Lidija Šega Mostovi XXXVII, št. i, 2003,1x6-119
Lidija Šega
Pravni terminološki slovar
in drugi pravni viri
Dictionary of Legal Terminology and Other Sources
Le čevlje sodi naj kopitar, se bo morda kdo
upravičeno obregnil ob moj poskus predsta¬
vitve Pravnega terminološkega slovarja'. Ven¬
dar naj na samem začetku povem, da se ne
nameravam spuščati v ocenjevanje pravne
ali jezikovne ustreznosti ali neustreznosti iz¬
razja, zbranega v tem slovarju. Rada pa bi ga
predstavila, ker je to nedvomno najobsežnejši
in enkraten zbir slovenskega pravnega izraz¬
ja. Zato menim, da je to ena od knjig, ki ne bi
arji
|varji
'arji
|varji
('arji
|varj|
varji
varji
varji
varji
varji
varji
varji
varji
/arji
varji
/arji
/arji
varji
/arji
varji
varji
/arji
'arji
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovaiji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slo.varji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
siv DDA,,«|. ‘ rji slovarji slovarji slov
sle iKAVINI rji slovarji slovarji slovJ!' TERMINOLOŠKI ff
>'* SLOVAR rji slovaiji slovarji slov
sle rji slovarji slov
sle DO 1991 • GRADIVO rji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovaiji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovaiji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji sloe$3slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
slovarji slovarji slovarji slovarji slovarji slov
smele manjkati na knjižni polici slovenskega
prevajalca, ki se ukvarja s pravnimi besedili.
Res je sicer eno od pravil, na katera se radi
sklicujemo, naj bi strokovna besedila prevaja¬
li strokovnjaki za posamezna področja - torej
naj pravna besedila prevajajo pravniki. V teo¬
riji vse lepo in prav, v praksi pa dobro vemo,
daje to dejansko neizvedljivo. Pravo je tako ši¬
roko področje, da ga tudi pravniki ne zmorejo
v celoti obvladovati in se zato praviloma do¬
kaj ozko usmerjajo samo v eno ali drugo nje¬
govo področje (kazensko, civilno, mednarod¬
no, gospodarsko, pomorsko, ustavno in tako
dalje skoraj brez konca). Hkrati se kot preva¬
jalka vedno znova sprašujem, kje je pravza¬
prav meja med pravnimi in drugimi besedi¬
li. Saj se navsezadnje še tehnična navodila za
uporabo stroja pogosto končujejo z napotilom
za reševanje reklamacij, ki vsaj meji na pravo,
če že ni v celoti poleg poslovnega še pravno
vprašanje. Pa tudi pravniki sami se pravilo¬
ma niso nikoli posebej usmerjali v prevajanje,
razen morda v zadnjem, »evropskem« obdo¬
bju, ko je pravnik prevajalec postal zanimiv in
iskan poklic. Sicer pa tudi pravna besedila v
vsej svoji širini od mednarodnih konvencij do
poslovnih pogodb in od zakonodaje do posa¬
mičnih pravnih aktov prihajajo v roke preva¬
jalcem, ki smo bolj ali manj pravni samouki in
iz te veje znanosti pobiramo le ustrezne pra¬
vne izraze.
Tu se naše težave dejansko začnejo in kon¬
čajo. Prizadevamo si sicer pridobiti čim vec
pravnega znanja, vendar to navadno počne¬
mo vzporedno z iskanjem ustreznega izraz¬
ja pri prevajanju v slovenski ali tuji jezik. Pri
1 Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo), 1999, Založba ZRC SAZU.
116
Mostovi 2003 Pravni terminološki slovar
tem si, če pošteno priznamo, ne vzamemo
časa za poglobljen študij pravne literature
ali učbenikov, ampak raje iščemo bližnjice po
priročnikih, leksikonih, slovarjih in glosarjih.
