavo in železnico. Ostala potrebna parkirna mesta so izven-nivojska. - Peš promet: Glavna pešpot je v smeri sever-jug ob Parmovi ulici, njej vzporedna pa med zazidavo in železnico kot iztek zelenega klina iz smeri Kleč. Obe peš poti naj bi bili izvedeni ob notranjem prometnem omrežju. V smeri vzhod-zahod sta glavni zvezi Livar-ska, ki je preko železnice podaljšana na Rusko in podaljšek Bežigrada na Menartovo. 5.3.2.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Novi objekti bodo priključeni na dva večja kanalizacijska zbiralnika A 3 (0 100/150) in A 4 turne dediščine, ki bi vplivali na koncept organiziranja prostora. 5.3.1.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: arhitektura naj izraža kvaliteten mestni ambient, prit-ličja naj bodo vsaj 50% namenjena javnemu pro-gramu. Vhodi v stavbe morajo biti jasno izraženi. Upo-števati se morajo normativi usmerjene stanovanjske gradnje. 5.3.1.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje: Posebno pozornost je treba posvetiti stiku s parkov-nimi površinami na severu in zahodu. Oblikovanje atrijev znotraj štirih karejev naj bo uni-katno, torej vsak atrij drugačen. 5.3.1.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: Območje je v celoti predvideno za pozidavo z novimi objekti, ki se jim bodo vse obstoječe dejavnosti umaknile. Nove dejavnosti morajo biti organizirane skladno z veljavnimi predpisi in pogoji pristojnih so-glasodajalcev. 5.3.1.11. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Na območju ni predvidenih posebnih ureditev za potrebe SLO in DS, ki bi bile pomembnejše v mestnem merilu in bi presegale lokalni pomen. Nove ureditve morajo biti izvedene skladno z veljav-nimi predpisi in usmeritvami Mestnega sekretariata za LO. 5.3.1.12. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanje območja: Etapnost gradnje gre od severa proti jugu. (0 210) za mešani (fekalni - meteorni) sistem, ki pote-kata po območju. - Vodovod: Območje bo navezano na primarna vodovoda 0 600 po Drenikovi cesti in 0 500 po Par-movi ulici. - 5.3.2.6. Zasnova energetskega orrrrežja: - Elektrika: Območje bo navezano na RTP Center, potrebna pa bo dograditev novih TP in 10 kV priključ-nih kablov. - Daljinsko ogrevanje: Potrebna bo izgradnja pri-marnega vročevoda od Einspielerjeve do Livarske ulice, dimenzije NO 250 in sicer v dolžini 550 m. - Plin: Objekti bodo priključeni na plinovod 0 400, ki poteka po Parmovi cesti. 5.3.2.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Glavni urbani ambient predstavlja Parmova ulica, ki 5.3.3. Območje BO 1/2 5.3.3.1. Ureditveno območje BO 1/2, (ki meri 5,9 ha), se nahaja vzhodno ob Titovi cesti. 5.3.3.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Površina je namenjena centralnim dejavnostim: Gospodarsko razstavišče; Slovenijales in nova poslovna stavba na križišču Titove in Linhartove ceste. 5.3.3.3. Kapaciteta območja po posameznih novo predvidenih programih: program kapaciteta v m2 bep - prizidek k razstavni hali na Gospodarskem razstavišču ca 1.000 m2 - prizidek Slovenijalesa v smeri proti parku ca 1.500 m2 - poslovni program calo 10.000 m2 - mirujoči promet: podzemna parkirišča na dveh lokacijah: Trg VII. kongresa ZKJ križišče Titova, Linhartova 5.3.3.4. Zasnova prometnega omrežja: - Območje se na primarno cestno omrežje nave-zuje po Titovi in Linhartovi cesti. - Peš promet: Glavne smeri za pešce so v smeri S-J ob vzhodnem robu Trga VII. kongresa ZKJ in med objekti Slovenijalesa, v smeri V-Z pa pasova med Gospodarskim razstaviščem in Slovenijalesom ter dostop do Akademskega kolegija s Titove ceste. - Urgentni dovozi in dostava: po površinah za pešce ati v kleti. 5.3.3.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: območje bo navezano na kanaliza-cijski zbiralnik A 3 (o 120/180) za mešan (fekalno-meteorni) sistem. Posamezne objekte pa bo možno navezati na kanal o 60, ki poteka po Titovi cesti. - Vodovod: Območje bo navezano na obstoječi vodovod o 300, ki poteka po Linhartovi cesti. Dodatno pa je predvidena še izgradnja vodoVoda o 300 (0 400) po Vilharjevi cesti. 5.3.7.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Območje bo navezano na RTP Center (oz. RTP Bežigrad), potreba pa bo dograditev ustrez-nega števila novih trafopostaj in 10 kV priključkov. - Daljinsko ogrevanje: Območje bo navezano na vročevod NO 250, ki poteka po Titovi cesti. - Plin: Območje bo navezano na plinovodno omrežje na Vilharjevi cesti (0 100) oz. na plinovod pri poslovni stavbi Slovenijales (o 150). 5.3.3.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Prostor Gospodarskega razstavišča naj se program- sko uredi kot stalno živ predel mesta z dobrimi javnimi prehodi v smeri V-Z. Znotraj naj se dve srednji enoti (gobi) hale C odpreta za nemoten javen dostop, prav tako pa naj se odstrani ograja okoli trga VII. kongresa ZKJ. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju vogalne stavbe na križišču Titova-Linhartova. 5.3.3.8. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine: Ureditveno območje BO 1/2 je evidentirano kot arheološki teren severnega emonskega grobišča. Zanj velja 3. stopnja varstvenega režima, ki na sam koncept bodoče ureditve ne vpliva. Za celotno območje Gospodarskega razstavišča in še posebej spominski obelisk VII. kongresa ZKJ je predlagana druga stopnja varstvenega režima (zgodo-vinska in memorialna dediščina). Prav tako je v okviru naravne dediščine evidentiranih nekaj posamičnih ureditev, ki jih zasnova nadaljnjega urejanja tega pro-stora spoštuje in jih ne spreminja. 5.3.3.9. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: Ohraniti je treba kvalitetno dediščino povojne arhi- tekture na Trgu VII. kongresa ZKJ in pri dopolnitvah konzultirati avtorje. Nov objekt na križišču Titove ceste je treba oblikovati kot izhodišče prospekta Lin-hartove ceste. 5.3.3.10. Usmeritve za krajinsko oblikovanje: Vzhodni rob se skrbno oblikuje kot stranica novega parka BR 1. 5.3.3.11. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: V območju ni izvorov prekomernih motenj, glavni vir hrupa je Titova cesta, kar naj se upošteva pri razmesti-tvi novih dejavnosti (gostinstvo). 5.3.3.12. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta je upoštevati zah-teve mestnega sekretariata za LO. 5.3.3.13. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanja območja. V prvi fazi naj bi zgradili prizidek k razstavni hali na Gospodarskem razstavišču, kasneje pa objekt na kri-žišču Titove in Linhartove ceste. 5.3.4. Območje BO 1/4 5.3.4.1. Ureditveno območje BO 1/4, ki meri 6,4 ha, se nahaja vzhodno ob Titovi cesti na površini nekda-nje topniške kasarne, kjer je danes kasarna Ljube Šer-cerja. 5.3.4.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro gram): Površina je pretežno namenjena stanovanjem mestnega značaja in centralnim dejavnostim. V bodočo ureditev naj bo vključen tudi večji osrednji trg - park in manjši trg nasproti izteka Vodovodne ceste (ob Titovi in Kržičevi). 5.3.4.3. Kapaciteta območja po posameznih novo-predvidenih programih: program kapaciteta v m2 bep - 500 stanovanj (250 JLA) 48.000 m2 - javni program 20.000 m2 - podzemno parkiranje izraba(FSI) = 0,9-1.1. 23.000 m2 5.3.4.4. Zasnova prometnega omrežja: — Območje se na primarno cestno omrežje nave-zuje po Peričevi ulici. — Mirujoči promet: Pretežno pod nivojem, delno na nivoju. — Peš promet: Poleg trga so javne peš poti v smeri S-J v podaljšku bloka Plave lagune do osrednjega trga, v smeri V-Z pa ob severnem in južnem robu osrednjega trga. — Urgentni dovozi: Predvsem iz Peričeve ulice, evt. iz Kržičeve in Titove. 5.3.4.5. Zasnova komunalnega omrežja: — Kanalizacija: Objekti bodo navezani na obstoječe kanalizacijske zbiralnike mešanega sistema dimenzij a 60, 0 50, 0 40, ki potekajo po obodu območja. - Vodovod: Pred izgradnjo novopredvidenih objek-tov bo potrebna izgradnja oz. ojačitev vodovoda po Topniški ulici (cca 0 200) in po Titovi cesti. 5.3.4.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Potrebna bo dograditev ustreznega števila trafopostaj in 10 k V omrežja. - Daljinsko ogrevanje: Območje bo navezano na primerno vročevodno omrežje, ki poteka po Peričevi ulici (NO 500). - Plin: Območje bo priključeno na obstoječe pri-marno omrežje. 5.3.4.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Nove zazidave in gradbene smeri sledijo obstoječi gradbeni strukturi v tem območju. Glavna organizacij-ska elementa sta osrednji trg - park ca 100/120 m in manjši trg 50/80 m ob izteku Vodovodne ceste. Stavbe in program so orientirani proti navedenima trgoma, Titovi cesti ter delno Peričevi ulici. Etažnost je max. P + 8 za stanovanjske objekte in P + 10 za poslovne. 5.3.4.8. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine Ureditveno območje BO 1/4 je evidentirano kot arheološki teren severnega emonskfega grobišča, za katerega velja 3. stopnja varstvenega režima. Med spomeniki oblikovane narave je evidentiran enostranski drevored divjih kostanjev ob Titovi cesti. Načrtovani koncept ureditve po teh programskih zas-novah navedenega drevoreda ne prizadeva. 5.3.4.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: Nov program naj bo prostorsko organiziran v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji soglasodajalcev. 5.3.4.10. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta je treba predvi-deti zadostno število zakloniščnih mest ter ostale ure-ditve skladno z zahtevami Mestnega sekretariata za LO. 5.3.4.11. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: Območje naj bi bilo rekonstruirano v eni sami etapi. ¦ 5.3.5. Del območja BS 2/4 ^^^' 5.3.5.1. Ureditveno območje BS 2/4 se nahaja i zahodno ob Titovi cesti. Celotno ureditveno območje < meri 23,4 ha, površina ožjega območja, za katerega se ' izdelujejo programske zasnove, pa meri 5,46 ha. i 5.3.5.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-i gram): Območje je po dolgoročnem planu name-' njeno: Stanovanjskim površinam, programu centra, ki i služi kot lokalni center za sosesko BS 2/4, obenem i zaledju in širšemu območju ob Titovi cesti in poslov- nim površinam. i - Stanovanjske površine: Objekti ob Titovi cesti so dvonamenski, tako da so del kleti, pritličje in mede-i taže stanovanjskih objektov ob Titovi cesti namenjeni ! trgovsko-poslovni dejavnosti. ! - Program lokainega centra. Vsebuje le tiste dejav-' nosti, ki so za širše stanovanjsko območje že danes potrebne: - vzgojno -varstvena ustanova (priključena k matični VVZ »Jelka«) i - trgovina (osnovna preskrba), specializirane trgo-l vine (tobak, časopisi, revije, drogerija, konfekcija, ga-lanterija), - gostinski lokali (slaščičarna, snack bar, gostinski lokal), - obrtni servisi (čevljar, brivec, frizer, krojač, čistil-nica), - zelenje (rekreacijske in športne površine), igrišča za otroke. - Poslovne površine: vzdolž Titove ceste je lociran obsežen program poslovnih dejavnosti, s čimer je dosežen javni značaj ceste. 5.3.5.3. Kapaciteta območja po posameznih pro-gramih: program____________________kapaciteta v m2 bep bruto stanov. površine 41.350 m2 (od tega že zgrajeno novo) 9.620 m2 stari stanovanjski objekti 3.560 m2 javni program 33.700 m2 (od tega poslovna dejavnost) 18.500 m2 (ostalo spremljajoča dejavnost) skupaj površine: 78.600,00 m2 5.3.5.4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno omrežje in zasnova notra-njega prometa: za motorni promet je predel dostopen s Titove ceste neposredno preko Posavskega in Mašera Spasičeve ulice. Dvosmerna Herbersteinova ulica služi za napa-janje garaž v terasastih stanovanjskih objektih (blo-kih), dostopna pa je s Posavskega ulice. -Garaže pod zazidavo ob Titovi cesti imajo uvoz iz Mašera Spasi-čeve in iz Posavskega ulice, parkirišča pred njo, namenjena predvsem poslovnemu programu, so dostopna iz Mašere Spasiča in Titove ceste v osi Tri-glavske ulice, Triglavska in Glavarjeva ulica kot motomi prometnici nista vezani na Titovo cesto, ter tako v samem kareju zagotovljena enovita cona za pešce in igro. - Mirujoči promet: Zaradi velike gostote oz. izrabe zemljišča je parkiranje predvideno skoraj v celoti v podzemnih garažah, parkiranje na terenu zadostuje kvečjemu za poslovni program. Predvideno je 507 garažnih mest in 200 parkirnih mest, torej skupaj 707 parkirnih mest. - Peš promet: Peš promet je striktno ločen od motornega; motorni promet se odvija !e na robu kareja, notranjost je namenjena le pešcem. Glavni peš promet je v smeri S-J v prostoru Titove ceste v smeri V-Z pa v osi Glavarjeve ulice. Mestni javni promet poteka po Titovi cesti. Postajališči za obe smeri ležita v osi Glavarjeve ul., glavne peš smeri v zaledju, pod Titovo cesto pa sta povezani s podhodom, opremlje-nim s programom (vitrine, izložbe, lokali). - Urgentni dovozi: Urgentni dovoz je omogočen do vseh objektov na nivoju terena, obenem so vse ceste in dostopi projektirani tako, da omogočajo strojno čiščenje snega in odpadkov, odvoz smeti itd. 5.3.5.5. Zasnova komunalnega značaja: - Kanalizacija: Območje bo navezano na kanaliza-cijski zbiralnik (mešan sistem) A 1 profila 0 210, ki ima dovolj kapacitete za nove priključke. V območju poteka tudi več kanalov dimenzij od 0 40-0 70. - Vodovod: Območje bo priključeno na obstoječe vodovodno omrežje. Po Titovi cesti poteka primarni vodovod 0 500, po Vodovodni ulici pa vodovod 0 700. Poleg tega je v območju še več vodovodov 0 100-150. 5.3.5.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Območje bo navezano na obstoječe električno omrežje napetosti 10 kV. V območju se nahaja več trafopostaj. - Daljinsko ogrevanje: Območje bo navezano na obstoječe vročevode dimenzije NO 200, ki potekajo po Glavarjevi ulici in Posavskega ulici. - Plin: Območje bo navezano na obstoječe plinsko omrežje dimenzije 0 100 in 0 150. 