PoShtfna platen« ▼ crotovfni. Leto XV., štev. 79 Ljubljana, nedelja 8. aprila 1934 Cena 2.- Din upiavuiSlvu. t^juuij*na h.natljeva a lica &. — 1'eletOD št 3122, 3123, 3124. 312.V 3126. Lnseratni jddeieK.: Ljubljana, ftelen-Durgova Ul 3. — l'ei 3492 2492 Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — 1'eleron §t 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica it 2. — TeletoD St 190 Kačunl pn pošt ^ek zavodih: LJubljana St 11 842. Praga člslo 78.180, Wipp 4t jnft 241 Naročnina znada meaeCui Uin 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, fcLnailjeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Teleton St. 2440 Celje, Strossmayerjev8 ulica Ste v. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarlfu Vzgled in opomin V avstrijskih političnih homatijah, ko je tik pred odločilno bitko med režimom in marksizmom dosegla tudi sovražna napetost med režimom in hitler-jevci svoj višek, je postalo vsaj za kratko dobo aktualno vprašanje nadaljnjega obstoja bojne organizacije »Deut-scher Schulverein Siidmark«. Društvo je v nemško-avstrijskem sporu zavzelo velikonemško stališče in je položilo kljub svoji oficielni nepolitičnosti vso svojo težo na politično tehtnico, kar je seveda kvarilo koncept onih, ki so hoteli pretrgati vse zveze s Hitlerjevo državo. »Schulverein« je zaradi tega pred razpustom rešila le njegova popularnost in globoka zakoreninjenost v vseh plasteh avstrijskega nemštva. Zdaj, ko je ogroženost društvenega obstoja odvrnjena, se obrača »Schulverein« na svoje funkcionarje in na članstvo z obširno okrožnico, v kateri podčrtava svoje nacionalno - bojno delo in naglasa pomen narodno-obrambnega iu osvajalnega prizadevanja za nemško poslanstvo v Evropi. Ta okrožnica mora v obilni meri zanimati tudi nas, ne samo zaradi spominov in nedavne preteklosti, ko je nastopal »Schulverein« kot avantgarda imperialističnega pangerma-nizma na našem narodnem ozemlju, temveč pred vsem zato, ker se nam v nji razkriva tudi sedanji program nacionalne ekspanzije, ki kljub mirovnim pogodbam še vedno smatra za polje svojega delovanja vse staro avstrijsko ozemlje. Dokument nemškega društva nam predočuje zgled, kaj premoreta nacionalna borbenost in požrtvovalnost, ki ne čakata s prekrižanimi rokami, kaj bo storila država s svojim službenim aparatom, in se ne zanaša na prispevke iz državne blagajne. Obenem pa je za nas resen opomin, da se otresemo ravnodušnega fatalizma v narodno obrambnih vprašanjih in da se vendar enkrat začnemo zavedati, kako nujna je potreba, da proti tuji ekspanziji ustvarimo protiutež iz lastne narodne iniciative. V predvojni dobi so nemška osvajal-na društva v Avstriji postavila v glavnem dve fioti: proti češkemu severu in proti slovanskemu jugu. Delo, ki smo ga bridko občutili na našem narodnem telesu, je bilo razdeljeno na dve centrali. »Schulverein« je vršil nacionalno osvajanje na šolskem in kulturnem polju, »Siidmark« pa je skrbela za gospodarsko penetracijo, za kolonizacijo in za osvajanje zemljiške posesti. Po vojni sta se obe društvi združili v enotno organizacijo pod skupnim imenom in prilagodili svojo taktiko spremenjenimu stanju. Iz prej omenjene »Schulvereinove« okrožnice izvemo, da je organizacija ob mejah na Koroškem, Štajerskem in Gra-diščanskem sama brez državne pomoči zgradila 16 novih šol in ustanovila 7 otroških vrtcev, da podpira nešteto šolskih ustanov z bogatimi sredstvi, da leto za letom obdari šest do deset tisoč otrok na obmejnih šolah. Kaj pomeni ta ofenziva za našo severno mejo, kaj posebej še pomeni za koroško slovensko manjšino, pač ni treba razlagati. Toda z vsem tem delo nemške ekspanzije še ni izčrpano, kajti v okrožnici či-tamo, da vzdržuje »Schulverein«, zavedajoč se nemško avstrijskega poslanstva na vzhodu (»der osterreichischen Ost-sendung entsprecliend«) stalne stike z nemškimi manjšinami v češkoslovaški republiki, v Madžarski, v Jugoslaviji in Rumuniji in da vrši v velikem obsegu s publicistiko, poročevalsko službo (!!) in odločnim podpiranjem manjšinskih pravic nacionalno delo, ki bi ga država zaradi svoje politične vezanosti ne mogla vršiti. Jasno besedilo nemške okrožnice ne potrebuje nobenega komentarja, pač pa je potrebno, da pride do znanja vse jugoslovenske javnosti, pred vsem pa one slovenske javnosti, ki je izgubila za pomen narodno obrambnega dela in za nacionalne potrebe naših mej skoro vsak smisel. Ne bilo bi častno, če bi se nam smeio očitati, da je naša domoljubna zavednost manjša, kakor ona naših sosedov, in da zaostaja naša pripravljenost za potrebne žrtve za požrtvovalnostjo avstrijskega prebivalstva, ki po številu za nami daleč zaostaja, ki pa kljub »krizi«, ne manjši ali manj občutni, kakor jo poznamo pri nas, zmore take vzgled-ne rezultate, kakor jih našteva samozavestna nemška okrožnica. Tudi v Avstriji država ne more sama opraviti nacionalnega dela. Kakor povsod, tudi tam nedostaja finančnih sredstev in zunanje politični oziri vežejo službenim mestom roke. Vrzel pa izpolnjuje narod sam, ki zbran v nepolitični organizaciji vrši politično misijo ogromnega pomena. Ali bo naš narod hotel zaostajati? Zato mora naša narodno obrambna organizacija v vseh ozirih sprejeti vzgled severnih sosedov in ne sme preslišali resnega opomina, ki zveni za nas iz vsake vrstice poročila o ofenzivni ekspanziji tujstva ob naših mejah in na naših tleh samih. FRANCIJA JE PRESEKALA GORDIJSKI VOZEL RAZOROŽITVE Po sodbi angleških krogov daje francoski odgovor mnogo nade na dosego razorožitvenega sporazuma London. 7. aprila. AA. Zunanje ministrstvo ie prejelo francosko noto na angleška vprašanja o razorožitvi, ki je zelo kratka in bre? podrobnih predlogov. Francoska vlada poudarja predvsem vprašanje jamstev. o katerem bo podala nova pojasnila. Po poročiln pariškega dopisnika »Tirnega« se more sedaj računati, da bo razorožitvena konvencija končno vendarle sprejeta. Po mnenju uradnih krogov pomeni francoska nota znatno izpremembo. Francija je doslei odklanjala vsako novo oborožite? Nemčije. Odklanjala je celo njeno dosedanje oboroževanje, nova nota pa kaže. da bi bila pripravljena razpravljati o delni oborožitvi Nemčije, čeprav vztraia na tem. naj bi odločitev padla na razorožitveni konferenci kot celoti. Po mnenju angleških uradnih krogov je po tej noti upanje, tla bodo prizadete države pristalo na razorožit reno konvencijo. Britanskim uradnim krogom se zdi francoski odgovor zadovoljiv in primeren temelj za nadaljevanih razgovorov. Francija dokazala dobro voljo Pariz. 7. aprila. AA. Pariško časop"sie je sprejelo odgovor francoske vlade na verbalno noto angleške vlade z dne 28. marca zelo ugodno. »Matin« pravi, da je ta odgovor dokaz dobre volie in da bo dobrodošel tistim, ki se sestanejo na seji predsedništva razorožitvene konference prihodnji torek v Ženevi. Podobno pišejo tudi drugi velik: listi. Vsi ugotavljajo, da se Francija ne more razorožiti, ne da bi vedela, kakšna bodo jamstva v bodoči razorožitveni konvenciji. »Petit Parisien« vprašuje, kako naj se določijo jamstva za izvrševanje bodoče konvencije, če obstojajo v tem vprašanju tako različna nazi.ranja med Francijo, Veliko Britanijo, Italijo in Nemčijo in če se o njem še ni izjavila niti splošna komisija razorožitvene konference. Potrebna bodo nova pogajanja, da se to vprašanje končno razčisti. Gre sedaj za dve veliki vprašanji, za pravno utemeljitev, ki io hoče angleška vlada dati novj konvenciji, in za novo oborožitev Nemčije, ki nasprotuje tako ver-sailleskj pogodbi, kakor paktu Društva narodov in sami razorožitveni konvenciji. Bodoča konvencija mora biti taka. da ie nihče ne bo negiral. Le v tem primeru jo bodo spoštovali bolj kakor dosedanje pogodbe. Po mirovnih pogodbah bi se morale države razorožiti. Francila ne odklanja te obvez- nosti, je pa proti enostranskemu izvajanju. Nemčija n. pr. se je odstranila iz Ženeve »amo zaradi tega, da bi se mogla vnovič oborožiti. »Razorožitev se ne d & parcelirati" Pariz, 7. aprila. AA. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Berenger jc napisal v listu »Agence economique et Fi-nanciere« članek, v katerem pravi, da je razorožltveno vprašanje zato tako težko, ker ga ni mogoče regionalizirati. Po njegovem mnenju ga ni mogoče omejiti niti na posamezne celine. Glede na sedanje stanje politike ie treba pri rešitvi tega vprašanja upoštevati ves svet. Če bi se torej to vprašanje omejilo na posamezne kraje ali celine, bi s tem n*'esar ne dosegli. Henderson je optimist Pariz, 7. aprila. AA. Predsednik razorožitvene konference Henderson in vodja razorožitvenega odseka Društva narodov Aghnides sta ob 10. dopoldne obiskala zunanjega ministra Barthouja. Po končanem sestanku so objavil! naslednji komunike: Predsednik Henderson dn minister Ba*t-hou sta imela dopoldne dolg razgovor o srlošnem položaju razorožitvene konference, posebej pa še o torkovem sestanku predsedništva v Ženevi. Ce bi se pojavil predlog za sklicanje splošne konference za v sredo 23. maja, se bo francoska delegacija pridružila temu predlogu. Ko ie Henderson zapušča! zunanje ministrstvo, je izjavil: »Zelo sem zadovoljen. Razgovor je bil žeto koristen.« Na vprašanje, ali veruje v rešitev razorožitvene konference, je odgovoril: »Kjer je še kaj življenja, tam so še vedno nade.« Po razgovor« z zunanjim ministrom Barthoujem sc je predsednik razorožitvene konference Henderson odpeljal naravnost na železniško postajo in odpotoval v Ženevo. Garancijski pakt med Francijo in Rusijo Pariz, 7. aprila, č. »Oeuvre« piše, da je pričakovati odgovora na francosko noto šele po Edenovih konferencah v Ženevi in Suvichevem posetu v Londonu. Medtem se bo francoska vlada pogajala z Rusijo. Ta pogajanja so potrebna za primer, če bi bila sklenjena konvencija, ki bi določala omejitev nadaljnega oboroževanja in kontrolo nad oboroževanjem v Nemčiji, istočasno pa priznavala status quo v ostalih državah. Francija bo skušala zato doseči s pomočjo Rusije tudi garancijo za vzhodnoevropske meje. Rusija je že stavila predlog za sklenitev pakta o medsebojnem podpiranju, kar smatrajo v Franciji za sprejemljivo in oportuno. Koroški Slovenci brezpravna raja Dollfuss obeh bivših slovenskih deželnih poslancev na Koroškem ni hotel sprejeti, da bi slišal njune želje Dunaj, 7. aprila, r. Te dni sta prispela na Dunaj slovenska poslanca koroškega deželnega zbora gg. dr. Fran Petek in župnik Ivan Stare, da obrazložita dunajski vladi <želje in težnje koroških Slovencev. V ta namen sta se prijavila za sprejem pri zveznem kanceiarju dr. Dolliussu, toda kancelar dr. Dollfuss slovenskih odposlancev ni hotel niti sprejeti ter jima je daj sporočiti, da smejo koroški Slovenci izraziti svoie želje le s privoljenjem in posredovanjem koroškega deželnega glavarja, generala Hiilgertha. * Postopanje avstrijskega kancelarja dr. Dolltussa. ki so mu slovenski glasovi pri volitvah sicer zelo dobrodošli, je popolnoma v skladu s politiko prejšnjega in sedanjega klerikalnega režima napram jugoslovenski narodni manjšini na Koroškem. Dr. Dollfuss je sicer šele nedavno na nekem shodu v Beljaku zatrjeval, da so mu koroški Slovenci zelo pri srcu ter da jim bo dala njegova vlada vse svoboščine, ki omogočajo narodni manjšini gospodarski in kulturni razvoj. Toda te besede so ostale prav tako prazne obljube, kakor so ostale neizpolnjene tudi vse obljube, ki jdh dajejo koroškim Sloven- cem že od plebiscita sem ob vsakih volitvah, ko jim gre za volilno zmago in pomoč Slovencev. Toda s tem, da kancelar dr. Dolliuss, ki hoče biti nosilec režima, zgrajenega na papeževih en-ciklikah krščanske poštenosti in pravičnosti, ni hotel sk>veu*.V;'i odposlancev niti sprejeti, je še prav posebno izrazil svoje omalovaževanje koroških Slovencev, kar si je treba zapomniti. Kolik krik in vik bi zagnali Nemci, če bi se zgodilo, da bi na primer predsednik jugoslovenske vlade odklonil sprejem kake manj važne nemške deputacije, čeprav danes niti Nemci ne morejo več prikrivati, da uživa nemška narodna manjšina v Jugoslaviji v primeri s položajem koroških Slovencev v Avstriji pravi raj. Prepričani smo, da bodo koroški Slovenci iz tega postopanja naj-odločilnejšega predstavnika sedanjega avstrijskega režima izvajali potreben nauk in temu primerno uravnali svoje nadaljnje zadržanje. V ostalem kaze ta primer še prav posebno, kako nujno je potrebno, da posveti Jugoslavija svoji manišini na Koroškem malo več pozornosti kakor doslej ter poskrbi, da bo tudi avstrijska republika izpolnjevala obveznosti, ki jih je prevzela z mirovno pogoJbo Zle slutnje Italije Senzacionalne italijanske vesti o novih načrtih Francije in Male antante proti revizionističnim težnjam Rim, 7. aprila č. Fašistična agencija »Oriente« je razširila po Italiji senzacionalne informacije svojega berlinskega poročevalca o načrtu, ki ga baje pripravlja Francija skupno z Malo antanto proti Italiji. Te informacije prinašajo danes že vsi rimski listi in se glase: Rimski protokoli, ki imajo namen ojačiti prestiž Italije v Srednji Evropi in učvrstiti sodelovanje Italije, Avstrije in Madžarske, so naleteli na velik odpor v nekaterih krogih Male antante. Neki njen diplomatski zastopnik je izjavil, da Je Mussolinijeva izjava, da bo Italija storila vse za nadaljevanje revizionističnega pokreta, in da je treba predvsem podpreti revizijske težnje Madžarske, izzvala veliko vznemirjenje v državah Male antante in dala povod za odločno protiakcijo. 'Italija naj bi se za enkrat postavila pred dve dovršeni dejanji, ki naj bi v osnovah zamajali njeno zunanjo politiko. To naj bi se dogodilo ob koii-cu aprila takoj po posetu francoskega zunanjega ministra Barthouja v Pragi in Varšavi. Poročevalec omenjene rimske agencije trdi, da gre za nevarne načrte, ki bi močno zapletli in otežili že dovolj kočljivi sedanji politični položaj v Evropi. Gre pred- vsem za nasledoj^ 1. Mala antanta bi ublažila svoj odpor proti priključitvi Avstrije k Nemčiji na ta način, da bi zavzela nevtralno stališče napram morebitnim izpremembam v odnosa-jih med Nemčijo ln Avstrijo. 