-Ss.— POŠTNINA ETO nifni nrinm ti'm tVH>i7ri ■ H » Posamezna številka: j krono. * UEEDNI&TVO Be nahaja v Kajri-Loru, Jurčičeva ni. it. 4, I. nadstropje. Teleion interurb. It. 276. UPRAVA se nahaja ▼ Jurčičevi nlioi 6t. 4, pritličje, desno. Tele* ion it, 24. SH3 postnočekoTiu račun biar. 11.787* Ka naročila brex denarja «• n« ozira. — Rokopisi s» ne mČajo. Številka: 51. '.;.iTT» »i riimiirnmiitmi :• : 5 Posamezna številka: « ■ 1 krono. ! : J „TABOB* izhaja vsak dan, rasven ■ » nedelje in praznikov, ob 18. uri z J « ib uinoin naalcdnjega dne ter stane • » eeloleino 180 K, polletno 80 K, JJ S četrtletno 45 K, mesečno 15 a. ■ ■ lnaerati po uogovoru. Pri vtčkratn. • p objavi popust. ■ 5 Is'aro- »e i>ri opravi .TABORA*, J 5 Ji ARI BOB, Jurčičeva ulica «ev, i. » • ftggS Leto: I. Maribor, torek 26. oktobra 1920. Združitev Koroške z teirijo. — Delovanja razmejitvene komisije. — Sklicanje parlamenta. Knpnnp^mn f pleme našega naroda in je kot taka[ pi ugi dmu. več a,i mani separatistično’ Kaj pa Maribor, 25. oktobra. Demokratska stranka je z razvitjem programa za bodoče de’o v konsti-tuanti stopila v volln! boj. Da je ta njen vstop krasen, to priznavajo tudi nasprotniki, ki se s takim programom ne morejo ponašati. Kdor je objavljeni program proučil, mora brez nadalj-nega priznati, da je v njegovem uresničenju edini spas sedanjih naših težko zamotanih razmer in ako bo stranka tako močna, da bo ta svoj program tudi lahko uveljavila, potem bodo za našo državo nastopili drugačni časi, kakor doslej, Sedanje volitve ne bodo navadne volitve v državni zbor, kakor toliko drugih, sedanje volitve bodo volitve v ustanoda no skupščino, ki bo najvažnejši notranjepolitični dogodek od osvoboditve, ki bo pa od'očujoč tudi za dolgo, dolgo dobo našega s? mo-stojnega državnega življenja. Odgovornost volilca bo torej mnogo večja, k?kor pri navadnih vol>tvah v državni zbor, ki odloča usodo države let par let. Oni volllci, ki bo*do sedaj cddall svoj glas ?a škodljivce našega edinstva, bodo nos'li pred narodom Sn pred zgodovino težko odgovornost. Demokratska stranka je bila že'v predvojnih časih edina nopiteljica “ugoslovenske ideie, od časa osvo-bojenja pa je pokazala, da je edino ona, kot stranka vseh Ireh plemen in vseh veroizpovedanj čuvarka te težko priborjena svobode in ujedinjenja. Niti ena os alih strank naše države se ne more ponašati s tem, vsaka razteza svoje delovanja le na gotovo pomeni posebno za nas Slovence,; kolikor nas je po krivdi radikalcev in S njihovih pomagačev slovenskih kleri-j kalcev še ostalo, separatizem, bi bilo; j razumnemu človeku, škoda dokazovati.! Kot eclina stranka obsegajoča vsa j tri naša plemena se drugimi, veS sli, (manj lokaliziranimi strankami ne more j ; družiti, zato je naravno, da gre v volitva samostojno, s svojo lastno, čisto listo. Politične razmere pri nas v Sloveniji so precej zamotane. Jasno }n' 'enotno so združeni edino na;huj§ij j naši škodljivci, klerikalci in socTjalni j demokrati, dočim %o se narodni in ; napredni elementi v zadnji dobi precej ! razbili na razne brezpomembne stran-■ čiče, mnogo pa je narodnih in na-jprednih ljudi, ki so politično popol-jnoma brezbrižni ter še sami ne vejo, | kaf da pravzaprav so. Tem priporo-ičamo posebno iskreno, naj si ogledajo J in proučijo program JDS. . Resno besedo pa moramo danes soregovoriti na račun narodnih socija-listov, stranke, ki jo je rodilo le subjektivno negiranje vsega dobrega in slabega, kar pri nas obstoja, s sodelovanjem peščice ljudi, ki so se z izrabljanjem tega psihologičnega povojnega pojava hoteli dokopati, na solnce javnosti ter sedaj z obljubljanjem zlatih gradov mamijo nevedne In v temi ne-orljentlranosti blodeče, Mi stranke kot take in radi njenega programa ne obsojamo, 0b30!am0 pa }o kot ž. vlienfa nezmožen nestvor, ki ga bo čas s svojo strašno resnostio prej ali slej ubil. Obsojamo jo dal:e kot stranko frazer-i L. Jadranov: jev, ki imajo na jeziku tisoč lepih stvari, v srcu pa so prepričan*, da jih izvesti ne bodo mogli nikoli, ki pa tudi narodno niso tako neoporečni, kakor bi kdo utegnil misliti, ker stranka, ki pakflra^s sodjalnlmi demokrati in ki po svojih shodih vlači okrog tudi klerikalne duhovnike, pač ni narodno neoporečna. Narodni socialisti bodo, kot se računa, spravili v konstituanto največ dva zastopnika in kaj bosta pomenila dva zastopnika proti stoterim ? To n?j si zapomni posebno uradniško, ki pričakuje od teh dveh poslancev čudeže. V konstituar.fi ta dva zastopnika ne bosta pomenila popolnoma nič in oni, ki jima bodo oddali svoj glas, bodo radi njiju vseeno brf>z zastopnika. Volitve v konstituanfo so resna stvar in za to naj ši vsak stokrat premisli, predno se prenagli. Siranka, ki bo brezdvomno zastopala najčisieiše koristi nsroda in države, in ki bo tudi dovolj močna, da bo ta svoj program udejstvila, je edino demokratska. Koroški plebiscit. (Reminiscence). IV. Odprtje demarkacijske Črte nam je škodovalo na več stran!. Na naš narod sam je uplivalo deprimirujoč«. Mi smo trdili, držeč se svetosti pogodbe, da se meja ne bo odprla ?n da se sploh ne sme odpreti, ko pa se je 5e odprla, so bili naši bratje Korošci prepričani, da smo mi naoram antanti tako brez moči, da ne moremo očuvati niti naše v pogodbi zajamčene pravice, dočim so pri anianti Nemci mnogo močnejši, Klub antiplesalcev. (Dalje.) »Saj ni freba svežih, lahko vpora-feimo umelne, Glavna stvar pri tem je, da dobimo potrebni denarni fond, kateri je predpogoj za tako velikansko organizatorično delo«. »Aha, sedai razumem. Pa še nekaj. Ali ne snada boj proti kinu tudi v naš program? Slišal sem namreč prej, da gre Štorklja v kino«. J3il je nekoliko v zadregi, se pa kmalu ojunačil, »Prayzaorav bi moral spadati, a sedaj v začetku je fo malo težavno. Maribor je lahko srečen, da ima samo dva. Glej Magreb! Ljubljana ima samo enega, zato pa je ta nabito poln, medtem ko Ploskon sameva, o mestnem kinu nočem niti govoriti«. »Zadnjič na sem opazil mnogo občinstva pred kjnom«, sem mu ugovarjal. »To je pa nekaj drugega. Uprizarjali so tedaj gotovo veliko atrakcijo, kakor n. pr. »Luksuriiozni vlak«, n^j-noveiši kriminalni fijm. Tedaj sem bil tudi jaz zraven. Rečem ti: Krasno«, Oha. Taka je 'terej stvar. Če predsednik zahaja k kinopredstavam, kaj šele člani. Dejal pa nisem ničesar, ker sem se bali da ne bo iztaknil kje kak vzrok, s katerim mi bo dokazal, da je kino mijno notreben zavod. »Ali imaš morda še kaj časa? Rad bi ti namreč pokazal naš novi društveni lokal«. Imel sem ča^a dovoli, posebno p A me je zanimal društveni lokal. Podoben mora biti gotovo predsedniku, zato sem pritrdil. »Ali stanuješ daleč?