5.3.5.7. Usmeritev za urbanistično oblikovanje: Osrednji del pasu ob Titovi cesti je že zgrajen po sprejetem zazidalnem načrtu. Severno in južno od obstoječega objekta je predvidena izgradnja dveh dodatnih objektov enakega gabarita. Pritličje je treba nameniti javnemu programu. Načrtovana gradnja dosega sorazmerno visoko intenzivnost (gostota 295 pr/m, izraba FSI/ 1,7), kar je posledica dejstva, da gre za rekonstrukcijo že pozida-nega območja na zelo pomembni lokaciji ob Ijubljan-ski vpadnici. V območju ni evidentiranih spomenikov kulturne dediščine, v postopku izdelave zazidalnega načrta pa bo opredeljen odnos do posameznih dreves, ki so evidentirana v strokovnem gradivu Ljubljanskega regi-onalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediš-čine. 5.3.5.8. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi zazidalnega načrta je treba načrtovati ustrezno število zakloniščnih mest ter upoštevati veljavne predpise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.5.9. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma ure-janje območja: Severni in južni objekt je možno realizirati kot samostojni gradbni etapi. 5.3.6. Območje BO 2 5.3.6.1 Ureditveno območje BO 2, ki meri 5,3 ha, se ! nahaja ob Titovi cesti na površini namenjeni centru stanovanjske soseske. : 5.3.6.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro- gram): ( Ureditveno območje BO 2 je namenjeno poslovnim • I dejavnostim ter gradnji stanovanj in spremljajočih de- javnosti. i Programsko je razdeljeno v 3 cone: A - skupina zgradb SMLET severna parkima hiša, obstoječa zgradba VVZ - poslovna zgradba s trgom (ob Titovi) objekt I gostinskih lokalov, samopostrežna trgovina i C - poslovna zgradba s parkom (ob Titovi) 3 sta- novanjski objekti, obrtni in servisni lokali ob glavni > pešpoti (povezujejo Titovo cesto s stanovanjsko sose- sko na vzhodu), prostori za družbene dejavnosti, ser- visne in lokali (v objektu na vzhodu), južna parkovna hiša, na skrajnem jugu ureditvenega območja je pred-: viden parkirni prostor, obdan z zelenjem. 5.3.6.3. Kapaciteta območja po posameznih novo-pridvidenih programih: program____________________kapaciteta v m2 bep poslovna 15.225-16.275 alt. (16.100-17.157) gostinska 441 -882 trgovina, osnovne preskrbe 945-1.890 trgovina, obrt in servisi 1.340-2.340 alt. (1.214-2.214) stanovanja (100-133 st. enot) 9.570-10.540 družbeni center 500-500 Skupaj: alt. (29.760-33.203) 5.3.6.4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primerno cestno omrežje je z dveh smeri: s severa (preko južne servisne ceste) do parkir- nega prostora oz. hiše do zgradb SMELT, gostinskih lokalov in trgovine, z južnega (iz Titove ceste preko Kadilnikove in Štembalove ulice) do parkirnih mest oz. stanovanjskih ter poslovne. - Mirujoči promet: Parkima mesta so predvidena v severnem in južnem delu ureditvenega območja, severni: večetažna parkirna hiša (580 PM) južni: parkirna mesta v nivoju in dveh garažah (276 PM) Skupaj je v območju predvidenih 856 PM. Peš promet: Glavna pešpot poteka preko trga med trgovinskimi, gostinskimi, servisnimi in drugimi lokali. Pešpot preko podhoda med poslovnima zgradbama ob Titovi cesti je tudi neposredna povezava s Titovo cesto. - Urgentni dovozi: Predvideni so dovozi za vsa intervencijska vozila po voznih poteh do vseh zgradb eno ali dvostransko, skladno s predpisi glede na de-javnosti. 5.3.6.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Kanalizacija bo speljana v obsto-ječe zbiralnike dimenzije 0 40 po Titovi cesti in dimen-zije 0 30 - 0 60 po južni servisni cesti ter v zbiralnik 0 110. - Vodovod: Območje bo napajal vodovod 0 200, ki poteka po Titovi cesti in po južni servisni cesti. 5.3.6.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Območje bo priključeno na obstoječe električno omrežje. - Daljinsko ogrevanje: Območje bo priključeno na obstoječe omrežje daljinskega ogrevanja, ki vodi v sosednjo stanovanjsko sosesko. - Plin: Območje bo priključeno na primarni plino-vod, ki poteka po Titovi cesti in po južni servisni cesti. 5.3.6.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Na ureditvenem območju BO 2 ni obsto-ječih objektov. Nov koncept zazidave povzema neka-tera dana izhodišča, ki so bila vsebovana že v zazidal-nem načrtu soseske BS 3. V območju naj bi zadovoljili potrebe okoliške stanovanjske soseske po spremljajo-čih dejavnostih, poleg tega pa predvideli še gradnjo poslovnih objektov ter stanovanjskih objektov s posebnimi stanovanji. Prostorsko dominanto predsta-vlja poslovni objekt SMELT-a ob križišču Titove ceste in obvoznice. Proti jugu in vzhodu so gabariti nižji. V skrajnem južnem pasu obrnočja je predvidena gradnja stanovanjskih objektov (P + 4), v osrednjem pa objekti spremljajoče dejavnosti. Celotno območje obdaja zelen pas, gosto zasajen z drevjem in grmovnicami; v osrednjem območju so za stanovalce predvideni trije mirni, sončni parki, odma-knjeni od drugih dejavnosti. p----------- ¦T V območju ni evidentiranih spomenikov naravne in H kulturne dediščine. H 5.3.6.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival- ¦ nega in delovnega okolja: ¦ Pri izdelavi zazidalnega načrta je upoštevati ¦ veljavne predpise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.6.9. Zasnova ureditev prostora za potrebe SLO in DS: V območju je treba načrtovati ustrezno število zakloniščnih mest, ter upoštevati veljavne predpise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.6.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanje območja: V prvi fazi naj bi zgradili stanovanjske objekte v južnem delu območja (skupno s pripadajočimi lokali in parkirno površino), ter parkirno hišo ob objektu SMELT-a. Kasneje naj bi zgradili ostale objekte za poslovne in spremljajoče dejavnosti, ter drugo par-kirno hišo na južnem delu ureditvenega območja. 5.3.7. Območje Bl 2/1 [ 5.3.7.1. Ureditveno območje Bl 2/1, ki meri 5,0 ha, I se nahaja ob Dimičevi ulici. I 5.3.7.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro- I gram): f Območje je namenjeno inštitutski dejavnosti, pred- t vsem Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij in L Geološkemu zavodu. Za prostorski razvoj teh dejavno- F sti je predvidena izdelava ureditvenega načrta. V *• območju se nahaja tudi manjši stanovanjski stolpič. ! 5.3.7.3. Kapaciteta območja po posameznih pro- ; gramih: program kapaciteta v m2 bep ' ZRMK : 20-30.000 m2 ; GZ 10-15.000 m2 r obstoječi stanovanjski stolpič ca 1.500 m2 \ 5.3.7.4. Zasnova prometnega omrežja: | - Navezava na primarno cestno omrežje: ZRMK in " GZ sta navezana predvsem na Dimičevo cesto. Možen f je dostop tudi s Ptujske (ZRMK) in Foersterjeve ulice - Mirujoči promet: Parkiranje je predvideno za ZRMK in GZ v skupnem zelenem trgu ob Dimičevi [ cesti. ^ - Peš promet: Dostopi do obeh DO so s skupnega ; zelenega trga. Uredi se novo peš povezavo v smeri S-J r ob V robu ZRMK ali alternativno med upravnim in !* proizvodnim delom GZ. ; - Urgentni dovozi: Možni so po notranjih manipu- | lacijskih površinah v ureditvenem območju. 5.3.7.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Območje se navezuje na obstoječi javni kanal 0 40 po Dimičevi cesti, po potrebi pa tudi na še močnejši kanal 0 70, ki poteka po Mariborski cesti. - Vodovod: Območje bo navezano na vodovod 0 150, ki poteka po Dimičevi ulici, po potrebi pa še primarni vodovod 0 500 (južno od ZRMK). 5.3.7.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Možni so priključki na obstoječe omrežje. - Daljinsko ogrevanje: Možen je priključek na obstoječi vročevod NO 300, ki poteka med ZRMK in Geološkim zavodom. - Plin: Možna je navezava na obstoječi plinovod, ki napaja vojaški dom - 0 150. 5.3.7.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Ob Dimičevi se ustvari zeleni trg, ki služi tudi kot parkirišče. S tega trga sta dostopni obe DO. Etažnost objektov naj ne presega novega poslopja ZRMK. V območju ni evidentiranih spomenikov kulturne dediščine, z ureditvenim načrtom pa bo opredeljen odnos do posamičnih evidentiranih primerov naravne dediščine. 5.3.7.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje naravnega in delovnega okolja: Pri izdelavi ureditvenega načrta je treba upoštevati predpise o varovanju okolja in pogoje soglasoda-jalcev. 5.3.7.9. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi ureditvenega načrta je upoštevati veljavne predpise in pogoje Mestnega sekretariata za LO. 5.3.7.10. Zasnova zaporednosti gradnje oz. urejanje območja: V prvi fazi naj bi gradili poslovno stavbo Geolo-škega zavoda, kasnejša etapnost bi se podrejala inve-sticijskim namenom obeh investitorjev v območju. I 5.3.8. Območje BP 2/2 m 5.3.8.1. Ureditveno območje BP 2/2, ki meri 11,8 ha, I se nahaja med Slovenčevo cesto in Kamniško progo. B 5.3.8.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro- ¦ gram): ¦ Ureditveno območje BP 2/2 je namenjeno: I - proizvodnji mleka in mlečnih izdelkov, I - avtomontažnim in servlsnim dejavnostim (servisi- K ranja avtomobilov), ¦ - parkirni hiši (predvsem za potrebe okoliškega sta-¦: novanjskega območja), ¦ - trgovini osnovne preskrbe, m- - nivojskemu parkiranju. K 5.3.8.3. Kapaciteta območja po posameznih progra- B mih: K.-------------------------------------.---------------------------------------- ¦ program kapaciteta v m2 bep ¦ - proizvodnja mleka in (VP+1) 19.000 m2 K mlečnih izdelkov (KLET) 9.000 m2 m - sprejem mleka s spremljajočimi dejavnostmi (P) ¦ 1.200 m2 ¦ - avtoservis (P+O) 1.000 m2 ¦ - parkirna hiša (200 PM) ¦ - trgovina osnovne preskrbe (P) 400 m2 m- - priključek in rekonstrukcija Vodovodne ceste I - PST in objekt nadhoda čez Kamniško progo s k postajališčem primestne železnice B - nivojska parkirna mesta (230 PM) ¦" - ureditev zahodnega obcestnega prostora Sloven- I čeve (peš promet, BUS postajališča, kioski) ¦ 5.3.8.4. Zasnova prometnega omrežja I - Navezava na primarno cestno omrežje: Območje se ¦ navezuje na Slovenčevo cesto in po njej na mestni ¦ primarni in avtocestni sistem. m - Zasnova notranjega prometa: Tovorni promet je K ločen od osebnega prometa. Uvozi so iz Slovenčeve ¦ ulice. ¦ - Mirujoči promet: Za potrebe ožjega območja in ¦ okoliških prebivalcev je predvidena izgradnja parkirne I, hfše za okoli 200 avtomobilov. Poleg tega imajo proiz-I vodne dejavnosti še lastna parkirišča (v nivoju) za 230 I avtomobilov. K. - Peš promet: Peš povezava med občinama Beži- I grad in Šiško bo urejena z nadhodom preko Kamniške ¦ proge (sestop na postajo primestne železnice) po Poti ¦ spominov in tovarištva. Znotraj območja je treba peš m promet ločiti od motornega ter preveriti možnosti za ¦ povečanje varnosti kolesarskega prometa vzdolž Slo- ¦ venčeve. I - Urgentni dovozi naj bi bili urejeni po notranjih W prometnih poteh. ¦ 5.3.8.5. Zasnova komunalnega omrežja: W - Kanalizacija: Območje bo navezano na obstoječi I kanalizacijski zbiralnik profila 0 60 (0 70), ki poteka po ¦ Slovenčevi cesti. ¦ - Vodovod: Preko območja potekata dva primarna I vodovoda 0 700 in 0 400, ter več sekundarnih vodovo- dov 0 100, na katere bodo priključeni novopredvideni objekti. 5.3.8.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Potrebna bo dograditev omrežja in tra-fopostaj v skladu z novimi potrebami. - Daljinsko ogrevanje: Območje bo navezano na obstoječi primami vročevod dimenzije NO 500, oz. NO 200. - Plin: Območje bo priključeno na plinsko omrežje profila 0 150, ki poteka po Slovenčevi ulici. 5.3.8.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Skladno z obsegom načrtovanega programa je upo- števati: - tehnološko zahteve posameznih dejavnosti, - mešan stanovanjski - poslovni program širšega območja, - z novimi objekti ustvarjati kvalitetno oblikovan prostor ob Slovenčeni cesti, - zagotoviti ustrezne površine za pešce ob Sloven-čevi ulici (peš povezava obvoznica in Drenikova); - Intenzivno ozeleniti obcestni prostor Slovenčeve, - čim manj drobiti obstoječe in vzpostaviti večje interne zelene površine. 5.3.8.8 Usmerive za arhitektonsko oblikovanje: Največja višina novopredvidenih objektov naj bi bila P + 3 (parkirna hiša). Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju objektov ob Slovenčevi cesti. 5.3.8.9. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine: Skrajna severna meja ureditvenega območja BP 2/2 poteka po Poti spominov in tovarištva, ki je spomenik zgodovinske in memorialne dediščine. V zaščitnem pasu Poti so že zgrajeni nekateri proizvodni objekti, ki bodo onemogočali uresničitev ureditve v taki obliki, kot je izvedena v ostalem njenem poteku. Vendar pa je Pot zasnovana kot javna površina za povezavo s sosednjo industrijsko cono v Šiški in za dostop na postajališče primestne železnice (na Kamniški progi). Izvedbeni načrt mora predvideni take ureditve na še nepozidnem delu zaščitnega pasu ob Poti, ki poteka po zemljišču Ljubljanskih mlekarn, da bo v največji meri postavljen javen značaj tega spomenika. V območju je evidentiranih tudi večje število narav-nih spomenikov in sportienikov oblikovane narave. V postopku izdelave izvedbenega načrta bo opredeljeno dokončno stališče do posamičnih evidentiranih dre-ves, vendar pa še te programske zasnove ohranjajo oba evidentirana spomenika oblikovane narave. 5.3.8.10 Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: Pri izdelavi izvedbenega načrta je treba preprečiti zlasti možnost motenj, ki jih lahko dejavnosti v proiz-vodni coni povzročajo sosednjemu stanovanjskemu območju. Pri tem je prisotna zlasti nevarnost hrupa motornih vozil in tehnološki vplivi Ljubljanskih mle- karn. Zato je pri izdelavi ureditvenega načrta treba upoštevati vse veljavne predpise in pogoje soglasoda-jalcev. 5.3.8.11. Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta je predvideti ustrezno število zakloniščnih mest ter upoštevati ostale zahteve Mestnega sekretariata za LO. ¦ 5.3.8.12. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanje območja: V prvi fazi je predvidena izvedba programa Ljubljan- skih mlekarn ter s tem povezana izgradnja parkirne hiše. Uresničitev ostalih programov je predvidena v drugi fazi. 5.3.9. Območje BP 2/4 5.3.9.1. Ureditveno območje BP 2/4, ki meri 79 ha, se nahaja zahodno od Titove ceste med Tolstojevo in Mašera Spasiča ulico. 