Pri pravnem izrazju poleg strokovne literatu¬
re v tujem in vedno več tudi že v slovenskem
jeziku zlasti uporabljamo obsežnejše slovar¬
je ali leksikone pravnega jezika. V anglešči¬
ni je tak referenčni vir gotovo Blackov pravni
slovar2, na katerega prisegajo tudi vsi mlajši
pravniki, kar jih poznam in za katere je an¬
gleščina prvi tuji jezik. Slovenci velike prav¬
ne enciklopedije, kot je bila Blagojevičeva3,
nismo imeli, je pa to vrzel dokaj dobro zapol¬
njeval mali priročni leksikon Pravo iz zbirke
leksikonov Cankarjeve založbe. Z veseljem
smo letos dočakali izid njegove druge, razšir¬
jene in spremenjene izdaje4, nad katero sem
bila prijetno presenečena, saj je dejansko to,
kar obljublja: razširjena in posodobljena. V
primerjavi s staro izdajo je v njej marsikaj iz
prejšnje družbenopravne ureditve izpuščeno
ali na novo pojasnjeno, marsikaj pa je dodano
in dopolnjeno. Zal pa je tudi v tem leksikonu,
ki zajema skoraj vsa pravna področja, obde¬
lanih le 2700 gesel, kar nas prevajalce prepo¬
gosto pušča praznih rok.
In tako se spet in vedno znova zatekam k
Pravnemu terminološkemu slovarju, v katerem
ne glede na kritike, ki jih je včasih slišati iz
pravniških vrst, najdem še največ ustrezne¬
ga in uporabnega slovenskega pravnega iz¬
razja. Že iz navade sem si slovar kupila ta¬
koj, ko je izšel, čeprav sem že ob nakupu
nekoliko v dvomih zastala ob pripombi, ki
je sestavni del naslova (do 1991 - gradivo).
V času, ko smo verjeli, da se v naši družbi
spreminja prav vse, od družbenega reda z
uvajanjem večje demokracije do prehoda
v tržno gospodarstvo, ki je prav v poslov¬
ni svet prineslo veliko novega izrazja, se mi
je zdelo, da bo v slovarju gotovo opazna ve¬
lika vrzel tudi v pravnem izrazju. Vendar
moram reči, da me kljub zelo pogosti rabi
ta slovar (to je namreč eden od slovarjev, ki
jih imam ob računalniku vedno na dosegu
roke) doslej ni skoraj nikoli pustil brez rešit¬
ve, ki sem jo iskala.
Ne rečem sicer, da v slovar ne bi bilo mo¬
goče še marsičesa dodati in ga posodobiti. Pri
tem mislim zlasti na izrazje iz nove sloven¬
ske zakonodaje (ampak navsezadnje te izraze
tako ali tako najdem tudi v samih zakonih in
komentarjih k njim) in na evropski pravni no-
vorek, ki ga v slovarju seveda še ne more biti.
Vendar se pri tem novem izrazju lahko uspeš¬
no naslonimo na Evroterm in Evrokorpus, ki
nastajata vzporedno z našim približevanjem
Evropi in s prevzemanjem njenega pravne¬
ga reda. Velika prednost teh dveh virov je, da
sta vsem dostopna na internetu5, res pa je, da
je treba oba vira prav zaradi tega, ker se obli-
2 H. C. Black, Black's Law Dictionary, 1991, VVest Publishing Co„ St. Paul, Minn, USA.
4 L. Bavcon et. al., Pravo, Leksikon Cankarjeve založbe, 2003, Ljubljana.
5 http://www.gov.si/euroterm
117
Lidija Šega Mostovi XXXVII, št. i, 2003,118-119
kujeta sproti, na podlagi prevodov evropskih
pravnih aktov, uporabljati z nekaj kritične
presoje. Čeprav se Evroterm sproti prever¬
ja in popravlja ob sodelovanju prevajalcev in
pravnikov, njegovo izrazje gotovo še ne more
biti tako ustaljeno in temeljito preverjeno, kot
je izrazje, zbrano v Pravnem terminološkem slo¬
varju, ki ga je pravna sekcija terminološke ko¬
misije SAZU iz izpiskov pravnega gradiva od
leta 1895 sistematično urejala 40 let (1953-
1993), kot preberemo v uvodu. Pri tem so se
ravnali po trdno začrtanih načelih, kateri iz¬
razi naj bodo v slovar vključeni, katere tuj¬
ke poslovenjene in kateri pojmi pojasnjeni.