« sem ga vprašal. »še vedno tam, kjer vedno. Take skrbne gospodinje najdeš težk* kje drugje, O nravi uri, ki se navadno u-jema s policijsko, moraš biti v postelji, pa shajaš dobro z niimi Edino to sla* bost Imajo, da preveč klepetajo. Si lahlie brez vsake skrbi. Če prideš z menoj, ti že ne bo pokazala hišnih " vrat«. No. hvala. Še to mi manjka, sem sl mislil, a odgovoril nisem ničesar Po teh besedah je slika skrbne gosppdinje malo potemnela. Molče sva jo krevsala prot! onim vojašnicam podobnim hiš^m ob Dravi, 4ki so bile znane kot študentovska za-jvetišča. Ako se ne motim, so to še ’ danes. Študentovske matere pa so se zelo ^spremenile v zadnjih letih. O prejšnji skrbnosti in dobrohotnost ni ne duha ne sluha več« kar so jim, opozarjajoč na zgorajšnjtj primer, tudi sami dokazovali. Neki Nemec, ki je bil Iz gospodarsko-poli-1 fčnih razlogov za Jugoslavijo, je rekel:! Zaman ves vaš trud, vidi se, da le) antanta preti vam in plebiscit bo Izpadel tako, kakor bo ona hotela. Z odprtjem detnarkatfjske črte jej bil omogočen dohod volkoeerovcev v cono A, od katerh je imel mnogoter! na vesti težke zločtae iz dobe prevrata ter majskega vpada; došll so dalje razni agitatorji z one slrani Iz Avstrije in Nemčija, tovarn! automobili so navozili razi čno blago za podkupljanje-Naši protesti niso pomagali, nasprotno pa so posebno dtelrikfne komisije zadovoljile vsem nemškim željam. V ml-1 rovn! pogodbi ni niti govora o ume-1 Š3vanju plebiscitnih komisij v upravne posle, kljub temu pa se ta ni mešala1 le v tnravo, ampak celo v sodstvo, V Dobrlivasi (povem le to, o četrf’ sem se sam prepričal) je pozval pred-! sednik disfrlktne komisije, tamošnll! ilaiijanski podpolkovnik Navazfni tam-j kaišniega gerenfa, kaplana Krašna k; sebi ter mu zabičal, da ne sme poslu*j 'I"fi70gtfšlovenske uprave, ampak samo njegove odredbe. Istotam je došla ta komisija k sodniji ter zahtevala od! sodnika, da izpusti štiri nemčurje, kij so bili v preiskovalnem zaporu radi zlcčinov, oziroma prekršenja — dva celo proti kavciji — katero položi ko-; misija sama, dva pa brez kavcije, ki! bi to teroriziranje in podkopavanje državne avtoritete s strani plebiscitne komisije. Naši javnost je dobro poznan slu* čaj iz Pliberka, ko je omenjeni Nava-rini klical pred ljudstvom, Crepa Tugo* Globoko sem se oddahnil, ko sem zvedel, ds je gospodinia slučajno pri sosedi, Po močno Qpliuvanih stopnji’ cah sva dosnela do tretjega nadstropja, odkoder se je čul krik cele kope otrok. »Stopnjica pa nimata# bog^e kako 'snažnih«, sem omenil, samo da bi kaj izpregovoril. * | • »Žalibog ie to res. Tega pa nismo J krivi mi vsi. "Styar ie namreč ta: moj j sostanovalec in za'časnl blagajnik na-;šega kluba, Košir — saj ga menda poznaš — se je pred enim mesecem pri plesu (Vrag vedi, kdo ga je uprizoril!) prehladil in trpi še sedaj na ‘ močnem pljučnem kataru. Od tega dne se je zarotil, da ne bo plesal nikdar več. Tudi ena številnih ?rlev tega velikega zla. Tukaj pa je že naša soba«. Rekši Je odprl vrata svoje nizke manzarde In vstopil sam kot prvi. »Ali ni krasno tu?« Moiim očem se je ponujala pestra slika pristne študentovske sobice, ki me je živo spominjala prejšnjih let. Prijeten nered je vladal povsod v sobi. Knjige z raznobarvanimi ovoji so ležale po mizi, na postelji, da celo na j železnem umivalniku. Izpod postelje ; so koketno gledale pete raztrganih co-pat. Na stenah so visele več ali manj 'umetniške rizbe, a nič ni pričalo o tem,, da se nahaja tu društveni lokal kluba mariborskih antiolesalcev. Par knjig je bilo pač tu, ki so se baviie s plesnim vprašanjem, a je bilo tudi vse. Vinko je moral opaziti, da sem nekoliko razočaran, zato m> je brž razjasnil položaj. »Šoba je seveda premajhna za na5e društvene sestanke. Vložil sem že prošnjo na stanovanjski urad, a ta preboleva sedaj težko krizo za obstoj, morda pa bo vendar kaj odpadlo za nas. Lahko bi postavili za silo par postelj vanjo, kjer bi spal odbor, ki je raztresen po celem mestu in itak nezadovoljen s svojimi stanovanji. Za sedaj fmamo sestanke v parku pri zlo* glasnem spomeniku Franca Jožefa, o katerem se je toliko govorilo in pi’ salo v našem mestu. Tam smo popolnoma sami in ninče nas na moti, ker to ni običajni kraj rendez-vovsov. Apropos! Jutri imamo izreden važen j sestanek, kjer mislim slaviti predlog, s i katerim bemo terorizirali ostale dijake, ki nočero pristopiti našemu klubu. Sal prideš, kaj ne?« Kimal sem in zopet kimal. In kal sem hotel drugega storiti. Nič pamet-, nega mi ni hotelo v glavo, četudi sem premišljeval in tuhtal, i (Dalje prihodnič.) slayia!