5.3.9.2. Organizacija dejavnosti v območju: Uredi-tveno območje BP 2/4 je namenjeno skladiščnim in proizvodnim dejavnostim ter trgovini. Pretežno je že pozidano. V območju se že nahajajo objekti Modne hiše (Center mode Ljubljana), poslovni objekt SCT, Mladinske knjige in NAME. Edino NAMA ima jasno opredeljen svoj razvojni program. SCT nadaljnje širje-nje na tej lokaciji ne predvideva. Možnosti Mladinske knjige glede prostorskega širjenja so izredno ome-jene. Za širjenje Modne hiše je bila prvotno načrto-vana površina v smeri proti zahodu do NAME, vendar konkretnega razvojnega programa ta organizacija še ni opredelila. Severni del ureditvenega območja ob Tolstojevi je pozidan z nižjimi stanovanjskimi objekti. 5.3.9.3. Kapaciteta območja po posameznih novo-predvidenih programih: Program Kapaciteta v M2 bep NAMA I. faza: 1.100 (825) m2) II. faza. 2.450 m2 III. faza: 700 m2 Skupno: 4.250 m2 IV. faza: nadzidava poslovne (upravne) zagradbe do »višine max. 20,0 m. 5.3.9.4. zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: Prometno se proizvodni del navezuje preko ulice Mašera Spa-siča na Slovenčevo in Podmilščakovo ter nato na pri-marno mestno cesto ter obvozni avtocestni sistem. - Zasnova notranjega prometa: Uvoz in izvoz : tovornih vozil je z ulice Mašera Spasiča. - Mirujoči promet: Parkiranje do 70 PM je predvi-i deno ob Slovenčevi ulici z neposrednim uvozom za osebna vozila, parkiranje oziroma dostava tovornega i prometa je direktno po uvozni rampi v kletne prostore : (manipulacija, skladiščenje, dostava) z ulice Mašera Spasiča). \ - Peš promet: Dostop do objektov za pešce je s \ Slovenčeve ceste v peš poti ob ulici Mašera Spasiča. ; — Urgentni dovozi so po notranjih prometnih povr- ^L šinah. 5.3.9.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: preko območja poteka kanalizacij-ski zbiralnik A 1 0 210 in več kanalov od 0 40 - 070. Novogradnje bodo priključene na obstoječo omrežje. - Vodovod: Objekti bodo priključeni na primami vodovod 0 500, ki poteka po Titovi cesti. V območju je tudi več sekundarnih vodovodov 0 100. 5.3.9.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Objekti se priključijo na obstoječe tra-fopostaje in 10 KV omrežje. - Vročevod: Objekti se priključijo na primarni vro-čevod NO 500, ki poteka po Titovi cesti. 5.3.9.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Na sorazmerno ozkem območju se nahajajo stano-vanjski objekti ter prostori delovnih organizacij. Pri izdelavi izvedbenega načrta je v največji možni meri treba upoštevati heterogenost navedenih namem-bnosti. Vmesni prostor med proizvodnimi in stanovanjskimi objekti je treba oblikovati tako, da bodo preprečeni motilni vplivi na stanovanjsko okolje (hrup, onesnaže-nje zraka, promet, skladiščenje nevarnih snovi, oson-čenje). ¦ V območju ni evidentiranih spomenikov kulturne dediščine, posamični evidentirani primeri naravne dediščine pa bodo v največji možni meri upoštevani v postopku izdelave izvedbenega načrta. 5.3.9.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje pro-grama (objekt NAME): - klet: skladišče bele tehnike, pohištva, grelnih naprav, tehničnega blaga, športnega blaga, moška in ženska ter otroška konfekcija, pletenine, perilo, deko-rativa; - pritličje: prodajni lokali, vzorčna soba (razstava blaga, slike, vzorci, naročila); - nadstropje: manipulativni prostor (sprejem in izdaja blaga); 5.3.9.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: Pri izdelavi izvedbenega načrta je v največji možni meri preprečiti motilni vpliv, ki ga imajo delovne orga-nizacije na sosednje stanovanjsko okolje in sicer tako zaradi vplivov transporta (hrup) kot tudi tehnoloških vplivov, ki so posledica dejavnosti posameznih delov-nih organizacij. Novi objekti naj bodo načrtovani v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji soglasodajalcev, predvidl pa naj se tudi sanacija obstoječih neustreznih rešitev. 5.3.9.10. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta je upoštevati vse varnostne zahleve ter predvideti ostale ureditve skladno s predpisi in zahtevamo Mestnega sekretari-ata za LO. 5.3.9.11. Zasnova zaporednosti gradnje o/:iroma urejanja območja: V prvi fazi je predvidena izgradnja trgovsko skladiš-čnega objekta NAME, ostali program pa v skladu z investicijskimi možnostmi. 5.3.10. Območje Bl 3/2 5.3.10.1. Ureditveno območje Bl 3/2, ki meri 131 ha, leži vzhodno ob Vojkovi cesti. 5.3.10.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Južni del območja je namenjen prostorskemu raz-voju Centra za usposabljanje slušno in govorno priza-detih, Zavoda za usposabljanje Janez Levec, severni del pa potrebam po prostorskem razvoju Univerze E. Kardelja. A. Zavod za usposabljanje slušno in govorno priza-detih: Načrtovane so zmogljivosti za 280 učencev (predšolskih 70, šolskih 130 in v usmerjenem izobra-ževanju 80), od tega 12 učencev v internatu. Prostor-ski razvoj Zavoda je predviden v 3 fazah: - prva faza: pedagoški del (audiologopedski objekt že zgrajen), izobraževalno rehabilitacijski (Učne delav-nice), - druga faza: učne delavnice (severno od sedanjih objektov), - tretja faza: športno rekreacijsko območje (igrišča za igre z žogo: tenis, rokomet, mali nogomet, lahka atletika). B. Zavod za usposabljanje »Janez Levec«: Prostor-skemu razvoju zavoda »Janez Levec« je namenjeno zemljišče v velikosti približno 1 ha vzhodno od Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih. - prostori za pouk 240 l - oddelki DU 340 - delavnice 390 - skladišča, kabineti 70 - telovadnica 100 } - ostali prostori 760 Skupaj: 1.900 m2 C. Univerza E. Kardelja: Prostorskemu razvoju uni-verze je namenjen ves severni del ureditvenega območja, kjer naj bi zgradili vzgojno izobraževalne objekte, inštitute, športno rekreacijske objekte s skupno brutto etažno površino okoli 30.000 m . Poleg obstoječih 7.200 m^ je predvidenih še dodat-nih 48 000 m2. kar bo skupaj zneslo 55.200 m2 bep. Upoštevanje velikosti zemljišča 13, 4 ha bo faktor izrabe 0,41 (FSI). 5.3.10.3. Kapaciteta območja po posameznih novo-predvidenih programih: Program Kapaciteta v m2 bep A. Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih 16.000 m2 B. Zavod za usposabljanje »Janez Levec« 2.000 m2 C. Univerza E. Kardelja 30.000 m2 5.3.10.4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: Območje se navezuje na Vojkovo in Dimičevo ulico. - Zasnova notranjega prometa: Motorni promet je speljan obodno (Dimičeva, Vojkova z odcepi v parki-rišča). Pri tem sta dosledno ločena motorni in peš promet. - Površine za mirujoči promet so ureiene ob Voi-kovi in Dimičevi ulici. J - Peš promet je ločen od motornega. Skozi območje in ob njem je načrtovana poudarjena peš I « povezava v smeri od mesta proti Savi, kombinirana s kolesarskimi.stezami. - Urgentni dovozi so predvideni po notranjih pro-metnih površinah. f 5.3.10.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Izgradnja ob novih objektih je pogojena z izgradnjo novega primamega zbiralnika v podaljšku Dimičeve ulice A 8 (o 180) z navezavo na obstoječi zbiralnik A 1,2,8 R na Linhartovi ulici. - Vodovod: Območje bo navezano na obstoječe primarne vodovode o 200 po Vojkovi cesti, in o 500 po Dimičevi cesti. 5.3.10.6. Zasnova energetskega območja: - Elektrika: Novogradnje so pogojene z dogradi-tvijo 10 kV omrežja in ustreznega števila novih trafo-postaj. - Daljinsko ogrevanje; Območje bo navezano na predvideni primarni vročevod NO 500. - Plin: Območje bo navezano na obstoječa plino-voda po Vojkovi in Dimičevi ulici. 5.3.10.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: (Jreditveno območje, ki se razteza vzdolž Vojkove ceste, je po dolgem razdeljeno v štiri segmente, pri-bližno enakih dolžin: - v skrajnem južnem delu se nahajajo objekti obeh obstoječih zavodov. - v delu, ki leži proti severu, naj bi zgradili učne delavnice Zavoda za govorno in slušno prizadete, - ostala dva severno ležeča dela naj bi namenili prostorskemu razvoju Univerze. V vseh štirih delih naj bi bili približno enotni gaba-riti. K ustreznemu poenotenju naj prispeva ludj bogata ozelenitev vseh nezazidanih površin. Načrtovana zazidava je razmeroma redka, ohranja značaj šolsko inštitutske cone; obdana je z zelenjem, ki funkcionalno loči območje zazidave od prometnih površin. Objekti Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih in Zavoda za usposabljanje »Janez Levec« so grupirani okoli večjega notranjega prostora, kate-rega os v smeri vzhod-zahod tvori podaljšek pešpoti, ki prečka Kardeljevo ploščad preko Vojkove ceste. Severno od te pešpoti so predvidene učne delavnice v okviru Zavoda za usposabljanje slušno in govorno pri-zadetih. Športno rekreacijsko območje: Igrišča za igre z žogd in atletiko so grupirana v območju vzhodno od predvidenih objektov učnih delavnic oziroma severno-zahodno od Dečkove ulice. V severnem delu naj bi bile površine za rokomet, ali mali nogomet, v sredini dve igrišči za košarko in igrišče za tenis. V južno ležečem trikotniku. ki zaključuje športno rekreacijsko območje, pa naj bi bila večja igralna ploskev ter teka-ška proga s površino za skoke in mete. 5.3.10.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: Upoštevaje usmeritev, naj bi predvideli bogato oze-lenitev območja, v katerem bodo nameščeni novi objekti, je potrebno načrtovati zadostne odmike od Vojkove ceste. Pri izdelavi zazidalnega načrta je treba upoštevati obstoječe predpise in pogoje soglasoda-jalcev. 5.3.10.9. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi zazidalnega načrta je treba načrtovati ustrezno število zakloniščnih mest ter ostalih površin za potrebe obrambe in zaščite. Upoštevati je treba predpise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.10.10 Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: V prvi 1azi je predvidena širitev Zavoda za usposa-bljanje »Janeza Levca«, nato Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, medtem ko bo razvoj inštitutskih dejavnosti za potrebe Univerze uresničen v kasnejši fazi, skladno s konkretnimi potrebami. 5.3.11. Območje BM 3 5.3.11.1. Ureditveno območje BM 3, ki meri 76,9 ha, je namenjeno Ijubljanskemu pokopališču Žale. 5.3.11.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Ureditveno območje BM 3 je namenjeno prostor-skemu razvoju osrednjega Ijubljanskega pokopališča Žale, vključno s poslovitvenimi in ostalimi spremljajo-čimi objekti. 5.3.11.3. Kapaciteta območja po posameznih podrobnejših ureditvah: Zasnova prostorske ureditve osrednjega Ijubljan-skega pokopališča Žale temelji na oceni, da se bo v bodočem obdobju sedanje razmerje pokopov v obsto-ječe in nove grobove spremenilo. Ocenjeno je, da bo to razmerje 35% v"obstoječe in 65% v nove grobove (klasične in žarne). Ob privzetju povprečne površine 6 m2 za klasični in 4 m2 za žarni grob je potrebnih za klasične grobove 105.000 m2 ter za žarne grobove 70.000 m2, oziroma skupaj 175.000 m2 površine. Ostala površina je potrebna za funkcionalne ter zelene členitvene površine. 5.3.11.4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: Za motorni promet bo območje Žal dostopno nepo-sredno z obodnega cestnega sistema po novi Toma-čevski cesti, Pokopališki, Jarški cesti in servisni cesti severne obvoznice. - Zasnovo notranjih poti določa hierarhija pomem-bnosti: a) Osrednja aleja Žal je Cardo celovitega pokopa-lišča, ki poteka po stari Tomačevski cesti. Del osred-nje aleje, ki ga na eni strani določa zid starega poko-pališča, je ožji in urejen z obojestransko poševno zeleno brežino. V delu novega pokopališča ob zahod-nem vhodu je osrednja aleja širša; med obema lipo-vima drevoredoma so prečni gaji spomina z obeležji izjemnih Ijudi in dogodkov. Os tega dela aleje je pri-merno usklajena s potekom stare Tomačevske. da omogoča postopno urejanje portalov, delov drevoreda ali drugih elementov še pred izgradnjo nove obvoz-nice. b) Glavna prečna aleja, Decumanus Žal, je Pot spo-minov in tovarištva, na katero se navezujeta nov zahodni vhod s spremljajočimi programi in vzhodni vhod v pokopališče. c) Poti med grobnimi polji so glede na pomembnost povezav in vstopov oblikovane kot široke (vzdolžne in daljše) ter ožje (prečne in krajše). Oba tipa poti med polji dopolnjuje obodna pot, ločnica polj klasičnih in žarnih grobov ter zelenega ovoja Žal, ki vključuje področje anonimnega pokopavanja. Vezni element prehodov, vhodov in vozlišč predsta-vljajo značilne in obvezne oporne točke prostorske in pomenske identifikacije Žal. Te oporne točke so treh različnih vrst: tiste, ki so potrebne za prostorsko dolo-čitev in orientacijo celotnih Žal; tiste, ki sooblikujejo nov zahodni vhod in pa tiste, ki jih v tipiziranem pona-vljanju srečujemo kot obvezen motiv znotraj novega tkiva pokopališča. - Mirujoči promet: Parkirne površine so predvi-dene ob severnem in južnern vstopu v območje poko-pališča. 5.3.11.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Območje novih Žal BM 3 bo priklju-čeno na obstoječo kanalizacijo o 60, ki poteka po Tomačevski cesti. - Vodovod: Ureditveno območje BM 3 se navezuje na vodovod o 200 (0 150), ki poteka po Tomačevski cesti. 5.3.11.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Obstoječe trafopostaje zadoščajo. - Plin: Po območju poteka plinovod, na katerega bodo v primeru potrebe možni dodatni priključki. 5.3.11.