Pavel Flerč: iia lola. 2e nekaj časa sem poudarjam potrebo orientacije v novodobnih šolskih in vzgojnih potrebah in »Popotnik« prinaša že par let članke, ki skušajo to orientacijo spraviti v sistem in tako buditi zanimanje za vprašanja. A tam, v pedagoško-znanstvenem glasilu je to mogoče le s tega stališča, potrebni pa so nam tudi obči poljudni pregledi, kakršnega nameravam podati v naslednjem na tem mestu. Med vsemi posebnostnimi zahtevami (delovna šola,' socialna vzgoja, umetniška vzgoja, nacionalna vzgoja itd.), ki se obračajo do šole in vzgoje največ le enostransko in z lastnega videka, je po vsebini najobsežnejša zahteva enotnc š o 1 e , ki vsebuje takorekoč vse posebnostne zahteve. V svojem poročilu o bodoči vzgoji (»Popotnik« 1. 1916—1917) sem obračal ravno tej zahtevi posebno pozornost ter razmotrival različne zagovore in ugovore. Potrebno se mi zdi tudi na tem mestu, da v velikih potezah podam p o j e m e n o t n e š o 1 e ter temu priklopim nekatere t i p e takega šolstva, ki govori prvo besedo vsepovsod, kjer se razpravlja danes o šolski reformi. Za nas res ni nujno, da se priklopimo brezpo-,gojno temu ali onemu tipu, da prevzamemo to ali ono idejo, važno pa je, da si priredimo lastni, našim razmeram in potrebam odgovarjajoči reformni načrt za naše šolstvo; za to pa je tudi važno, da se ozremo po svetu in si iščemo prilik in ugotovljenih znanstvenih utemeljitev zunaj domačije. Kot mal, v svojem ustroju bolj enoten narod niti ne čutirno tako zelo razlik v splošni vzgoji narodovi in nain je lažje zediniti se na enoten, splošnim potrebam ugajajoči tip. A v raznoterosti takih tujih si iščemo zrnca za domači. Tako tudi iz splošne zahteve enotne šole. Ime samo pove, da gre tu zlasti za enotnost v šolstvu. Ravno te »enotnosti« pa si ne smemo predstavljati kot nekako uniformiranje šolstva, stisnjenega v ozkost enakosti v proizvajanju in v enakosti zunanjosti. Enoten je načelni smoter: nuditi vsakemu otroku vsega naroda brez razlike na stan in gmotno ter Socialno stališče njegovih staršev izobrazbo, ki jo zahteva njegova nadarj e n o s t. Z ugotovitvijo tega smotra spoznamo takoj, kje in proti čeniu se bije načelni boj. Nečemo več, da bi se posvečali višjim študijam lahko le otroci, katerih starši zmorejo stroške za tak študij; nečemo, da se spravljajo tako otroci po protekciji in potom raznih zasebnih zavodov, ki rinejo otroke naprej z vsemi niogočimi sredstvi, do boljšega kruha le zato, ker so to otroci staršev višjega socialnega stališča, brez ozira na to, ali sa ti otroci tudi dovolj zmožni ali vsaj enako zmožni, kakor otroci ubožčevi, ki navzlic svoje nadarjenosti nimajo -prilike, da bi upotrebili to nadarjenost v svojo višjo izobrazbo. Hočenio pa, da se lahko posveti vsak potom skupnega, javnega in istega šolstva poklicu, za katerega ga usposabljajo njegove duševne zmožnosti. Cieslo enotne šole je: Za vse sposobn e p r o s t o p o t! — in v tem geslu in v gorenjem smotru je enotnost. Sposobne, za katere se zahteva prosta pot, pa določi strog izbor, ki tako izloči iz višjih šol vse nezmožne in ves protektični balast. Na podlagi tega enotnega smotra pa se razvijajo za posamezne duševne sposobnosti in poklicna nagnenja najpestrejše zahteve v zunanjem ustroju šolstva in vzgojstva. Tu sem spadajo: obvezne kmetijske in obrtne nadaljevalne šole, trgovske nižje in višje šole — torej vse panoge, ki izobrazujejo za razne stanove. Za splošno dekliško izobrazbo se zahteva vzgoja k materinstvu, gospodinjstvu, narodnem gospodarstvu, mladinski oskrbi, pouk v ročnih delili itd. V splošnem razgovoru ne smemo prezreti še ene zahteve, ki je važna za narode, katerih posamezni člani so različni po veri; to je zahteva s i m u 11 a n e š o 1 e; t. j. vsi otroci brez razlike na vero pohajajo isto šolo, ki prevzema namesto verskega pouka moralni