“Ko pa je bil radi tega napaden, so hoteli Lahi iz tega napravili diplomatsko vprašanje. Ker je postal la avstrijsko-italijanski agent v Pliberku nemogoč. bil je premeščen, toda plebiscitna komisija je zahtevala istočasno tudi premestitev našega zastopnika dn Slajueca Čemur se je tudi lakoj ugodilo, dofiin je Navarini pohajal po Pliberku že kakih sedam dni, da nekontrolirano omogoči nekoliko stotinam Nemcev in nem-čnrjev pravico glasovanja, ki bi ga po 'pravici ne imeli. Predsednik plebiscitne komisije Velikovcu je bil Anglež, ki pa se je očito kazal prijaznega Nemcem, zahajal ie v nemške hiše ter na vsako najmanjšo nemško pritožbo interniral pri, naših oblasteh. Deset dni pred plebiscitom sem prisostvoval sam neki seji »Narodnega sveta" v gimnazijski dvorani v Velikovcu; sredi seje je nenadoma prišel v dvorano ta Anglež z še dvema članoma (najbrže Francozoma) ter se 'izgovarjal, da si je hotel samo ogledati dvorano, se priče! razgovarjati z g. 'Smodejem ter izjavil, da je ravno hotel posetiti pospode od „Narodnega sveta“, tsr neoficijelno prosil, naj bi se naslednje nedelje (bilo je to v petek) ne vršili, shodi, isto da je zaprosil tudi že pri Nemcih. G. Smodej ga' je opozoril, kako se pripravljajo Nemci da v nedeljo vderejo velikih masah in oboroženi v cono A, da terorizirajo. Opozoril ga je, da je med Nemci ki se pripravljajo na ta prihod tudi Prusi; poleg tega pa ga je opozoril Še na par. drugih stvari. Na to se je Anglež zasmejal ter odvrnil, da trdijo isto tudi Nemci o nas. S tem je jasno pokazal, da stoji v stalnem stiku z Nemci, ki nas pri njem stalno denuncirajo, dočim ! smo postopali mi vedno korektno ter Zunanja in notranja politika. * Kandidat NSS dr. Rybar. Pretečena nedelja pomeni pričetek tudi odkritega volilnega boja. V Mariboru je ta boj olvorila NSS s shodom v Narodnem doma. Predsednik stranke je predstavil dr. Rjbafa kot strankinega kandidata. Dr. P«ybar je predvsem pojasnil razlog, zakaj je zapustil svoje dosedanje nadstrankarsko stališče. Primorski begunci so stali pred vprašanjem: ali naj se udružijo v skupno listo in tvorijo svojo stranko ali pa naj se „opredele* vsak po svojem prepričanju. Odločili so se za drugo pot. fOn', dr- Rybaf se je .opredelil" za NSS, ker je ista vzrastla iz tržaških razmer pokojne NDO. Njegov program je res bolj njegov kot strankin .ozir. je v glavnih točkah splošen: resničen parlament, monarhija, pametna decentralizacija, jugoslovepsko stališče (ne internacionalno). Zanimivejši kol ta splošno sprejemljiv program so bila njegova pojasnila o naši delegaciji v Parizu v zadevi Koroške ter njegova izvajanja o rešitvi jadranskega vprašanja, o Čemur ob priliki še izpregovorimo. Dnevna kronika. govorili samo resnico. To se je tudi potrdilo. Ze v soboto •po noči so došli Nemci iz cone B in •bogve še odkod, ter hoteli uprizoriti shode in pretepe, a naši opazivši, da so jprevararfi, sp opozorili na to naše Janle, ►kateri so se zbrali v nedeljo zjutraj na tglavnem trgu v, Velikovcu in drugod Her onemogočili Nemcem shode. O tej pristranosti s strani distriktnih .korpisij v korist Neipcev in proti nam ;in.celo o nekaterih prav delikatnih Slučajih, bi se dalo napisati cele knjige. Poleg odstranitve demarkacijske črte je bila druga kršitev mirovne pogodbe (■zahteva po odstranitvi naše vojske in lorožništva. Res je sicer, da predvideva lanirovna pogodba, da se mora vojska odstraniti, a!ne 5. novetnbi*a koncepti*® jv JVIapibopti slavni žeški vijoli njat l^oemu. . — Počastimo žrtev 4. oktobra pozabljene! Dolžnost naših narodn h društev bi bila, da. za letošnji praznik spomina mrtvih ne pozabimo i mi vseh onih naših mož, ki počivajo že leta in leta pozabljeni na tukajšnjih pokopališčih. V Ljubljani izvajajo vsaj pevska društva že dolgo vrsto let redno to pijeteto, naj se isfo vpelje tudi v Mariboru. Pri tej priliki ne pozabimo tudi nage narodne žrtve '4- /X., podnarednika Čuša ! Želeti je, da kdo starejših naših Mariborčanov sestavi seznam vseh na tukajšnjih pokopališčih počivajočih narodno 'zaslužnih mož s posebnim ozirom na one, ki nimajo nikogar, da bi preskrbel olepšavo grobov. Naj se ob enem ta prilika vpo-rabi tudi za zbirko fonda, določenega izrečno za redno oskrbo vseh naših znamenitejših grobov. To smo dolžni storiti spominu mrtvim! —- Ostane stara grešnica. Predzad nja »Straža11 izjavlja, da ji niti na misel ni^ prišlo, da bi se bila spokorila naj' grjega greha: narodnega izdajstva in de nuncijanstva. Slednje omenjeni greh pravi, da je morala zagrešiti najpreje nad svojim lastnim narodom,. da, nad svojimi lastnimi pristaši In še le, ko je že bilo ugotovljeno, da je bil tudi eden njenih pristašev med glavnimi storilci in ko mu je pretila ista tudi g. Žebotu znana pot na katero je »Straža* poslala tudi ne-krivce, tedaj je povedala tudi Nemcem, naj se nikar preveč ne repenčijo' zaradi tistih par razbitih šip. Tudi mi smo dobro znali, da stranka, ki je največ kriva grehov na Koroškem in v Primorju, za radi »maribo^ke sramote", v svoji izpo vedi — „Da ae razumemo* — ne bo iskreno obudila svojega kesanja. Slovenska katoliška mladina, zapomni si to farizejstvo! — Zebotove časnikarske hijene. 1 udi g. Zebot izjavlja, da je biia njegova izpoved pred preiskovalnim sodnikom v Zadevi aretacije novinarja Pirca vse kaj drugega, kakor denuncijantska. Ponovno povdarjamo, da to pot verujemo g. Žebotu. Potrjujemo tudi, da glede aretacije irca Cirilovi Jisli »niso ubrali nizkotno potr časnikarskih hijen*. Hodili so pa gg. kolegi še med' govorom g. Pirca in takoj v^ naslednji »Straži* tako pot prikritega in javnega denuncijantstva, da je v družbi rdečih bratov vodila naravnost do zaželjene aretacije imenovanega. Le tako si je'razlagati, zakaj so bili njeni uredniki od »neznane strani* pozvani kot priče proti tistemu, ki ga je .Straža* javno denuncirala kot glavnega krivca. Tedaj pa gospodje najbrže še niste reden, da je demonstracijo pričel nekdo, ki jim jc veliko bližji k;ikov f-sli, - ki mu *s» krivdo, hj poslala celo — na pobeg. Prave časnikarske hijene pa g. Žebota se nahajajo tam, kjer jih spuščate v tisk Vaših listov. — Iščejo novih žrtev. Nemškim tolovajem ni še dovolj, da so umorili petero otrokom očeta in ženi moža, zdaj iščejo še drugih žrtev. V nedeljo zvečer sta šia dva Slovenca po Tržaški cesti, za njimi pa več Nemcev. Ko so dospeli do mesta, kjer je bil Cuš ustreljen, so izzivajoče rekli: „Hier war der Windische erschossen. Wer vvindisch spricht, soli her kommen.