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: - Veliki portal Žal je glavna simbolična in prostor-ska oznaka pokopališča v njegovem zunanjem in notranjem prostoru, ki označuje vse tri glavni vhode v osrednje pokopališče (južni, zahodni in severni) ter križanje Poti spominov in tovarištva z novo osrednjo alejo in alejo obštoječega pokopališča. Vsi trije novi vhodi v osrednje pokopališče (južni, zahodni in severni) so dopolnjeni s postajališčem MPP, potreb-nimi parkirnimi prostori in kolesarnicami, zahodni vhod kot glavni vhod celotnega razširjenega pokopa-lišča pa je dopolnjen tudi z vsemi vstopnimi in spre-mljajočimi programi in prostori (glej točko d). - Portal grobnih polj spremlja v različnih mikroo-blikovanjih vse vhode v polje. Analogno velikemu por-talu ga sestavlja par manjših kapitelov-korit z zele-njem in spremljajoča ureditev parapetov ter dostopov do grobov. - Iztočnica poti med polji v zeleni obod Žal je označena s terasasto zeleno piramido, ki je zasajena enako koritom v portalih polj iste poti. - Atrij in lope zbiranja so prostori, ki v končnih fazah ureditve dopolnjujejo nov zahodni vhod, Žal. 5.3.11.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: Prostor osrednjega Ijubljanskega pqkopališča dolo-čajo tile osnovni elementi: Grobna polja so urejena na zahodni io severni strani obstoječega pokopališča v zaporedju pasov, ki jih določajo načini pokopavanja. A. Klasični grobovi so predvideni v notranjem, po površini obsežnejšem pasu. Posamezna grobna polja ne presegajo območja 30x30 m, ki ga je še mogoče s preprostimi sredstvi obvladati kot ambientalno zaklju-čen prostor. Vizualne ločnice so parapetni zidci in nekoliko dvignjena niveleta okoliškega terena. Tako je še ohranjen pogled iz pšolja navzven v zeleni obod, iz katerega pa so zaradi nižje nivelete izključene dostopne poti. B. Zarni grobovi so urejeni v srednjem pasu poko-pavanja. Tudi ta grobna polja so prostorsko določena, nekoliko poglobljena in vizualno ločena od okoliških poti. Ohranjajo različne načine pokopa od običajnih žarnih grobov do kolumbarijev v obodnih zidovih. C. Območje anonimnega pokopavanja je u/ejeno v zunanjem obodu, ki je istočasno zeleni ovoj Žal. Priv-zdignjenost savske ježe je v ožjem in širšem vizual-nem prostoru poudarjena z gomilami in skupinami hrastov. Ob obodni poti pokopališča je rob trate ano- ¦ nimnega polja rahlo privzdignjen m tako obiskoval-cem nedostopen. V zaledju zelenic anonimnega pokopa so ob poti oaze s klopmi in območno knjigo spomina, v katero so kronološko vpisani pokopi z letom določenega območja. Izvorna zasnova prostorov, ki vključujejo tudi spre-mljajoče programe zahodnega vhoda (nadstreški za zbiranje, prostori za informacije in sprejem, prodajno razstavni salon elementov ureditve grobov. cvetli-čarne, svečarna, gostinstvo...), je izoblikovana kot pritlično zavetje stebrišč, na katerega se vzpenjajo obli zemljasti hrbti gomil, poraščenih z zelenjem. Ta formalni nagovor vhoda, skupaj s pojavi gomil v obod-nem zelenju velikih Žal se, kot je bilo omenjeno že v izvirnem projektu, vrača in navezuje na kulturo staro-sellecev, ko so v davnini oblikovali našo kultumo kra-jino, in vnaša v zasnovo nujne mitološke odnose do narave, brez katerih ne more biti nrti družbenega raz-voja niti imaginacije umetnika. Obseg obveznih zasaditev, kispremljajo in dopol-njujejo osnove arhitektonske in pejsažne ureditve, načeloma sestavljajo domače vrste, vendar je eko-sistem. dovolj odprt tudi tujim rastlinam, ki v pravem razmerju, predvsem kot dodatek, plemenitijo in pove-čujejo čitljivost prostorske zasnove ter dodatno omo-gočajo, da poti in nekateri drugi motivi po značilnih zasaditvah prevzemajo imena (glogovna pot, javorjeva pot, pot jerebike, japonskih češenj itd.)... 5.3.11.9. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine: Celotno območje pokopališča Žale ima prevladujoč spominski pomen v širšem merilu mestnega razvoja. Ta pomen je poudarjeno izražen pri posameznih objektih ali območjih. ki so po strokovnem gradivu Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine evidentirani kot spome-niki: a) naravna dediščina: trikotni park pred Plečniko-vimi Žalami b) kulturna dediščina: - zgodovinska in memorialna dediščina: Pot spominov in tovarištva, Grobišče in spominski park borcev in talcev pad-lih v NOV, Kostnica padlih v 1. svetovni vojni — umetnostna in arhitekturna dediščina: cerkev sv. Križa, znamenje ob Tomačevski cesti - urbanistična dediščina: Plečnikove Žale in pomembnejši nagrobni spo-meniki. Večina navedenih spomenikov se nahaja na območju obstoječega pokopališča, ki že zaradi narave svojega pomena nj področje pogostim spremembam. Zasnova novega dela pokopališča daje velik poudarek vključevanju kulturne dediščine v celotno podobo nove ureditve. 5.3.11.10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanje območja: V prvi fazi naj bi osrednje pokopališče Žale širili preko obstoječe Tomačevske ceste zahodno od poslo-vitvenih objektov. V kasnejši fazi bi širitev potekala v smeri proti severu. 5.3.12. Območje BS 4/2 5.3.12.1. Ureditveno območje BS 2/4, ki meri 49,6 ha, se nahaja na območju med Titovo cesto in obsav-skim rekreacijskim pasom. 5.3.12.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Za pridobitev predlogov za zazidavo širšega območja Stožic je bil pred časom izveden splošni natečaj. Natečaj je pridobil strokovne predloge za nadaljnje urbanistično urejanje sevemega dela Beži-grada. Ocenjevalna žirija tedaj prve nagrade ni pode-lila, pač pa je predlagala osvojitev nekaterih prostor-skih rešitev, ki so jih ponudili posamezni natečajni elaborati. Drugonagrajeni natečajni predlog z oznako SOBIT je predlagal določene radikalne novosti v konceptu nadaljnjega urejanja, zlasti glede prometnega omrežja in namenske rabe površin. Osnutek dogloročnega plana »Ljubljana 2000« tega koncepta v celoti ni osvo-jil. Neskladnost med širšimi izhodišči natečajnega predloga SOBIT in osnutkom dolgoročnega plana je razlog, zakaj ni bilo možno enostavno prenesti zazl-dalne zasnove, ki jo je predlagal drugonagrajeni nate-čajni elaborat. Pač pa se dolgoročna načrtovanja »Ljubljana 2000« zelo dobro prilagajajo tretjenagra-jeni natečajni rešitvi v elaboratu z oznako KLJUČ. Zato te programske zasnove povzemajo rešitev po navede-nem natečajnem predlogu. Ureditveno območje BS 4/2 je namenjeno gradnji stanovanj, spremljajočih dejavnosti in poslovnih objektov. V ureditvenem območju se nahaja vas Sto-žice, ki bi ji z izvedbenim načrtom tudi morali predvi-deti pogoje bodočega urejanja v smislu prenove, rekonstrukcije oziroma dopolnilne gradnje posamič-nih objektov. Podrobnejše usmeritve za oblikovanje prostorskega urejanja v območju so naslednje. - javni program ob Titovi cesti (najeminentnejši mestni cesti, katere magistralni potek zahteva ustrezno obravnavo) - poslovni program s trgovi-nami, - stanovanja s spremljajočim programom v zaledju (šola, vrtci, otroška igrišča itd.), odmaknjena od hrupa - v zadostni oddaljenosti od voznih pasov (predvide-nih 4.200" novih prebivalcev), - parkovna ureditev vzhodno od Titove ceste na zgornji savski ježi, serverno od stoženskega pokopa-lišča. 5.3.12.3. Kapaciteta območja po posameznih pro-grarnih: Program Kapaciteta v m2 bep stanovanja in spremljajoče dejavnosti 232.400 m2 obstoječa stanovanja 19.600 m2. Skupaj 252.000 m2 5.3.12.4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: Prometno se stanovanjsko naselje napaja z obodnih cest (Titova, severna servisna cesta ob mestni obvozni cesti, poda-Ijšek Hošiminhove proti severu - mimo naselja Sto-žice, prečna cestna povezava Titova - obrežje Save), posredno preko semaforiziranega križišča pri »Ruskem carju.« - Notranji promet: Interno napajanje se odvija po obstoječi rekonstruirani cesti Stožice-Mala vas, od katere se odcepi neposredno v »ulice« med stanovanj-skimi objekti oziroma v parkirišča ter garažne hiše. - Mirujoči promet: Prometno omogoča »ulica« dosledno uveljavljanja sistema parkiranja in garažira-nja (garaže v pritličju, ob parkiriščih. ostale potrebe pokrivajo tri garažne hiše ob vstopih v »ulico«. - Peš promet: Možnost je vodenja kolesarskih in pešpoti v smeri proti severu, vzporedno ob podaljšku Hošiminhove cese v območju rekreacije ob Savi, mimo igrišč in športnih objektov ob Savi, do pokopa-lišča na Ježici. Notranje peš povezave potekajo po »ulici« v smeri S-J, v prečni smeri pa funkcionirana m diagonalni potek od križišča Titove z mestno obvoz-nico do obrežja Save. v bližini hipodroma; ta prečna zveza poteka južno od Male vasi. - Urgentni dovozi: Dovoz urgentnih vozil je omo-gočen do vseh stanovanjskih in javnih objektov po »ulici« neposredno, oziroma posredno do kletnih etaž. 5.3.12.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Izgradnja soseske je pogojena z dograditvijo primara, saj obstoječi zbiralnik 0 40 v delno ločenem sistemu ne zadošča za širitev kapa-citet. - Vodovod: Predvidena je gradnja primamega vodovoda 0 200 in sekundarno omrežje - 0 200, ki ju bo potrebno povezati s primarnim vodotokom za širi-tev kapacitet. 5.3.12.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Območje se navezuje na RTP Beži-grad, od katere je potrebna gradnja 10 kV omrežja in izgradnja ustreznega števila trafopostaj. - Daljinsko ogrevanje: Območje se sicer nahaja v vplivnem območju daljinskega ogrevanja, vendar je potrebna kompletna izgradnja primarnega vročevod-nega omrežja z navezavo na mestu križanja Hošimin-hove in obvoznice. - Plin: Za potrebe gospodinjstev se območje lahko priključi na obstoječi plinovod 0 200. ki poteka po Hošiminhovi ulici. Vendar pa je potrebna gradnja kompletnega sekundarnega omrežja. 5.3.12.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje. V zasnovi zazidave je uveljavljen motiv »ulice«, ki ustreza razporediti danega (razpoložlji-vega) zemljišča, upoštevajoč obstoječo zazidavo: - glavne tokove peš prometa v smeri Save proti postajališčem mestnega javnega prometa, - stikališča obstoječe zazidave, - javni program soseske »Ruski car« in .— prometne strukture. - Smeri ulic določajo gabarit glavnih stanovanjskih objektov, ki potekajo bodisi prečno nanjo ali pa se prilagajajo smeri ceste Stožice, ki vodi skozi staro kmečko jedro (oziroma prečno nanjo). V območju križišča Titove in obvoznice je predviden intenzivnejši poslovni program. Princip »Ulice« je bil izbran, ker ponuja možnost za resničen življenjski tok in utrip, ki komunicira v zgoš-čenem, na profil ulice zmanjšanem prostoru v različ-nih smereh pDvezava in hrbtenica dogajanja oboga-tena z ureditvijo (manjši lokali, pasaže, voda, skul-pture, klopi, igrala, kioski, zelenje). Posebno pozomost pri oblikovanju urbanistične zasnove je treba posvetiti odnosu oblikovanja Titove ceste, zlasti v pogledih: - prometne ureditve (poteki cest, prerezi, standard, opremljenost). - programa arhitektonske in urbanistične artikula-cije in ritmičnosti, - zelenja ob cesti, - postajališč javnega prometa, - identificiranje pomembnejših prečnih in vzdol-žnih peš smeri, upoštevaje tradicionalnost smeri -peš poti, kolesarskih stez. , - uvajanje novih prehodov. 5.3.12.8. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine: V območju BS 4/2 so evidentirana drevesa kot naravni spomeniki. Gre za posamezne primere pretežno v okviru obstoječe zazidave. ki nimajo vpliva na zasnovo ureditve nove soseske. Pač pa je v tem območju nekaj pomembnejših spomenikov kulturne dediščine. Celotno območje je evidentirano kot arhe-ološki teren s prazgodovinskimi ostalinami, za katere velja 3. stopnja varstvenega režima (ne vpliva na zas-novo nove izrabe). Kot zgodovinska in memorialna dediščina sta evi-dentirana spomenik padlim v 1. svetovni vojni in grob-nici žrtev NOV in fašizma na pokopališču v Stožicah. Spomenika umetnostne in arhitekturne dediščine sta cerkev sv. Jurija in znamenje pri hiši št. 29 v vasi Stožice. Oba se nahajata v sklopu strnjene zazidave obstoječe vasi ter bo v okviru izdelave PIN potrebno predvideti tudi ureditev njune okolice. 5.3.12.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: Načrtovati je možnost navezave obstoječih objektov v Stožicah na daljinsko ogrevanje (onesnaževanje ozračja), pri izdelavi zazidalnega načrta pa je upošte-vati obstoječe predpise in pogoje soglasodajalcev. Poleg tega je predvideti odpravo onesnaževanja, ki ga v območju povzročajo naslednje dejavnosti: - splošno mizarstvo na Titovi 248, - splošno mizarstvo na Titovi 218. - splošno mizarstvo na Titovi 280. - splošno mizarstvo v Stožicah 20, - splošno mizarstvo na Pavlovčičevi 12, - orodjarstvo na Tesovnikovi 28, - ključavničarstvo v Mali vasi 3a. - vulkanizacija na Titovi 265. 5.3.13. Območje BM 4 5.3.13. 1. Ureditveno območje BM 4, ki meri 116 ha, se nahaja v prostoru med predvideno traso nove Titove ceste in premaknjeno traso rekonstruirane kamniške proge. 2. Organizacija dejavnosti v območju (program): Območje je namenjeno malemu gospodarstvu, objekti ob novi Titovi cesti pa naj bi bili namenjeni javnemu in poslovnemu programu. 5.3.13. 3. Kapaciteta območja po posameznih novopredvidenih programih: program kapaciteta v m2 bep malo gospodarstvo 15.000 m2 javni program ob Titovi cesti 10.000 m2 5.3.13. 4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: V prvi fazi je predvidena navezava na obstoječo Titovo cesto z Nemške ceste (s severa), v drugi fazi po izgradnji nove obodne ceste pa neposredno z nje. Po izgradnji nove Titove ceste in prestavitvi kamniške proge bi se območje lahko na vzhodu neposredno navezovalo na Titovo cesto. - Zasnova notranjega prometa: Ortogonalni -pro-metni sistem, ki ga določa karejska zazidava, je nave-zan na Titovo cesto in predvideno obodno cesto (podaljšek Slovenčeve). - Mirujoči promet: Površine za parkiranje naj bi bile urejene ob cestah in na.notranjih dvoriščih. - Peš promet: Ob vseh cestah so predvideni ploč-niki. - Urgentni dovoz je predviden po notranjih javnih cestah, s katerih je možen dostop v karejska dvorišča. 5.3.13. 5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija. Potrebno bo podaljšanje kanala, ki poteka po Saveljski cesti (dimenzije o 60). - Vodovod: Začasno bodo objekti, zgrajeni v prvi fazi, lahko priključeni na obstoječa vodovoda dimen-zije o 100 (po Saveljski cesti) in o 150 (ob železnici), ki pa sta slabo dimenzionirana. 5.3.13. 