2. Francija bi pripravila triumfalen vstop Rusije v Društvo narodov, ki je bilo dolgo vrsto let instrument angleško-franco-ske zunanje politike in ki naj bi sedaj postalo mednarodno politično sredstvo v. rokah Francije in Rusije. Neposredno zatem b' pripravila Francija vse države, da bi pod francosko-ruskim vplivom sklenile politično zvezo v obliki splošnega pakta o nenaPadanju In pogodbe o vzajemni ob-rambi. S tem naj bi se sadal Italiji hkratu dvojen udarec, ki bi prav tako hudo zadel tudi Veliko Britanijo. V svojem kratkem komentarju pravi agencija »Oriente«, da kaže ta načrt »nesramnost« francoske politike, ki sega po vsakem sredstvu, 6amo da ohrani svoj vpliv nad državami, ki so izšle iz zadnje svetovne vojne kot premagane in da istočasno dominira nad onimi silami, ki so bile kot zmagovalke njeni vojni zavezniki. Kulturni boj v Nemčiji Oster članek Hitlerjevega organa proti zlorabi vere in cerkve v politiki — Grožnje bivšim centrumaskim voditeljem Berlin, 7. aprila č. »Volkischer Beoba-chter* je danes objavil članek pod naslovom »Novi centrumaški poskusi«, v katerem naglaša, da se že nekaj časa opaža pokret, ki ga inspirirajo visoki cerkveni funkcionarji in ni gre za tem. da bi postale cerkvene prižnice sredstvo za njihove politične namene. Cela vrsta centru-maških desničarskih voditeljev bi morala biti hvaležna narodno socialistični državi, da je na debelo črtala preteklost. Povsem razumljivo bi bilo, če bi bila nova vlada ustanovila posebno izredno sodišče z nalogo, da dokumentira vlogo centrumaških voditeljev v separatističnem pokretu v Porenju. Vodstvo centruma je ostalo nedotaknjeno, pa tudi najzagrizenejši nasprot niki narodnega socializma dr. Briining še vedno svobodno živi v Nemčiji. To je treba naglasiti, da se pravilno oceni drznost, s katero se pod zaščito visokih cerkvenih položajev oporeka narodnemu socializmu pravica propagirati tudi svoje poglede na svet. Monakovski kardinal Faulhaber je izdal posebno spomenico, si jo je v svojih pridigah povzeio tudi več drugih škofov List citira govor, ki ga je imel na veliki petek berlinski škof dr. Barres, nadalje pridigo freiburškega nadškofa dr. Grober ja, pa tudi stališče »Germanie« napram neki sodbi, po kateri je katoliški tisk v Nemčiji sploh nepotreben. »Volkischei Beobachter« nato nadaljuje: Razumemo če se tu pa tam pod dojmom starih in zastarelih pogledov še kdo najde, kt ne razume novih misli Potrebno pa je, da vodil ne osebnosti, ki nastopajo v Javnosti, sprejmejo narodno socialistična načela Kajti sicer bo narodno socialistični pokret prisiljen, da aadomesti, kar je dosedaj opustil Vemo tudi, da imajo ti napadi samo namen, da bi ustvarili »mučenike«. Berlin, 7. aprila g. Osrednji odbor nemškega katoliškega kongresa je sklenil, da se kongres, ki bi se moral vršiti leto« v Gleiwitzu, ne bo vršil. Utemeljitev ni ina-na. Notranje težkoče Rumuni je Nesoglasja v vladi Tataresca — Ponovne vesti o nameravani ostavki vlade Bukarešta, 7. aprila. AA. Rador poroča. Pooblaščeni smo najodločneje demantirati vesti ki krožijo v inozemskem časopisju o predstoječi vladni krizi v Rumuniji. Vlada uživa zaupanje vseh ustavnih ciniteljev in bo nadaljevala z izvajanjem svojega načrta. Tako n. pr. z izvedbo zakona o konverziji dolgov, ki je bil nedavno tega v parlamentu sprejet. Kar se tiče sodbe vojnega sodišča glede atentatorjev ki pripadajo »Železni gardi«, je to stvar sodisca m zato ne more vplivati na položaj rumun-ske vlade. Bukarešta, 7. aprila, č. Včeraj dopoldne bi se moral pod vodstvom kralja Karla sestati kronski svet. ki naj bi razpravljal po Tudi Torgler med izpreobrnjenci? Bivši vodja nemške komunistične parlamentarne frakcije je prosil za sprejem v Hitlerjevo stranko Berlin, 7. aprila, d- V zadnjem času se mnogo govori, da je tudi bivši vodja komu-nistčn? parlamentarne frakcije poslanec Torg or prosil za sprejem v narodno socialistično stranko Ze v procesu v Leipzigu, ki se jc vr*/i zaradi požiga nemškega državnega zbora, je Torgler s svojim zelo oportunističnim zadržanjem zbujal čudno nasprotje z borben.m Bolgarom Dimitrovim-Ko ga je sodišče v Leipzigu oprostilo odgovornosti za požig državnega zbora, ni bi Torgler poslan v koncentracijsko taborišče kjer so vsi komunistični prvaki, temveč so ga pridržali v zaporu berlinske policije, kjer se še sedaj nahaja. Kot zanesljivo se ve, da costopa.io z njim mnogo bolj tolerantno kakor z ostalimi političnimi internirana. Tako je znano, da more zapuščati zapor v spremstvu policijskih agentov in da ga neprestano obiskuje njegova žena. Govore celo. da so Torgleria pridržali v zaporu ne zaradi tega. ker bi se policija bala izrustiti ga na prosto, temveč zato, ker se sam boji, da bi se mu kaj ne zgodilo v svobodi. ker so radikalni levičarski elementi nezadovolini zaradi njegovega zadrzama pred sodiščem v Leipzigu. V nekem nedavnem razgovoru s tujimi novinarji je predsednik pruske vlade Goring izjavil, da sam osebno skrbi za Torglerja in da ie z njim v stalni korespondenci. Sodeč po nekem pojasnilu, ki ga ie da! šef tajne policije zastopniku tujega tiska v Berlinu. Torgler sploh ne bo več postavljen pred sodišče zaradi zločina veleizdaje s komunistično propagando. zaradi katerega bi se moral v kratkem pričeti proces prof njemu in vsem ostalim komunističnim prvakom. Oboroževanje Turčije London, 7. aprila C. »Times« Je objavil vest iz Carigrada, da namerava turška vlada ojačiti turško vojno brodovje in letalske vojne sile. Potrebne kredite bo vlada vnesla ie v proračun za prihodnjo poslovno dobo. trditvah listov o splošnem rolitičnem Pok>" žaju. Seja ra je bila odgodena do popoldneva. »Adeverul« pravi, da so nameravali na njej razpravljati o vsem, kar je v zvezi s puslednjim konverzacijskim posojilom, poleg tega ra tudi o političnem položaju, ker je treba kljub vsem službenim demantijem vendarle ugotoviti, da so nastale znatne težave pa tudi spori med posameznimi člani kabineta. Pa tudi popoldne se ni vršila seja kronskega sveta, marveč le običajna seja ministrskega sveta. Dopoldne se je izvedelo, da so na seji ministrskega sveta odgodili za nedoločen čas potovanje finančnega ministra Slavesca in predsednika rumunske banke Dimitrescu na Dunaj. Na seji so razpravljali pred vsem o državnem proračunu ter o pripravah za bližnje občinske volitve. Rumunska pogajanja z Rusijo Bukarešta, 7 aprila, g »Cuventul« poro ča. da bo zunanji minister Titulescu dne 11. ali 12 t. m prispel v Ženevo kjer se bo z Litvinovim ali drugim zastopnikom Sovjetske unije pogajal za obnovo političnih in gospodarskih odnošajev med obema državama Ker je Češkoslovaška edina država Male antante. ki vzdržuje s Sovjet sko unijo gospodarske odnošaje je verlet no, da bo dr. Beneš sodeloval pri pogaja njih kot posredovalec Tz Ženeve bo Titu lescu odpotoval v Pariz kamor bo 17. t m prispel na oficielen obisk. Sestanek italijanskega narlamenta Rim. 7. aprila, d Novoizvoljeni italijanski parlament bo slovesno otvorjen 2R aprila Otvoritvene seie se bo udeležil tud< krali z vsemi člani kraljevske rodbine Z* sedanie nove«« parlamenta bo otvoril krali Emanuel s prestolnim govorom, nakar bodo novoizvoljeni poslanci zapriseženi. Boleče operacije francoske vlade Za ozdravljenje državnih financ Je vlada že izdala in še pripravlja dalekosežne nepopularne nkrepe jih pod kakršnimkoli naslovom^ kak irancoski državljan dobiva iz državne blagajne. Pariz, 5. aprila. Doumerguejeva vlada je pokazala, da ima resno voljo ozdraviti državne finance in ohraniti ravnotežje v državnem gospodarstvu. Za prvo nalogo si je postavila odpravo proračunskega deficita. Na papirju je ta predviden sicer samo s 600 milijoni frankov, vendar pa si vlada ne prikriva, da bo deficit v resnici mnogo višji, ker so državni dohodki vneseni v proračun vse preveč optimistično. Po treznih kalkulacijah bi narastel deficit na najmanj štiri^ mi-Liiarde frankov, ako se ne bi ničesar ukrenilo za radikalno ozdravljenje državnih financ. Zato je vlada od parlamenta in senata zahtevala in tudi res dobila obsežna pooblastila, da sme z uredbami, ki bodo imele moč zakona, ukreniti vse, kar se ji zdi potrebno, da se zmanjšajo državni izdatki in eventualno povečajo tudi državni dohodki. Seveda pa s takim pooblastilom problem še daleč ni rešen in ovire ne odstranjene. Res uživa Doumerguejeva vlada veliko avtoriteto v javnosti in kot reprezentantka velike nacionalne koncentracije tudi močno zaslombo v parlamentu. Toda pri današnjem ustroju francoskega političnega življenja mora tudi taka avtoritativna vlada imeti nešteto obzirov na stranke — saj se bh-žaio že nove volitve — in na javnost kot tako. Kljub svoji veliki politični zrelosti in svoji vkoreninjeni državni zavesti tudi francoski narod ni imuni-zirar. proti strupu demagogije, zlasti ne v dobi tako težkih življenjskih razmer, v kakršne ie z drugimi narodi vred zašla tudi Francija. Zato so mnogi dvomili. ali bo imela vlada res pogum, poslužuj se danega ji pooblastila in odrediti energične, skeleče operacije. Vlada je danes pokazala, da to ko-raižo ima, vsaj za sedaj še. Izdala je prvo serijo ukrepov za zmanjšanje državnih izdatkov. Z njimi ie odredila, da morajo v pokoj državni nameščenci, ki imajo že polno službeno dobo, njihova mesta pa se ne bodo na novo zasedla, tako da se bo znižalo število aktivnega uradništva. Vrh tega se znižujejo prejemki vsem aktivnim in upokojenim nameščencem za 5 do 10 odstotkov, ministrom in državnim podtainikom pa za 15 odstotkov. Prezident republike je sam resigniral na 20 odstotkov svojih prejemkov. V enaki ali še večji meri se reducirajo tudi vsi drugi prejemki, ki Druga serija vladnih uredb, ki je že izdelana, a še ne objavljena, določa med drugim, da se mora število državnih nameščencev znižati še za nadaljnjih 60.000 in da se znižajo tudi prejemki invalidom. Za izvedbo teh dveh ukrepov se vrše še živahna pogajanja na eni strani z invalidi, na drugi s.ram pa o tem, po katerih načelih in na kak način nai se izvrše osebne redukcije, da bodo "socialni pretresljaji za prizadete čim maniši. Vlada se nadeja, da bodo invalidske organizacije prostovoljno pristale na znižanje invalidnin, ki bo le začasno, dokler se finančni položaj države ne izboljša. Vsi ti ukrepi bodo po računih vlaae prinesli prihranek nekaj nad 2.5 milijarde frankov. Na kak način naj se doseže še nadaljnja poldruga milijarda prihrankov, ali pa se za primerne vsote povišaio državni dohodki, o tem si oci-vidno vlada še sama ni na jasnem. Sicer pa bo zdaj gotovo najprej počakala da se do konca izvedejo dosedanji ukrepi. V vladnih krogih si prav me ne prikrivalo, da to ne bo šlo brez ovir m brez trenj. Zlasti jih skrbi reakcija v vrstah uradništva, ki je organizirano v močnih, večinoma pod socialističnim vodstvom ali vsaj socialističnim vplivom stoječih sindikatih. Sindikati že sedai napovedujejo odločen odpor in groze'tudi s štrajkom, kar vse povzroča, v javnosti precejšnje vznemirjenje. Vlada je sicer izdala na uradništvo poseben apel, v katerem opozarja, kako so že vsi stanovi, zlasti tudi rentniki, morali doprinesti velike žrtve za državo in kako so bile v še večjem obsegu znižane plače in mezde vsem uslužbencem v zasebnem gospodarstvu. Apel dalie kliče k uvidevnosti, češ da je brez teh ukrepov za štednio neizogiben polom državnih financ, s čimer bi državni uradniki utrpeli neprimerno večjo škodo. Vendar do sedaj še m videti, da bi vladni apel k uvidevnosti kaj zalegel. Zato vlada ne prikriva, da bo znala govoriti tudi drugače, ako bo k temu prisiliena. Listi objavljajo iajavc ministrov, ki pravijo, da se vlada ne bo dala od nikogar strahova« m da bo z brezobzirno enereijo zatrla vsak upor proti ukrepom, ki jih v življenjskem interesu države smatra za neizogibne. Rusi v Južni Ameriki Buenos Aires, 28. marca. Nedavno so se v svetovnem časopisju pojavile vesti o občutnem porazu, ki ga je bolivijski vojski prizadela veliko manjša republika Paraguaj. Obe državi se ze dobro desetletje borita za pusto, močvirno in gozdnato pokrajino Gran Chaco. kjer je razmejitev še vedno negotova, pokrajina sama na sebi nima nič privlačnega m bi ostala še dolgo prebivališče kakih 3J tisoč Indijancev, da niso razne ekspcdic,-je v Chacu odkrile bogatih ležišč petroleja. Takoj je seveda poskočila v ceni pusta pokrajina in postala za obe sosedi velike važnosti. Bolivija in Paraguij sta se začeli prepirati za Chaco. ker zahtevajo to interesi petrolejskih magnatov. UosUj je celo do vojne, zadeva ie prišla pred Uru-štvo narodov in pred panameri>ko konferenco, rešena pa ni bila in menda se dolgo ne bo. Bolivija je obrambo svojih meja in zasedbo Chaca poverila nemškemu generalu Kundtu, ki so ga pred par leti izgnali iz Peruja, kjer je kot organizator tamosnie vojske preveč pospeševal samovoljno vlado predsednika republike. Kundt je, zanašajoč se na številčno premoč boh vitkega prebivalstva. - Bolivija ima 2.800.000 prebivalcev, Paraguaj pa le 800.000, - s svojimi četami takoj krenil v sporno ozemlje da prežene 1'araguajcc. ki so se bili med tem polastili petrolejskih polj. Bil pa je neprijetno presenečen, ko je naletel na čvrst odpor, kakršnega se ni bil nadejal. Njegove čete so bile razbite in pognane v beg in general Kundt se ni mogel dovolj ^ ^ ....... _................ načuditi okoliščini, da so sovražnikove si- |v,r(10jjfl. Jak dogodek i* preobrat na pole tvorili skoro sami divji Indijanci, ki pa ^ narod,ne. br. 169 od 9,11 Zgodovinski dogodek v Mariboru pred 15 leti 1. aprila 1919 smo z odločno gesto prevzeli ondotno šolstvo Maribor. 7. a/prila. V hitrem tempu sedanjega življenja često pozabljamo na važne dogodke preteklega in polpreteklega časa. ki so bili odločilni za velik del domovine v poznejši dobi in katerih sadov je delana sedanja go- da mora za divjimi bojevniki stati izvrsten vojaški strokovnjak in strateg. Kmalu je postalo očito. da vodi para-ouajsko obrambo nekdanji ruski general Beljajev in da je ta ruski vojak v pra- Mariboru. ki se je izvršil 1. apri _ Prevzem osnovnih in meščanskih «*>1 v tisi -111 burnem letu. ko je skoro vsak dan pisal svoio zgodovino in so dogodki prehitevali dr ig drugega, ie bil dokai trd oreh. Zakaj kljub silnemu navdušenju, ki je nas navdajalo zaradi vojaške osvoboditve Maribora in njegovega obmejnega zaledia gozdovih Chaca porazil nemškega generala T>0 generalu Maistru in klj.,b_ ponesrečeni Kundta Takoj se jc seveda javnost v obeh politični stavki nemških zelcznicanev. r na državah začela zanimati za zagonetnega mariborskih in okoliških šolah delovalo .-e ruskega generala in na dan je prišel živ Vedno nemško nacionalno untel^tvo mese- ljenjepis Beljajev«, ki se čuje res kakor Ce in mesec-. Kakšno ie bilo to delo prej romantična ba ka. Po polomu Vranglove in kakšno tedai ze pod Jugoslavijo, e. lah- voTskeseje Beljajev v-Carigradu sezna- ko mislimo. Sanje dolgoletnih n^orov o nil s paraguajskim polkovnikom Sanche- mestu do Adr.Je so b.le sicer a e j zom in pri tej priliki se je izkazalo, da je uničene, a duh. k. e bil cela d*etktia Beljajev edini častnik bele ruske vojske, skrajno nasproten naš, na,^ ; ki dovršeno obvlada španski jezik. Beljajev ravnost sovražen Pjoh nas, jastaiajoc. dr se jc namreč kot deček tako zelo navdušit Savi. ta ,e osla ne «mo v pmati^m _ za Mehiko, d« je sklenil pobegngtja in h^ ^fdS^uSh. se je zato prav pndno uc.l s^nscine Do J1*™ ^ ^ ^^ ^ pobega sicer ni prišlo, pac pa je Beljajev | na_ k Awtrijri evoiim poslanstvom vsak hrp zooet v Maribor in iztrgajo ta od Boga m m « » • ! 1. _ i ».I - /-v»-%-\ 1 tn tudi v poznejših letih ostal zvest svojemu nagnenju da latinske Amerike. Izpopolnil se je v španščini in se naučil cclo nekoliko indijanskih narečij Južne Amerike. Brezposelni ruski častnik je rad sprejel Sanchezo" vo ponudbo, naj vstopi v službo paragvajske vojske. Najprej je bil Beljajev nameščen kot predavatelj na višji vojaški Soli v A^uncionu, ko pa so se odnošaji z Bolivijo poostrili. blagoslovljeni košček zemlie osovraženim Srbom iz rok. Mladina ie prenašala take nade iz šole staršem in tako so tudi ti pričakovali od dneva do dneva rešiteljev od severa. Zato je bil položaj Maribora in vseh drugih kraiev še vedno ogrožen, dokler ie ofitr.lo v šolstvu vse pri starem. In da bo tako ostalo vsaj dotlji. dokler ne pridejo >rešitelji<. pa naj to traia ma- je vlada poverila obrambo pokrajine ^ar nHo naših kraiih. naravmosi konsternirano na,,Mili nedotakn;eno še mesn-e in mesece. oo'eni se ga soloh n? bodo lotih. Saj «) se hm: že o^^e-li oi zbeganosti Prvih pr^-ratiiih dni ter so zopet in zoi>Ht organizirali odi>or. Sploh pa hlapčevski Slovenci niso bili — po mnenju Nemcev, seveda _ niti zmožni osvojiti take kultjrne trdnjave, kakor jo ie zeradilo žilavo nemštvo v t-eku več stoletij! Pa je 1* bilo mocofe. kakor ie dokaaal 1. april 1. 1919' Takratni poverjenik pn deželni vladi v Ljubljani, zdaj ie pokojtm dr. Versto\*šek je z istotako dobrim poznavalcem mariborskih razmer dr. Poljancem na tihem vse lepo pripravil za pr-vzem osnov-neca in meščan«keaa šolsh-a v Mariboru m okolici po Slovencih. In 1. aprila ie počilo. PriMo ie slovensko učitelistvo in prevzemalo ter pr>vz?lo kljub večjim in manjšim odporom od shrani Nemcev, ki so se kai radi ločili od sv-ojih udobnih mest. Pri vseh so ie pojavil isti protest, namreč da so <* -n.nščeni nezakonito ter s- umakn^o zara-li višje sile le začasno. No. ta začasno« te s 1. aprilom letos že prekoračil svoie petnajsto leto in marsikaterjca t-gled.i nadknlmj- T« pe le odzvalo ukazu lastne šolske oblasti v tistih še vedno dokaj burnih časih rohio-Ttevilno. airvpak se je lotilo silno tezk>ga d-la v šoli t vso vnemo in pozrtvovatno^i-jo. In tako se je zgodil čudež, v katere^ n mo-lo verovati ne nemško uctelisho. n\ mladina in ne njeni starši. Nahinskan* podivjana mladina se je prva uvenla. £ pri sestavljank prorafcina ^^tn.