“ Ko je eden Slovencev stopil naprej in vprašal kaj hočejo, ga je eden nahrulil,, češ, če je res „Windischer“. Kot odgovor so to pot nemčurski tolovaji dooili ne sicer vše, kar so iskali, pa vendar pomnili bpdo kraj svojega izzivanja. Ker od naših oblasti ,ni pričakovati, da bi od-jenjale od svoje zaljubljenosti do nern-čurskih tolovajev, ne kaže drugega, kakor organizirati se V odločno samopomoč na vso osebno odgovornost vseh naših varnostnih oblasti. Tretji bog se je ponižal in izroča „Taborju\ čeprav ga nikdar ne čita, svoje modre zapovedi. Kolikor je v njih sploh stvarnega, smo g. dr. Juvanu že zdavno povedali in ker on to v ..Straži* ponavlja, je dokaz da res ne čita „Tabora“. Sicei pa ne samo g. dr. Juvan, vsak otrok v Mariboru ve, da je sistem stanovanjskega urada zagrešen in da dokler so na vladi ljudje nezmožni potrebne reforme, ostanejo vsi ti uradi — karikature, to smo vendar že dovolj jasno povedali. Ali tudi pri sedanjem sistemu bi se dalo nekaj napraviti; in to je v prvi vrsti.več reda, razumevanja, več socijalnega čuta in več osebnega poštenja, pravzaprav več skrbi za ugled osebnega poštenja. Vsakega poštenega človeka mora obliti sramota, ko mora pred durmi urada čakajoč od toliko in toliko strank slišati dan za dnem glasna očitanja, da se pri stanovanjskem uradu vse dobi za denar. Mi za svojo osebo smo prepričani, da to očitanje ne zadene nikogar članov, zlasti ne sedanje komisije najmanj pa g. dr. Juvana, ampak poskusite to prepričanje tudi ljudem dopovedati. A ravnotako smo prepričani, da je g. dr. Juvan osebno kriv neštetim krivicam, ki se tu gode preočitno, da bi se jih moglo zastopati s frazami v »Straži*. Ne izvzem,amo prav nič samo svojih ljudi in lahko rečemo, da prav vse stranke in obe narodnosti v Mari bftru imajo toliko dokazov osebnega brezobzirnega postopanja predsednika tega urada, da ne bi zadostovala dvojna dnevna izdaja posebnega lista za stanovanjske škandale. Edino zadovoljni z dr. Juvanom so nemški magnati, katerim se m rekvirirala še niti ena soba in zadovoljni so verižniki, tihotapci, vlomilci in različni inozemski pustolovci, ki dohajajo danes v Maribor, jutri imajo že sobo in stanovanje, kjer se jim zljubi. To so fakta, dostikrat potrjena še' le pred sodiščem, če pridejo lopovščine teh temnih elementov slučajno na dan. Ti slučaji jasno in glasno vpijejo, da vkljub uradniškemu aparatu nimate prav nobene evidence in čla le izlorabljate naslove stanovanj, ki Vam jih stranke same do-našajo zato, da jih Vi oddajate drugim. Vse drugo izveste od slučaja do slučaja. Le na eno Vas še danes opozar amo. Bog, Če tudi le tretji, bi se ne smel motiti. Vi pa, g. dr. Juvan, se zelo motite, ko predbacivate, da potvarjamo fakta in jih širimo v dolžino zaradi honorarja od vrsie. Predvsem v „Taboru“ nimamo nikogar; ki bi od dolžine vrste ■vlekel plačo. Bolj opravičeno bi nam očitali, da od cele skladovnice stanovanjskih škandalov še premalo izrabljamo izvršile aretacije obdolženih. Značilen za jugoslovenske Meterniche je sledeči slučaj aretacije starejše dame, ene najbolj zavednih Slovenk v Mnriboru: V soboto opoldne pride k nji detektiv in ji brez vsake običajne vljudnosti pa tudi za aretacijo predpisane formelnosti ukaže naj gre ž njim na policijo, češ, da gre samo za pričo. Na policiji jo izroči uradniku, ki zaslišuje' osumljence ozir. obdolžence zaradi demonstracij. Tu so jo mučili do 18. ure zvečer, ne da bi vedela ali je priča ali je obdolženka. Po 18. uri še le je vsemogočni gospod' brez predpisane formelnosti izdal povelje, naj jo odvedejo v zapor. Gnali šo jo na sodišče. Tu je prišla v ro!*e zagriženim nemčurkam paznicam, ki so-zahtevale, da .mora od sobe, kjer so je' slekle, bosa v celico. Pri tem so ji de-; lale moralno pridigo, češ, kaj je imela kot poštena žena opraviti pri demonstracijah proti tako mirnim ljudem, kakor so naši Nemci. Nakazali so ji celico, kjer sta bili zaprti dve tatici. Na protest, da to vendar ne gre, da zapirajo zaradi politične zadeve osumljeno med razbojnike, jo je paznica porogljivo zavrnila, če misli, da je ona kaj boljšega. Pri policij! se večkrat zgodi, da koga zapro, a ovadba sledi še ic več dni pozneje. Tudi v tem slučaju je morala ta žrtev čakati od sobote do torka; še le na izrečno prošnjo je bil^v toreto zaslišana pred preiskovalnim sodnikom in še le v četrtek zvečer izpuščena iz zapora. Skrajni čas bi bil, da se od pristojne strani poskrbi, da prideta do prepotrebnega ugleda zopet pravni čut itr zakon. A potrebno je tudi, da se Meter-nichova praksa prejšnjega stoletja prilagodi sedanjemu času tudi pri zapiranju' oseb osumljenih radi političnih izgredov. Kako pridejo te žrtve do tega, da se jih meče v iste oddelke in celice polne mrčesa, v katerih se nahajajo že obsojeni hudodelci ? Zakaj se pusti otroke zmrzovati. Prejeli smo; »Cenjeno uredništvo!’ Kakor vsaki materi, mi je blagor otroka na srcu in dovoljujem si, cenjeno uredništvo opozoriti na nevarnosti, ki pretijo ravno najmlajšim v neki tukajšnji ljudski. šoli. Leta do sedaj še ni kurjena in otroci (ki so sploh v posesti kakega plašča) sede v kljub temu in zmrzujejo 4 do 5 ur. Kazalo bi pač, da merodajni činitelji ukrenijo potrebno. Saj vidimo, da so že vsi uradi preskrbljeni s kurivom in pravilno bi' bilo, da se isti interes za telesni blagor nakloni tudi mladini, ki je v večji meri občuti ljiva in ozira potrebna. Ni treba orne-niti, da je pouk o takih razmerah več ali. manj iluzoričen, ne glede na daljne konsekvence.