pouk, verstvo pa ostane zasebna zadeva posameznih cerkvenih družb. — Da obsega enotna šola tudi zahteve učiteljstva, njegovega stališča in njegove izobrazbe, mi pač ni treba še posebe poudarjati, marveč opozarjam tozadevno zlasti na podrobni načrt o preustroju šolstva in vzgoje, kakor ga je izdelalo v Avstriji društvo »Svobodna šola« na Dunaju in ga je priobčii v lanskem svojem letniku pri nas tudi »Popotnik«. V nadaljno kratko informacijo navajam rajši nekaj tipov enotne šole. I. Fr ankf u r tski t ip: 1. Osnovna 61etna obča ljudska šola (za vse otroke brez razlike); 2. Ljudska šola in njeno nadaljevanje (splošna nadaljevalna šola, event. nižja strokovna, obrtna šola); Realna šola (in srednja strokovna šola, tehnična, trgovska ...); 3. Visoka šola (tehnika in vseučflišče s priklopljenimi strokovnimi visokimi šolanii: umetniška akademija, visoka obrtna, trgovska ... šola). Ta načrt nam v naših razmerah ne more biti dovolj jasen in tem tudi ne odgovarja; tudi splošno je dodanes malo upoštevan. II. B e r 1 i n s k i t ip: 1. Osnovna 6!etna obča ljudska šola (celotno osemletna) in iz nje za nadarjene možni prehod v srednjo šolo (po 6 letih); 2. Triletna nižja srednja šola; 3. Triletna višja srednja šola; 4. Visoka šola. Zadnje tri stopnje obsegajo vse strokovne šole in v nje lahko vstopi iz osnovne obče ljudske šole vsakdo tudi še pozneje kot po 6 letih, če je duševno dovolj razvit. Osemletni osnovni šoli sledi triletna obvczna nadaljevalna šola. III. Lango v tip: 1. Štiriletna ljudska šola; 2. Štiriletna splošna šola s svobodno pripravo za višjo stopnjo (temeljtia akomodačna okvirna priprava; 3. Štiriletna srednja šola za zmožnejšo deco (progimnazij, realni gimnazij, realka, trgovska akademija in druge akademije, obrtna, vojaška, rudarska, gozdarska...); 4. Štiriletna nadaljevalna šola za manj nadarjene (nadaljna šola obrtna, rokodelska, trgovska, gospodarska (poljedelska), za deklice gospodinjska ...); 5. Visoka šola znanstvena (vseučilišče, tehnika, obrtna visoka šola, poljedelska, trg*ovska, orientalna akademija . . .) Ta je nameiščena na 3. stopnjo. 6. Laika visoka šola, namenjena širšiin narodnim slojem z možnostjo prehoda na znanstveno visoko šolo (za izuniiteljne praktike). Opiraje se zlasti na poslednji tip, je priredil načrt v letošnjem letniku lista »K omensk y« neimenovan pisec pod naslovom »Vice svčtla!« prispevek k rcforrrii avstrijske šole s posebnira ozirom na reorganizacijo »meščanske« šole, t. j. tiste, ki nudi največ prilik za splošno izobrazbo naroda in tvori s temeljno (ljudsko) šolo podlago za nadaljno strokovno in znanstveno izobrazbo. Ker je to poudarjano načelo za preustrojitev šolstva z namenom širše splošne narodne izobrazbe pravilno, podajam del izvajanj iz tega članka za iniormacijo v naslednjem dobesedno. Pripominjam pa, da se rabi v izvajanju ime »meščanska šola« kot dosedaj navadno nazivanje. Meščanska šola bi se morala povsem preustrojiti in se skraja izgraditi na račun nižjih srednjih šol. Od današnje meščanske šole bi ne ostalo mnogo: niti ime, niti smoter, niti osnova, niti doba šolskega obiska. Nova splošna šola (ljudska, pripravljalna, narodna?) bi se globoko dotikala šolske organizacije in praktičnega življenja. Bila bi to šola, enaka današnji srednji šoli, a z bolj vzgojniin obsegorn in s skrbneje prcdelano, utiiitarističnejšo in zagrušenejšo razsežnostjo; šola, posvečena rnaterinskenm jeziku, domačim in novim evropskim ter kulturnim dogodkom vobče, zemljepisju zlasti s stališča narodnega gospodarstva, praktičnemu prirodoznanstvu, telesni izurjenosti in ročnim izvedenostim v službi duševnega pouka; šola za splošno življenje, za izobrazbo srednjega in malega človeka, šola, ki bi vadila telesnih del, ki bi izobraževala dečke in deklice, da se opirajo povsem na sebe, se ne čudijo ničemur, ne