Ker je bilo gradivo za ta »enojezični razlagal¬
ni slovar, ki je rezultat dolgoletnega dela več
generacij slovenskih pravnikov in leksikogra¬
fov,« ob osamosvojitvi Slovenije sicer še nedo¬
končano, celovita predelava pa, kot beremo v
uvodnem pojasnilu, žal ni bila izvedljiva, se je
Sekcija za terminološke slovarje SAZU odlo¬
čila za izdajo slovarja v obliki do takrat zbra¬
nega gradiva. Rekla bom hvala bogu, saj ima¬
mo tako na voljo zelo uporabno urejen slovar,
ki ga sestavlja 12.363 geselskih člankov, med
kater imi jih je več kot polovica izredno bo¬
gatih, s pregledno urejenimi besednimi zve¬
zami ne le pridevnikov in samostalnikov, am¬
pak so v njih tudi zveze z glagoli in s predlogi
ter širše besedne zveze (pod »pravica« so na
primer razvrščene v dveh stolpcih na dveh
straneh). Pri številnih besednih zvezah je do¬
dano še razlagalno pojasnilo, pri tujkah so
dodani slovenski prevedki ali priporočeni iz¬
razi, pri latinskih rekih pa sta dodana celo fo¬
netični zapis in prevod.
Žal tega obsežnega in skrbno pripravljene¬
ga priročnika ne boste več našli v knjigarnah,
ker je pošel. Ko sem ob pisanju tega prispev¬
ka povprašala v založbi, ali morda priprav¬
ljajo ponatis ali novo izdajo, so mi povedali,
da kljub velikemu povpraševanju po tej knji¬
gi ponatis iz tehničnih razlogov žal niti ni mo¬
žen. Ob tem sem izvedela še podatek, ki sem
mu komaj lahko verjela: tako knjigo so (ker je
vendarle samo »gradivo«) izdali v zgolj 650
izvodih! Seveda se ukvarjanje ZRC SAZU s
terminološkimi slovarji nadaljuje in v zvezi
z nedokončanimi projekti najdemo tudi ob¬
vestilo, da se »na področju terminologije pri¬
pravlja oziroma izdeluje pravnozgodovinski
razlagalni normativni slovar«. Samo roka za
dokončanje projekta nisem nikjer zasledi¬
la ...
Seveda celo v tako bogatem besedišču, kot
nam ga daje na voljo Pravni terminološki slo¬
var, prevajalci ne najdemo vsega; in kar je
najtežje, v njem ne najdemo že pripravlje¬
nih prevedkov, kar bi nam bilo brez dvoma
najljubše, samo če bi bili zagotovo »tisti pra¬
vi«. Ampak mogoče nas potem sploh ne bi
več potrebovali, kar pa spet ni dobro. Tako se
bomo kljub vsem pomagalom, ki so nam na
voljo, še naprej mučili in brskali za najustrez¬
nejšimi izrazi v ciljnem jeziku, pa naj bo ta
naš materni ali pa tuji jezik, v katerega preva¬
jamo. Zato naj opozorim še na druge sloven-
sko-tujejezične pravne slovarje, ki so, kolikor
vem, na voljo na slovenskem trgu.