6. Zasnova energetskega omrežja: » - Elektrika: Potrebno bo. dopolniti omrežje z ustreznim številom novih trafopostaj. - Plin: Načrtovana obrtna poslovna cona se nahaja v širšem gravitacijskem območju s plinom. Možna je navezava na obstoječo plinsko omrežje (Glinškova ploščad). 5.3.13. 7. Usmeritve za urbanistično in arhitekton-sko oblikovanje: Danes še nepozidano območje naj bi bilo razdeljeno kareje približno enakih velikosti, ki bi se po specifič-nosti oblikovanja prilagajali zahtevam programa (malo gospodarstvo). Skupine delavnic združene v obodno zidavo (ki obe-nem definira ulično mrežo) so oblikovane v umirjene nižje gabarite (P, P + 1); drevoredi ob ulicah; notranja skupna manipulacijska dvorišča z dovozi, dostopi iz ulic. Ob Titovi cesti je predviden javni program, višin-ski gabariti naj bi bili do P + 3, vstopi vanje naj bi bili iz nove Titove. dovozi pa iz manipulacijskih dvorišč (iz območja proizvodnje). Poseben poudarek naj bo dan oblikovanju objektov namenjenih javnemu programu ob novopredvideni Titovi cesti. V območju ni evidentiranih spomenikov naravne in kulturne dediščine. 5.3.13. 8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje naravnega in delovnega okolja: Območje trenutno ni zazidano, zato ekoloških pro-blemov ni. Ob izdelavi prostorskega izvedbenega načrta je treba upoštevati vse veljavne predpise, pogoje soglasodajalcev, še zlasti pa določiti ekološke omejitve glede izbora in lociranja dejavnosti malega gospodarstva v to območje. 5.3.13. 9. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Ob izdelavi zazidalnega načrta je upoštevati veljavne predpise in pogoje mestnega sekretariata za LO. 5.3.13.10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanje območja: V prvi fazi je možna izgradnja tistega dela novo-predvidene zazidave, ki ni pogojen s predhodno pre-stavitvijo kamniške proge ter izvedbo nove Titove ceste. 5.3.14. Del območja BS 6/3 5.3.14. 1. Ureditveno območje BS 6/3 se nahaja v Črnučah severno od Titove ceste. Celotno ureditveno območje meri 50,4 ha, del, za katerega so izdelane te programske zasnove, pa 5,2 ha. 5.3.14. 2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): - stanovanjski bloki (gabarit P + 2 + M z izk. pod-strešjem), - dvojček B 29, 30, - trojčki B 1-3, B23-25, B 26-28, B 31-31, - četvorčki B 4-7, B 8-11, B 12-15, B 16-19, B 34-37, B 41-44, B 45-48, - trgovina osnovne preskrbe (25,00x16,00 m). 5.3.14. 3. Kapaciteta območja po posameznih pro- gramih: program kapaciteta v rri2 bep - predvideni stanov. bloki 45.886 m2 - vzgojno varstveni zavod 984 m2 (zgrajen) - trgovina osnovne preskrbe 400 m - garažrta hiša 1.750 m2 Skupaj 49.020 m2 bep 5.3.14. 4. Zasnova prometnega režima: - Navezava na primarno cestno omrežje: Glavna prometnica za celo območje je Titova cesta. Nanjo se na dveh mestih priključuje krožna stanovanjska cesta C. Štuparja, ki vodi promet v notranjost stanovanj-skega območja (Črnuška Gmajna). - Zasnova notranjega prometa: Promet z osebnimi in dostavhimi vozili poteka po stanovanjskih in dovoz-nih cestah (ločeno od glavnih pešpoti). - Mirujoči promet: V blokovnem delu so parkirna mesta locirana ob dovoznih cestah (na robu zazi-dave); g.aražna mesta so razporejena v garažni hiši tipa »duplex«. - Peš promet: Območje prečkata dve glavni peš poti: tranzitna peš povezava v smeri S-J, ki vodi od postaje MPP (ob Titovi cesti) in centralnih objektov preko stanovanjskega območja do rekreacijskih po-vršin, osrednja peš pot naselja v smeri V-Z, ki vodi do spremljajočih objektov (VVZ, osnovna šola) in rekre-acijskih površin na vzhodu. - Urgentni dovozi: Za intervencijska vozila služijo pešpoti med bloki (5 m utrjene površine). 5.3.14. 5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Obstaja ločen sistem - meteorna kanalizacija je speljana v potok Črnušnjica, odpadne vode pa po fekalni kanalizaciji, ki poteka proti jugu do zbirnega kanala po Titovi cesti in dalje proti čistilni napravi. - Vodovod: Območje je priključeno na pimarno vodovodno omrežje v Črnuški Gmajni, ki sestoji iz dveh osnovnih krogov profila 125 oziroma 100 mm. Vendar je vodovodno omrežje preslabo dimenzioni-rano, ter je potrebna ojačitev primarnega omrežja. 5.3.14. 6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Bloki bodo priključeni na dve obstoječi trafopostaji in sicer TP Črnuče II in TP Črnuče V ter novo TP Novo naselje. - Daljinsko ogrevanje: Stanovanjski bloki se ogre-vajo preko plinskih kotlarn, ki so locirane na podstre-hah,,(v enem od stopniščnih elementov - osrednjem) in so priključeni na plinsko omrežje. - Plin: Plinsko omrežje se navezuje na obstoječo napeljavo, ki oskrbuje obstoječe bloke vzhodno od območja obdelave. Plinovod se nadaljuje od vzhoda proti zahodu. 5.3.14. 7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Stanovanjski objekti so z daljšimi stranicami orienti-rani v smeri sever-jug (stanovanja so orientirana v smeri vzhod-zahod), dostopni pa so z osrednje peš poti, ki poteka v smeri vzhod-zahod oziroma z dostopnih poti, ki se nanjo pravokotno priključujejo in povezujejo vhode, preko sekundarnih pešpoti pa se navezujejo na ostale dele (mirujoči promet, igrišča...). Vrtovi pritličnih stanovanj se urejajo individualno, skupno je le obvezno popločenje, enotne ograje (lesene in zasaditev brežin). V ureditvenem območju BS 6/3 so sicer evidentirani spomeniki naravne in kulturne dediščine, vendar ne v bistvenem delu, za katerega so izdeJane te program-ske zasnove. Sicer pa je celotno širše območje evi-dentirano kot arheološki teren z antičnimi ostalinamj. 5.3.14. 8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: Vsaka skupina stanovanjskih objektov mora biti kva-litetno in enotno oblikavana (kritina, naklon, strešin, strešni zaključki, okenske in vratne odprtine. arhitek-tonski detajli, kot so: odločne cevi, ograje pri balkonih in vrtovih, vodni deli ipd.). 5.3.14. 9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje: Zasnova zeienih povrsin podaja obvezno zasaditev drevja ob parkirnih prostorih. Javne zelenice se urejajo kot travnate površine s skupinami dreves ali grmovnic (ob vhodih v stanovanj-ske bloke, počivališčih in otroških igriščih). Z grmov-nicami se zasadijo tudi brežine ob vrtovih pritličnih stanovanj. 5.3.14. 10. Zasnova ureditve prostora za potrebe , SLO in DS: i Za zaklanjanje prebivalstva so predvidene 3 zaklo-niščne enote in sicer: - 1 zaklonišče za 300 oseb (delno vkopano) v zele-nici med bloki - 2 zakloniščni enoti po 150 oseb v garažni hiši. Obstoječa VVZ ima zakloniščno enoto z zmogljivo- stjo 100 oseb. Za evakuacijo so predvidene površine severno od daljnovodnih koridorjev in zahodno od Ceste v Pečale (naravne in druge nesreče). 5.3.14. 11. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: Prva gradbena etapa zajema 4 stanovanjske bloke in sicer objekte z označbo: B 31 - 33, B 34 - 37. B 41 - 44 ter B 45 - 48 (skupaj 180 stanovanj). Sočasno je potrebno izvesti dovozne ceste. parkinge in poti, ustrezne dele komunalnega omrežja ter zakloniščno enoto za 300 oseb. 5.3.15. Del območja BS 6/4 5.3.15. 1. Ureditveno območje BS 6/4 se nahaja v Črnučah severno od Titove ceste. Površina celotnega ureditvenega območja meri 39,4 ha. Večji del se ureja bodisi z že sprejetimi zazidalnimi načrti ali pa s pro-storskimi ureditvenimi pogoji. Za skrajni severo-vzhodni del ureditvenega območja je predvidena izde-lava zazidalnega načrta. To območje v smeri V-Z seka daljnovodni koridor, tako da je celotna zazidljiva površina, za katero se določajo te programske zas-nove, velika cca 3,50 ha. 5.3.15.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Ureditveno območje BS 6/4 je namenjeno stano-vanjski gradnji in gradnji spremljajočih dejavnosti. Del tega območja, za katerega se sprejemajo programske zasnove, je površinsko namenjen: - organizirani stanovanjski gradnji (48 vrstnih hiš in 3 individualne) 1,90 ha - zelenice in igrišča 0,52 ha - odprti prostor (zemljišča neprimerna za gradnjo) 0,35 ha - ceste 0,69 ha 3,50 ha 5.3.15.3. Kapaciteta območja po posameznih pro-gramih: [ program kapciteta m2 bep H, vrstna hiša 36 hiš350 m2 11.500 m2 H2 dvojček 6 hiš 220 m2 1.320 m2 I H3 dvojček 6 hiš 300 m2 1.800 m2 3 individualna stanovanjska gradnja v Hrastovcu 300 m2 900 m2 5.3.15.4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: Območje se navezuje z lokalno stanovanjsko cesto na zbirno Cesto Ceneta Štuparja in po njej na Titovo cesto. - Zasnova notranjega prorneta: Ker so garaže predvidene v objektih oziroma v območju parcel, je promet urejen tako. da so z lokalno eesto povezane vse parcele in do njih zagotovljen tudi dostop inter-ventnih vozil. Območje je dostopno za vozila v celotni dolžini lokalne ceste. - Mirujoči promet: Glede na individualno garažira-nje so površine za mirujoči promet predvidene v sklopu parcel. - Peš promet: Normalni profil bodoče stanovanjske ceste 5,5 m z enostranskim pločnikom za pešce omo-goča zadovoljivo varnost. - Urgentni dovozi so mogoči v celotnem območju po notranji dovozni cesti. 5.3.15.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Obstoječi kanalizacijski zbiralnik so dimenzij o 30, o 40 in se vežejo na črpalno napravo Črnuče. Izveden je ločen kanalizacijski sistem (fekalni in meteorni). Potrebno je dograditi sekundarno kanali-zacijsko omrežje. - Vodovod: Primarno vodovodno omrežje 0 200 ne zadošča za dodatne kapacitete in ga bo potrebno sanirati. Za določitev dimenzij omrežja bo potreben hidravlični izračun. 5.3.15.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Glavni vir je RTP Črnuče, potrebno je dograditi visoko napetostno električno omrežje. - Plin: Predvidena je kompietna oskrba s plinom za ogrevanje in gospodinjstva. Glavni primarni plinovod ima dimenzijo o 300, kar omogoča dodatne priključke. 5.3.15.7. Usmeritev za urbanistično oblikovanje: Razporeditev vrstnih hiš je v posameznih skupinah različnih dolžin. ki se prilagajajo valovitemu terenu in poteku dovozne ceste. Orientacija stanovanjskih objektov je pretežno v smeri jug-jugovzhod, centralna skupina pa v smeri vzhod-zahod. Gabarit objektov naj bi bil P+1. Slemena potekajo vzporedno s plastni-cami. Odprti prostor naj bi bil zasajen s krajevno zna-čilnimi vrstami vegetacije. V ureditvenem območju BS 6/4 je sicer evidentirano nekaj spornenikov naravne in kulturne dediščine, ven-dar se noben ne nahaja v tistem delu, za katerega so izdelane te programske zasnove. Sicer pa je celotno širše območje evidentirano kot arheološki teren z antičnimi ostalinami. 5.3.15.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: Streha je dvokapnica, kritina temna, kombinacija večjih in manjših okenskih odprtin, balkoni so na jugu, okna s polkni. Zunanjost je po možnosti izdelati s fasadno opeko. 5.3.15.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje: V čimvečji meri je treba ohranjati naravni relief ter tako, da se ohranja obseg in členjenost visoke vegeta-cije. To se nanaša še posebej na prostor, ki je name-njen manjšim igriščem. 5.3.15.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja: Območje je zaenkrat nepozidano, na njem hi ekolo-ških problemov V izogib onesnaževanju in individual-nih kurišč je treba predvideti ogrevanje stanovanjskih objektov s plinom. Pri izdelavi prostorskega izvedbe-nega načrta je treba dosledno upoštevati veljavne predpise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.15.11. Zasnova ureditve prosta za potrebe SLO in DS. Zaklonišča za stanovanjske objekte so predvidena individualno v kleteh posameznih zgradb. Glede osta-lih pogojev je upoštevati veljavne predpise in zahteve Mestnega sekretariata za LO. 5.3.15.12. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: Območje naj bi bilo zgrajeno v eni sami etapi. 5.3.16. Območje BP 6/3 5.3.16. 1. Ureditveno območje BP 6/3, ki meri 68 ha, se nahaja v Črnučah severno od Titove ceste na delu opuščenega glinokopa. 5.3.16. 2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Območje je namenjeno prostorskemu razvoju DO Belinka, TOZD Belles in sicer za naslednje programe: - proizvodnja mikroniziranega bentonita in tufa, - proizvodnja klinoplilolita, - finalizacija proizvodov, - proizvodnja sanitarne keramike. 5.3.16. 3. Kapaciteta območja po posameznih novopredvidenih programih Program kapaciteta m2 bep - proizvodnja betonita 3.400 m2 - proizvodnja klinoptolita 3.500 m2 - proizvodnja keramike 3.500 m2 5.3.16. 4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno prometno omrežje: Obrnočje se neposredno navezuje na Titovo cesto. - Zasnova notranjega prometa: Predvidena je izvedba obodne ceste v obliki zanke okoli proizvodnih objektov, ki so združeni v osrednjem delu območja. Po tej obodni cesti bi bil možen dostop do vseh ob-jektov. - Mirujoči promet: Parkirna mesta za okoli 80 avto-mobilov so predvidena v pasu ob Titovi cesti. - Urgentni dovozi so možni po obodni cesti. Dostop nanjo je predviden iz Titove ceste, dodatno po potrebi pa še iz sosednjih stanovanjskih območij. 5.3.16. 5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: se navezuje na fekalni kanal 0 30 in meteorni kanal 0 80 po Titovi cesti. Tudi sekundarno omrežje je zasnovano v ločenem sistemu. -Vodovod: Vodovod je potrebno sanirati, saj je obstoječi vodovod 0 100 premalo dimenzioniran. 5.3.16. 6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Potrebna je dopolnitev električnega omrežja skladno s potrebami. - Plin: Območje se navezuje na primarni plinovod 0 300 po novopredvidenem plinovodu 0 100, čigar trasa bo potekala po Titovi cesti. 5.3.16. 7. Usmeritve za urbanistično in arhitekton-sko oblikovanje: Oblikovanje dostopnega območja naj se podreja kri-terijem, ki veljajo za celotno potezo Titove ceste skozi Črnuče. Dispozicija zazidave naj omogoča bogato zazelenitev prostih površin (min. 40%). Gradbene smeri naj se skladajo z obstoječo stanovanjsko zazi-davo na robu območja. Višina novih objektov naj ne bi presegala obstoječih proizvodnih objektov v območju. Gabariti objektov naj bodo čimbolj umerjeni in r poenoteni, s čim manj izraženimi konflikti do obsto-ječe stanovanjske zazidave v okolici, isto velja za upo-rabo materialov in barv. Celotno širše območje je sicer evidentirano kot arheološki teren z antičnimi ostalinami, vendar spričo že končanih izkopov tamkajšnjega terena za potrebe nekdanje opekarne ni pričakovati novih arheoloških najdišč. Izmed naravne dediščine je evidentirana lopa pred opekarno (dendrološki naravni spomenik). 