zavračajo ničesar, se ne umikajo pred ncuspehi ter se, zvesti vsemu razumnemu in prirodnernu, izkušajo v dobrem, lepem in plemenitem. Šola, ki bi vzgajala take ljudi, bi se dala pretvoriti iz današnje šole, neprimerno nazivane »meščanske«, razširjene z enim razredom in naprej izpopolnjene v zvezi z izpremembo učiteljske izobrazbe. Učiteljstvo bi vzišlo iz e n o t n e šrednje šole (8razr. realka ali realna gimnazija), študiralo 2—31etni pedagoški kurz na vseučilišču in imelo najmanj enoletno učno prakso na javni ljudski šoli — tako bi dovršil učiteljski pripravnik >za ljudsko šolo svoj študij v 22. do 24. svojem letu. — Po triletni praksi, enoletnem višjem pedagoškem tečaju in posebnem izpitu na modroslovni fakulteti (pri dobrem uspehu tečaj na državne stroške) bi bil ucitelj usposobljen za pouk na meščanski šoii. Presoja sposobnosti ne bi se opirala le na sodbo nadzornikovo, temveč ziasti na sodbo tročlene izpraševalne komisije po (nekoliko)dnevni hospitaciji in nadzorovanju razreda, v katerem je kandidat vsaj dve leti poučeval. Posebni meščanski izpit naj bi se delil razen pedagogike in higijene na štiri skupine: I. Materinski jezik (izvirnik navaja »češčino«), zgodovina (prirodopis), zemljepis, nemščina (ali kateri drugi moderni jezik); II. Materinščina (oblikoslovje in risanje), zemljepis (zgodovina), prirodopis (fizika in kemija) in moderni jezik (ali ncmščina); III. Prirodoslovje (= fizika in kemija), prirodopis, matematika (zemljepis) in nemščina (drug moderni jezik); IV. Slikanje in risanje, oblikoslovje in matematika, vsaj tri ročnosti (= pisanje,' stenografija, telovadba, ročna dela, godba, strojepisje) in moderni jezik (ali nemščina). Vsaka skupina se lahko poljubno kombinira s »stranskim« predmetom ene skupine ter dopolni (neobvezno) s kako ročnostjo in z naukom o poljedelstvu (za tc, ki bi se odločili za deželo). Neobvezni bi bili posebni izpiti za tiste, ki bi se po- tegovali za voditeljsko mesto; pri njih bise oziralo na splošne znanosti, vzgojne in organizačne zmožnosti. Izprašani bi bili obenem tudi kot kandidati za nadzorniška mesta. Razen voditeljev bi bili na teh meščanskih šolah še štirje ali pet učiteljev in vcroučitelj, po okolnostih še pornožni učitelji in na kvedukačnih šolah tudi pomožne učiteljice, a vsi razen voditelja naj imajo največ po 24 ur na teden. Poučevanje nemščinc (modernega jezika) naj se nagradi posebe. Otrok bodi od 35—40, knjige in učrii priponiočki za vse prosti. Ob koricu navajam še piscevo razdelitev ur za posamezne predmete in razrede, ker nani ta prav pregledno kaže zahtevo po napredku: Predmet !! I. ! II, ! III. | IV. pouk 2 4 1 1 — 2+2 3 1 1 3 1 — 1 2 3 2* 1* 27 +3* r a z 3 1 I — 2+2 3 1 1 3 1 1 1 2 3 2* 1* 27 +3* red 1 i 3 1 1 3+3 3 1 \ 3 1* 1 1 3 2* 1* 1 27 1+4* 1 — 3 1 1 1 2+2 3 1 1 3   2 1 1 3 3* 1* 27 +4* Praktični mora'n Verouk . . Temeljno vzgojeslovje . . Materinščina  Zgodovina  Ztmljepis  Državoznanstvo . . . . Prirodoznanstvo (ppis in pslovje)  Računsivo in knjigovod- atvo . . . .' . . ¦ . Merjenje in oblikoslovje . Risanje in skiciranje . . Prcstoroeno risanje. . . Piianje in brzopis . . . Stenografija in strojepisje Petje (godba)  Telovadba  Nemsčina  Angleščina (ruščina) . . Ueška (ženska) ročna dela Tedenako . . . * = neobvezno. Iz tega malega konkretnega odloinka je razvidna smer, v kateri se načrti nasplošno gibljejo in kaj obravnavajo. S tega videka priobčujem tudi to skico. A pomniti moramo vedno: ne zunanjosti, ki ločijo novo šolo od stare, so poglavitno; poglavitni je duh, svobodni in vsem pravični duh enotnosti, ki zavrača v vzgoji policijski šolski sistem, uniformiranostv pou.k u in stanovsko protekcijo za u č e n c e. Na to stališče moramo pri reformi šolstva stopiti tudi mi in sc zavedati, da reiorma, ki začenja pri sebi, je prvi korak k splošni reformi.