^neJa • , J .. . zaradi neizogibne potrebe znatnega ruski oficirji pa služijo kot komandanti pa- j , napram prcdidočemu pro-raguajskih p-hotnih in konjeniških polkov. ' , , ki se ni dal ustvariti. Ril« Rajnbot je -jpravnik pošte, brzolava in računu za - ora6unmlo. Nam sto prora-radiia. poleg n.iega pa je še v^ drugih hu- ^akor f je obeina imela v lesov v civilni službi paraguaiske države. In- fJt,a"!5 V,' ' milijonov Din dohodkov. ženierja Snarski in Zekovljev sta Vl^oo R->zlika S miHionov. primanjkljaj. _ ki je zgradila v Assuncionu luko. k. ie stala 20 KazHKa au m i 6edinin0 proračunamh milijonov dolarjev. Kašinski in Golubmski 1 znasai Torei , ^ A. >r K^,nPpm pa sta zaposlena z gradnjo velike električne central?. Za ruske begunce je general Beljajev ustanovil naselbino Nova Volinija. ki se prav lepo razvija, dve cvetoči ruski koloniji sta še v jugozapadnein delu države, neslavno pa je bila zgrajena nova postojanka ruskega naseljevanja, ki je dobila i ni"? po generalu Beljajevu. Tja so bili prepeljani Li-senkovi kozaki. ki se nikakor niso inogii dohodkov in zavest, da se tjdi v bodočem Su ne bo dal ustvariti znatno vižj. skupni nLk dohodkov od 290, m,lijonov ^S silila upravo m^tne občine, da ^ ^vce celi vrsti izdatkov. «icer nujno potrebnih al vendarle v skrajni sili opustluvih in a r,0] 00 Din za o odstotkov. od 3000 do 35j0 Din za 7 m plače nad 3500 Din za 8 odstoikv. Funkcijske in terenske doklade pa se vsem namešcencem skrčijo za 50 odstotkov. Dnevnimrjem se ne skrčijo dnevnice do 40 Din. višje dnevnic^ pa se skrčijo progresivno. Z vsemi temi skr-čitvami prihrani mestna občina okoli osem milijonov. Priključitev okoliških občin, med njimi tudi zeinunske mastne občine. Beogradu, ki so že pred priključitvijo menda vse imela odobrene proračune za tekoče leto m se bodo vsaj letos upravljala še nekako samoetoi-no ne vpliva v večji meri na letošnji pre-slolničin proračun, ki bo tako pac izkazoval samo izdatke za pripravljalno delo za dokončno ureditev velikobeograjske občine. V prihodnjih letih pa se stvar seveda izpreme-ni in proračun Velikega Beograda bo moral znatno narasti nad sedanjega, ki se je moral pristriči do skraone skrajnosti. Ameriški poslanik v Zagrebu Zagreb, 7. aprila n. Danes Je prispel v Zasrtb ameriški poslanik na našem dvoia WUson. V Beograd se bo vrnil v ponede- Ijek. Dunajiko nogometno prvenstvo Dunaj, 7. aprila w. Današnje prvenstve-n.Tkme so imele kljub manj vabi ivemu lisehevi. ki so jo z nek • . . , tožili veleizdaje Obtožnica pravi da te v času socialističnih uporov oskrbovala Schutzbund z živežem in tobakom. odigrani dve tekmi z naslednjimi tati- Austria : Libertaa 3:0 v3:0) m Vien-na : FAC 5:1 (3:1). Match Aljehin-Bogoljubov Baden-Baden, 7. aprila, č. Tretja partija v turnirju za svetovno šahovsko prvenstvo med Aljehinom in Bogoljubovom se je odigrala snoči. Bogoljubov j« otvoril partijo z damskim gambitom in se je partija razvijala brez večjih zapletljajev ter po 27. potezi končala remis. Sedanje stanje Je 2 : 1 v prid Aljehinu. Četrta partija se bo vršila šele prihodnjo sredo v Villingenu. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za daaegl Večinoma oblačno, ponekod nekoliko vsdro, drugod deževno, toplo. — Situacija vSerai-šnieca dne: Anticiklon, ki prevladuje nad severno in vzhodno Evropo, »e je orlisJ umikati v notranje dele kontinenta. Bvro-metrski ciklon se ie iznad SredozennAnga inoria razširil v centralno in južno Evropo. Pritisk je padel za 1 do 2.5 mm. Tenm«ra-ture so narasle za 1 do 5 stopimo. Dnnajska vremenska napoved sa nedelj«: V južnih Alpah oblačno in padavin®: na severu, posebno pa na zapadu jaao* Naši kraji in Ifudfe Rudarski glavar inženjer Vinko Strgar gre v pokoj Ljubljana, 7. aprila. Po več ko 34 letih neutrudnega službovanja pri rudarski oblasti v naših krajih odhaja rudarski glavar g. inž. Vinko Strgar v zasluženi pokoj. Da počastijo uspehe njegovega velikega dela, so se nocoj zbrali rudarski inženjerji in drugi prijatelji v »Zvezdi« k poslovilnemu večeru. Bilo je izrečenih mnogo lepih napitnic, v katerih se je poveličevalo delo moža, ki je vsa dolga lera konsekventno podpiral stremljenja po oja-čenju naše domače rudarske industriju, moža, ki je od mladih let neustrašeno branil interese svojega rodu. Nepozabno ostane zapisano v zgodovini našega rudarstva, kako je inž. Strgar takoj po prevratu pomagal pri konsolidaciji novih razmer: ure- dil je poslovanje novo ustanovljenega rudarskega glavarstva v Ljubljani, aktivno je sodeloval pri ustanovitvi slovenskih kultur nih zavodov, zlasti tehnike, in je dal pobudo, da je organizacija njegovega poklicne^-ga stanu prva manifestirala za idejo ze-dinjenja z ustanovitvijo Udruženja jugoslo-venskih inženjerjev m arhitektov. Po rodu je g. inž. Strgar iz Leskovca (1870), študiral je gimnazijo v Novem mestu, pravne študije v Gradcu, nato pa je šel v Leoben, kjer je bil na montanski akademiji 1898. diplomiran kot eden prvih slovenskih inženjerjev. Po praksi v Idriji je prišel v Celje, kjer je 3. januarja 1900 kot rudarski adjunkt pri okrožnem rudarskem uradu pričel kariero v rudarski upravni službi. Leta 1907. je prevzel vodstvo okrožnega rudarskega urada v Ljubljani in uvedel v poslovanju s strankami materni jezik. Po prevratu je bil imenovan za prvega našega rudarskega glavarja. Vidno priznanje za velike zasluge mu je bilo izkazano z odlikovanjem z redom sv. Save III. in V. stopnje, ob odhodu pa mu je lahko v največje počaščenje zavest, da ga visoko cenijo vsi njegovi stanovski tovariši in ves naš rudarski živel j, spoštujemo ga pa tudi vsi, ki ga poznamo kot moža čistega značaja in odkritega srca. Želimo g. dvornemu svetniku, da bi pokoj dolgo užival v najlepšem miru, pri tem pa prav nič ne dvomimo, da bo njegova vzorna deloljubnost še v marsičem koristila narodu. možnost milijonom, da si nabavijo ceneno obutev, ker neko neznatno število ljudi začasno ne najde v tej industriji zaposlitve. Konzum milijonov je prvo. Ko stroji še niso delali knjig, so bile knjige dostopne le bogatašem, sedaj so tudi vsakemu delavcu. Ali naj to pridobitev, ki jo je deležno skoro vse človeštvo, sedaj žrtvujemo zaradi brezposelnosti neznatne peščice? Vprašanje brezposelnosti je treba pač drugače rešiti. , , . Temeljni socialni problem bodočnosti je po predavatelju zato vprašanje, kako ci-vilizatorične dobrine narediti dostopne čim širšemu krogu ljudi. V znanih tehno-kratičnih težnjah vidi činitelje, ki bodo milijonom, za družabno uveljavitev nesposobnim, dali cenene konzumne potrebščine in s tem dvignili življenjski standard človeštva. 2e zdaj so -ameriški tehnokrati izračunali, da bi moglo človeštvo pri sedanjem stanju tehnike in fizikalne znanosti živeti mnogo udobneje kakor dozdaj. Človek bi delal od 20. do 40. leta po par ur na dan in bi potem lahko posvetil ves ostanek svojega življenja vsem drugim, recimo duševnim nagnjenjem in potrebam. To pa so vidiki, ki daleč presegajo vse dosedanje socialne pridobitve in teorije. Novomeščani za spomenik skladatelju Hladniku Pesem Gospodu naj poje »e nora, ker čuda velika je storil za nas... Uvodne besede 97. psalma. Novo mesto, 7. aprila. Pokojni Nace se je ob psalmu zamislil. Nekako maja 1915. je skončal to veliko delo. Veličastno so zapele orgle. 2e prvi akordi mogočne skladbe so ukovali poslušalca. Kar je pribojevala desnica njegova, se da le občutiti. Načeta že dve leti ni med nami. Sel je pot slehernega, ker se Večnosti nikdo ne more odkupiti. Večno Pravico je dosegel, saj jo je iskal vse življenje. Gorenjska grča je bil Ignacij Hladnik. rodil se je 25. septembra 1865. v Križah. Kljuboval je neštetim viharjem, ki ga pa niso omajali Bodočnost socialnega vprašanja Ljubljana, 7. aprila O tem sodobnem vprašanju je v sredo, 4. aprila, v okrilju delavsko-p-osvetnega društva »Tabor« predaval šef ljubljanske podružnice »Agencije Avale« g. dr. J. Bir-sa. Predavatelj je posegel v to vprašanje brez vsakih teoretičnih predsodkov. Pokazal je, da diktatorski režimi v Nemčiji, Italiji in drugod ne kažejo resne volje, da bi nadaljevali socialno politiko uničenih socialističnih strank. V kolikor še ohranjajo dosedanje socialne pridobitve, ravnajo tako pred vsem zato. da okrepe vojaško silo svojih narodov. To jim je glavno. Pri tem pa se mrzlično pripravljajo le na svoje specialne :mperialistične cilje. Zato je bodočnost socialnih stremljenj dokaj meglena. Spengler trdi nekje, da prehajamo zdaj v dobo velikih svetovnih borb za prvenstvo sveta, ki bodo trajale po njegove mmnenju kakih 200 let. Dejstvo je, da pod diktatorskimi režimi ne uspevajo cvetke socialne pravičnosti. Ti režimi niti resno ne načenjajo vprašanja o vsestransko zadovoljivi ureditvi razmerja med delom in kapitalom. In kako je s sovjetsko Rusijo? Odstranitev zasebne lastnine še daleč ne pomeni ureditve socialnega vprašanja. S podržav-Ijenjem kapitala in podjetij še nismo odstranili vprašanja delavskih mezd, čeprav se te navidezno izplačujejo v obliki raznih nakaznic. Odločilnega pomena je, ali pre!-meš za te nakaznice toliko življenjskih potrebščin, kakor za mezdo v kapitalistično urejeni družbi. Sovjetski pisci sami priznavajo. da je življenjski standard n. pr. v USA mnogo višji kakor v Rusiji sami Tolažijo pa se s tem. da bo v bodočnosti bolje. Predavatelj v to ne verjame, marveč misli, da je življenjski standard neodvisen od lastninskega ali brezlastninske-ga gospodarstva. S tem je prešel v končna svoja izvajanja. V Rusiji kakor v fašističnih diktaturah so za dogledno dobo izključeni stari vseljudski pokreti z izrazitimi socialnimi stremljenji, t^> je s težnjami po čedalje višjem življenjskem standardu. Tak je svetovni položaj delavstva, oziroma tistih milijonov. ki jim usoda ni naklonila posebnih sposobnosti za uveljavitev tako v svobodnem kakor v vezanem gospodarskem sistemu Tudi v Rusiji obstoja hierarhiia ljudi, položajev, mezd. ki je identična s klasifikacijo ljudi v kanitalističnih druž-bah. Edini svetli žarki prihajajo z druge stra ni. Industrijalizem je že dozdaj ustvaril življenjsko-standardni povprečnik. ki prekaša navzlic raznim temnim pojavom (kakor brezposelnost itd.) v mnogočem bor ni način življenja v prejšnjih človeških dobah Konzum dobrin je narastel v nedo-glednost S tem pa je prinesel stroj, ki te dabrine v glavnem proizvaja, povprečnemu človeku sedanji civilizatorični položaj, ki je pač vse drugačen, kakor je bil v srednjem ali starem veku. Napačno bi bilo zahtevati, da se na pr. odvzame sedanja tik do smrti. 2e z 8. leti je pokazal velik glasbeni talent. Po dveletni glasbeni šoli v Ljubljani je služboval kot organist pri Sv. Jakobu ob Savi in Stari Loki, nato pa nepretrgoma 43 let v priljubljenem Novem mestu. Petje je tu poučeval na gimnaziji 37 let, od 1. 1900. dalje je bil pevovodja Glasbene Matice, poučeval je tudi na grm-ski Kmetijski šoli in nad 25 let je orglal pri novomeških frančiškanih. Za večno so zanj utihnile orgle na Jo-žefovo 1932. Utihnila pa ni ln ne bo njegova pesem. Vprav tisti čas, ko se je pokojni Nace poslavljal od vsega minljivega, so dijaki novomeške gimnazije, ki jih je tako ljubil, pri običajni šolski maši v frančiškanski cerkvi peli njemu najbolj priljubljeno pesem: »Marija skoz' življenje«. Kako plodonosen je bil Nace, je razvidno iz 73 opusov njegovih skladb, nešteto pa je še neobjavljenih. Iz hvaležnosti bodo priredili oo. frančiškani v Novem mo*tn s pomnoženim cerkvenim pevskem zborosn ter s Sodelovanjem sokolskega orkestra »Hladntkov cerkveni koncert« dne 15. aprila 1984 ob 15. Ker je čisti dobiček namenjen za nagrobni spomenik pokojnemu skladatelju, je pač častna dolžnost vseh, ki so ga poznali, zlasti pa njegovih učencev, da se koncerta udeleže ter se primerno oddolie moiu, ki Je mnogo ustvaril za slovensko glasbo. Oproščena obtožbe, da je umorila lastno sestro Razprava proti Urši Rormanovi v Novem mestu se je predsnočnjim zavlekla pozno v noč, zato smo mogli šele v drugi izdaji poročati, da je bila obtoženka oproščena krivde in kazni Po precej obsežnih govorih državnega tožilca dr. Rusa in zagovornika dr. Globevnika je predsednik velikega senata dr. Kavčič nekaj pred 23. uro razglasil oprostilno sodbo, utemelju- in storiti vse na ta način, kakor se je umor ugodil. Nesoglasja v izjavah se lahko razlagajo iz takratne opojenosti z alkoholom, končno pa tudi za umor pri obtoženki ni pravega povoda, ker sta s sestro živeli skupaj vsai znosno ž od leta 1916. Tudi krv-,ii odtis5 niso enaki in se izvedenci lahko motijo. Obtoženka se torej oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Na vprašanje predsednika, če je zadovoljna, je oproščena Urša Rormanova odgovorila kratko: »Hvala«. Pričujoča slika, ki je bila posneta dan po umoru, kaže, kako je bila prislonjena lestva k lini na zadnji strani Rormanove domačije. 35 let je zvesto služil eni hiši Drešinja vas, 6. aprila V Drešinji vasi je nedavno umrl kmet Bohinjce«, kako je bilo z gamsi in s srnjadjo pred petdesetimi leti, ko lovstvo še ni bilo urejeno in so lovili domačini po svoji volji. Če bi ne bili postavili zakupniki lovišč lovskih čuvajev in to iz ljubezni do lova, bi danes ne bilo v vsej dravski banovini niti ene srne in gamsa. Tako pa lahko trdim, da imamo samo na Gorenjskem nad 3000 gamsov. Ker so naši gamsi najmočnejši po rogljih, se za to zanimajo bogati ljudje, kar je zopet važno za povzdigo tujskega premeta. Planinski lovec je vesel, če ima v lovišču dosti zdrave močne divjadi. NI ga pravega lovca, ki bi streljal kar od kraja. Danes streljamo le starejše kozle, slabiče in pohabljence in pa to, kar je potrebno za odstrel zavoljo uravnovesehja spola. Bogato lovišče ljubi lovec ne le kot strelec ali »streljač«, temveč v prvi vrsti kot prijatelj prirode. Nu, ali ni poseben užitek tudi za planinca, če vidi v planinah življenje? Pravi planinec uživa, kadar gleda gamse ali srne, bodisi pasoče se po Posekah in tratah, ali stoječe na prodih in po pečinah. Če Pa hočemo to doseči, mora biti v prirodi mir! Lovec in turist imata veselje v bogatih loviščih, razlika obstoji le v tem. da lovec sme streljati divjad, kar pa zelo drago plača. Zakupniki gamsovih lovišč lahko potrdijo, da jih vsak gams, ki ga usfrele v svojem lovišču, stane najmanj 2090 Din. Je to torej zelo draga zabaval Vzemimo za primer majhno lovišče v Begunjščici, ki meri samo 250 ha. .pa stane letno, brez uračunanega lovca, 12.000 Din. V tem lovišču ustrele letno k večjemu tri gamse. Lovec zelo drago plačuje pravico, da sme streljati in hoditi po vsem lovišču, seveda tiho in mirno. Ali se potem čudite, če se lovci jeze na kričače. ki hodijo na planine za to, da vriskajo in vale kamenje, česar v mestu ne smejo odnosno ne morejo? Kdor pozna planine, ve kako daleč se sliši vsak šum. Divjad, ki v planinah v mnogih primerih nima posebnega kritja, beži že na velike razdalje in se s časom izseli v zelo oddaljene kraje. Posebno nevarno je kričanje po planinah pozimi in pomladi. V hudih dnevih se zatečejo gamsi v takozvane »zimske stanove«, ki jih posečajo že leta in leta. Pa pridejo ljudje, ki kriče v bližini takih krajev Gamsi se prestavijo v pečine in na prode, kjer jih zajamejo plazovi in vržejo v prepade. Največ se med begom ponesreči mladine Le vprašajte lovske čuvaje v Mojstrani in v Kranjski gori! Čudili se boste številkam mrtvih najdenih gamsov vsako pomlad! V Avstriji in Nemčiji imajo stroge za- kone, ki prav zaradi omenjenega prepovedujejo motenje prirode. Noben pameten lovec ni nasprotnik lepega športa smučar-stva, saj so po večini mlajši lovci tudi smučarji. Vprav med njimi najdemo večkrat najboljše vozače. Toda ne samo lovci marveč vsi tisti, k! ljubijo in spoštujejo svetost prirode, se morajo izgražati nad ravnanjem nekaterih mlajših smučarjev, ki ne znajo ceniti lepega sPorta, kaj šfe, da bi se zavedali svetosti prirode. Samo ena nedeljo pojdite v planine Ln jih opazujte pa boste lahKo podpisali to kar sem zapisal. Ni ga več tihega kbtička, kjer bi lahko človek užival mimo prirodo. Daleč od potov, v krajih, kamor pred leti ni stopil nihče in kjer ni absolutno nič zanimivega, najdeš ljudi in to v vsakem letnem času. Nihče ne vidi rad, da se hodi kar po dragi volji po njegovem pesestvu. Slab bi bil gospodar, ki bi to dovolil. Prav tako pa je tudi z lovišči. Lastnik ali zakupnik lovišča, ki plačuje visoKo najemnino in vzdržuje čuvaje ne bo zadovoljen, če bodo nepoklicani hodili po loviščih in podil! divjal. Pa tudi s človeškega stališča je zelo žalostno kar uganjajo nekateri, ki niso vredni lepih imen smučar ali planinec. A15 je to človeško drveti po visokem snegu, na smučeh za sestradano divjadjo do ider ne omaga. Znan je primer, ko so slavili junake, ki so s palicami pobili omaganega divjega prašiča. Ali ni to največje trpinčenje živali? Nad takim početjem se morajo zgražati vsi prijatelji prirode, ki jih je največ prav med planinci. Lovci in turisti, čitajte evangelista prirode dr. Kugvja in premišljujte njegov evangelij! Vsi. ki ga boste razumeli. si postanete prijatelji, vaše prijateljstvo in medsebojno spoštovanje bo temeljilo na ljubezni do lepega božjega stvarstva. "" Tožba o katastrofi v kamnoloma „Banjici" Okrožni urad za zavarovanje delavcev toii podjetje Skoplje. 