* V Canosso se naj napoti še oni svečenik (ali jih je na morda še več?) ki je, črpajoč svojo politično modrost iz petkove »Straže* žalostnega spomina obenem s »temnimi elementi" biča’ sramotilnem odru — prižnici — tudi one dijake, katerim je nepopisna na narodna bol v dneh koroškega Sedana m sveta jeza nad ostudnim hijenstvom mariborskih nemčurjev vsilila v roko samokres in palico. — Skrb za cena živila. Iz občin* s.va se nam poroča: Znano je, da se v tukajšnji klavnici kolje precejšnje število goved in prašičev. Jetra in druga drobovina gotovo in za transport, to po-kupujejo naši mariborski mesarji 1 kg po 6 K, a prodajajo po 16 K kg. Ali ne bi mogio take stvari nakupiti mestna občina ter jih postaviti na trg po nižji ceni za revnejše sloje? Mesarji zaslužijo itak dovolj pri mesu. — Orožništvo v Pekrah baje še r.v«,niu izraoijamo — uru£uiBi*u » se m j11’, lr- rečeno, za vse te I zdaj nima prave postaje ozir. ekspozi- ,škandale bi ne zadostovala dvakratna ture, ker niti orožniško poveljstvo, niti posebna izdaja na dan. . okrajno glavarstvo nirhata toliko ugleda .^binetne justice. Da imamo Metermcha tudi v Jugoslaviji ne Pr,! ^nTm’ ampak proti lastnim ^ r protl najbolj idealnim Jugoslovenom, to kaže način preiskav m pregananj povodom zadnjih demon-stra?J.\ Prvo preiskavo je vodil pod-uradnlk, magari da je uradnik brez vsake tozadevno potrebne inteligence in sicer kakor se sliši, na' podlagi ^izpovedb ~~ depvr,qijai)tpy iz črne in rdeče itrteiitttijoTiate. Na taki podlagi 0------------------- --••uv Q V U čl da bi pognala par protidržavnih rovarjev kamor spadajo in' orožništvu preskrbela dostojno streho. Ja, če smo celo v takih slučajih taki cincaj pot?m se veda se nam Nemci lahko smejejo in prekucujejo v okolici in v mestu po* žarne brambe iz Jugoslavije v staro-av« strijsko dobo. „ ~ Sl°venski napisi v Studencih. tvmor se natTI iz zanesljivega vira po-loca, so slovenski ulični napisi za St«: • MiS6., *S$ovjjsni.,f9 Muirr |(y ■% 'l tram n Mi dalje časa na postaji Spilje. Baje je samo g. okrajni glavar že opetovano urgiral, da pride pošiljatev v Maribor, toda doslej je ostalo vse zaman. Kdo zavlačuje odpošiljatev ravno teh napisov, ali carinama ali železnica, se ne da Ugotoviti. In to je za nas silno žalostno. Mogoče bi stvar šla hitrejše, če bi g. glavar ne urgiral samo — z rokavicami? Pri nas treba pokazati -- pest, to je g. dr. Lajnšič osebno slišal ob priliki zadnjega posvetovanja v Narodnem domu. Radi bi poznali g. okr. glavarja ne samo v lej zadevi, ampak sploh v /celem njegovem delokrogu res kot odličnega i,i odločnega uradnika kraljevine Jugoslavije. — Zadnji vlak iz Grabštajna je dospel v nedeljo po noči. Nedeljski popoldanski vlak je že vozil šamo do Prevali. Avstrijska uprava je že prevzela ce!o progo do tiaše meje. — Leti in Kurlandci v Mariboru. V- nedeljo popoldne se je preko Beograda pripeljal v Maribor transport beguncev Letov in Kurlandccv, katere je vojna pred petimi leti z družinami vred pognala preko Rusije. V zadnjem času so čakali na Krimu na odhod v domovino. Kak ugled in zaupanje vzivajo ruski boljševiki, jo dokaz, da so begunci odločno odklonili ponudbo, da jih sov-jetsKa vlada spravi pod najugodnejšimi pogoji preko sovjetske Rusije domov; rnjše so se odločili za daljše potovanje preko Balkana, Jugoslavije in N. Avstrije. Peljejo se večinoma v Rigo. Graški železničarji— oboževatelji boljšeVikov so jim hoteli natvezi ti slavospeve o sovjetski boljS■'viški svobodi. Pa so lepo naleteli. Kogar veseli, so dejali, to svobodo bližje okusili, kar tja naj gre, pa je krpalu do grla sit. kakor so jo celo boljševiki sami, ~e niso pri polnih jaslih. — Opozarjamo na današnje predavanje. „Društva jugosl. akad. v Mariboru", ki se vrši ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.. Predava gospod profesor Voglar o agrarni reformi v starem veku". Vstopnina prosta: Prostovoljni prispevki so namenjeni za nabavo društvene knjižnice. Odbor. — Na fantovskem večeru g. Ferdo Vinter, našega narodnega trgovca v Mariboru nabral se je za obitelj.Cuš znesek po K 610'—, katerega naj dvigne vdova v našem uredništvu. — Seja sosveta se vrši dne 28. t. fn. ob 17. uri v mestni sosvetqyalnici.. Dnevni red: L Osebne zadeve, ^2. šolske Zadeve, 3. gospodarsko-finančne zadeve, 4. obrtne zadeve, 5. domovinske zadeve, 6. stavbne zadeve, 7. razno in 8. slučajnosti. — Razpis služb. Mariborska carinama potrebuje pet carinskih pripravnikov. Prošnjam, ki naj se naslove na Generalno direkcijo carin v Beogradu preko mariborske carinarne, naj se priloži: 1) dokaz, da je prosilec jugoslo-venski državljan (domovnica); 2) zrelostno spričevalo dovršene gimnazije, realke, trgovske akademije ali slične trgovske ali tehnične šole, na katero je absolvent odšel najmanje iz 4. razreda kake srednje šole; 3) krstni li$t ter 4) dokazilo o dobrem obnašanju. — Tobačna glavna zaloga v Laškem je do 18. novembra 1920 potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalih za >3,438.867 K 31 v. kupne cene, v založno trafiko pa po konzu-mentski ceni računjeno za 593.127 K 62 v., na kar je založniku pripadel tarifarjski dobiček 49.179 K 68 v. Natančnejši podatki se izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri - finančni straži v Laškem. Položiti se mora, predno se ponudba izroči 34.400 K jamščine, — Dunajski škof umira. Dunajski škof, sekcijski šef naučnega ministrstva dr. Herman Tschokke umira. Poleti je dobil mrtvoud in v zadnjih dneh se je njegovo stanje tako poslabšalo, daje treba računati z njegovo smrtjo. _ Znameniti poljski slikar Stanislav Lenz umrl. v sredo je umrl v , Varšavi Stanislav Lenz, znameniti