5.3.16. 8. Usmeritev za krajinsko oblikovanje: Območje je z ekstarakcijo gline dobilo skrajno nehuman videz in ga je treba s smiselnim preoblikova-nje in ozelenitvijo spet vključiti v naravno zaledje. Pozornost je treba posvetiti tudi vskladitvi delovnega okoija BP 6/3 in sosednjega rekreacijskega območja. 5.3.16. 9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivainega in delovnega okolja: Nov program naj bo prostorsko organiziran v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji soglasodajalcev. Pred-vsem naj bodo preprečeni motilni vplivi na okoliško stanovanjsko območje. 5.3.16. 10. Zasnova ureditve programa za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta je predvideti ustrezno število zakloniščnih mest, v največji možni meri zmanjšati možnost tehnoloških nesreč ter upo-stevati pogoje Mestnega sekretariata za LO. 5.3.16. 11. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanje območja: Zaporednost gradnje se bo prodajala investicijskim potrebam delovne organizacije. 5.3.17. Območje BS 7/3 5.3.17. 1. Ureditveno območje BS 7/3, ki meri 37,7 ha, se nahaja severno od Podgorice. 5.3.17. 2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Območje je namenjeno izgradnji stanovanj in spre-mljajočih dejavnosti: - predvidena stanovanjska površina 63.000 m2 bep - gostota 121 preb/ha - faktor izrabe (FSI) 0,24 5.3.17. 3. Kapaciteta območja po posameznih pro- gramih: ________________________________ Program Kapaciteta v m2 bep predvidenih stanovanj 63.100 m2 od tega bep obstoječih 1.760 m2 spremljajoči program skupaj bep 4.700 m2 Hl 5.3.17. 4. Zasnova prometnega omrežja: ^T - Navezava na primarno cestno omrežje: Stano- vanjsko naselje se prometno veže na regionalno cesto ^ Šentjakob-Domžale. H^ - Zasnova notranjega prometa: Prometno napaja-~^ nje naselja poteka po krožnj cesti. Dosledno je upo- števana ločitev peš prometa od motornega. - Mirujoči promet: Parkirne površine so na obodu krožne ceste, kjer so variantno predvidene lokacije skupinskih garaž (nizi ali dvoetažni garažni objekti). - Peš promet: Peš promet se odvija vzdolžno v smeri S-J. Znotraj krožne ceste so predvidene prečne peš povezave, ki težijo v smeri manjšega družbenega centra (preskrba, VVZ, prostori za družbene dejavno-sti) in postajališča primestnega javnega prometa. - Urgentni dovozi so predvideni po notranjih poteh za motorni in peš promet. 5.3.17.5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Javna kanalizacija v območju še ni zgrajena. Predviden je ločen kanalizacijski sistem. Meteorne vode iz prometnih površin bodo odvajane preko lovilcev olj v odvodnik. Fekalna kanalizacija se bo preko novega kanala 0 40 vezala na obstoječo kanalizacijo. - Vodovod: Obstoječo vodovodno omrežje 0 100 je prešibko. Potrebna je kompletna krožna navezana na obstoječi vodovod 0 400 po Zasavski cesti. 5.3.17.6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Predvidena je dopolnitev visoko nape-tostnega omrežja in gradnja ustreznega števila novih trafopostaj. Območje naj bi se navezalo na RTP črnuče in RTP Domžale. - Plin: Plinskega omrežja v območju še ni. Potrebna bo njegova izgradnja, saj je predvidena kompletna oskrba z ogrevanjem na zemeljski plin. 5.3.17.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje: Predvidena je pozidava območja z zgoščenima tipoma atrijske in vrstne hiše, pri čemer ie upoštevana irazmeroma slaba nosilnost tal (delno zamočvirjen teren) ki ne dopušča gradnje višjih objektov. Skupine stanovanjskih objektov so razporejene na način, ki maksimalno ohranja obstoječo vegetacijo (večje sku-pine ali vrste dreves). Zazidava je pomaknjena od roba gozda v sevemo smer proti potoku Pšata, ki je pred pričetkom gradnje predviden za regulacijo. V ored-njem zelenem pasu je situiran raster atrijskih hiš, ob straneh do krožne napajalne ceste pa nizi vrstnih hiš. Objekti so orientirani na jug; v celoti se vklapljajo v zeleno okolje. V območju ni evidentiranih spomenikov kulturne dediščine, pač pa je kot dendrološki naravni spome-nik evidentiran Gaj hrastov, jelš in gabrov za hišami Podgorica št. 88-95. 5.3.17.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje: Zazidava zasleduje naslednje cilje: - grupiranje zazidave v organizacijsko vizualno ce-loto, - čim večja fleksibilnost tlorisne zasnove, pred-vsem pri končnih objektih, ali pri višinskem zaključku objekta, - upoštevanje južne. lege in pogledov, - odpiranje notranjih prostorov, - oblikovanje tipa objekta z orientacijo S-J ali V-Z, - terasni vtis zazidave, predvsem z daljših pro-jekcij, - ohranjevanje obstoječe vegatacije v čimvečji meri. 5.3.17.9. Umeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega okolja: Ob izdelavi zazidalnega načrta je potrebno načrto-vati daljinsko ogrevanje za preprečitev onesnaževanja ozračja. Prav tako je treba upoštevati veljavne pred-pise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.17.10. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Načrtovati je treba ustrezno število zakloniščnih mest, upoštevati veljavne predpise in pogoje Mestnega sekretariata za LO. 5.3.17.11. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma ure-janje območja: Izgradnja naj bi se izvajala etapno po posameznih karejih. _ 5.3.18. Območje BS 7/5 5.3.18. 1. Ureditveno območje BS 7/5, ki meri 1252 ha, še nehaja severno od Zasavske ceste na območju Šentjakoba. 5.3.18. 2. Organizacija dejavnosti v območju (pro- gram): Območje je namenjeno gradnji stanovanj in spre-mljajočih dejavnosti. Delno je že pozidano. ™ a) stanovanja: - v obcestnem pasu: stanovanja srednjega višin-skega gabarita (P+3) - kolektivna zazidava, - v osrednjem pasu: organizirana stanovanjska zazidava gabarita (P+1-2), - v zahodnem delu: organizirana individualna zazi-dava gabarita P-P+1. Ob dogradnji stanovanj bi območje štelo 2.900 pre-bivalcev (obstoječih je 100), ki bi stanovali v 840 sta-novanjskih (30 obstoječih) enotah. b) Spremljajoče dejavnosti: Trgovina in ostale dejavnosti se vključujejo v pro-gram širšega območja B 7/7, delno pa so organizirane v obstoječem naselju. Obstoječi VVZ se poveča za cca 7 5.3.18. 13. Kapaciteta območja po posameznih pro- gramih:____________ Program kapaciteta v m2 bep obstoječa zazidava 22.000 m2 nova zidava 60.000 m2 skupaj_____________________________62.200 m2 5.3.18. 4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: Naselje se primerno navezuje na obodne ceste (Zasavska cesta, obstoječa cesta Šentjakob-Domžale). - Zasnova notranjega prometa: Notranji promet je organiziran na principu prometnih žepov; interne dovozne ceste se končujejo v parkingih ali garažah. - Mirujoči promet: Parkirna mesta in garaže so dimenzionirane po normativu 1,2 PM na stanovanjsko enoto; garaže so v stanovanjskih objektih ali ob njih. - Peš promet: Načelo ločitve motornega in peš pro-meta je izpeljano dosledno; upoštevane so smeri vzdolžnih peš prehodov (S-J) in prečne povezave znotraj zazidave. - Urgentni dovozi: so omogočeni do vseh objektov po utrjenih poteh znotraj naselja. 5.3.18. 5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Javne kanalizacije v območju še ni. Predvidena je izgradnja kanalizacijsekga omrežja po ločenem sistemu. Meteorna voda s prometnih površin bo preko lovilcev olj speljana v Savo. Fekalna kanali-zacija pa se bo preko predvidenega zbiralnika 0 40 vezal na obstoječe kanalizacijsko omrežje. - Vodovod: Zaenkrat ima vodovodno omrežje pre-malo kapacitet (0 100). Potrebna je krožna navezava na obstoječi vodovod 0 400 po Zasavski cesti. 5.3.18. 6. Zasnova energetskega omežja: - Elektrika: Potrebna je dopolnitev kabelskega omrežja in ustrezno število novih trafopostaj. Predvi-dene so navezave na RTP Črnuče in RTP Domžale. - Plin: Plinskega omrežja ni. Potrebna bo njegova izgradnja, saj je v naselju predvideno ogrevanje na zemeljski plin. 5.3.18. 7. Usmeritve za urbanistično in arhitekton-sko oblikovanje: Oblikovanje območja je treba podrediti kriterijem ki veljajo za območje južno od Zasavske ceste (BS 7/7). Dispozicija zazidave je obogatena z večjimi zelenimi prostori v osrednjem delu (VVZ, stičišče elektrokori-dorjev). Gradbene smeri se skladajo s konceptom zazidave v zapadnem delu območja (industrijski kom-pleks »Belinke«). Programske zasnove načrtujejo sledečo struktumo namebnost površin v ureditvenem območju: - zazidane površine obstoječe 14.400 m2 predvidene 31.600 m2 - utrjene površine 26.200 m2 - zelene površine 56.000 m2 - neopredeljene površine 1.800 m2 skupaj 130.000 m2 Gabariti objektiv so umirjeni in poenoteni v skladu z obstoječo stanovanjsko zazidavo. Arhitektura naj izraža kvaliteten ambient, obcestni pas objektov naj bo namenjen javnemu programu (vsaj pritličje ob-jektov). Območje med stanovanjsko in industrijsko cono je namenjeno intenzivni ozelenitvi - zaščitno zelenje, z možnostjo eventualnega lociranja otroških ali špor-tnih igrišč. V območju ni evidentiranih spomenikov kulturne dediščine, pač pa so posamezna drevesa evidentirana kot naravni spomeniki. Odnos do posameznih dreves bo opredeljen v postopku izdelave izvedbenega na-črta. 5.3.18.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bival-nega in delovnega okolja: Ob izdelavi zazidalnega načrta je treba predvideti sanacijo vseh virov sedanjega onesnaževanja, med drugim tudi tistega, ki ga povzroča splošno mizarstvo v Podgorici. Potrebno je načrtovati daljinsko ogreva-nje za preprečitev onesnaževanja ozračja ter upošte-vati vefjavne predpise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.18.9. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Načrtovati je treba ustrezno število zakloniščnih mest, upoštevati veljavne predpise in pogoje Mestnega sekretariata za LO. 5.3.18.10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: Stanovanjska soseska naj bi bila zgrajena v eni etapi (v enem srednjeročnem obdobju). 5.3.19. Območje BS 7/7 5.3.19.1. Ureditveno območje BS 7/7, ki meri 398 ha, se nahaja južno od Šentjakoba. 5.3.19.2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram).: Območje je namenjeno izgradnji stanovanj in spre-mljajočih dejavnosti: - predvidena bep skupaj 159.600 m2 - gostota 210preb./ha - faktor izrabe (FSI) 0,49 5.3.19.3. Kapaciteta območja po posameznih pro-gramih:____________________________________ Program kapaciteta v m2 bep - stanovanja 147.900 - VVZ 5.300 - osemletka 8.400 - družbeni kulturni center 420 - javne službe, usluge 105 - trgovina 840 - gostinstvo 315 - servisne dejavnosti 420 - zdravstvo 420 - rezervne površine ¦ 630 5.3.19.4. Zasnova prometnega omrežja: - Navezava na primarno cestno omrežje: Dostop v na§6lj§ j§ § §ervefa pfeko priključka na Žasavski cesti, v vzhodnem delu pa še preko priključka na cesto, ki vodi skozi naselje Šentjakob. - Zasnova notranjega prometa: Ceste se zaključu-jejo z obračališčem za motorni promet (urgentna vozila). S ceste so predviden) uvozi do garaž ali parkir-nih mest. - Peš promet: Peš promet poteka v glavnem ločeno od smeri motomega prometa - v zelenju. - Urgentni dovozi so predvideni po notranjih poteh za motorni in peš promet. 5.3.19. 5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: Primarnega kanalizacijskega omrežja v območju še ni. Kanalizacija bo izvedena v ločenem sistemu. Meteorna voda s strešin in zelenic bo ponikala, iz prometnih površin pa bo speljana v reko Savo (lovilci olj). Fekalna kanalizacija bo priklju-čena na obstoječi zbiralnik 0 40 in preko črpališča v CČN Zalog. - Vodovod: Primarno vodovodno omrežje je tre-nutno prešibko za večje število novih priključkov, zato bo potrebna ojačitev. Vodovodno omrežje bo dobivalo vodo \z novih vodnjakov v »Jarškem produ«. 5.3.19. 6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Potrebna je izgradnja kabelskega ortrirežja in ustreznega števila trafopostaj. V perspek-tivi je predvidena navezava na RTP Črnuče in RTP Domžaie. - Plirr. Predvideno je skupinsko ogrevanje stano-vanjskih in spremljajočih bojektov s plinom. Potrebno bo izgradnja celotnega plinskega omrežja. 5.3.19. 7. Usmeritev za urbanistično in arhitekton-sko oblikovanje: Območje je namenjeno gradnji stanovnaj in objek-tov za spremljajoče dejavnosti. Vsa stanovanja naj bi bila zgrajena organizirano. Južni del ob Savi je name-njen individualni organizirani gradnji, proti severu pa naj bi bili v samostojnih krajih zgrajeni kolektivni sta-novanjski objekti. Višine slednjih bi naraščale v severno ležečih krajih in bi v pasu ob načrtovani obvozni progi dosegli gabarit P + 4. Načela, ki bi jih bilo treba upoštevati pri izdelavi zazidalnega načrta, naj bi bila naslednja: - maksimalno upoštevanje obstoječe vegatacije, zlasti višjega drevja (skupine in značilne vzdolžne vrste), - grupiranje zazidave v organizacijske in vizuelne celote, - čimvečja fleksibilnost tlorisne zasnove, predvsem končnih objektov ali pri višinskem zaključku objekta oziroma skupine, - upoštevanje južne lege in pogledov, - odpiranje notranjih zelenih prostorov na jugu, - promet s čim manj tranzitiranja (prometni žep), - oblikovanje tipov objekta z orientacijo S-J ali V-Z z možnostjo odpiranja proti jugu (terase, balkoni), - čimveč ohranjenega zelenja v naselju, - višina objektov P - P + 1 (individualna organizi-rana zazidava) in P + 3 (kolektivna zazidava); izje-moma dovoljeni vizelni poudarki, markacije (centralne dejavnosti). Zazidava mora izrabiti izredne vedute, zaradi izpo-stavljenosti pa mora biti prilagojena legi in kofiguraciji terena. Značilnosti območja so južni in vzhodni obronki Soteškega hriba porasli z gozdom, z rahlim naklonom terena proti jugu (tok reke Save). Ureditev mikroambientov mora ohranjati obstoječe razglede, ki se odpirajo proti mestu, Gradu, Golovcu, Krimu in obsavskim hribom, proti zapadu pa proti Polhograjcem. V območju ni evidentiranih spomenikov naravne in kulturne dediščine. 