5. aprila. Velika nesreča v kamnolomu >Banjici«. ki ee je dogodila 19. marca t. 1. in ie stala življenje petih delavcev, ie bila predmet raziskavan.ia raznih komisij, ki eo natioslM uigotovile. da ee je nesreča pripetila po. nesrečnem naključju in da nikogar ne zadeva zaradi nje krivda. Med delavstvom ie vladalo že od vsega počitka in vlada tudi se danes drugačno prepričanje in na drusac-no stališče se ie tudi postavil Okrožni ural za zavarovan ie delavcev v Skoplju. ki ie sedaj vložil kazensko tožbo proti nod*?tiu Ba-tidala komtioiom ?Baniicot in ugotovila, da ee v kamnolomu ne dela na način, kakor določa zakon. Zato ie banska uprava v Skoplju izdala 23. oktobra lani Dismen odlok s katerim se ie določalo, kako se sme m kako sp ne sme delati v kamnolomu. \ odloku *e izrecno poudarjeno, da ie lapodkona-vanje v kamnolomu prepovedano in da se mora kopan i e vršili o lzgor navzdol v rta-Žah. Ce bi se delo ne moglo vršiti na ta način. bi moralo podjetja obvestiti * "P«™* d4a in v kamnolomu izvesti veliko ve? e varnostne ukrepe. Vse to r>a se n- J^lo v osmih dneh. kakor ie določal ^ ske ui>rtive. in kakor ie irfi ^ed^vnik ^ cialnega oddelka banske uprave ugotovil po it'-sreči, se podjetje sploh ni ravnaj r* rvnem odloku banske uprave. Kopalo ee ni odzkompaktiuh masah strotTo prepovedano in je bilo jet* opozorjeno na to ter ie vedelo, da hrib ne tvori kompaktnega bloka. V tožbi tetta-nosl-d rečeno, da ie podjetje uporabljalo ta nedovoljeni način izkoriščanja goloma nač zaradi izdatnejšega uspeha, zaradi vec- Kakor se zatrniie. se tožbi Okrožnega urada pridružili io tudi družine delavcev, ki so se pon 'prečili v kamnolomu. ___ Beograda do Zetmina Kako je LSK na desnem bregu Donave dosegel najsi-jafnejii trintnS, na leve« pa svoj na,bol, "m poraz ' S ' večerja do devetih, nato pa se je bitka na- daljevala do enajstih. Naši tekmovalci so Ljubljana, 7. aprila. Vest o tem, na kako sijajen način si je Ljubljanski šahovski klub priboril državno prvenstvo v Beogradu, in o tem, kako je v Zemunu, pred vrati Beograda, takoj naslednji dan doživel poraz, ki je na gloriolo mladega državnega prvaka od vsega po-četka vrgel senco neke pesimistične problematike, je tako živahno odjeknila v vsej široki javnosti, da se komentarji najbrž ne bodo te izlepa polegli. Naprosili smo predsednika LŠK vseuč. prof. dr. inž. Miroslava K a s a 1 a za kratek pomenek o tej stvari in g. predsednik se je ljubeznivo odzval našemu povabilu. — Kako pa ste si res priborili prvenstvo v Beogradu, g. predsednik, smo vprašali, in kako je bila potem ta reč z Zemunom. — Vsa ekipa našega tekmovalnega moštva je pripovedoval g. profesor, je bila skoraj iz samih visoknšolcev, tako da naše potovanje v Beograd ni bila samo pot na šahovski mateh, temveč tudi znanstvena ekskurzija, katere namen je bil, da si ogledamo tudi nekatere tehnične zanimivosti Beograda. V prestolnici smo bili sprejeti več ko prijateljsko. Na kolodvoru so nas pričakovali beograjski Sahisti. Nastanili so nas prvorazredno, in tudi kar se večerje in drugih prozaičnih reči tiče, so nas odlično postregli. Zanimiv slučaj je nanesel, da je predsednik beograjskega kluba tudi inženjer in profesor na srednji tehnični šoli, kar mi je dalo priliko, da sem ves čas govoril skoraj več o betonu kakor o šahu. Naši fantje so se zvečer zadržali strogo disciplinirano, kar izpričuje dejstvo da se alkoholne pijače sploh niso servirale. Naslednje jutro so se šahistl prelevili v študente tet so si pod mojim vodstvom ogledali enO najzanimivejših stavb modernega Beograda, pravoslavno cerkev sv. Marka, za katero sem Selezo-betonske konstrukcije računal *n konstruiral jaz. Tekma se je vršila od treh do =edmih popoldne, nakar je sledil odmor m aaijcvaio, u-j --------—» igrali v naravnost klasičnem stilu. Beograd, ki je znan kot odličen šahovski center je postavil proti nam nič manj ko štiri mojstre, med njimi priznanega interna-cionalca Koniga, medtem ko je naša ekipa imela samo enega mednarodnega mojstra Pirca Kljub temu so vsi štirje beograjski mojstri dosegli proti Ljubljani samo en remis Ostali naši tekmovalci so izmed vseh partij izgubili samo eno, tako da se je končni rezultat glasil 5'i : 2\2 m Je tako Ljubljana postala državni prvak v šahu. Jasno je, da je večerja, ki nam Jo Je krasno priredil BŠK. potekla v veselem razpoloženju, ker nam jc bila že ob sedmih zagotovljena zmaga vsaj v razmerju 5-3 Saj so bili tudi beograjski šahisti veseli in navdušeni za lepo igro Ljubljane. Pred nadaljevanjem mateha se Je po večerji odigrala med menoj in pa najmlajšim beograjskim Sahistom še majhna senzacionalna bitka. Neki Beograjčan je pri-vedel k meni svojega sinčka, starega štiri ali pot let, ki je izreden fenomen na šahovskem poliu. z željo, da bi ga predstavil predsedniku bodočega državnega prvaka Seznanil sem se s simpatičnim fantom, čez čas pa je oče izrazil Še željo, da bi smel njegov sin odigrati partijo z menoj. Jaz sem bil rade volje pripravljen in v sosednji sobi sva s fantom sedla k šahovnici. Od vsega početka sem videl, da imam resnega igralca pred seboi: z obema rokama si je mali podpiral glavo, strmel v desko in tehtal poteze. Da si ne bi mogel očitati »drukarstva« proti njemu, *em na tihem prepustil lovca. Na koncu se je partiia. ki je bila prava senzacija za zbrano publiko — ljudje so do zadnjega kotičk? napolnili sobo in drug vrh drugega grmadiJi po mizah in stoleh — končala ž mojim porazom. V priznanje malemu igralcu sem snel iz gumbnice znak V Kopru Medtem ko se je moja rodbina v Ljubljani trudila na vse mogiče načine, da bi prišla z menoj v stik sem bil jaz ves mesec oktober kakor >drezan od sveta. Nobenih poročil o moji materi in nobenih o mojem podjetju. To vse me je silno potrlo. Zasliševanja so se vlekla in vlekla -n po vsakem ie bilo manj upanja, da bom zma-«ai in dokazal svojo nedolžnost Denarja nisem imel nobenega zato si nisem mogel privoščiti nobenih oriboljšKCV k hrani katere nisem mogel uživati Žei' det mi ie slabel zelo sem hujšal Nato so mi dali neka zdravila za apetit. kar je povzročilo. Ua sem bil vedno lačen Vsakdanjo porcijo kruha sem pojedel že dop.>:-ini m tako razen jetniškega obeda nisem imel ničesar. K vsemu tenv; so se pridružil še tožm jesenski dnevi kar vse je vplivalo na me duševno uničujoče. Veliko noči sem takrat govoril sam sebi in temi. ki me ie obdajala, tiste lepe Goe-theieve stihe: »Kdor ni s solzam' jedel kruha kdor ni precul dolg:h n.>u sedeč na svoji postelji — vas ne pozna, sile nebeške! « Stabilimento penale — kaznilnica To je veliko, notranje sedaj povsem moderno urejeno poslopje (nekdanja trdnjava) ki leži tik morja. Poleg enonadstrop-nega poslopja, v kterem so celice za kaz-nence in one. ki še pričakujejo kazni ali svobode, se nahaja še več večnadstropnih poslopij, v katerih so nameščene bolnica, šest mesecev v internaciji Prvi članek inž. Frana Dedeka smo objavili v velikonočnem .Jutru«, -tu sledi nadaljevanje, konec pa objavimo prihodnjo nedeljo. velika kuhinja, kapela in prostori za razne obrtniške delavnice: mizarna. čevljarna, krojačnica, pletilnica in slično. V vseh teh poslopjih živi s kaznjenci, pazniki in uradniki nad 2000 ljudi. Dnevni red je naslednji; ob pol sedmih zjutraj je »sveglia«, budnioa. Nato dobi vsak jetnik 2 komadiča ktuha, kar je ta. ves dan do drugega jutra. Potem pride star jetnik, ki pospravi celico. Nato se vrsi zamenjava med nočr;m in dnevnim paznike m Ta zamenjava je združena s ko-ver-tom ki obrciji v tem. da ftovi paznik pre izkusi omrežje na oknu. To napravi na ta način, da udarja po železnem, vzidanem omrežju s kosom železa ta ... ta ... ta . . rrr... ta... rrr... Po teh udarcih nt resonanci spozna, da ni omrežje ptepiljeno. Po zamenjavi paznikov se začne _ dolgo predpoldne, katerega dolgočasnost je prekinjena le. če je jetnik prepeljan pred preiskovalnega sodnika. Drugače s', mora krajšati čas s čitanjem tomanov. — Ob enajsti uri je obed. ki obstoji iz enega litra juhe v kateri je vsa mogoča zelenjava, riž m makaroni. Zjutraj kruh in opoldne ta juha — to je vsa hrana, ki jo dobi jetnik, ce nima denarja, da bi si kupil priboljške iz kaznilniške kantine. Te ugodnosti se pa more posluževati samo oni jetnik, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu. Ce je obsojen, pač odpade ugodnost dobivanja denarja od" svojcev. Samo ob nedeljah dobivajo jetniki poleg iuhe tudi košček mesa. Po obedu slede »spesi«, ki obstoje v tem, Ali so bolezni pljuč ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima ottvldno vse. ki trpe na ast.J^SS k, u, zasUnjenju, dolgotrajnem prehladu in hripi, a doseaaj m: " zastarelem kaSlju, zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami mrnmmmm Odobreno od min. soc. poJltlke. sanitetni oddelek S. br. 2416 od 12. decembra 1933. 2844 LŠK in ga njemu zataknil v gumbnico. da mu bo za spomin na dan, ko je premagal predsednika državnega šahovskega prvaka. Fantu so kar zažarele oči od radosti ln naslednji dan mi je prinesel kazat, kako je znak shranil v lepi žametasti šatu-UL _ Kako pa je bilo potem v Zemunu? _ Beograjčani so bili več ko bratski proti nam. iz navdušenja nad našo igro eo nas po končanem matehu povabili v tvojo prijateljsko družbo. Tega povabilo nismo mogli odkloniti. Čeprav nas je naslednji dan čakal Zemun. Dasi ?o se vsi naši tekmovalci čim prej odpravili v svoj hotel, se je drugo jutro vendar požna^a neka utrujenost po prvenstvenem matehu. Razen tega smo bili vsi skupaj nekoliko rmage pijani in mateha z Zemunom nismo vzeli tako resno, kakor bi bila to na-fla. soortskH dolžnost. T z vseh teh razlogov je bil potem zemimski rezultat precej drugačen, kakor smo ga pričakovali mi in vsa Liubljana z nami Sicer pa moramo priznati, da je zenvm«ki klub danes tako močan, da bi bil moral tudi drSavni prvak nastopiti proti niemu v najboljši kondiciii In napeti vse sile, da doseže rezultat, ki ustreza razmerju resnJčne kvalitete obph klubov. Zemun nam je resen opomin da bomo kot d^avni p^-vaki mnrali v bodoče drugače Stedlti s svojo močjo. Pn?icirw!r»o varna soJba Tz Sv. .Turija ob ščavnici nam pnročiio: Na čitanje škofovske nrotisokolske poslanice je tttkiišnji župnik g. Stuhec dne 8. januarja 113.1 s prižnice opozoril zbr;ine vernike z besedami: »Zdaj poslušajte, nri-de nekaj važnega. Nai nikdo ne odide.« Nato je prečital in razlagal obširno poslanico. katero je končal z besedami- »Ne pustimo da nas od te vere odvrne Snkolstvo ki noče nič vedeti o našem Odrešeniku in noče nič vedeti o poštenem slovenskem imenu«. Na zasebno tožbo Sokola kraljevine Jugoslavije, katero je vložil kot zastopnik Saveza župni stirosta mariborske sokolske župe in odvetnik dr. Gorišek Milan. je sodišče prve stopnje v Gornj. Radgoni vpoštevalo zagovor obtoženega župnika. češ da je poslanico prečital ko* uradno list:no knezoškofijikega orimari-jata kot podrejen dušni pastir in da njega ne zadene nobena odgovornost. Zato je g. župnika oprostilo. Zoper to oprostilno razsodbo je vložil zastopnik SKJ priziv na okro/no sodišče v Mariboru. Prizivu je bilo ugodeno ter prvostopna sodba razveljavljena; župnik gospod Štuhec je bi! spoznan krivim prestopka po § 3»>l-2 k. z. ter obsojen na deset dni zapora in 2*0 Din denarne kazni pogojno za 2 leti. Sodba je pravomočna. Prizivno sodišče utemeljuje svojo sodbo med drugim tako-!e: »Prostorek prve sodbe se opira na naziranje. da je obdpl-/enec s prečitanjem pastirskega lista z inkriminirano vsebino le izvršil svojo uradno dolžnost kot župnik in da torej za vsebino ne odgovarja on. ampak avtorji pastirskega lista. Temu nažiranju prvega sodnika pa ni mogoče pritrditi. Res je sicer, da odgovarja župnik škofijskemu ordina-riatu kot svoji nadrejeni oblasti in da se mora pokoriti njenim ukazom. Ta odnos pa se nanaša zgolj na verske zadeve in še to le v mejah zakona. V predmetnem primeru pa ne gre za nikako versko stvar, ampak za kleveto, česar tudi prva sodba ne zanika. S prečitanjem inkriminirane vsebine pastirskega lista je obdolženec vsekakor prekoračil svojo službeno dolžnost in s tem prišel v konflikt s kazenskim zakonom, ki velja zanj tako kot za vsakega državljana. Iz ravnanja obdolženca tudi sledi, da se je obdolženec z vsebino škofovske poslanice solidarizira!. s čimer je pač storil več, kot pa svojo dolžnost.« KULTURNI PREGLED Češki teden v lftiblfasiskl eperi V proslavo letošnjih jubilejev dveh čeških glasbenih genijev, Bedficha Smetane in Antonina Dvoraka. priredi ljubljansko gledališče v operi češki teden. V teku prihodnjih 14 dni se bodo uprizorile Smetanove opere »Libuša« (prvič v slovenščini) in »Prodana nevesta« (novo naštudirana), Dvorakova »Rusclka« in Janačkovi operi »Jenufa« in »Katja Kabanova« V okviru češkega tedna bo priredil operni orkester simfonični koncert s Smetanovim ciklom »Ma vlast«. Predavanje M. Lipovška v Jugoslov.-češkoslovaški ligi Uvod v ta teden bo predavanje prof. Marijana Lipovška »Letošnji jubilej češkoslovaških glasbenih mojstrov«. Predavanje priredi v torek, dne 10. t m., Jugo-slov.-češkoslovaška liga v prostorih restavracije »Zvezde«. Predavatelj bo prikazal poslušalcem značaj in pomen Smetanove in Ovofakove glasbe. Predavanje se bo pričelo ob pol 21. uri in so vabljeni vsi prijatelji glasbe in češkoslovaškega naroda. Vstop je prost. Češki teden bo Jugoslov.-češkoslov, liga tudi zaključila. Dne 23. apriia bo v istih prostorih' predavanje našega priznanega slikarja mojstra Ivana Vavpotiča o praski ootiki in baroku (s številnimi skiopticnirm slikami). Po predavanju se bo vršil občni ebor JC lige. , , Tako bo Ljubljana dostojno proslavila Smetanov in Dvorakov spomin in z zgoraj omenjenimi prireditvami zopet manifestirala svojo neomajno zvestobo jugoslov.