polj-;ski slikar in ' ravnatelj akademije znanosti v Varšavi. , Kultura in umetnost. -j- Popravek. V podlistku _ „Sen kresne noči* v zadnji številki je bilo pomotoma natisnjeno, da igra Klopčič Tizbo, kar se mora' popraviti. Klopčič igra Pirama. • —j— Sen kresne noči. V soboto smo videli na našem odru težko pričakovano pravljično Shakespearjevo dramo „Sen kresne noči“. Ta drama je že stoletja stalno na repertoarju vseh večjih gledališč, je pa kljub temu še vedno istotako privlačna in bo tudi ostala. Uprizoritev drame ni lahka, težke so naloge, ki jih stavi na nosilce posameznih ulog, pa tudi kritik ima v njej čisto drugo polje, kakor pri drugih modernih dramah. Naravno je torej, da je bilo zanimanje za sobotno uprizoritev vsesplošno in gledališče tako nabito polno, kakor še nikoli. Marsikdo, ki je to dramo že videl kje drugod je pričakoval. zelo nezaupno, kdaj se bo dvignilo zagrinjalo ter je bil, ko se je to zgodilo, neprijetno presenečen. Ze prvi prizor sam je pokazal,1 da si je ravnateljstvo vzelo resno svojo nalogo. Že prireditev .odra sama, ki je odgovarjala Shakespearjevim pojmom, je delovala zadovoljivo. In na isti višini kot početelc je ostal v režijskem oziru tudi ves ostali potek uprizoritve ter znova potrdil resno stremljenje in globoko razumevanje g. Nučiča kot ravnatelja in režiserja. Da je bilo nekaj kostumov, posebno onih raznoličnega spremstva Oberona in Titanije pomanjkljivih, leži krivda pač le v pomanjkanju pripravnih stvari in sredstev za oskrbo. Dobro so rešili svojo nalogo po veliki večini tudi igralci sami, nekateri celo nad pričakovanje. G. Gromu kot Tezeju je manjkal vojvodski zanos in tudi verze ni izgovarjal ravno najboljše, istotako pa tudi gdčna Voukova kot Hipolita, ni pokazala' v igri, da je kraljica Amazonk. Veluščeku je vloga Egeja, pristojala vsekakor bolje nego poslanci in zdravniki. Oba mlada zaljubljenca, Lisander g. Železnik ter Demetrij, g. Mikulič sta se zadovoljivo uglobila v svoji ulogi, vsekakor pa je g. Mikulič bil v tej vlogi mnogo boljši nego v katerikoli dosedanji ter pokazal za klasične stvari mnogo obetajoč talent. Druga, ki nas je v tem oziru prijetno presenetila je bila gdčna Kraljeva v ulogi Hermije, ki je vstvarila v njej svojo najboljšo kreacijo. Nasprotno pa nas je presenetila ga. Šetinska kot Helena. Nerazumljivo je, zakaj je že po zunanjosti nasprotovala celotni'sliki, deloma že s kostumom, še več pa s frizuro; običajna grška frizura, kakršne so imele 'več ali manj igralke ostalih ulog, bi bila mnogo bolj učinkovala. Toda to ni tako važno, važno pa je, da se je borila z verzi, ki jih absolutno ni obvladala. G. Šimenc kot Filostratje bil med možkimi eden najboljših Grkov1; srečno pa so izvedli svoje haloge, tudi vsi meščani igralci-diletanti: Dunja g. Rasberger, Smuk g. Rožatiski, Klopčič g. Povhč, Pisk g. Janko, Nosan g. Gabrič ter Trlica g. Svagelj. V Oberonu smo videli g. Nučiča zopet kot našega najboljšega umetnika, ki je stal vseskozi na višini. V večji vlogi smo videli prvič gospo Ožegovičevo kot Titanijo, ki je bila po zunanjosti in po gestah edina popolna Grkinja. V ulogo se je poglobila ter jo je izvedla vseskozi enakomerno, odpovedala je malo le na" koncu, kjer je s potrtim razpoloženjem padala iz okvirja splošnega veselega zanosa. In še nekaj, njen organ, ki je sicer bogat, je bil v nižjih legah pretrd za vilinsko kraljico. Originalen je bil Spak gdčne Jelenčeve (pseudonim), samo da je bil pretiran. Gdčna naj si zapomni, da dela s kričanjem, ki ji jemlje sapo jako mučen utis; sicer pa bi ta vloga bolj pripadala možkemu. O ostalih manjših vlogah ne govorimo podrobno, zadostuje naj, da niso bile slabe, le zbor je bil premalo izvežban. Pri predstavi sta se dogodili tudi dve malenkostni nesreči: pri jako lepi imitaciji kresnic je padla »operaterju* tobačna doza iz žepa ter priletela na oder in v zadnjem prizoru je zbor pozabil pravočasno zapeti. V splošnem pa je bila uprizoritev j nad pričakovanjem ter bo gotovo dož vela Sloven. narodno gledališče. Repertoire bodočih dni: V torek 26.: „Son kresne noči\ Ab. A—6. V sredo 27.: „Marija Magdalena". Ab. C—4. V četrtek ‘38.: „Smrt majke Jugoviča«. Slavnostna predstava v proslavo o.dntnice dneva svobode. Izv. abon. V petek 29. : Zaprlo. V soboto 30.: „Ples v operi". lY»u opeiola v sezoni. Izv. abon. V nedeljo 31.: Popoldan ob’ 15.: »Španska muha«. Zvečer ob pol 20. : ,Brat Martin". Izv. abonem. V sredo je zadnja uprizoritev ,.Marije Magdalene*, v četrtek pa proslavlja naše gledališče oblctnico dneva svobode.' za kateri večer se je določila uprizoritev največjega jugoslovanskega dramskega speva „Smrt majke Jugoviča*1, ki se bo igral edinikrat v tej sezoni. Najnovejša poročila. _ Vlada izdala Koroško. LDU Beograd, 24. oktobra. Na vprašanje Gjure Džatrionje o izidu plebiscita na Koroškem ter o njegovih posledicah je ministrski predsednik dr. Vesnič dal nastopni.odgovor: Na predloženo vprašanje 2 Vašim pismom od 19 oktobra, ki mi ga je dostavil predsednik narodnega predstavništva z aktom od 20. oktobra o izidu plebiscita na Koroškem in njegovih posledicah, mi je čast odgovoriti Vam : 1. Plebiscit v coni A je bil izvršen dne. 10. oktobra na podlagi člena 50 senžermenske mirovne pogodbe. Po glasovanju izdana proklamacija plebiscitne komisije je bil izid nastopen: Za nas 15.278 glasov za Austrijo 22.025 glasov. 2. Sodeč po gotovih izjavah ob koncu glasovanja je pretila nevarnost našim rojakom, vsled česar, je naš delegat izdal naredbo četam, da vkorakajo v cono A. 3. Zatem je plebiscitna koihisija sklenila in zahtevala, naj izročimo upravo na podlagi senžermenske mirovne pogodbe, kar je kraljeva vlada odredila. Tp je bilo nekoliko dni pred korakom, ki so ga storili pri naši vladi zastopniki Francije, Anglije in Italije v smislu zahtev komisije. 