5.3.19. 8. Usmeritev za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja: Ob izdelavi zazidalnega načrta je potrebno načrto-vatio način ogrevanja, ki ne bo povzročal onesnaževa-nja. Prav tako je treba upoštevati veljavne predpise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.19. 9. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi zazidalnega načrta je treba načrtovati ustrezno število zakloniščnih mest, upoštevati veljavne predpise in pogoje Mestnega sekretariata za LO. 5.3.19. 10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja: Izgradnja naj bi se izvajala etapno po posameznih karejih. 5.3.20. Območje BP 7/2 ^^^^* P 5.3.20. 1. Ureditveno območje BP 7/2, ki meri 162 ha, se nahaja v Šentjakobu, severno od Zasavske ceste. 5.3.20. 2. Organizacija dejavnosti v območju (pro-gram): Območje BP 7/2 je namenjeno proizvodnji oziroma poslovnim dejavnostim in sicer prostorskemu razvoju tovarne Belinka. 5.3.20. 3. Kapaciteta območja po posameznih novopredvidenih programih: Program kapaciteta v m2 bep - proizvodhja 28.000 m2 _ - poslovna dejavnost 2.400 m2 H 5.3.20. 4. Zasnova prometnega omrežja'. |T - Navezava na primarno omrežje: Območje se pro-metno navezuje na Zasavsko cesto. - Zasnova notranjega prometa: Parkirna mesta za osebna vozila so v pasu proti Zasavski cesti, notranje ceste za tovorni promet so zasnovane na podaljševa-nju in povezovanju obstoječih cest. - Mirujoči promet: V načelu so parkirna mesta izven proizvodnega kompleksa v pasu ob Zasavski cesti, kapacitete parkirišč naj bi bile odvisne od števila zapostenih. - Peš promet: Pločnik ob Zasavski cesti, vstop v proizvodni kompleks in Zasavske ceste, znotraj ploč-niki ob internih cestah. - Urgentni dovozi naj bi bili po obodnih internih cestah. 5.3.20. 5. Zasnova komunalnega omrežja: - Kanalizacija: bo izvedena preko lokalne čistilne naprave v javno kanalizacijo v skladu z že izdelanimi projekti. - Vodovod: Potrebna bo ojačitev vodovodnih kapa-citet v skladu z že izdelanimi projekti. 5.3.20. 6. Zasnova energetskega omrežja: - Elektrika: Predvidenp je vključevanje v dvosistem-ski daljnovod 20 kV, ki povezuje RTP 110/20 kV Črnuče in RTP 110/20 kV Domžale v skladu z že izde-lano projektno dokumentacijo. - Plin: Predvidena je priključitev na magistralni zemeljski plin mesta Ljubljane in izgradnja lastne plin-ske reducirne postaje. 5.3.20. 7. Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje: Smeri zidave so prilagojene smerem obstoječih objektov. Obstoječi in novi komunikacijski koridorji določajo horizontalni gabarit novogradenj. Vertikalni gabarit bo definiran s tehnologijo proizvodnje. Sosed-nji zazidalni stanovanjski kompleksi naj bodo zašči-teni z zelenimi varovalnimi pasovi. Eventuelni poslovni (upravni) objekti naj bodo locirani ob Zasavski cesti. V območju ni evidentiranih spomenikov naravne in kulturne dediščine. 5.3.20. 8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje: Območje naj bo obdano z gostim zelenjem, zlasti v smeri proti sosednjemu stanovanjskemu naselju. 5.3.20. 9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje naravnega in delovnega okolja: Pri izdelavi izvedbenega načrta je treba predvideti sanacijo sedanjih virov onesnaževanja, preprečiti morebitne motnje v okolju, ki bi bile posledica novih dejavnosti, ter dosledno upoštevati obstoječe pred-pise in pogoje soglasodajalcev. 5.3.20. 10. Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS: Pri izdelavi izvedbenega načrta je treba zagotoviti potrebne varnostne ukrepe, ki so potrebni zaradi zna-čilnosti proizvodnega procesa. Upoštevati je treba veljavne predpise in pogoje Mestnega sekretariata za LO. 5.3.20. 11. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanje območja: Zaporednost gradnje bo temeljila na konkretnih investicijskih programih delovne organizacije. VI. RAZVOJ PRUGIH DEJAVNOSTI 6.1. Krajevne skupnosti V krajevni skupnosti kot temeljni samoupravni celici družbe bomo nadaljevali z razvojem krajevne samou-prave z vsemi oblikami osebnega izjavljanja in organi-ziranja občanov in s tem nadaljevali in utrjevali demo-kratični način izražanja, usklajevanja in odločanja o interesih in potrebah občanov ter interesih in potre-bah širše družbene skupnosti. Pri tem bomo posebno pozornost namenili delovanju delegatskega sistema, poglabijanju hišne samouprave, intenzivnejšemu delo-vanju in uveljavljanju potrošniških svetov pri zagotav-Ijanju nemotene preskrbe občanov in krepitvi vloge krajevne skupnosti na področju splošnega Ijudskega odpora in družbene samozaščite. Za delovanje delegatskega sistema in delovanje kra-jevne samouprave bomo zagotovili sredstva v okviru občinskega proračuna na podlagi usklajenih osnov in meril. S prenosom določenih asministrativno tehnič-nih opravil na elektronsko obdelavo podatkov bomo zagotovili racionalnejše delo delavcev v krajevnih skupnostih. Prizadevali si bomo, da bo zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih temeljilo predvsem na samoupravnem združevanju dela in sredstev, le-to pa na usklajenih planskih aktih krajevnih skupnosti, organizacij združe-nega dela, samoupravnih interesnih skupnosti jn ob-čine. S pomočjo sofinanciranja delovnih Ijudi in občanov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje bomo odpravljali komunaini deficit v kra-jevnih skupnostih, za rekonstrukcijo cest, izgradnjo krajevnega kabelskega telefonskega omrežja ipd. 6.2. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Področje splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite bomo razvijali kot sestavni del družbe-nega razvoja glede na možnosti, potrebe in razmere ter kot neločljivi del samoupravnih pravic in odgovor-nosti delovnih Ijudi in občanov. Za nadaljnji razvoj ter povečanje obrambne, varno-stne in samozaščitne pripravljenosti ter učinkovito preprečevanje in odpravljanje nevarnosti in posledic, ki jih lahko povzročijo sovražni in družbeno škodljivi pojavi, naravne in druge nesreče, morebitne izredne razmere ali vojne, bomo z ustrezno organizacijo ter angažiranjem vseh razpoložljivih zmogljivosti zagota-vljali in usposabljali potrebne strokovne kadre, načrto-vali in organizirali priprave za uresničevanje nalog in interesov obrambe, varnosti in zaščite. Področje delovanja gospodarskih in družbenih d§j§vnošti bomo skiadno z razvojem proizvodnih, sto-ritvenrh, materialnih in drugih sposobnosti razvijali ob možnostih delovanja v najtežjih pogojih. Posebno pozornost bomo namenili dograjevanju obrambnih in varnostnih zmogljivosti krajevnih skupnosti. Na področju blagovnih rezerv bomo aktivnosti razši-rili na oblikovanje dodatnih rezerv in sicer zdravil, semen, zaščitnih sredstev, veterinarskih zdravil iri rezerv civilne zaščite. Pospeševali bomo izgradnjo malih hidrocentral in drugih avtonomnih energetskih virov. Utrjevali bomo nov organizacijsko-mobilizacijski razvoj teritorialne obrambe ter nadaljevali z opremlja-njem enot s sodobnim orožjem in drugimi potrebnimi sredstvi. Usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe bomo izvajali prilagojeno ocenjenim razmeram ob agresiji in v vojni. Usposabljali bomo delovne Ijudi in občane, predvi-dene za opravljanje nalog narodne zaščite v različnih varnostnih in obrambnih situacijah. Načrte za delova-nje narodne zaščite bomo usklajevali med organizaci-jami in skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter načrti teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugimi silami. Razvoj civilne zaščite bomo krepili na širjenju in utrjevanju množične, osebne in vzajemne zaščite ter na preventivnem delovanju. Številčno stanje pripadni-kov enot in štabov civilne zaščite ne bomo povečali pFeko 17% celotnega prebivalstva občine. Poudarek pri organizacijski, kadrovskj in materialni krepitvi civilne zaščite bo na splošnih enotah. Osnovno uspo-sabljanje bo opravilo 80% vseh obveznikov civilne zaš-čite. Enote in štabe civilne zaščite bomo materialno popolnjevali tako, da bodo do konca srednjeročnega obdobja 70% popolnjene. V civilno zaščito bomo vključevaii prvenstveno materialna sredstva iz popisa vseh materialnih sred-stev v občini. Zagotavljali bomo nabavo radiološko-biološko-kemičnih zaščitnih sredstev v skladu z odlokom zvez-nega izvršnega sveta. Izgradnjo in urejanje zaklonišč bomo izvajali v skladu z enotnim programom v Lju-bljani. Skrbeli bomo za ustanavljanje in usposabljanje enot za uporabo in vzdrževanje zaklonišč. Izdelali bomo načrte in usposabljali izvajalce za primer izlitja nevarnih snovi.Zagotovili bomo boljšo kvaliteto obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. Nada-Ijevali bomo s krepitvijo družbene samozaščite s poudarkom na varovanju družbene lastnine, krepitvi požarne varnosti in pripravam za odpravo posledic povodnji in potresa. Izpopolnjevali bomo samostojne zveze za organe in organizacije v občini. Na področju usmerjanja mladih v obrambne in voja-ške poklice bomo nadaljevali z družbenopolitičnimi aktivnostmi, informiranjem ter svetovanjem kandida-tom ter njihovim staršem tako, da bomo dosegli večji odziv mladih za šolanje na vojaških šolah oziroma za obrambne poklice. Seznam neusklajenih vprašanj v osnutku srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 Pri pripravi osnutka srednjeročnega plana občine za obdobje 1985=1990 §§ §rečujemo žaradi zamud pri pripravi srednjeročnih planskih dokumentov temeljnih nosilcev planiranja s problemom stopnje dorečenosti in medsebojne usklajenosti posameznih pretežno investicijskih odločitev tako na področju gospodar-stva, družbenih in tudi ostalih dejavnosti. Gre za to, da je v sedanjem trenutku vrsta planiranih investicij nedorečenih, bodisi prostorsko, finančno ali vsebin-sko in predstavljajo trenutno bolj želje, kot pa vse-stransko usklajene odločitve. Glede na to, da gre za fazo osnutka, jih vse uvrščamo v plan ne glede na stopnjo pripravljenosti, seveda pa to pomeni, da bodo morala biti v času do priprave predloga plana vsa spodaj navedena odprta vprašanja razrešena. 1. GOSPODARSTVO Prostorsko oz. finančno so neusklajene naslednje investicije: - Ljubljanske mlekarne: izgradnja nove konzumne mlekarne v coni BP 4/1. Investicija nima vsklajene finančne konstrukcije, prostorsko pa je vezana na pre-selitev obstoječih servisov na nove površine. - SCT Obnova: gradnja tovarne betonskih in stano-vanjskih predfabrikatov v coni BP-10. Programsko, terminsko in finančno je investicija še povsem nedore-čena. - Salus: gradnja ali nakup novih prostorov za skla-dišče zdravil in kemikalij. - SOZD Merx: gradnja hotela B kategorije ob Cen-tru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju. Investitor še ni sprejel odločitve. 2. PTT PROMET - izgradnja pošte v BO 1/2 ni vključena v temelje plana SIS za PTT promet. 3. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OSTALO NEGOSPODARSTVO Neusklajenost glede na: Vir lokacijo vse-financ. binsko 1. VVE Tomačevo x 2. VVE Zupančičeva jama x 3. OŠ Maksa Pečarja x 4. OŠ Vita Kraigherja x 5. OŠ Franc Ravbar x 6. OŠ Boris Ziherl x x 7. OŠ Boris Kidrič x x 8. Zavod za usposablja- nje Janez Levec x 9. Srednja naravoslovna šola x 10. PTT Srednješolski cen- ter x 11. Srednja šola teh. strok in os. stor. x x 12. Srednja gradbena šola I. Kavčič x 13. FSPN x 14. Izobraževalni center za tuji jezik xxx 15. DO Mineral x 16. Inštitut Jožef Stefan x x 17. Center za proučevanje sodelovanja z dežela- mi v razvoju x 18. Knjižnica Bežigrad x x 19. Zavod za rehabilitacijo invalidov x x 20. Zavod za usposablja-nje slušno in govorno prizadetih x TOZD Center za rehabilita- cijo sluha in govora x TOZD Učne delavnice x 21. Center za socialno delo x x Bilanca pridobivanfa in razporejanja družbenega profzvoda občine Ljubljana Bežigrad v obdobju 1981-1985_____________________________ - v 000 din ___________- tekoče cene _________________________________________________1980________%_______1981_________1982_________1983_________1984_________1985________% 1981-1985 I. PRIDČBIVANJE DFUŽBMBGA PK3IZV0D& 1. Industrija 3.876.611 31,7 5.453.559 6.361.533 8.942.094 14.307.848 22.201.055 31,5 57.266.089 2. Kretijstvo In ribištvo 37.958 0,3 42.622 39.079 59.376 86.247 124.072 0,2 351.396 3. Gozdarstvo ___ _ __ __ 4. Vbdno gospodarstvo 189.671 1,6 215.863 187.260 207.313 393.557 707.772 1,0 1.711.765 5. Gradbeništvo 2.431.801 19,9 2.755.498 2.906.166 3.746.127 5.496.175 7.751.652 11,0 22.655.618 6. Pranet in zveze 269.694 2,2 415.250 1.636.192 577.973 848.847 1.198.418 1,7 4.676.680 7. Trgovina 3.198.875 26,2 3.878.365 6.371.248 8.450.786 13.828.498 21.908.499 31,1 54.437.396 8. Gostinstvo in turizem . 158.541 1,3 146.380 190.887 286.634 . 436.226 642.916 0,9 1.703.043 9. Obrt 637.633 5,2 829.314 1.134.177 1.821.656 3.010.458 4.817.642 6,8 11.613.247 10. Stanovanjsko-kanunalna dejavnost 34.814 0,3 47.023 58.482 56.635 97.141 160.729 0,2 420.010 11. Fiuančne in dr. poslovne storitve 1.267.448 10,4 1.894.193 2.299.351 3.663.815 5.977.794 9.466.801 13,4 23.301.954 12. Drugo gospodarstvo 121.125 0,9 156.624 368.251 525.908 910.128 1.515.647 2,2 3.476.558 II. PRIDOBUENI DHJŽEENI PROIZVOD 12.224471 100,0 15.834.691 21.552.626 28.338.317 45.392.919 70.495.203 100,0 181.613.756 III. HAZPORBJMUE DRUŽBENEGA PROIZV0DA. 1. Amortizacija 904.348 7,4 1.135.202 2.078.625 2.268.460 3.676.826 5.710.111 8,1. 