-češkoslovaški vzajemnostni ideji :n stari, tolikokrat preizkušeni bratski odnos Slovencev do češkoslovaškega naroda. Opozarjamo občinstvo zlasti na torkovo predavanje in ga vabimo k številni udeležbi! Koncert praškega pevskega zfesra ^Ssnetana4 Moški zbor praškega pevskega zbora »Smetana« je koncertiral v četrtek v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani »Smetana« je odličen zbor prvovrstnih kvalitet. Nad profundnimi basi se grade ostali glasovi, ki jim ne manjka niti prožnosti, niti izdatnosti. Njihov dirigent, prof. Fran Spilka, jih vodi z umerjenimi, le najpotrebnejšimi gestami. Preko 50 grl broječi moški zbor obvlada ves program na pamet ter lahko sledi dirigentovim intencijam do podrobnosti. Intonacija je vzorna, brezhibna, in ne odreče tudi pri najtežjih sodobnih pesmih. Spored ie bil skrbno izbran ter je nudil lepo zbirko umetnih in narodnih slovanskih pesmi. Le v poslednjem delu ie bilo napravljenih nekaj koncesij okusu širših mas na škodo umetniškemu nivoju celotnega sporeda. I. del je obsegal češke skladatelje Balcarja, Foersterja, Petrželko in Smetano. Foersterjev ciklus »Mamici« je posebno kočljiva skladba zaradi intonacije;' no, zbor je pokazal svojo odlično kvaliteto že pri tej točki in jo stopnjeval še v nadalj-nih. V drugem delu smo culi pesmi Axma-na, Milojeviča, Hegarja, Zicha in nekaj slovenskih narodnih, v tretjem pa Dobro-niča, Jindricha, Polaška, Vomečke, Pokornega, Spilke in Malata. ki so bili vsak re-prezentiran z eno značilno skladbo. Nekaj pesmi je publiko tako navdušilo, da so jih morali delno ponoviti. Vobče je nastop »Smetane« našel najtoplejši odziv publike, ki je dvorano popolnoma zasedla ter sledila vsem točkam z naraščajočim zanimanjem in oduševlje-njem. Ugled, ki ga upravičeno uživa ta zbor v tujini, je bil s tem ponovnim nastopom pri nas (prvič smo jih čuli 1. 1922.) učvrščen, kakor je bilo pričakovati. Upajmo, da nas tudi na svoji bodoči turneji ns prezro, temveč znova seznanijo z najboljšimi deli slovanske zborovske literature. L. M. Š. da napise jetnik na določeno tiskovino vse, kar si želi priboljškov za drugi dan, n. pr. cigarete, vžigalice, sadje, mleko, sir, marmelado. Kakor že omenjeno, velja to samo za jetnike v preiskovalnem zaporu. — L o-tem sledi sprehod po dvorišču in to eno ali dve uri. K sprehodu pa jetnika nihče ne sili. Ce ni razpoložen za sprehod, ali ce je slabo vreme lahko ostane v celici. Po vrnitvi s sprehoda sledi zopet dolgčas do večera, da se izmenjata dnevni m nočni čuvaj, kar je združeno zopet s takim koncertom kakor zjutraj: ta... ta... rrr... Ob tt-ičetrt na osmo uro žvečer mora jetnik leči V posteljo, paznik pa ugasne luc. — Pohoci se izvrše triie obiski, in sicer ob devetih, opolnoči in ob treh zjutraj. \ celico prideta paznik, ki ima službo in kak višji paznik ter pogledata, če ietmk tli morda'prostovoljno ali neprostovol jno umrl — Taki so dnevi in noči tam v Kopru. Najtežje so večerne ure. ko se oglasi iz bližnje cerkve večerni zvon. A ve Mana!... 1«-krat se združi v človekovem srcu vse hrepenenje z vso žalostio in solze lahko zalijejo oči. Nikdar sknzi ves dan. drasa mati. ti nisem bil tako blizu kakor te večerne ure. ko sem te v duhu gledal kako stopas s sklonjeno glavo in težino v srcu s svoiega vsakdanjega sprehoda — iz cerkve — proti domu i.. . Težki so tudi trenutki v celici, ko se r.&-čuie. zlasti ponoči mnogokrat, iz sosedne celice jok nepoznnneea sotrpina. Nekoč se je oglasil iz celice pod menoj obupen klic: »Mati. mati. TflkaI me nisi počakala!« Temu klicu ie sledil krčevit tok. prekinjen večkrat od klicev po materi. To je tralalo skoraj ves dan Zvčdel sem. da je pod ttienoj v celici zaprt mlad fant, kateremu so spo- ročili, da mu je umrla mati---Da, taki so dnevi in noči tam v Kopru: trpljenje in hrepenenje, žalost in veselje, če dobi človek pozdrav od doma. ali če ga kdo prijazno pogleda. Dnevi in noči se vlečejo v neskončnost in že nekatere ure so dolge, kakor da jim noče biti konca. In vendar: vse mine. Prvi stik s svojci Prve dni meseca novembra so me pripeljali zopet v Trst. Niso me pa vedli v zapore k Jezuitom, temveč v neke druge, modernejše, v tako zvana »Coronea«. Dne 6. novembra so me odpeljali iz moje celice v veliko dvorano, kjer je bilo zbranih mnogo uradnikov in civilnih policistov. Predme .ie stopil mlad eleganten gospod in mi začel z listka, ki ga je držal v roki, citati v slovenščini: »Gospod inženjer, vaša mati je zdrava in vas pozdravlja. — Vaša podjet- J Ko sem slišal besede »vaša mati«, in to po dolgem času v slovenskem jeziku, mi je nekaj tako stisnilo srce, da sem zaplakal in so mi bile vse druge novice skoraj brezpomembne. — Tisti gospod, ki mi je prinesel te vesti, je bil gospod podkonzul dr. Vo-dušek od našega generalnega konzulata v Trstu. Novice, ki mi jih je sporočil, mu je napisal moj prokurist. ki se je mudil istočasno v Trstu. Dovoljenje, da me je smel g. Vodušek obiskati, so mi izposlovali moji svojci preko našega poslaništva v Rirnu. — Še tisti dan so me odpeljali zopet v Koper. Toda življenje se je spremenilo mnogo na bolje. Dobil sem denar, da sem si mogel privoščiti priboljšek h hrani, da sem si mogel kupiti cigarete in da sem smel pisati materi. Še tisto popoldne sem ji poslal svoje prvo pišmb, katero je sprejela po de- 5et:ii dneh. Dobil sem tudi perilo in zimsko obleko, kar so mi bili poslali od doma. Torej, velika izprememba, hvala Bogu! Ampak vsa izprememba je bila le vna-nja. Duševno me je še vedno trla negoto" vost moje usode in me strašno mučilo vprašanje, kako dokazati nedolžnost. Potek vse dolgotrajne preiskave se je usmerjal proti meni. Tako je potekel mesec november, nato se vlekel v brezkončnost december z lepimi božičnimi prazniki. Moj preiskovalni sodnik mi je tisti čas priznal, da bom mora! iti v Rim — pred tribunal. V teh težkih dneh so mi bili edini, solnčnim žarkom podobni dnevi, ko sem prejel kako pismo od svojcev iz Ljubljane. Materina slika Mnogo sem trpel tiste mesece zaradi mraza, ker se v zaporu ne kuri. Dokler nisem prejel od doma zimskega perila in obleke, sem si pomagal na ta način, da sem si iz nogavic napravil rokavice zapestnice. Nekega dne, kmalu po božičnih praznikih, sem prejel od doma pismo, iz katerega je padla na mizo slika moje matere. Od presenečenja in veselja sem zavriskal. Občutil sem, da nisem več sam, da soba ni več tako dolgočasna in pusta. Zaželel sem si, da bi imel oltarček. kakor sem ga imel, ko sem bil še majhen deček, in da bi mogel na ta oltarček postaviti sliko nje, najdražje na svetu. Oltarčka sicer nisem imel, toda sliko sem pritrdil na steno nad posteljo, odkoder so vedtfb gledale name. ko sem Se sprehaja! po sob', materine oči. tako kakor spremljajo človeka oči s slik nekaterih Ma-don. Materina stika ie prinesla novo življenje v mojo celico. Harmonika In orglice Profesor glasbe g. Pavel Rančigaj o vzgojnem pomenu In glasbeni vrednosti teh dveh ljudskih glasbil Od kar so trboveljski siavčki zavzeli tako odlično mesto med našimi koncertnimi zbori, je opažati skoro pri vseh glasbenih vzgojiteljih vse večje zanimanje za otroško dušo, kako jo čim prej in čim uspešneje uvesti v svet lepe glasbe. Že pred prvim nastopom Trboveljskih slavčkov v Ljubljani je učitelj meščanske šole na Prulah g. R e p o v š iz vrst učencev svoje šole izbral za glasbo najbolj nadarjene in izvežbane ter sestavil mladinski orkester, ki se je ljubljanski publiki precej ugodno predstavil. Vendar je kmalu popustil. Tudi prof. Je raj s svojimi orgličarji ie utihnil. Zakaj težave za organiziranje kakršnega koli mladinskega zbora so prav neverjetne. Ali mise ni zaspala povsem. Precej iznenada so se lansko leto pojavili mariborski mali harmonikarji, ki jih je organizirala ga. Zora Kav-ni kova. Kljub velikim zaprekam je na vse zadnje le dosegla svoj namen, ko je glasbeno vzgojo otrok izročila gosp. prot. Schweigerju. Zbor je že večkrat uspešno nastopil in se za letošnjo veliko noc podal na turnejo po naši državi, ki jo je Pave! Rančigaj, profesor glasbe rfn« 18. marca začel v Ljubljani. Ljubljana, skeptična do poslednjega diha, nikoli preveč vroča in le kdaj pa kdaj pravilno ocenjujoča kak nov pojav, je zbor sprejela precej hladno. Tudi »Jutrov« glasbeni referent L. M. 3. je v svojem poročilu o koncertu vprašal: »Ali ima tovrstno muzicira-nje kakršenkoli pomen?« Odgovoril si je sam z »Ne vem«. Ker se pa novinarji s takim odgovorom nočemo in ne moremo zadovoljiti, sem se odločil in stopil k profesorju glasbe g. Pavlu R a n č i g a j u. Slišal sem bil namreč, da se on kot priznan glasbeni pedagog bavi poleg klavirja, violine m drugih instrumentov tudi s harmoniko in orglicami. Še preden sem mogel izraziti svoj dvom © umetniški vrednosti harmonike in orglic, mi je g. profesor pojasnil, da ne gre pri prvem ne pri drugem glasbilu za umetnost, ;mpak ck ju ima zgolj za vzgojen pripomoček pri mladini od petega do desetega leta, ko otrokova roka še ni ustvarjena za prijem pri violini ali za skalo na klavirju. Zlasti sta pa harmonika in orglice velikega pomena za vzgojo posluha pri najmlajših. Tisti, ki trdijo, da kvarno vplivajo na este* tični čut, so v veliki zmoti. Prav glede posluha so doslej vsi naši glasbeni pedagogi vse preveč grešili in otroka, ki posluha ni pokazal kar pri prvi poskušnji, kratko in malo označili za n emu zi kalne ga. Tehnični napredek v gradbi instrumentov »n socialno stanje v svetu sta harmoniko v kratki dobi tako razširila, da ie treba z njo ker resno računati. Tisti otroci, ki imajo nagnenje do violine ali klavirja, pridejo, ako so socialni pogoji staršev zadovoljivi, itak prej ali slej na svoj račun. Koliko i* pa takih, katerim socialne razmere ne dopuščajo dragega in dolgotrajnega glasbenega pouka, in koliko je tudi takih, ki za težke instrumente niso ustvarjeni, niti ne čutijo v sebi kakih umetniških ambicij, so pa za g'asbo kljub temu navdušeni in se lotijo lažjih instrumentov, kakor je n. pr. harmonika. Pri otroku gre vrh tega v prvi vrsti ja to, da se mu za glasbo vzbudi zanimanje. hkrati pa, da že zgodaj dobi osnovne pojme, ter se približa, v kolikor le dopuščata starost in nadarjenost, čimprej narodni pesmi, ne le s petjem, ampak tudi z glasbilom. Kakor harmonika za zda i še ni nika-ko glasbilo, je pa le najbolj primerno sredstvo. ki je otroku nekak most, preko katerega mu skuša sodobni glasbeni pedagog pomagati do prvega dojemanja glasbe, in sicer z narodno pesmi jo, ki mu mora biti v krvi. Nekaj spominov na profesorja Antona Rezenška Kadarkoli nanese pogovor na Bolgare ln njihove razmere vstaja med nami spomin na profesorja Antona Bezenš-ka. Mnogo nas je, osobito nas starejših, ki smo osebno poznali apostola južnoslovanskega »bližanja, vseskozi idealnega moža, ki je s svojim prisrčnim nastopom takoj osvojil vsakogar. Drugi, ki ga niso imeli prilike osebno spoznati, so ga cenili po številnih njegovih člankih, črticah in poročilih, polnih iskrenega slovanskega navdušenja, ki jih je pošiljal v slovenske časnike in revije. Tako je nam starejšim ostal profesor Anton Bezenšek v najlepšem spominu, mlajšim pa naj bodo le-te vrstice v vzpodbudo, da se seznanijo z delom vzornega moža, ki je posvetil vse svoje življenje ideji zbližanja bratov na slovanskem jugu. Anton Bezenšek je živel v Bolgariji od leta 1879. pa do svoje smrti 1915, torej polnih 36 let. Bil je profesor na gimnaziji v Sofiji do 1884, nakar je bil prestavljen kot profesor na gimnazijo v Plovdiv, kjer je služboval 20 let ln bil nato zopet premeščen na gimnazijo v Sofijo. Zadnja leta svojega življenja je bil tudi docent na sofijski univerzi. Poleg profesure na gimnaziji je opravljal službo zborničnega steno-grafa pri Sobranju v Sofiji in pozneje pri oblastnem sobranju za Vzhodno Rumelijo v Plovdivu. Mnogo let je bil tudi šef in ravnatelj stenografskega urada pri narodnem sobranju v Sofiji. Kaj hitro se je udomačil v svoji novi domovini. Vsako leto, Sicer pa, kaj je slabega odnosno proti-vzgojnega pri tem glasbilu? Harmonika je olasbilo. ki je zmožno vsakega dinamičnega senčenja, in je odlično sredstvo za vzgajanje ritma. Ona nudi harmonično podlago pesmi, napev ie s harmoniko prav tako lahko izraziti, kakor n. pr. na harmoniju, in je konstanta celo bolj izrazita kakor pri klavirju. Moderne kromatične harmonike o-mogočaio tudi umetniško izvedbo skladb. Sicer pa je vseeno, ali igra kdo slabo violino, klavir ali pa harmoniko. Za naso narodno pesem ie končno harmonika eno najprimernejših glasbil, ki je dostopno že petletnemu otroku . Pri nas je uveden pouk o harmoniki ze na šoli Glasbene Matice, Velesejem priTedi vsako leto tekmovanje harmonikarjev, in če pogledamo slike naših umetnikov, vidimo, da je poleg svetovno znane slovenske marele tudi harmonika karakterističen znak naših svatb in narodnih veselic. In po svetu? Poglejmo Francijo. Nemčijo. Avstrijo, Skandinavijo, Rusijo. Bolgarijo, pa Ameriko. Avstralijo, Brazilijo in Japonsko — povsod vidimo tudi harmoniko, a nikjer ni slišati tožb, da trpi zaradi nje glasbena kultura naroda. Drugod izdajajo lepe, od glasbenih kapacitet urejevane revije za preprosta glasbila, pišejo dolge vzgojne članke o harmoniki in o glasbi vobče. vzbujajo zanimanje za harmoniko in orglice, a v nic manjši meri za violino in klavir, ki sta do* stoona — kliub visoko razviti »c;«lni politiki« zmerom še zgolj premožnejšim slojem. V vseh naštetih državah je pouk harmonike v šolah, če že ne obvezen, pa vsaj uveden. Saj je harmonika zelo uspešen pripomoček za proučavanie glasbe in ponazoritev tonov in harmonij. Seveda je treba ločiti harmoniko od harmonike. Dvovrstna harmonika brez pomožnih tonov je za vzgoini pouk neprimerna, ker nima za desno roko kromatične skale: primerna je le za krčmo. Ritmično je taka harmonika sicer enako vredna drugim, glede metodike pa zaostaja za harmonikami orkestralnega modela. Harmonika, ki jo uporabljajo otroci v moji šoli, je dalje pripovedoval prof. Rančigaj, ime kromatično skalo, ki gre skoraj skozi 3 oktave, na levo roko pa ima ta harmonika tudi celo diatonično skalo v basu (Hohner). Otroci morajo vsako pesem igrati po notah Tu ie prava težava ker nimamo skoro nikakih pesmaric za harmoniko. Naši založniki bodo morali v doglednem času resno misliti na izdajo za harmoniko prirejenih pesmi, zlasti narodnih za mladino. Prepričan sem, da se bodo sčasoma vsi naši glasbeni pedagogi potrudili k harmoniki. Kar se mene tiče, sem led že prebil. Sicer pa ne delam samo s harmoniko, ampak tudi z orglicami, ki so precej težje glasbilo. Moj otroški orkester bo dal. ako bom ž njim sploh kdaj javno nastopil, precej popolnejšo podobo, kakor če bi bil sestavljen iz samih harmonik. A ne samo to. v zboru otrok so zastopane tudi violine. Na ta način imajo otroci pri skupnih vajah dovolj prilike, da pokažejo svoje težnje. In v nobenem pogledu ne morejo biti ne harmonika ne orglice nikak konkurent umetniško vrednim glasbilom. Vidim, da si prišel iz uredništva z vso aparaturo. Kaj mislim o mariborskih malih harmonikarjih? Nič slabega, kar dobro so se odrezali. Le vodstvu moram zameriti, da otrokom ni pravočasno preskrbelo orkester skih harmonik. Sicer pa. kakor sem slišal, se bo to v kratkem zgodilo. O sebi bi po vsem tem rad pripomnil še to. da bi mi Slovenci brž ko nc imeli precei mani glasbeno izobraženih ljudi in precej manj komponistov, če bi se v otroških letih ne spoznali s harmoniko pri svojem očetu, stricu ali komurkoli. Poznam visoko šolane komponiste. ki so spoznali v sebi nadarjenega glasbenika ob harmoniki v otroških letih, in če bi moj oče ne bil igral harmonike, res ne vem. ali bi danes bil to, kar sem. Glede vzgojnega pomena harmonike imam torej povsem mirno vest. je zaključil ljubeznivi mladi profesor svoja izvaja-nia. ki bodo gotovo v enaki meri zanimala tudi širšo javnost, kakor so mene. Rudolf Kresal. Odobreno od Ministrstvo socijoln« politik« in norodnoflo rdravW J. it«, 249 od 14- U. 1932, Jeleni brez rogovja Morda bo kdo zmajal z glavo in rekel: čudno, da se sedaj v tem letnem časa piše o jelenih, ko so izgubili svoj okras, ko so sestradani in kumrni in jih kar ni primerjat,, z jeleni v zlati jeseni. Nu, uprav to je zanimivo, vredno, da si jih ogledamo v sedanji dobi. V septembrskih in prvih oktobrskih ju-trih, ko se ;« zresnilo lice smehljajoče s« pnrode, se je razlegalo skozi, gorske doline, med Košuto in Storžičem mogočno »crgljanje« ali »rukanje«. Košute, mlade in stare, so kar vztrepetale, ko so zaslišale močne, zategni ene glasove, ki so se odbijali ob gorske stene in naposled onemeli v globokih jarkih ali se ra razlili čez gorske plane. Pa tudi v naši romantični Iški, n«. Krilu, posebno pa na Mokrcu so motili sveto jesensko gozdno tišino trsti hudi glasovi. Silni junaki z mogočnim rogovjem so dajali duška močmim čuvstvom, ki so se v njih porajala jeseni, uprav takrat, ko