Eden teh je Slovenski -pravni leksikon z
nemškimi in italijanskimi ustreznicami
geselskih besed6, ki je bil zasnovan pred¬
vsem zaradi potreb sodnih tolmačev po
primernem priročniku v tej jezikovni sku¬
pini, založnik pa mu je pozneje dodal še
hrvaško-slovenski in slovensko-hrvaški in¬
deks besedišča. Morda bi ga bilo ob pri¬
liki lepo dopolniti še z angleškimi izrazi,
čeprav verjamem, da je to zaradi velikih
razlik med anglosaškim in kontinentalnim
pravom posebej težavna in zahtevna nalo¬
ga. Prepričana sem, da je Slovenski pravni
leksikon našel svoje mesto med uporabniki
in navsezadnje z 2500 gesli ni dosti manjši
od prej omenjenega enojezičnega leksikona
Pravo Cankarjeve založbe. Se pa besedišči
obeh leksikonov med seboj zelo razlikujeta,
tako da se priročnika vsebinsko nikakor ne
prekrivata. Nasprotno, lepo se dopolnjuje¬
ta in potrebujemo seveda oba.
Apovnik, Primožič, Feri, Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami geselskih besed,
1999, OST, Ljubljana.
118
Mostovi 2003 Pravni terminološki slovar
In končno že dve leti s pridom uporabljamo
tudi Longykov Slovensko-angleški pravni slo¬
var7, ki je bil po uvodnih besedah avtorja na¬
rejen po meri prevajalcev. Obsežno recenzijo
tega slovarja smo prebrali že v Mostovih 2001
(Gregor Velkavrh), zato naj tu dodam le svoje
osebno mnenje, da je prav zaradi avtorjevega
prepričanja, da bo prevajalcem najbolj ustre¬
gel z enim samim angleškim izrazom za po¬
samezen slovenski pojem, slovar manj bogat
in verodostojen, kot bi lahko bil. Prvič zato,
ker nisem prepričana, da je izbrani angleški
prevedek res vedno najustreznejši, drugič pa
zato, ker verjamem, da vsak odgovoren pre¬
vajalec raje sam izbere med širšo ponudbo
prevedkov tisti izraz, ki najbolj ustreza nje¬
govemu sobesedilu in ki ga, če je le mogoče,
preveri v sorodnih izvirnih besedilih ali v lek¬
sikonu strokovnega izrazja ciljnega jezika (za
angleška besedila na primer v prej omenje¬
nem Blackovem slovarju).
Med novimi knjigami s pravnega področja
smo letos zasledili še novo različico tega slo¬
varja, dopolnjeno s hrvaškim izrazjem. 8
Tik pred poletnimi počitnicami pa nas je
na trgu prijetno presenetil Angleško-slovenski
pravni slovar Primoža Longyke s sodelavci.9
Po obliki in urejenosti je na prvi pogled moč¬
no podoben slovensko-angleškemu slovarju
Tomaža Longyke, tako da priznam, da sem
(kljub drugim avtorjem) najprej pomislila, da
je besedišče samo »obrnjeno«. Sicer bi bilo to
prav tako dobrodošlo, še zlasti ker je ponuje¬
na tudi elektronska različica slovarja. Vendar
me je že bežen pregled besedišča prepričal,
da to ni čisto res in da so avtorji, kot napove¬
dujejo v uvodu, dejansko izbirali geslovnik
tudi na podlagi ameriških in angleških pra¬
vnih virov.
Ker pa je bil namen tega prispevka zlasti
opozoriti na vire pravnega izrazja, ki jih ima¬
mo prevajalci na voljo, ne pa kritično recenzi-
rati posamezne slovarje, bom - navsezadnje
tudi v skladu z uvodnim stavkom tega pri¬
spevka - podrobnejše vrednotenje ustrezno¬
sti izbranega izrazja in pravilnosti prevedkov
raje prepustila pravnikom.
7 T. Longyka, Slovensko-angleški pravni slovar, 2001, Ljubljana.
8 T. Longyka, N. Nikolič, Z. Galič, Hrvaško-slovenski/angleški pravni slovar, 2003, Komunikado, Ljubljana.
9 J. Bajuk, S. Fajdiga, P. Longyka, G. Podbevšek, Angleško-slovenski pravni slovar, 2003, Prestige Group,
Ljubljana.
119