14.869.224 2. Narodni dohodek 11.319.823 92,6 14.699.489 19.474.001 26.069.857 41.716.093 64.785.092 91,9 166.744.532 3. Čisti osebni dohodek 3.891.161 31,8 5.201.381 6.814.043 8.859.247 14.117.198 21.853.513 31,0 56.845.382 4. Davki in prispevki za skupne in splošne potrebe in druge namene 4.393.565 35,9 5.549.840 8.274.042 10.759.456 17.340.095 27.070.159 38,4 68.993.592 - za skupne potrebe 1.893.766 15,5 2.506.665 3.268.217 4.433.674 7.108.531 10.947.905 15,5 28.264.992 - za splošne potrebe 1.163.659 9,5 1;641.613 2.526.012 2.940.853 4.648.235 7.169.363 10,2 18.926.076 - za druge namene 1.336.140 10,9 1.401.562 2.479.813 3.384.929 5.583.329 8.952.891 12,7 21.802.524 5. Izločanja za skupne potrebe delavcev 831.163 6,8 923.632 1.189.823 1.572.837 2.405.825 3.595.255 5,1 9.687.372 6. Izločanja za zboljševanje in razširja- nje materialne osnove dela 2.203.934 18,1 3.024.636 3.196.093 4.878.317 7.852.975 12.266.165 17,4 31.218.186 IV. B&ZPOREJENI DRUŽBENI PROIZVOD__________12.224.171 100,0 15.834.691 21.552.626 28.338.317 45.392.919 70.495.203 100,0 181.613.756 . Bilanca pridobivanja in razporejanja družbenega proizvoda občine Ljubljana Bežigrad v obdobju 1986-1990 _ v 000 din ________________________-__________________________________________________________________________________________________________- cene leta 19b5 0 letne ______________1985_______%_____1986_______1987_______1988_______1989_______1990_______% 1986-1990 st. rasti I. PRIDOBIVANJE DRUŽBENEGA PFOIZVODA 1. Industrija 22.201.055 31,5 23.032.831 23.858.198 24.731.087 25.634.897 26.570.694 33,3 123.827.707 3,6 2. Knetijstvo in ribištvo 124.072 0,2 127.174 130.353 133.612 136.952 140.376 0,2 668.467 2,5 3. Gozdarstvo - - _,_ _•_ _ - 4. Vodno gospodarstvo 707.772 1,0 725.466 743.603 762.193 781.248 800.779 1,0 3.813.289 2,5 5. Gradbeništvo 7.751.652 11,0 7.573.364 7.399.177 7.228.996 7.062.729 6.900.286 8,7 36.164.552 -2,3 6. Prcnet in zveze 1.198.418 1,7 1.226.461 1.254.179 1.283.025 1.312.535 1.342.723 1,7 6.418.923 2,3 7. Trgovina 21.908.499 31,1 22.456.:211 23.017.616 23.593.057 24.182.883 24.787.455 31,2 118.037.222 2,5 8. Gostinstvo in turizem 642.916 0,9 659.(632 676.782 694.379 712:432 730.956 0,9 3.474.181 2,6 9. Obrt 4.817.642 6,8 4.954.-463 5.091.207 5.233.761 5.380.306 5.530.955 6,9 26.190.692 2,8 10. Stanovanjsko-kanunalna dejavnost 160.729 0,2 164.104 167.550 171.069 174.662 178.329 0,2 855.714 2,1 11. Finančne in dr. poslovne storitve 9.466.801 13,4 9.735.<658 10.004.364 10.284.486 10.572.451 10.868.480 13,7 51.465.439 2,8 12. Drugo gospodarstvo 1.515.647 2,2 1.554.144 1.592.377 1.632.186 1.672.991 1.714.815 2,2 8.166.513 2,5 II. iRTDCBIJENI DRUŽBENI PROIZVOD 70.495.203 100,0 72.209.508 73.935.406 75.747.851 77.624.086 79.565.848 100,0 379.082.699 2,5 III. RAZPOREJENI DRUŽBENI PROIZVOD 1. Amortizacija 5.710.111 8,1 5.858.574 6.010.897 6.167.180 6.327.527 6.492.042 8,2 30.856.220 2,6 2. Narodni dohodek 64.785.092 91,9 66.350.934 67.924.509 69.580.671 71.296.559 73.073.806 91,8 348.226.579 2,4 3. Čisti osebni dohodki 21.853.513 31,0 22.345.217 22.847.984 23.362.064 23.887.710 24.425.184 30,7 116.868.159 2,2 4. Davki in prispevki za skupne in splošne potrebe in druge namene 27.070.159 38,4 27.679.238 28.302.020 28.938.816 29.589.939 30.255.713 38,0 144.765.726 2,2 - za skupne potrebe 10.947.905 15,5 11.199.707 11.457.300 11.720.818 11.990.397 12.266.176 15,4 58.634.398 2,3 . - za splošne potrebe 7.169.363 10,2 7.284.912 7.401.847 7.520.167 7.639.869 7.760.953 9,8 37.607.748 1,6 - za druge namene 8.952.891 12,7 9.194.619 9.442.873 9.697.831 9.959.673 10.228.584 12,8 48.523.580 2,7 5. Izločanja za skupne potrebe delavcev 3.595.255 5,1 3.676.148 3.758.862 3.843.436 3.929.913 4.018.336 5,1 19.226.695 2,3 6. Izločanja za zboljševanje in razšir- janje materialne osnove dela 12.266.165 17,4 12.650.331 13.015.643 13.436.355 13.888.997 14.374.573 18,0 67.365.899 3,2 IV. RAZPOREJENI DRUŽBENI PROIZVDD____________70.495.203 100,0 72.209.508 73.935.406 75.747.851 77.624.086 79.565.848 100,0 379.082.699 2,5 J Bilanca oblikovanja in namena sredstev za investicije občineLjubljana Bežigrad v obdobju 1981-1985 - v 000 din ______________________________________________________________________________________________ -__________- tekoče cene __________________________________1980________%_______1981_________1982_________1983_________1984_________1965________%______1981-19B5 I. CBLIKOVANJE SREDSTEV ZA BEPRODUKCLJO 1. Amortizacija 904.348 20,1 1.135.202 2.078.625 2.268.460 3.676.826 5.710.111 26,7 14.869.224 2. Izločanja za zboljševanje in razšir- janje materialne osnove dela 2.203.934 48,8 3.024.636 3.196.093 4.878.317 7.852.975 12.266.165 57,4 31.218.186 3. Dolgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank 735.371 16,3 427.001 751.687 731.630 , 966.654 1.325.242 6,2 4.202.214 4. Druga danača sredstva 208.189 4,6 275.473 370.144 455.038 672.455 940.495 4,4 2.713.605 5. Inozemska sredstva 458.474 10,2 959.762 237.156 1.572.269 1.362.478 1.132.869 5,3 5.264.534 II. SKUPAJ CBLIKCVANA SRED5TVA ZA REPRD- DUKCUO V MATERIAINI PFDIZVODNJT 4.510.316 100,0 5.B22.074 6.633.705 9.905.714 14.531.388 21.374.882 100,0 58.267.763 III. RAZPOREJANJE SKEDSTEV ZA REPRODUKCIJO 1. Dolgoročni plasmaji OZD v tujino 48.632 1,1 23.290 . 10.880 228.424 305.159 406.123 1,9 973.876 2. Dolgoroč.plaanaji OZD v druge SR in SAP 431.313 9,6 74.444 577.090 623.974 930.009 1.432.117 6,7 3.637.634 3. Prirast Jolgoroč.potrošn.posojil OZD -88.684 -2,0 -75.500 -47.564 -70.695 -87.188 -128.249 -0,6 -409.196 4. Posojilo za kreditiranje hitrejšega gd- spodar.razvoja manj razvitih SR in SAP 230.854 5,1 234.656 363.992 513.565 799.226 1.239.743 5,8 3.151.182 5. Prirasti zalog 1.120.285 24,8 1.575,140 3.271.456 6.356.971 7.919.606 10.281.318 48,1 29.404.491 6. Ostalo (rezerve, finančna sanacija) 61.776 1,4 - - - 680.893 1.057.428 4,9. 1.738.321 7. Razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva 2.706.140 60,0 3.990.044 2.457.851 2.253.475 3.983.683 7.086.402 33,2 19.771.455 - gospodarska infrastruktura 865.435 19,2 2.202.505 381.664 360.557 657.308 1.190.516 5,6 4.792.550 - industrija 649.820 14,4 534.666 1.519.353 1.398.283 2.485.893 4.429.001 20,7 10.367.196 - kmetijstvo - - 19.950 8.482 6.760 15.935 35.432 0,2 86.559 - gozdarstvo ' - 1.317 - - - 1.317 - gradbeništvo 243.320 5,4 139.652 6.146 5.632 11.951 21.259 0,1 184.640 - trgovina 533.961 11,8 790.029 437.663 389.851 645.357 1.105.479 5,2 3.368.379 - gostinstvo in turizan • 26.290 0,6 11.970 2.923 4.507 11.876 28.346 0,1 59.622 - ohrt 37.627 0,8 83.791 35.211 31.549 59.755' 113.382 0,5 323.688 - finančne in druge poslovne storitve 300.977 6,7 135.661 20.851 15.774 23.902 ¦ 35.432 0,2 231.620 - drugo gospodarstvo 48.710 1,1 71.820 44.241 40.562 71.706 127.555 0,6 355.884 IV. SKUPAJ NAMENJENft, SREDSTVA ZA KEPRD- DUKCIJO V MATERIMiSH PRPIZVODNJI___________ 4.510.316 100,0 5.822.0.74 6.633.705 9.905.714 14.531.388 21.374.882 100,0 58.267.763 Bilanca oblikovanja in namena sredstev za investicije občine Ljubljana Bežigrad v obdobju 1986-1990 - v 000 din _________________________________________________________________________________________________________'________________- cene leta 1985 0 letne _____________________________________________1985_______%______1986_______1987_______1988_______1989_______1990_______% 1986-1990 st. rasti I. GBLIKOVANJE SREDSTEV ZA KEPRODUKCIJO 1. Amortizacija 5.710.111 26,7 5.858.574 6.010.897 6.167.180 6.327.527 6.492.042 28,0 30.856.220 2,6 2. Izločanja za zboljševanje in razšir- janje materialne osnove dela 12.266.165 57,4 12.650.331 13.015.643 13.436.355 13.888.997 14.374.573 61,9 67.365.899 3,2 3. Dolgoročna sredstva iz kreditnega potenciala bank" 1.325.242 6,2 1.347.771 1.355.231 1.390.442 1.417.683 1.441.783 6,2 6.952.910 1,7 4. Druga danača sredstva 940.495 4,4 964.007 988.108 1.016.352 1.038.131 1.064.084 4,6 5.070.682 2,5 5. Inozemska sredstva 1.132.869 5,3 872.184 603.056 272.398 46.405 -162.603 -0,7 1.631.440 " - II. SKUPAJ CBLTKOVANA SREDSTVA ZA REPFD- ... DUKCIJO V MATERIAIOT: PPDIZVa»UI 21.374.882 100,0 21.692.867 21.972.935 22.282.727 22.718.743 23.209.879 100,0 111.877.151 1,7 III. RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA REPFODUKCIJO 1. Dolgoročni plasmaji OZD v tujino 406.123 1,9 41*6.885 ' 427.933 439.273 450.914 462.863 2,0 2.197.868 2,7 2. Dolgoroč.plasmaji OZD v druge SR in SAP 1.432.117 6,7 1.427.391 1.401.873 1.381.529 1.385.843 1.390.593 6,0 6.987.229 -0,6 3. Prirast dolgoroč.potrošn.posojil OZD -128.249 -0,6 -108.464 -65.919 -22.283 22.719 69.630 0,3 -104.317 4. Posojilo za kreditiranje hitrejšega go- spodar.razvoja manj razvitih SR in SAP 1.239.743 5,8 1.273.371 1.340.349 1.404.415 1.453.999 1.506.642 6,5 6.978.776 4,0 5. Prirasti zalog 10.281.318 48,1 9.350.698 9.322.938 9.318.636 9.423.282 9.575.680 41,3 46.991.234 -1,4 6. Ostalo (rezerve, finančna sanacija) 1.057.428 4,9 2.094.076 2.144.127 2.196.688 2.251.098 2.303.504 9,9 10.989.493 16,9 7. Razpoložljiva sredstva za vlaganja v osnovna sredstva gospodarstva 7.086.402 33,2 7.238.910 7.401.634 7.564.469 7.730.888 7.900.967 34,0 37.836.868 2,1 - gospodarska infrastruktura 1.190.516 5,6 1.190.801 1.191.663 1.191.404 1.190.557 1.185.146 5,1 5.949.571 0,0 - industrija 4.429.001 20,7 4.553.379 4.692.636 4.829.913 4.970.961 5.119.827 22,0 24.166.716 2,9 - kmetijstvo * 35.432 0,2 36.194 37.008 37.822 38.654 39.505 0,2 189.183 2,1 » - gozdarstvo - -- -,- - ___ - gradbeništvo 21.259 0,1 14.478 14.804 7.564 7.731 - - 44.577 - trgovina 1.105.479 5,2 1.132.889 1.162.056 1.191.404 1.221.480 1.252.303 5,4 5.960.132 2,5 - gostinstvo in turizan 28.346 0,1 28.955 22.205 18.912 15.462 11.851 0,1 97.385 - obrt 113.382 0,5 115.822 118.426 121.032 123.694 126.415 0,5 605.389 2,1 -. finančne in druge poslovne storitve 35.432 0,2 36.092 29.607 30.258 23.193 23.703 0,1 142.853 -7,7 - drugo gospodarstvo 127.555 0,6 130.300 133.229 136.160 139.156 142.217 0,6 681,062 2,1 IV. SKUPAJ NAMENJENA SREDSTVA ZA REPRO- i DUKCIJO V MATERIAUJI PROIZVODNJI__________21.374.882 100,0 21.692.867 21.972.935 22.282.727 22.718.743 23.209.879 100,0 JLLl.877.151 1,7 Prikaz prebivalstva občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981-1985 * 0 letne _________________________________________1980 1981 1982 1983 1984 1985 st. rasti I. Prebivalstvo po stalnosti 1. Stalno prebivalstvo 57.906 58.601 59.304 60.726 61.146 61.531 1,2 2. Začasno prebivalstvo- 6.450 6.429 6.330 6.240 6.145 6.035 -1,3 II. PREBIVALSTVO SKUPAJ 64.356 65.030 65.634 66.966 67.291 67.566 1,0 III. Prebivalstvo po starost. skup. Let 0- 2 ' 2.576 2.471 2.428 2.437 2.559 '2.732 1,2 3-6 3.747 3.772 3.807 3.911 3.755 3.520 -1,2 7-14 6.145 6.178 6.563 6.980 7.258 7.549 4,2 14 * 644 651 710 744 731 853 5,7 15-18 2.832 2.861 2.888 2.963 2.941 2.900 0,4 18 651 663 715 765 772 708 1,7 19-23 3.861 3.902 3.938 4.035 3.957 3.901 0,2 24-59 31.987 32.580 32.781 33.378 33.463 33.524 1,0 60-64 2.317 2.341 2.363 2.415 2.632 2.762 3,5 65-74 2.832 2.870 2.895 2.913 2.866 2.907 0,6 75 in več 1:609 1.626 1.641 1.694 1.715 1.736 1,6 IV. Začasno prebivalstvo 6.450 6.429 6.330 6.240 6.145 6.035 -1,3 V. PREBIVALSTVO SKUPAJ_____________________64.356 ,65.030 65.634 66.966 67.291 67.566_____1,0 * Od leta 1983 dalje je serija zasnovana na podlagi izdelane demografske projekcije na UI SRS, junij 1984. Zaradi prilagoditve podatkov na izdelano demografsko projekcijo sta leti 1981 in 1982 ocenjeni na podla- gi podatkov za leto 1980, ki bazira na Registru prebivalstva Uprave za notranje zadeve SML. Projekcija prebivalstva občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 0 letne ________________________1985 1986 1987_____1988 1989 1990 st. rastl I. Prebivalci po stalnosti 1. Stalno prebivalstvo 61.531 61.883 62.225 62.565 62.906 63.247 0,6 2. Začasno prebivalstvo 6.035 6.000 . 5.960 5.930 5.890 5.855 -0,6 II. PREBIVALSTVO SKUPAJ „ 67.566 67.883 68.185 68.495 68.796 69.102 0,4 III. Prebivalstvo po starost. skujj. Let 0- 2 2.732 2.883 2.939 2.985 3.043 2.960 1,6 3- 6 3.520 3.327 3.402 3.478 3.614 3.879 1,9 7-14 7.549 7.668 7.616 7.615 7.497 7.302 -0,6 14 853 917 849 891 965 1.015 3,5 15-18 2.900 3.045 3.235 3.343 3.503 3.617 4,6 18 * 708 717 741 729 850 912 5,2 19-23 3.901 3.775 3.730 3.682 3.649 3.729 -0,9 24-59 33.524 33.600 33.495 33.453 33.367 33.227 -0,2 60-64 2.762 2.644 2.910 2.987 3.039 3.168 2,8 65-74 2.907 3.001 3.100 3.199 3.359 3.595 4,4 75 in več 1.736 1.740 1.798 1.823 1.835 1.770 0,4 IV. Začasno preblvalstvo 6.035 6.000 5.960 5.930 5.890 5.855 -0,6 V. PREBIVALSTVO SKUPAJ_____________________67.566 67.883 68.185 68.495 68.796 69.102 0,4 Prikaz zaposlenih občine Ljubijana Bežigrad za obdobje 1981-1985 0 letne ________________________________________________1980 1981 1982 1983 1984 1985 st. rasti I. Zaposleni po sektorju dejavnosti 1. Družbeni sektor 32.436 32.727 33.445 33.449 34.627 34.437 1,2 2. Individualni sektor 1.576 1.710 1.798 1.851 1.802 1.813 2,8 II. ZAPOSLENI SKUPAJ 34.012 34.437 35.243 35.300 36.429 36.250 1,3 III. Zaposleni v združenem delu 1. Gospodarstvo ' 26.290 26.288 26.739 26.651 28.144 27.912 1,2 2. Negospodarstvo 6.146 6.439 6.706 6.798 6.483 6.525 1,2 IV. Zaposleni v indivldualnem sektorju 1. Samostojno osebno delo 810 862 860 866 790 798 -0,3 2. Nosilci samostoj. osebnega dela 766 848 938 985 1.012 1.015 5,8 V. ZAPOSLENI SKUPAJ___________________________34.012 34.437 35.243 35.300 36.429 36.250 1,3 Prikaz zaposlenih občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 0 letne __________________________________________1985 1986 1987 1988 1989 1990 st. rasti i. Zaposleni po sektorju dejavnosti 1. Družbeni sektor 34.437 34.667 34.878 35.153 35.361 35.790 1,0 2. Individualni sektor 1.813 1.863 1.952 1.967 2.059 2.074 2,7 II. ŽAPOSLENI SKUPAJ 36.250 36.540 36.830 37.120 37.420 37.864 1,0 III. Zaposleni v združenem delu 1. Gospodarstvo 27.912 28.135 28.360 28.580 28.775 | 28.955 |0,8 2. Negospodarstvo 6.525 6.532 6.518 |6.573 6.586 6.835 1,0 IV. Zaposleni v individualnem sektorju 1. Samostojno osebno delo 798 840 884 891 936 943 3,4 2. Nosilci samostoj. osebnega dela 1.015 1.023 1.068 1.076 1.123 1.131 2,1 V. ZAPOSLENI SKUPAJ__________________________36.250 36.540 36.830 37.120 37.420 37.'864 1,0'