je ostala priroda razen gamzov že počivala. BoriH so se med seboj, stopali na planine ir. poseke, toda navadno le pod varstvom s. vi h zgodnjih jutranjih in poznih večernih mrakov. Bila je podoba, da občutijo, da iih človek zavida za njihov ponos ln si hoče prisvojiti njihov čelni okras. Prav zaradi ttga so bili čez dan izredno previdni in s-• "'! r»'an 'e takrat k" ""^o- vih navadno po dva, ali celo po več skupaj. Človeku se zdi. da se jeleni sramujejo sami sebe! In to prav sedaj, ko se oživlja vsa ostala priroda. Toda jeleni ne ostanejo dolgo v takem stanju. Ze po nekaj dneh se jim zaceli na čelnih nastavkih rana, ki je nastala na točki, kjer s- je odlomil rog. Kmalu nato pa prične poganjati mlado rogovje, ki je prvotno mehko in pokrito s kosmato kožo. Mlado rogovje raste kaj hitro. Pn močnih jelenih zraste v enem mesecu nad pol metra in sicer s spodnjim dolgim očesnim od-gankom; pojavljata .pa se prične tudi že drugi, tako zvani ledeni odganjek ali odrastek. V juniju je rogovje že doraslo. Od dneva do dneva se z rastjo vred utrjuje prvotno mehka hrustančevina in sicer od spodaj proti vrhu Hrustančevina poapneni, dovodne žilice se izsuše. iz hrustančevine nastane rog. Odkod ta količina snovi in ta hitra rast? Dokler je rogovje mehko, se jeleni ne gibljejo radi; navadno tiče sami zase in previdno čuvajo bodoči čelni okras, ki jim bo, kakor že omenjeno, v ponos in bo vzbujal mikavost in hrepeneie pri nežno-čutečih družicah. Ko pa je rogovje popolnoma utrjeno, jeleni ožive. Prvo de«io je, da si rogovje označijo. Z mogočnimi rože-n mi vajami drgnejo ob debia in obdrgnejo z rogovja kožo. Rogovje je pa pod kožo belo. Le-to bi bilo za nosilca lahko usodno. Belo rogovje bi zasledovalci opazili in gotovo tudi ne pristoja barvi divjadi kakor tudi ne barvi gozda in planin. Uprav zaradi tega je treba rogovje pobarvati. Takoi nato, ko je rogovje oguljeno, ga zatorej jeleni prično barvati. Drgnejo se ob debla, za katera občutijo, da vsebujejo primerna barvila. tanine, toliko časa, da dobi rogovje temno barvo. Le konice ostanejo bele. Ogladijo si jih s kopanjem in .brskanjem po zemlji. Kjer so bile prej pod kožo žilice, nastanejo na trdem rogu drobne jagodice, ki dvignejo lepoto rogovja rrav tako kakor na lepoto rogovja učinkuje število odrastkov. To pa seveda ni odvisno samo od starosti, odnosno od let jelenov, kakor smo se nekoč učiti po šolah, marveč od moči divjadi. Dogodi se. da ima petletni jelen na enem steblu po šest aH celo sedem pa-rožkov ali odrastkov, dočim ima njegov starejši drug le po štiri ali pet. Posebno stari jeleni imajo slabše rogovje kakor tisti, ki so v najleršl dobi. in ta je pri jelenih okoli osnvh do desetih let Kakor sploh skoraj pri vsej divjadi, imamo tudi pri jelenih, v naši, na prirodnih lepotah in prirodnih zakladih bogati državi posebnosti. Kakor so preteklo jesen poročali naši, še bolj pa tuji strokovni lovski časopisi, ima baje od pretekle jeseni rekord v jelenovem rogovju Jugoslavija. V nemških lovskih časopisih smo videli slikanega ogromnega jelena z mogočnim rogovjem, ki tehta okoli 12 kg. Utrelil j« tega jelena v oretekli jeseni v našem Podravju grof Ivan Draškovič. To rogovje je močnejše kak. so rogovja jelenov rt Karpatov, ki uživajo svetovni sloves. Zal, da se z naraščajočo kulturo gorxlov in polja cžiio tla redko lepi divjadi, ki ie nekoč prebivala po vseh naših goedovih. Vendar fa se še najdejo ljudje, da tisti de- (II ŽARNICE slabše kakovosti tudi podarjene ne sprejmite! Prvorazredna 25 - wattna Tungsram žarnica stane Din 18.— in v enem letu porabljeni električni tok Din 150.—. Vi izdaste torej za razsvetljavo letno 168 dinarjev. Žarnica slabše kakovosti porabi za isto količino svetlobe znatno več toka. Že pri 20-odstotni razliki morate plačati za tok letno Din 180.—. Vi torej nadoplačate pri vsaki poedini žarnici slabše kakovosti Din 12.— tudi takrat, če iste ne le kupite »poceni«, marveč celo tedaj, ako jo dobite zastonj. V Vašem gospodinjstvu pa gori 5 do 10 žarnic! Kdor pravilno štedi, kupuje samo prvorazredno svetlobno jako žarnico, za katere skrajno ekonomičnost jamči svetovna znamka. In ta svetovna znamka je nar. ki ga drugi odnašajo iz države na razne druge zabave, žrtvujejo za ohranitev redkih prirodnih lepot in skušajo obdržati •lepo, že po vsem svetu zelo iztrebljeno jelenad vsaj v nekaterih delih naše domovine. Škoda, ki jo jelenjad povzroča po gojenih gozdovih, je sicer precei velika, a se da pri primerni gojitvi ieleniadi precej omejiti. Ne smemo pozabiti tudi na tujski promet, ki je zelo važen za vso našo državo •in ie ~otovo vezan na prirodne zanimivosti •in lepote. Za vzor si vzemimo našo po-•sestrino državo Češkoslovaško: koiiko ona žrtvuje za povzdigo lovstva in koliko tudi druge države! VL Kapos. Ponoči ]e plenil po samotnih kmetijah kakor hitro mu je dopustilo učiteljevanje na gimnaziji in služba v Sobranju, ni zamudil trenutka, da ne bi pohitel domov v Slovenijo. Dasi je zelo mnogo potoval po svetu, je vsako leto o velikih počitnicah prišel za več tednov v svoj rojstni kraj Frankolovo pri Celju. Napravljal je izlete v Celje, Maribor ali v Ljubljano in obiskoval prijatelje, ki jih je imel povsod mnogo. Zavedni trg Žalec pri Celju Je imel profesor Bezenšek posebno v čislih. Kadarkoli je le utegnil, je pohitel med zavedne ial-čane in z njimi preživel marsikatero lepo uro v navdušenju za Slovanstvo. Saj so bili Zalčani znani daleč na okrog po svoji narodni neomahljivosti. Žalec je znan izza dobe narodnih taborov, žalski gasilci so v svojem društvu prvi na južnem štajerskem uvedli slovenska poveljevanja. Žalec je tako bil močna slovenska trdnjava, ki je uspešno kljubovala ponemčenemu, nem-škutarskemu Celju. Že kot dijak celjske gimnazije je Bezenšek z veseljem prihajal v Žalec, sam ali s sošolci. Lepa lastnost tedanjega di-jaštva je bila. da so vedno v družbi iskali stika z narodom in se živo zanimali za njegove kulturne in politične potrebe. Ko so se 1874 poslavljali celjski maturanti od gimnazije (med katerimi je bil tudi Anton Bezenšek), jp priredila »Beseda« — prvo slovensko dijaško društvo na celjski gim.naziji — abiturientom leno odhodnieo z veselico, ki so se je udeležili tudi mnoei žalski rodoljubi. V »Besedi* je bil duša vsega gibanja njen ustanovitelj in predsednik Anton Bezenšek O pomenu in poteku te narodne slavnosti Je izdal brošuro. kjer je tudi seznam »Besedinih« članov in njenih podpornikov. Med temi so seveda številno zastopani žalski rodoljubi. Se pomembnejša kakor prva prireditev »Besede« je bila njena 2*letnica 13. avgusta 1899, zopet v Žalcu. Starejšim 2al-čanom je gotovo še v najlepšem spominu, saj je bila prava narodna manifestacija Mlado in staro je bilo na nogah, navdušenje za narodno stvar je bilo nepopisno. Trg je bil slavnostno okrašen z zastavami Ln slavoloki, tržani in tržanke so se kar najslovesnejše pripravili za sprejem. Tudi občinski odbor z županom Josipom širco, podžupanom Roblekom in žalskim pisateljem Ivanom Kačem je bil zbran polnoštevilno. Po pozdravnih govorih pred občino se je nato vršila proslava 251etnice in dijaška slavnost na vrtu dobro znane, rodoljubne Hausenbichlerjeve gostilne. Avstrijske oblasti so takrat že poznale profesorja Bezemška. zato so mu prepovedale javno govoriti. Bezenšek pravi v knjižici, ki je izšla 1900 v Celju ter opisuje pomen in potek slavnosti in prvi shod slovenskih s+enografov: »Hotel sem govoriti z istega odra, kjer mi je bilo nekdaj kot dijaku svobodno govoriti, a sedaj kot profesorju zabranjeno in to od istega urada, ki je pred 25 leti v lepi sloveničini dijaški shod in govor dovolil, a sedaj ob koncu 19 stoletja v blaženi nemščini ravno pred večerom go vor prepovedal.« Naslednjega dne, 14. avgusta, se Je vršil v Žalcu prvi shod slovanskih stenografov ki so se ga udeležili znani stenoerafsk; strokovnjaki, kakor šolski svetnik prof Ivan K"ušič iz Celja, nrof Mijo Vam-ber ear iz Karlovra. *»rof Anton Santel i7. G" rice, prof. Slavo Dragič lz Zagreba, prof Skocijan, 7. aprila Zadnje mesece so močno vznemirjali prebivalstvo obširne škocijanske okolice pogosti vlomi. Posebno so vlomilci vdirali pri posestnikih v škocijanskih hribih. Kljub vsestranskemu in hitremu poizvedovanju orožniki niso mogli takoj razvozlati zapletenega vozla. Slednjič sta komandir Franc Možek in kaplar Janez Krajnc izvršila preiskavo pri posestniku Andrejčiču v Jelen-dolu, v najbolj skritem kraju škocijanskih hribov. Točno sta preiskala tudi senik. Komandir Možek je nenadoma trčil na trd predmet v slami. Hitro sta ga izvlekla. Bil je velik putrh, napolnjen z vinom. Po dolgem povpraševanju se je orožnikoma še tisti dan posrečilo najti lastnika v osebi posestnika Kralja, katerega so bili pred nekaj dnevi obiskali vlomilci v vinskem hramu in mu pokradli večjo množino vina. Po dolgotrajnem zasliševanju se Je vdal Andrejčičev hlapec Alojz Kočevar in priznal, da je vlomil in kradel pri naslednjih posestnikih: Pri Antonu Venetu v Je-lendolu čebele, pri Bregarju Antonu iz Slemena perutnino, večjo množino slanine, poljedelsko orodje, obleko, perilo n 70 Din, oškodoval ga je torej za nad 000 Din. Potem je vlomil pri Jožetu Kraliu iz Mačkovca in odnesel lovsko puško, več komadov vinske posode in znatno množino vina. Tudi se je vdal. da je dvakrat kradel pri Hočevarju v Stari vasi. kjer je obral se J Klvafta iz Kraljevega Gradca na Češkem. davčni uradnik Rudolf Binter iz Novega mesta in nad 36 slovenskih visoko-šolcev. Zborovanje s0 pozdravili z brzojavkami stenografi in stenografska združenja iz Beograda, Gorice, Draždan, Kraljevega Gradca. Ljubljane, Huma pri Ormožu Plovdiva, Prage, Sofije, Središča, Sevnice in iz St. Petra na Krasu. Zborovanje, ki se je vršilo v gornjih prostorih Hausenbichlerjeve gostilne, je poteklo v najlepšem redu in je mnogo pripomoglo k razvoju in širjenju slovenske stenografi ie Tako je profesor Anton Bezenšek mnogo pripomogel do ugleda in slovesa trga 2al<*a. ki ga uživa v svetu. V najlepšem spominu Je gotovo Se danes vsem živečim udeležencem shod slovanskih časnikarjev, ki se je vršil avgusta 1906 v Sofiji, kamor Je pohitelo poleg Srhov in Hrvatov tudi 21 Slovencev. Meti njimi so bili: tedanji ljubljanski župan Iva*i Hribar, pokojni veletrgovec Kolman iz T.jubljane. narodni poslanec Rasto Pustoslemšek. sedanji mariborski župan dr. Franjo Llpoid, odvetnik dr. Benkovič. ve-'etržeo Lipej. šolski upravitelj Rajko vre-čer iz Žalca in drugi. Na poti v Sofijo smo se za nekaj dni ustavili v Beogradu, kjer nam Je pokojni šef srbske žandarmenje. polkovnik Vokasovič-StibilJ. slovenski rojak iz Primorja, s pomočjo beograjskih akademikov razkazal znamenitosti mesta Le-^o. prisrčno so nas sprejeli bratje Bolgari v Pnfiji Koneres slovansk'h novinar-iPV je bil v zborovalnioi naro*ne«ra sobra-nia Vsi u^elefefici. ki jih je bilo okoli 100 med niimi mn^go Cehov. Rusov in Poljakov nolee dnurih Južnih Slovanov, ao bili nadvse zadovoljni ln so odnesli naj- hlapca Drečnika. Odnese! mu je moško kolo, obleko, čevlje in precej drugih stvari. Med obleko je našel Drečnikove dokumente in ko je Hočevarja drugič obiskal, je vrgel papirje v hiši na tla in tako zvalil sum na Drečnika. Potem je pokradel pri Kočevarju Janezu v Stari vasi veliko »rebrno uro, de! konjske opreme, dve plahti v vrednosti 700 Din. poljedelsko orodje in nekaj drugih manjših stvari. Pri Francetu Kralju v Jelendolu je pokradel perutnino, pri Pevčevi Mariji nad 30 kg slanine, 7 velikih kosov prekajenega mesa, okrog 130 kg žita, kradel pa je tudi pri Blažiču Sodijo, da je imel pri svojih nočnih pohodih več pomagačev. Ponekod je pobral toliko stvari, da jih prav gotovo ni mogel sam odnesti in spraviti, vendar pa orožnikom ni hotel izdati nikogar. Trdil je, da je vse sam pokradel. Kar ni mogel po- l jesti, je prodajal za smešno ceno. Za izkupiček pa je kupoval obleko. Kolo je zamenjal za harmoniko. Po aretaciji so hodili orožniki z nepridipravom po vaseh, jemali ukradene predmete, ki jih je bil prodal in jih vračali lastnikom. Odškodnine pa seveda ne bo, ker je Lojze brez premoženja. Že njegovemu očetu so vse prodali, ker je pred leti požgal domačije trem gospodarjem. Vestnim in požrtvovalnim orožnikom, posebno komandirju Možeku gre vse priznanje. lepše spomine. Slovensko družbo je p izpolnjene po teh navodilih, bo dravska finančna direkcija vračala. Kjer bo zaradi nedostatkov v prijavi dopusten dvom, če pripada upokojencu osebna ali rodbinska doklada ali ne, bo dravska finančna direkcija izplačevanje draginjskih doklad ustavila. Prav tako ne dobe draginjskih doklad več upokojenci in upokojenke, *1 ne vlože svojih prijav pravočasno. ♦ Podpore vdovam in sirotam državnih uslužbencev. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljjbliani. bo po sklfpu seje upravnega odbora razdelil za leto 1934 iz fonda za članske namene 15 nodpor po 200 Din. Prvenstveno se bo oziralo na vdove in sirote državnih uslužbencev, ki eo člani zadruge. Nfkolkovane prošnje naj se vlože najpozneje do 30. t. m. na naslov zgoraj imenovane kredtfns zadruee. ♦ Ormoško učiteljsko društvo zaradi podaljšanih velikonočnih počitnic ne bo imelo svojega zborovanja 14. t. m. temveč prvo soboto v maju, to je 5. maja. ♦ Sarajevo dobi avtomatično telefonsko centralo v teku letošnjega leta. Imela bo kapaciteto za 3000 številk. V Saraievu Je sedaj instaliranih približno 1100 telefonskih aparatov. ♦ šahovska tekma v 8araJevu. Šahovski mojster dr. Astaloš v Sarajevu Je odigra! simultanKo s 24 sarajevskimi šahisti. I? gubil je samo eno partijo, ostale da je dobil. ♦ Razid društva. Klub esperantlstov v Radečah pri Zidanem mostu se je oro-stovolino razšel. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 28. letošnji številki: pravilnik o voznih ugodnostih na državnih železnicah za društva Rdečega križa; ratifikacijo konvencij, sprejetih na mednarodnih konferencah dela, po Kolumbiji; ratifikacijo konvencije o odškodnini za poklicne bolezni po Italiji; odločbo o obrestni meri pri zadružnih zvezah, včlanjenih v Glavni zadružni zvezi in pri njihovih zadrugah; objave banske uprave o pobiranju občin skih trošarin v letu 1934. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini v preteklem letu. Od 1. januarja do 31 decembra 1933 je bilo v dravski banovini 450 primerov tifuznib bolezni (smrtnih 33), 102 griže (smrtnih 20). 577 škrlatinke (smrtnih 28). 150 ošpic (smrtni 4), 1988 davice (145), 15 nalezljivega vnetja mož ganov (10), 55 dušljivega kašlja (3), 6 rdečke. 394 šena (15). 8 vraničnesra Drisa-da (2), 25 noric, 41 krčevite odrevenelosti (21). 42 otročnične vročice (16). 18 otrpnie nja tilnika (3). 521 vnetja priušesne sli novke. 1595 hripe (20) in 1 steklin«. ♦ Ob smrti Vojlslava Lukiča. Kakor znano, je stenografija v Jugoslaviji pred nekaj dnevi izgubila odličnega praktika !n teoretika Vojislava Lukiča. te v 90 letih minulega stoletja je postal nokojni Luklč član stenosrafskesra biroja Narodne skup ščine kraljevine Srbije in je notem kot skunščinski stenograf deloval blizu 40 tet. Leta 1906. je bil prvič izvoljen za šefa biroja. Pokojni Lukič si Je dolga desetle* ja prizadeval, da bi prišlo do zbližanja med srbskimi in hrvatskimi stenografi. te pred 30 leti je začel prirejati učno knjizo za stenoerafilo Njegovo delo Je ostalo v rokopisu, kajti baš ko ga Je pripravljal za tisk. za je zatekla smrt Stenosrrafsko društvo v Pengradu se bo na dek, kakršen že ni bil zabeležen v analih župnije Sv. Trojice. Po Btarodavnem običaju pripravljajo naši vrli Puntari za va-liko noč »vele hlibe« — kruh, Ki ga prinesejo pred cerkev k blagoslovitvi potem pa ga razdelijo revežem. Po stari navali se zbero ljudje s kruhom pri občinskem načelniku ter gredo potem pod njegovim vodstvom v cerkev. »Veli hlibi« so bili iu di letos pripravljeni v velikem številu, okrog 950 komadov in s košarami v rokah so čakali ljudje z načelnikom na čelu na glas zvona, da bi se podali proti cerkv. Zvon pa se ni oglasil Kakor po navadi in med farani se je razširila vest, da načelnik ne sme v cerkev. Pri svoji starodavni lep' navadi razžaljeno ljudstvo Je sklenilo, da bo kruh tudi brez blagoslova razdelilo. To so izjavili tudi župniku, ki Je po maši v spremstvu drugih duhovnikov prišel med ljudstvo, zorano pred cerkvijo • Spet ponarejen 50-dinar»ki kovanec. Pred dnevi je cestni nadzornik Lederer Erhar iz Logatca plačal v Starem trgu pri Ložu nekaterim posestnikom gramoz za banovinske ceste. Med drugimi je izplačal tudi posestniku Nanutu Janezu iz Podgore s samimi kovanci po 50 Din. Po prejemu DOM« * J.! Telefon 33-87 Hladna devica Komedija z LUCIE ENGLISH in CURT VVESPERMANOM V nedeljo ob 3., 5., 7 in 9. V ponedeljek ob Vzl. in %9. Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! PREDOR Pride1 denarja Je Nanut šel k trgovcu Baragi v Pudobu, da mu plača neki dolg. Pri štetju denarja je Baraga ugotovil, da eden kovanec nima pravega zvoka. Nanut se je vrnil v Stari trg ter zahteval od cestnega nadzornika, da mu kovanec zamenja. Cestni nadzornik pa je nesel ponarejeni kovanec orožnikom v Ložu, ki so ga zaplenili. Kovanec Je dobro ponarejen m ga na pogled ni mogoče ločiti 'od pravega, samo zvoka nima pravega. Kaže, da je oklep kovanca na zunaj vsaj približno iz Iste snovi kakor pravi 50-dinarski kovanci, a znotraj je najbrt napolnjen s svincem. ♦ Tuhinjski umor. V začetku marca je mirno Tuhinjsko dolino zelo razburil umor v vasi Buču, kjer so našli na gozi-□i poti ustreljenega 29 letnega Filipa Gerbeca, posestnikovega sina i i Pšajnovi-ce pri Zlatem polju. Orožniki Iz šmartna so vneto zasledovali zločinca, ki je ponoči iz zasede ubil Gerbca. Pred kratkim »o aretirali nekega Gerbčevega tovariša, ki sicer zanlaa vsako krivdo, vendar pa so domneve in razne okoliščine tako prepričevalne, da so ga v petek prepeljali v ljubljanske zapore ter uvedli proti njemu preiskavo. Pariški velese jem od 9« do 24« maja. Veliki popusti na železnicah in zračnih linijah za obiskovalce velesejma. r ^— pc vperot:. Gorama CEJS6- , go, a, 6,S,c,co*fivne /cone Iz Ljubljane u— Razstava slikarja M. Jame v Jakopičevem paviljonu. Prijatelje umetnosti in kulture ponovno opozarjamo na najnovejšo razstavo v Jakopičevem paviljonu: «a-kor že nekaj pomladi, je tudi letos razstavil naš priznani umetnik Matija Jama svojs oovejša in najnovejša dela. Jama ustvarja neprestano, vsaka njegova razs.t-va pokaže kaj novega in vedno ima ob svoji strani velik del našega umetnost lju bečega občinstva, ki spoštuje v njem solidnega umetnika, pesnika naše zemlje in slikarja značilnih kompozicij, zlasti *e kmečkih motivov. Jamova razstava je tih. vendar pomemben dogodek v našem kulturnem življenju. u— Dečji dom Franje Tavčarjeve ob morju v Kraljeviči nudi toliko naravnih krasot, kakor jih najdeš ie malokje. če se vam zahoče morja, solnca, zdravja, pridite na naše morje! Kolo jugoslovenskih sester vam nudi pod najugodnejšimi po-*.tji ugodno bivanje v Doanu Frsnje Tavčarjeve v Kraljeviči ter tako omogoča tudi manj premožnim, da si utrdijo svoje zdravje. Dne 1. maja otvorimo predsezono za posamezne odrasle (dnevno stanovanje fn vsa oskrba 35 Din; za otoke v spremstvu odraslih dnevno 25 Dfn). Počitniška doba. to sta julij in avgust, je namenjen izključno dečjim kolonijam za osnovno n srednješolsko mladino (mesečno 650 Din z vožnjo tja in nazaj). Vse prijave na naslov; Kolo jugoslovensiiih sester v Ljut-ljani, Rimska cesta 9, pritličje. Istotam ustna pojasnila vsak četrtek od 16. du IS _ Najugodneje kupite aH naročite damske plašče in kostume v damski konfekciji A. PAULIN, Ljubljana KONGRESNI TRG 5 u— Pevski zbor Glasbene Matice. Prihodnji teden bodo naslednje vaje: v ponedeljek ob 18»/« ženski, ob 20. moš voda Pension Din 60—80: za daljše bi« vanje zahtevajte specljalno ponudbo I FIlm, ki bo vsakemu ostal neizbrisno v spominu, umetnina, katero si mora vsakdo ogledati! I Kot partner slavni DO U GLAS FAIRBANKS jun. Režija slavnega PAULA CZINNERJA. Godba: ERNST FOCH Danes ob 3., 5., 7.y4 ln 9.% uri zvečer NOV 2URNAL! ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do %13. Telefon 21-24 u— Med cigane je šel. V Stepanjo vas je prišla včeraj družina ciganov, za katero so se pričela kaj hitro zanimati orožniki. Med njo so možje postave takoj opazili postavnega moškega, ki po svojem obrazu ni kazal ciganskega rodu. Jeh so ga izpraševati o tem in onem in so slednjič dognali, da je možakar neki Anton Luin, doma iz Primorja. Zanj se je sicer stegovala brhka ciganka, ki je trdila, da je to njen mož, vendar so polcigana orožniki poslali na policijsko upravo. Tam pa so ugotovili, da je Luin nevaren kriminalen tip. ki je pred leti uganjal po Ljubljani in deželi prav hude reči, zaradi česar je bil že leta 1927. za vselej izgnan iz Jugoslavije. Policija ga je takoj popoldne s primernim priporočilom izročila sodišču, kamor je poslala tudi vse spise, ki govore o njegovem pisanem življenju. »KINO LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 27-30 Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer nov senzacionalni program: 1. Slavni cowboy Georg O' Brien v velefilmu „V IMENU ZAKONA" 2. Dvodejanska šaloigra veselja »Boj za ženo«! — 3. Foxov zvočni tednik! Vstopnina Din 4.50 in 6.50 u— Vrnjena domačim ljudem. Včeraj smo poročali, da sta dva pasanta izročila v šiški mlado dekletce stražniku, ker je tavalo okrog brez nadzorstva. Otrok je pozneje na stražnici povedal, da se piše Silva Novak, ni pa znala povedati, kje je doma. Na podlagi časopisnih vesti in pa poizvedovanja policije so že predsinoč-njim ugotovili, da je deklica doma iz Pr-žana pri št. Vidu in je prišla ponoči ponjo njena teta. ki je obenem njena rednica ter je malo pogrešanko odvedla domov. u— Dete v peči. Tole je sličiča iz predmestja. Mlada žena Ana, soproga moža z mesečno plačo 800 Din, je po prvem otroku še enkrat stopila v blagoslovljeno stanje. S skrbjo je gledala v bodočnost, v petem mesecu pa se je odločila, da poišče pomoči. Stopila je k neki babici v mestu, ki ji je pomagala splaviti. Dan nato je njen postopek učiukoval in je mlada mati porodila otroka ženskega spola, seveda mrtvega. Sklenila je, da sežge trupelce v peči, kar je tudi storila. Dim in smrad pa so zavohale tudi ženske v hiši. Naslednji dan so opazile na Ani spremembo in že so - ričele šušljati. šušljanje pa je prišlo na ho tudi oblasti, ki je včeraj odredila are-acijo mlade matere, njenega moža in pa babice. Rezultat zaslišanja je bil ta, da eo bili vsi trije izročeni sodišču. u— Vsi v restavracijo »Frankopanski dvor« danes na veselico, kjer se dobijo razna jedila in pristna vina ob prijetni godbi Brez vstopnine. Se priporoča Ukmar. RADENSKA MINERALNA VODA JE: 1. Najmočnejša natron-Iitijska voda Jugoslavije. Litij je glavni mineral za raztapljanje in izločanje sečne kisline iz telesa. 2. Najobilnejša voda Jugoslavije po količini vsebujoče ogljikove kisline, katera je panhormon krvi. 3. Edina min. voda Jugoslavije v kateri so najdeni in določeni težki metali, katere ima telo v krvi in so važni za zdravje. 4. Radio-aktivna. 5. Nenadkriljiva po svojem okusu in kot krepčilo. 6. Zato je Radenska slatina tako dobra za zdravje in tako pitna! Iz Celja kritje primanjkljaja, je odklonjena. Oko liška občina zahteva primerno zastopstvo v banovinskem svetu in v sreskem odboru za javna dela. Občina bo zahtevala čiščenje, ureditev in škropljenje državne ceste v Gaberju in na Sp. Hudinji. Urediti bo treba tudi cesto na Ostrožnem. Cestni odsek bo ugotovil, kje je potrebna namestitev javnih električnih svetiljk. e— Ogled Westnovih tovarn. Člani Društva jugosiovenskih akademikov v Celju so si v sredo 4. t. m. popoldne ogledali Westnove tovarne, njib obrat in tudi posamezna specialna dela. Gospod obratovodja je polni dve uri vodil akademike, 35 po številu, skozi vse prostore, od skladišča skozi stiskalnico, lužarno, oddelke za izdelovanje radiatorjev, emajliranje posode, za varjenje itd. do oddelka za odpravljanje blaga v svet. Vsako posamezno delo je razložil vsakemu razumljivo. Informiral je ekskurzi&te tudi o stanju delavstva, o delu. prejemkih itd. -Izvajanjem g- obratovodje so ekskurzisti z zanimanjem sledili in prav zadovoljni zapustili tovarne. V kratkem bo društvo priredilo ogled še ostalih celjskih tovarn, kolikor bodo seveda to uprave dovolile, v velikih počitnicah pa si bo ogledalo velenjski rudnik, steklarno in kemično tovarno v Hrastniku, železarno in samotno tovarno v Štorah, Falo, Ruše, jeklarno v Gušta.nju itd. e— Šahovski brzoturnir, ki ga je prire dilo Društvo jugosl. akademikov v petek zvečer v hotelu »Evropi«, je trajal tri ure in se ga je udeležilo 9 najboljših šahistov društva. Po lepi, napeti in disciplinirani igri so bili doseženi naslednji rezultati: 1 Ivan Marek 7 in pol, 2. Vladimir Diehl 6 in pol, 3. Albin Dobrajc 4 in pol točke, 4 mesto si delita Heli Gorinšek in Milan Skitek s 4 točkami, sledijo Viktor i>mi-govc. Rado Hodžar, Vladimir Leban in Marjan Ogrizek. e— Danes dopoldne ob 4. v Narodnem domu nova narodna igra »Kletev nezvestobe« katero priredi kulturno društvo »Triglav« iz Medlog. Vsi prijatelji lepe igre iskreno vabljeni. e— Iz celjske statistike. V marcu je obiskalo Celje 971 tujcev (nasproti 763 v letošnjem februarju in 716 v lanskem marcu) in sicer 726 Jugoslovenov in 24o mo-zemcev, med temi 130 Avstrijcev. Tujski promet v Celju v zadnjih mesecih stalno narašča. Število brezposelnih je v zadnjem času padlo. Pri ekspozituri borze dela se je od 21. do 31. marca na novo prijavilo 45 brezposelnih (36 moških in 9 žensk). Dne 31. marca je ostalo v evidenci 74j brezposelnih nasproti 856 dne 20. marca. V marcu je umrlo v Celju 6 oseb v mestu in 15 v bolnišnici, v okoliški občini pa 2 mo ška in 5 žensk e— Streljanje s karbidom. V zadnjem času se je med otroki razpasla navada, da na ulicah polnijo razne posode s karbidom, nato karbid zmočijo in ga zažgejo, da eksplodira z močno detonacijo Pozivamo starše, da odpravijo to grdo razvado otrok, ki po nepotrebnem razburjajo prebivalstvo. e— Ne zamudite priložnosti in si naba vite srečke drž razredne loterije takoj v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 1615 in 20.30 zvočni velefilm »Sin Indije« in dve zvočni predigri. Iz Maribora Radio kotiček Ljubljana, 8. aprila. Danes ob 16. se prične v radiu predavanje banovinskega referenta za poljedelstvo in kmetijski pouk inž. Vinka Sadarja, ki nam bo govoril o pridelovanju travnega in deteljnega semena V naši banovini porabimo letno najmanj štiri vagone semen različnih vrst trav. Deteljnega semena seveda še mnogo več. Travno seme smo doslej po večini morali uvažati v banovino iz inozemstva ali iz drugih banovin. Ker ni le gospodarskega pomena, da pridelamo seme doma, temveč je to s strokovnega stališča tudi edino pravilno, se javno oblastvo trudi, da uvede naše kmetovalce v tehniko pridelovanja travnih in deteljnih semen z namenom, da ne pridelamo le dovolj za dom potrebnega semena, ampak tudi ono seme, ki pri nas najbolje uspeva. Predavatelj bo po splošnem statističnem pregledu o uporabi in potrebi travnih in deteljnih semen v naši banovini povedal, kako naj pridelujejo kmetovalci travno in deteljno seme za dom in za trg. Na tem polju orjemo še popolno ledino. Predavatelj se s tem problemom intenzivno bavi in je napisal knjižico »Sto navodil o umetnem travništvu in o pridelovanju travnih in deteljnih semen«. e— Občinski svet za Celje-okolico je imel v petek zvečer sejo. Občina je že neštetokrat prosila bansko upravo in sresko načelstvo za izdatno podporo za najbednej-še. Posrečilo se ji je dobiti 25.000 Din državne podpore, ki je bila porabljena za najrevnejše, nesposobne za delo in za zaposlitev brezposelnih pri regulaciji Koprivnice. Občina bo nadalje prejela za regulacijo Koprivnice 25.000 Din iz bednost-nega sklada in 20.000 Din od zaostanka lanske državne podpore, kar pa izdaleka ne zadostuje vsaj za delno oskrbo vseh brezposelnih. Sedaj občina prosi za nadaljnjo podporo iz bednostnega sklada vsaj v višini ene četrtine v okoliški občini plačanega zneska za ta sklad. Občina bi porabila ta denar za javna dela pri regulaciji Koprivnice, Hudinje, Voglajne, Su5-nice in Ložnice ter za ureditev po poplavi poškodovanih cest. Dobava in dovoz 450 kub. metrov gramoza je bil oddan najnižjemu ponudniku po 48 Din kub. meter. Banska uprava je vrnila občini novi proračun in želi, da se osebni izdatki ter potni in komisijski stroški znižajo in črtajo novoletne nagrade, občina pa naj pojasni, zakaj se je proračun ubožnega sklada zvišal za 50.000 Din. Občinski svet je soglasno sklenil, da vrne banski upravi proračun v neizpremenjeni obliki s prošnjo da ga odobri brez okrnitve. Občinski svet se je v načelu izjavil za odobritev lastne klavnice mesarskima mojstroma gg Permozerju in Svetelu v Gaberju. Interesenti bodo napravili na cesti pod Petrič-kovo njivo v Liscah lesen splav, na Mi-klavškem hribu pa bodo popravili cesto pod Jančevim posestvom. Interesenti bodo dali na razpolago material, občina pa delavce Zahteva mestne občine, naj okoliška občina zaradi likvidacije pomožne akcije iz 1. 1932-33 prispeva 10.642 za a— Prvi letošnji promenadni konv,e"t Danes dopoldne bo ob lepem vremenu prvi letošnji promenadni propagandni koncert brez vstopnine v mestnem parku. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapemika g. Svobode. Spored koncerta je naslednji-Fučikova »Florentinska koračnica«, Zieh-rerjev valček »Dunajske miadenke«, Vala-cejeva overtura k operi »Maritana«, Svo-bodova fantazija iz opere »Luciana Lamar-mor«, Havačekov potpuri narodnih pesmi »Večer na Slavači«, šmidov amerikaaski »Tvo step« in Fiillekrusova koračnica »V lepi dolini Drave«. a— Ljudska univerza. Prihodnji petek 13. t. m. pričnemo spet z rednim delom, in sicer predava g. dr. Precbražeaski, lektor ljubljanske univerze, o velikem ruskem pisatelju Buninu, nositelju Nobelove literarne nagrade. a— Mariborski ribiči. Odbor mariborskega Ribarskega društva je imel v petek zvečer svojo prvo redno sejo in se konstituiral tako-le: predsednik dr. Fludernik podpredsednik primarij dr. Dernovšek, prvi tajniK upokojeni podpolkovnik Jugovič, drugi tajnik železniški kontrolor Gajšek, blagajnik trgovec Greiner, nadzornik voda Schmautz, nadzornik ribnikov Jeres, kontrolor Drave Ussar, nadzornik vališči dr. Sekula, privatni konzulent dr. šmid, knjižničar dr. Fludernik in arhivar Jugo> vič. a— Tat na živilskem trgu. Včeraj dopoldne se je na trgu smusal neznan žepar, ki je izmaknil neki gospodinji iz košare denarnico z 200 Din. Ravnal je tako spretno, da gospodinja ni slutila, kdaj je segla njegova roka v košaro. Iz Novega mesta n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Straussov valček«. V glavni vlogi: Gustav Frohlich. Predigra: Paramoun-tov zvočni tednik. Čuvajte planinsko floro! Svobodna priroda ie božji hram — ne ruši v njej tišine! Kdor pleni prirodo, oropa sebe in domovino! Z Jesenic s— Kino Radio na Jesenicah predvaja danes ob 8 zvečer in ob 3. popoldne »GROFICO MARICO«. Iz Triiča č_ Kino »NadiSar« predvaja danes pomorski vojni velefilm »Ob svitu zore«. Predstave: ob 16., 18.30 in 20.30 Iz Kamnika ka_ Delavska prosveta. V kamniških tvornicah in industrijskih obratih je zaposlenih do 600 delavcev, med katerimi je gotovo nad polovico žensk. Statistika bi nam povedala prav razveseljive podatke, kako se kamniško delavstvo živahno udej-stvuje tudi na prosvetnem polju. Neizpodbitno je, da si v naših knjižnicah izposodijo največ knjig baš delavci. Med kamniškim delavstvom zavzemajo že od nekdaj vodilno vlogo delavci tovarne »Titana«, v kateri je zaposlenih lepo število kvalificiranih delavcev kovinske stroke. Kakor vidimo povsod, da kvalificirano delavstvo v stremljenju po čim večji teoretični izobrazbi v svoji stroki rado posega po poljudno znanstvenih knjigah in se samo izobražuje, tako tudi kamniško delavstvo v tem