4. Naš 'delegat je vložil protest proti zlorabam storjenim v coni A, s katerimi se objasnjuje tudi tak izid plebiscita. 5. Naša vojska ima nalog evakuirati cono A, ker je poslaniška konferenca dala zagotovilo, da bo mir in red v coni A vzdrževala plebiscitea komi.sija, kakor tudi, da je v stanu upravljati jo. 6. Priznanje plebiscita, izvršenega na podlagi člena 50 senžermenske mirovne pogodbe, je naša dolžnost, ker to zahteva ča$,t podpisa, ki je bil dostavljen na tej pogodbi. Oddaja koroške uprave Avstriji, j DKU. Dunaj, 24. oktobra. „Poltt.iseho' Korrespondenz11 poroča, kako se bode oddajala uprava v prejšnjem plebiscitnem ozemlju Koroške: V pondeljek 25. okt dospejo v Velikovec in Borovlje avstrijski okrajni glavarji, v sredo pa ostalo osoblje politične uprave oblasti. V tem času bode oddalo jugoslovensko uradnišlvo svoje posle in se vrnilo v Jugoslavijo, Avstrijski orožniki bodo prevzeli od jugoslovenskih varstveno službo v prvih dneh novembra. Moč avstrijske verstvene čete bo znašala od 800—1000 mož. Mednarodna plebiscitna komisija se raz-pnsti sredi novembra. * Za obnovo srbskih mlinov. LDU. Beograd, 24. oktobra. Notranje ministrstvo je zahtevalo od ministrstva za finance kredit pol milijona dinarjev za obnoritev mlinov v sevemozapadnih merava Giolitti v#č opravljati predsedniške peste in da se. so^e^ične. ' vode mlini ne delujejo, vsled česar pro* bivalstvo mnogo trpi. Delovanje razmejitvene komisije. Maribor, 25. oktobra. V torek odide razmejitvena komisija v Spilje, odkoder se pelje.po Muri do Radgone, da pregleda tok reke. Neposredna pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo zaradi mejne črte Sv. Duh—Mura so vsled obojestranskih nepremostljivih na-' sprotstev prekinjena ter bo o predmetu odločeval plenum razmejitvene komisije. Tudi glede mejne črte od Sv. Urbana do Sv. Duha še ni dosežen spora*, zum, ker sta naša kakor tudi avstrijska delegacija predložili nove zahteve glede njenega poteka. Radi slabega vremena komisija doslej ni mogla pregledati', tehničnega dela na meji med Košenjakom' in Sv. Urbanom. — Prihodnja seja komisije bo v sredo. Jadranska pogajanja se prifno začetkom novembra. DKU Rim 25. oktobra. (Brezjeik.j. Italijansko-jugoslovenska pogajanja se prično začetkom novembra na Rivieri. Italiji grozi lakota. DKU Rim, 25. oktobra. Prchnnlc* valni odsek objavlja odredbo, po kateri se bodo zopet uvedle nakazir1? 7,:i' kruh, moko in testenine. Sklicanje parlamenta. LDU Beograd,-24." oktobra. V par-i lamentarnih krogih trdijo, da se skliče' narodno predstavništvo za 10. novembra k seji. Predscdništvo narodnega pred-; stavništva je odločilo, da se 1. novembra poslancem ne izplačajo dnevnice. Vesnič je branil naše interese! LDU Beograd. 24. oktobra. 1'resbiro javlja uradno: Neresnično in-zlobno jc, kar piše slovenski li?-t .Naprej“ v svoji številki z dne 21. t. m. o postopanju naših delegatov na zavezniški konferenci za premirje z Avstrijo v Versaillesu meseca oktobra 1018. Zapisnik te konference bo, kadar izide, najbolje pokazal, kako je ministrski predsednik dr. 'Vesnie branil nase narodne interese. (Tako, dn cmo vse izgubili. Op. | Nove tvrdke na Hrvatskem. V trgovski register so bile_vpisane sledeče nove tvrdke: Ing. J. Cavlina in drug, mestno podjetje v Zagrebu; Gospodarsko društvo kot zadruga v Novem Čiču; banka in menjalnica M. Kekič, Dradutin, Andrijaševič, posredovalnica in odpravništvojter zacarinjenje blaga v Zagrebu; Božidar Dozet in drugovi trgovina mešanega blaga v Karlovcu; Franjo Hofler trgovina kož, okuvala in oblek v Giurgjevcu; Zvonimir Suboti-čavec in drug v Kloštru; Gospodarska zadruga kot društvo vRošenlci; Kolo-man Buchvvald agenturni in komisijo-nelni posel v Osiieku; Monopolni im-oort in eksport Peter Bikar, Osijek; Bazar losip Bohm, Osiiek; brata Beck trgovina z vinom na veliko v Vinkovcih; brata Lovrič trgovina mešanega biaga, Vukovar; Johan',Barth trgovina z žitom v Rumi- [ Prepovedan izvoz angleškega premoga. Angleška vlada je prepovedala počenši s 15. m. vsak izvoz premoga. Ta odlok ie treba tolmačiti s tem, ker je pričelo na Angleškem občutno primanjkovati tegi kuriva. | NernJko italijanko trgovsko društvo v Genovi. . Berlinska banka »Arons und Waltgr« in hamburška banka »Beerenberg, Godler & Co.« so ustanovili z sodelovanjem »Mercan-tile Italiarta* v Genovi nemško-itali-jansko delniško društvo s središčem Berlinu. Kapital znaša 3 milijone M oznanila. Trgovsko naobraSeni, z dva letnika trgovske (gremi-jalne) šole, vešč slovenščine in nemščine, obvlada tudi cirilico, želi poleg sv o} e službe delo v pisarni. Razpolaga z tremi dnevi v tednu. Vprašanja na Edo Jerman, Sodna ulica št. 15, parter, levo. 672 2—1 Moderni plaič za možke in žensko perilo se proda. Krčevina 47, I. nadstr. 681 Posestva v bližini Maribora, ob železnici, takoj za prodati. 17 oralov, vinograd, sadonosnik, polja in gozd., Kie pove g. Rajh, Bistrica , pri Mariboru. 682 3—11 Zas■we»iana tfcijo tebe, j prostorno za 2 do 3 oscce, j eleg. melil. v sredini mosta z j enako, ali manjšo. Ponudbe tta w» ii-vu a»rastsi?jod „Soba‘'.j ^vor|g|( hokor tudi sprentljanie 2et©2n!S- Salonska suknja (črna) sej Mh VOSOV. — f»©|&S«Sfia V pisarn!: P t proda. Slovenska ulica 15 (Sušnik). Hiša v Mmlbam z kompletno stanovanjsko opremo (takoj za vseliti), 1 pa« koncev, sadni in zelenjadni vrt, se radi «dpotovanja takoj po ceni proda. Cena pod 300.000 kron. Poizvedbe na anončni zavod >Ve dež«, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 6. Telefon št. 132. 669 2—2 Zavod za sfraženie in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto sfražercja v mestu, na hote« J ‘:akor *ucBi spremljanje ~ — PojssnSBa v gslsai s t a n S S k a u S £ c a S. NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. VI. Emfsš!a- Zagret, mjeaeca oktobra 1920. Povišenje EiaVnlte cd j^5Q,Gj}0-OOP*-—. na 100.000.000,— - , . i celih 1(50 000 več, kot pa lansko leto.\ r .Reguliranje naSe trgov«ne. Pri analizi se ugotovili, da vsebuje 10,5 000 komada dionica, glasečih na donosioca po (Trgovski sosvet je izvršil spomenico lQj0gnja pega is odstotkov sladkorja, 5 RUiiiaua uiuiii^a, g •radi vprašanja ureditve naše notranje.;medtem ko ga |e druga leta vsebovala K 400*— naslovne VniedtlOStl U UkUpnOHl Naši domači industriji nai se *c. _ r\r\r\ od K 50,000 000*—. jtrgovine. Naši domači industriji nai se samo jg odstotkov, 'odpotnore z vsemi sredstvi in nai se (našim proizvodom oslgura uspeh iznosu tujezemskih tržiščih. Izvrši naj se re ,---------- vizija carinskega tarifa za predmete, t _ _ , ,A »« 'dovoljene za Izvoz in za dotične, ki ŽCtht6VOJt6 V . VSO hi »so neobhodno potrebne za uvoz. Kar j . ise tiče luksusnih predmetov, naj se gOStllm Ifl !;ih t ničnim carino, sicer Pa jjih obdavči z visoko carino, sicer pa dovoli uvoziti. | Oskrba Beograda s petrolejem, fiz beograjskih skladišč se namerava prodajati petrolej po 660 dinarjev za< ilGO kg. v neomejeni količini, vendar; |pa ne pod 100 kg. Vsak kupec pa imora prinesti s seboj obrtno dovoljenje, s Tabor"! Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. lepo pohištvo na prodaj! Postelje, omara, ponočna o-inarica, veliko stoječe zrcalo, stojalo za knjige, žimnice, mize, salonska garnitura. Kupci naj se oglaSajo med 15. in 17. uro v Krčevini, Badlova ulica it. 15 (pod Kalvarijo). 678 3-1 Razglas. Lovska pravica v cb-Sini Senarska se odda do 30. junija 1923 potom javne dražbe v zakuo. i Ta dražba se vrši v četrtek, dne 11. novembra 1920 na uradnem dnevu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. , 683 Pristopajte k ljugoslou. Matici! dr. Odvetnik Leopold Boštjančič 3-3 652 je otvoril svojo pisarno Maribora, Aleksandrova cesto št 30. fl EgETlf ggen jf csgg pbfcrzi ResMcila na južnem kolodvoru ¥ Minlgru se pripčrpča potu- V V* jočemu Priznano občinstvu, izborna kuhinja. Pristtja vina in sveže pivo. fiFr. StMter. Mtkter P. n. Na temelju svojedobnog ovlaStenja iz-vanredne glavne skupStine, a žbog izvan-. . rednog razgranjenla poslova banke, te sve- /y j!Jd mi opče potrebe za daljnim kapitalima, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. pro-vesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima: 1. Dionička glavnica od 50,000 000 K Povi?u:e Še izdanjem novih 125.000 dionica po K 400 — nom. dakle za 50 000.000 K na 100 000 000 K. 2. Posjednidma sta*ih dionica pripada pravo na 1 staru dionicu ODti-ratl iednu novu uz cijenu od 652 K tel quel. 3. Subskripdja počinje 25. oVtobra, a svršava 15. novembra 1020, a za subskrirciie u Amcrici »raje rpk do 15. decembra 1920. 4. Nove dionice imadu kupon za godinu 1921, tfiS sudieluju na dobitku od 1. januar?« 1921. Na ovu emisnu dionica bonifeirati če se u ime 6% kam^ta za vrijeme od 15. .novembra do 31. decembra 1920., 3 K po kuponu. 5. Prohmijednoct podpisanih dionica valja uplatili odmah, a naikasnije do-31. oktobra 1920 odnosno 10. novembra 1920. 6. Subskripcija odnosno opcija se ohavlja: U Zogrebti: na blagajni zavoda „ Beogradu: Prometna banka • n Bjelovaru: Djelovarska *§tedionica „ Brcdu n, S.: Banka i mienjačnica prdarič t drug, kao afiltiacija Narodne banjte „ Dubrovniku: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala ... „ Ljubljani: Ljubljanska kreditna bankacU. „ Osijeku: Banka J. Kraus i drug i sve fili-jale zagrebačkih banaka 673 3-1 nn Riieci: tlrv. centralna banka d. d. u Rumi: Srpska sremska banka d. d. „ Sarajevu: Hrvatska centralna banka „ Spljetu: lugoslav. industrijska banka d. d. „ Sabctt; Narodna banka d. d. Zagreb, filijala „ Varaždinu: Opda Stedionica d. d. „ Vršcu: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala „ Zemunu: Zemunska štedionica d. d. „ Wlenu: Bankhaus Milan Robert Alexan» der kao filijala Narodne banke d. d. doo uplate mogu uslijediti takodjer koo svih z^rebačkih zavoda te njenih filijala. (I sjedinjenlm drSavamat D New-Yorkti: American foreign Banking Corporation „ Chicagu; Kaspar State Bank „ Pittsburghu pa: Union Savings Bank „ Akron 0: Depositors Savings S Trust, Co. ,, FarelJ pa: Peoples Bank of Farell „ Mc Keesport pa: Jos. Roth & Co. Younstownu: Dollars Savings Bank ” Rocjiester Pa: Ali Nations Bank. U fiaZnej Americi: U Antofagasta: ]ugoslavenska banka (Banco Vougoslavo dfe Čhile) 15 * Telefon itev. 375 Špedicija vseh rrtt. o Sprejemanje blaga v skladlšia. Zacariajeaja In marovanja. o Mednarodni orcvozl. Špe«d|ske dostavne podjetje juhe železnic;. _'unta Arenas: Juposlavenska banka (Banca Yougosiavo de Chile) „ Valparaiso: ]ugosiavenska banka (Banco Yougoslavo de Chile). 7. Posiednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripciije: Točno ispunjenu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu Uod zavoda u pologu) Hi medjutoninicu starih dionica. 8. Tečajni (ažijski) dobitak, koji se p0. luči kod izdanja novih dionica, ide u k0ris< redovite pričuvne zaklade odbivsj troškova emisije i pristojbe, te dotacijo mirovinskog ?avoda. . 9. Za provedbu ove emisije etvoren je sindikat Hoji zaja^Cule Mapjeh povišepja dioničke glavnice._____________________ Drzojav, naslpv: Balkansped MARIBOR Selitve z patentiran. pohiHvenimi vozovi na vse strani, o Skladišče spojeno s tirom južne železnico. o Nojvelje doma** SpodiciisUo podjetje v Jugoslaviji. ( m ) *• iimmnHMMiinfi •* Pisarna: Meksandrcva testa IS. - Shladili: Aleksandrova cesta 70» KorolH« casfa TO. Centrala: UUBUAMA. - Podružnice: MARI06R. OfiOGRAD, ZftCRSB, TRST, mm o« •OM*««o0ooeft<»o«§e0«MPo o« P®^»oo«poo«of»»aesooao#oooip izdaja: Tlškovwia Maribor. -d* d.