pogledu ne zaostaja, že lani je skupina delovodij in delavcev tvornice »Titana« naprosila ravnateljstvo za nekaj predavanj iz tehnične stroke. Prošnji je vodstvo ustreglo in sam tehnični ravnatelj g. inž. Gross se je žrtvoval, da bo vodil stalen kurz o enciklopediji tehničnih znanosti s primerjavami o praktičnem delu v delavnicah. Tvornica je dala na razpolago primeren lokal, v katerem se zdaj vrše predavanja že od decembra. Predavatelj g. inž. Gross žrtvuje po svojem delu še dvakrat na teden po dve uri v korist in napredek tvorniškega delavstva in podaja v poljudni in lahko sprejemljivi obliki nekatera zanimiva poglavja iz tehničnih ved. Delavci, ki so se prijavili h kurzu, so svojemu šefu za ta dokaz naklonjenosti in požrtvovalnosti od srca hvaležni in z veseljem obiskujejo predavanja. ka— Kino Kamnik bo predvajal v nedeljo in ponedeljek film »Roža iz Pariza«. Iz H^«ttiika h— Pokojni g. Rihard Engelsberger je bil velik prijatelj in podpornik hrastniških narodnih društev in bo ohranjen v najboljših spominih. Pokopali ga bodo v Kr škem danes ob pol 16. h_ N^i rudarji praznujejo danes že 10. dan in so v največjih skrbeh tudi zaradi tega. ker še vedno ne vedo, kdaj bodo spet šli na delo. V Trbovljah so včeraj delali, v zagorskem in hrastniškem rudniku pa ne. h— Elektrifikacija železniške postaje je sedaj baje zasigurana Potrebno vsoto za to velevažno napravo bo posodil naš električni zadrugi Pokojninski zavod v Ljubljani. Tako se bodo vendar letos odstranile smrdljive petrolejke z naše zelo prometne postaje. h_ Kino Sokol predvai« danes opereto, v kateri poje Richard Tauber, »Simfonija ljubezni«, tednik in kulturni film. CRIKVENICA morsko kopališče na Jadranu 4 -n pol are vožnje oa Zagreba 'via Plase). Redne avtobusne vožnje s postaje Plase. Največja peščena plaža — Razne atrakcije Celodnevno kopanje Din 3 — 30 hotelov in pensionov Po polna oskrba že od Din 60 - naprej Zahtevajte pro* pekte od KOPAL1ŠČNEOA POVEP1F. NSTVA ir poedinih hotelov ^^ TUFDIMI 200 postelj, družabni prostori, Hoi HlLnArlH dancing, tenis. Nabr. (IIDI IDE v zimi 1934 novo renoviran, topla hot Inlllfl flilt m hladna tekoča voda ilf (Fini 50 sob s ttkofo vodo- kopalnice. Dom Ui JLIUI dietična kuhinja črni INMF nasproti plaži in parku, komfon Hot UFLIllAIlL tekoča voda Hot SLAVIJA » modernih »ob s tekočo vodo Hot EDE1I nova zgradba ob plaži, krasen položaj CDNUflUlf prvorazredna hiša nasproti kopališč UlllUUlil in parka. Odlikovana kuhinja. VILA ROŽICA 35 sob, nasproti plaže. prekrasna in mirna lega. Pod istim vodstvom kot Miramar, THERAPIJA lillFN nova zKradba čez pot h kopališču. Pens nlCIl tekoča voda. Hot CRIKHEMU blizu luke. Moderno urejene sod. IIDIIDNIR nasproti kopališča v bližini parka Hot LlDUulllA moderno opremljene sobe. Hot lVMItlt blizu luke in kopališča, tekoča vod;. Pens JULIJAM 'astno kopališče prehi«*, bolečine v kr:iu, boiečice v ledjih, bolečine d'r-orz'> Jn kontuz:.« m zoper ve« vrste boU-črn m:s:iev;a. Pcbiva te v vseh lekarnah in drogerijah. S L(DAN- L i N i M ov E N T ODPRAVI BOLEČINE Odo-bneno od min. »o«, pol. in nar. zdravje S. br. od 15. marca L 130 s svojimi zaslužki v Franciji zalagajo rojstno pokrajino z denarjem. Med ljudstvom se že govori: kjer imajo koga v Franciji, tam imajo denar. Naši delavci so čislani kot poljski delavci, pa tudi pri živini in domaših opravilih so zelo porab-ni. Francozi jih imajo radi. Za veliko noč jih je večje število prišlo domov na krajši obisk. pm_ Obcestni neradi. Ob vseh banovinskih cestah se bodo nasadila razna drevesa. Napravljen je podroben načrt, v kakšnem vrstnem redu in katera vrsta dreves se bo sadila ob tej ali oni cesti. Cestni odbor v Lendavi bo vsako leto določil primerno postavko v svoj proračun za obcestne nasade. Ob banovinski cesti Lendava - Beltinci - sreska meja so že nasajene jablane, ki bodo v kras vsega sreza. Kjer ne bo uspevalo sadno drevje, se bodo sadile lipe, javorji in druga drevesa. pm— Sirov napad. V Dobrovniku so uprizorili na velikonočni ponedeljek neko igro. To je bila v Dobrovniku prva slovenska igra. že priprave na to slovensko prireditev niso dale miru nekaterim narodnim nasprotnikom. Po predstavi so igralci ostali še nekaj časa v šoli. Naenkrat je priletel skozi šipe velik kos opeke. Ce na okno ne bi bila naslonjena šolska tabla, bi opeka zadela skupino igralcev. Orožništvo pridno išče storilce. Krivci so najbrže ljudje, ki jim tudi ni po volji slovenski jezik v cerkvi. V Dobrovniku bo treba več pozornosti posvečati naši narodni stvari. V Markovcih je bil ogenj podtaknjen Ptuj, 7. aprila Poročali smo že o veliki požarni katastrofi, ki je zadela na veliki ponedeljek sedem posestnikov v Markovcih pri Ptuju. Vsem sedmim posestnikom so pogoreli razen gospodarskih in stanovanjskih poslopij tudi ves živež, obleka in pohištvo, tako da so ostali brez sredstev. Posestniku Zemljariču Antonu je poleg tega zgorelo še pet krav, 12 svinj in 30 kokoši. Požar mu je uničil tudi sadno drevje pred hišo. Zemljarič je najhuje prizadet in ima sam škode nad 100 000 Din. Posestnik Ljubeč Janez se je pri reševanju svojega imetia hudo ponesrečil. Med reševanjem se je udrlo goreče tramovje in ga pokopalo pod seboj. Obleka je že začela na njem goreti da so ga komaj rešili smrti. S hudimi opeklinami je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico, kjer se je posrečilo skrbni zdravniški negi, da se njegovo stanje boljša. Požar je nedvomno zakrivila zlobna roka. 2e nekaj dni pred katastrofo je nekdo podtaknil ogenj pri posestniku Klincu Pavlu. Požar je takrat posestnik sam s svojim sinom preprečil. Opazil je pravočasno, da se vali dim iz podstrešja njegove hiše. Ko Je prišel na podstrešje, je opazil v kotu kup gorečih cunj. ki so bile v bližini slamnate strehe. Le malo je manjkalo, da ni že takrat nastala nesreča. Nekaj dni nato je spet našel v svojem skednju blizu sena tlečo koruznico. K sreči je koruznica ugasnila sama od sebe. Požiga je osumljena neka ženska, ki je bila tudi aretirana, ven-da- pa požig odločno zanika. Požar v odsotnosti gospodarja Škocijan, 7. aprila V Cešnjicah blizu Rogačic, ki so lani postale žrtev ognja, je v torek ponoči okrog 22. ure nastal požar na domačiji mladega posestnika Karla Blatnika. Gospodar _ Je že zgodaj popoldne odšel k svoji sestri v Klenovik Ker biva na posestvu sam. Je moral pustiti domačijo brez varstva Goreti je začelo na seniku in je ogenj v nekaj minutah objel vso zgradbo. Nato pa se je razširil še na svinjske hleve, pod in slednjič na stanovanjsko hišo ^ Požar je bil viden daleč na okrog. Tudi iz škocijana so gledali požar. Ljudje so mislili, da gori spet v Rogačicah Prvi so prihiteli na kraj nesreče kopači, ki so '»stali v vinogradu v bližini Blatnik"-vega posestva Ogenj se je prav tedaj oprijemal stanovanjske hiše. Pogumni fantje so hitro začeli odnašati iz gorečega poslopja pohištvo in različne druae predmete. Vsega pa ni bilo mogoče rešiti Potem so omejevali požar s tem. da so z dolgimi cepini vlačili goreče tramovje iz ognja. _ so pazili, da se ogenj ni razširil na domačije sosedov. K sreči je bila noč mirna Gasit' ni bilo mogoče, ker v bližini ni v°de^ Po-gorelec je bi' zavarovan le za 60fl0 Dn. Naslednjega dne je prišel gospodar na pogorišče svoje domačije in je takoj izpovedal orožnikom, da ima nekaj oseb *na sumu. ker vse kaže. da je bil ogenj pod-■ taknjen iz maščevanja. Inž. Hlnho Brillji : Avtobusni in promet njegova rešitev Ko so se manjša železniška podjetja združila v večja ali pa jih je prevzela dr žava. se je začel ves obrat iip-opolnjevati. železnica je prilagodila svoje tarife prometnim potrebam, uvedla je popuste, dija ške in delavske karte, vpeljala izletniške vlade itd. Podlaga vsemu temu je bil prometni monopol. Z nastopom avtobusa je železnica izgubila svoje predpravice. Avtobus prevaža danes z malimi izjemami samo potnike, ki bi na železnici plačali normalno vozno ceno, med tem ko^ ostanejo železnici vsi potniki s popusti Na ta način so železnici nastala bremena, katera je prej krila iz dohodkov onih, ki sedaj odhajpjo na avtobus. To pa pride v poštev le na redkih progah Ln še tam samo delno v polnem obsegu. Kljub temu pa ne smemo dopustiti, da bi železnica bila prisiljena svoje ugodnosti ukiniti, temveč moramo stremeti za tem, da se bo v bodoče tudi avtobus postavil na isto stališče in vpeljal 'vozne olajšave. Predpogoj za vse to pa je sodelovanje med avtobusom m železnico. Potreba sodelovanja železnic in avtobusov Na malo obremenjenih progah z manjšim pro-metom se bodo železniški stroški zelo približali avtobusnim. Ce pade promet na železnici pod določeno vrednost, lahko postanejo včasih lastni stroški avtobusnega obratovanja manjši od stroškov železniškega Kadar tak primer nastopi, takrat se ne smemo strašiti niti pred okrnitvijo prometa na železnici. Zaradi majhne obratne enote b0 lahko v nekaterih krajih promet z avtobusi boljši in bolj ekcnomi- "čen kot z železnico. Tam kjer bi bila prej lokalka ali pa ozkotirna železnica na mestu, bomo danes v dobi pomanjkanja kapitala otvorili avtobusno linijo, katero bomo vsled nizke osnovne glavnice lahko prej uredili kakor smo pa pred vojno gradili lokalke. Sodelovanje se more raztegniti tudi na paralelno službo. Obstojajo kraji o>» železnicah, ki zahtevajo pogostejše zveze v lokalnem osebnem prometu. Na zelo obremenjenih progah je umestitev nadaljnjih vlakov zvezana z velikimi promet.-tehnič- 'nimi težkočami. Na slabše obremenjenih linijah kjer bi bila dana možnost pogostejših zvez, ne morejo železnice ugoditi željam prebivalstva, ker stroški za osebne vlake po predvidenem prometu ne bi bili kriti. V obeli primerih bi bil na mestu avtobus, v kolikor je obratovanje z njim cenejše kot pa znašajo čisti obratni stroški za ukinjene osebne vlake. V Ameriki so nekatere železniške družbe uredile promet na ta način, da so opustile predmestne vlake in preložile postaje izven mesta. S tem so odpadli veliki in dragi centralni kolodvori v sredini mest Za promet med kolodvori in mestom samim pa so uredile poseben avtobusen promet, ki lahko tudi vsakemu potniku ugodi bolj individualno. Prednosti avtobusnega prometa Poljska je že nekaj let sem opustila vsako misel na gradnjo železnic zaradi prevelikih investicijskih stroškov. Zgraditev enega km ceste stane namreč 9 krat manj kot zgraditev 1 km železnice. Zato so na Poljskem izvršili za vsako pokrajino poseben načrt izgraditve cestne mreže, na katerih bodo potem uredili promet s pomočjo avtomobilov. Tudi pri nas 'bi bila možna podobna rešitev prometa, če vzamemo, da znašajo stroški za zgraditev enega kilometra državne ceste 600.000 Din, stane zgradba enega kilometra železnice še vedno pet do 6 krat več, kot zgraditev enega kilometra ceste. Švicarske zvezne železnice so proti koncu leta 1927. vpeljale v dolini Surbtal, kanton Aargau. mesto že popolnoma po projektu določenega železniškega prometa, avtobusni promet, ki obratuje z oziram na vozni red in vozne cene potniškega prometa pod -istimi pogoji kot normalni železniški obrat. Promet vzdržuje poštna uprava z velikimi štiridesetsedežnimi avtobusi. Avtomobilski obrat se je izkazal na tej stransKi progi cenejši kot železniški. Osnovni stroški ^ za osebni in tovorni promet znašajo približno en0 tretjino vsote, ki bi bila potrebna za -zgraditev železnice Sodelovanje se izraža tudi v izdajanju voznih listkov. Za mnogo linij se izdajajo direktne vozne karte, *i jih je mogoče kupiti ravno tako kot železniške v prometnih pisarnah vseh večjih mest. Ta dva primera kažeta pomen avtobusnega prometa in njegove prednosti. Pri bodočem razvoju bi predstavljala ideal taka ureditev prometa, ki bi nastala, če bi bil potnik, prevoznik in država ena in ista oseba Ta pot bi pri izpolnitvi vseh pogojev, ki so za promet potrebni ali zaželjeni. zahtevala tudi najmanjše lastne stroške V bodoče pa mora biti vodilna misel sode lovanje. Vedno bo morala nastopiti smo-trena delitev prometa, ki b0 odgovarjala obojestranskim prednostim teh prometnih sredstev. Smotrena ureditev prometa V prometnem življenju mora vsaka ko.n kurenca na koncu pripeljati do združitve Tazličnih podjetij, ker morajo biti stroski ln s tem tudi cena prevoza pn obstoju novih podjetij večji, kot pa samo pri enem Za industrijo je združevanje podjetij iste vr<=te usodno, za promet pa je to življenjski pogoj Da se vrši razvoj v tej smeri, nam kažejo rešitve tega problema v drugih državah __ Na Poljskem, v krakovskem upravnem okrožju je leta 1925 dobila koncesijo za eksploatacijo avtobusnih prog poljska turistična zveza Ta je uredila ves promet m •vsak posamezen podjetnik je dobil primerno progo, odgovarjajočo kvaliteti voza v stalno upravljanje Zveza skrbi, da so vozovi v dobrem stanju, da niso prenapolnjeni in da so potniki zavarovani. V Kra-fcovu je ves promet centraliziran v avtobusnem kolodvoru. Na Francoskem in Madžarskem so ustanovili posebne avtoprometne družbe, pri Katerih so soudeležene tudi železnice, in ki imajo namen, čimbolj pospeševati sodelovanje ter urediti ves promet v splošno ko-rist V Ameriki, na Angleškem In Nizozemskem so razne železniške družbe ustanovile lastna avtobusna podjetja in si z njih po- močjo uredila promet. Posebno ugodno Je to izpeljala Nizozemska. S svojimi avtobusi obratuje železniška uprava samio v pasovih ob progi in upošteva pri izdelavi voznih redov najboljše sodelovanje obeh prevoznih sredstev. Izdaja navadne, povratne in vozne listke za 10 voženj (s pu-pustom), mesečne karte za odrasle in šolarje ter listke za prtljago; vse izdajajo tudi krajevni zastopniki Tam, kjer je proga vsporedna železnici, velja povratni listek tudi za povratek po železnici v 3. razredu osebnih vlakov. Vozni listki pa veljajo različno: za vožnjo z avtobusom ali z avtobusom poleg železnice, ali za avtobus, lokalko in normalno železnico. Kot ti primeri kažejo, je v vseh državah končni cilj velika avtoprometna družba, bodisi priključena železnici, bodisi samostojna, ki potem v soglasju z železnico uredi svoj promet. Za naše razmere smatram z ozirom na že močno razvit avtobusni premet ter posebne gospodarske in površinske razmere, kot najboljšo rešitev ustanovitev posebne avtobusne družbe za Slovenijo. Na ta na-čin bi bilo možno obravnavati ves promet s prometno političnega stališča, kar bi bolje zadovoljilo obstoječe prometne potrebe, ne da bi se pri tem razmetaval kapital v medsebojnem tekmovalnem boju. Možni bi bili veliki prihranki v delavnicah, ker bi se pri večjem številu voz lahko pazilo na enotne tipe. Danes odloča pri nabavi avtobusov cena, ne pa volitev take tipe voza, ki bi našim terenskim prilikam najbolj odgovarjala. Naloga novega podjetja bi bila, da v določenem okolišu zbere samo avtobuse ene tipe, tako da bi na eno delavnico ne prišle več kot dve. Za sodelovanje z železnico bi se sklenile posebne pogodbe, tako za izdajanje voznih listkov kot za ureditev skupnih voznih redov. Potreben bi bil tudi dogovor glede posebnih popustov pri nakupu mesečnih kart, družba pa bi lahko prevzela tudi ureditev tovornega avtomobilskega prometa. Izgraditev organizacije je odvisna od vsakokratnih prilik. Naiboli smotreno bi se izvršila od spodaj navzgor z združevali ioni podjetij, ki imajo danes svoja oporišča v enem in istem kraju. Večji delavnice, v kolikor eo priključene raznim podjetjem, bi se združile, manj pomembne pa opustile tako. da bi za novo podjetij? v vsak?m kraju obstojala samo ena delavnica. Roko v roki s tem bi pa morala iti ureditev interesnih skupnosti krajevnih prometnih 'jprav. ki bi morale paziti na najboljše upravljanje pro- meta z najboljšim izkoriščani?m celotnih eil brez ozira na to, da bi druga ureditev temu ali onemu podjetju nudila boljši zaslužek. Cestne mreže in avtobusni promet Avtobusni promet ie popolnoma odvisen od obstoj »če cestne mreže in njpne-gn stanja. ker je s tem v tesni zvezi vsa ekonomija avtobusne-ga in avtomobilskega prometa sploh. Pri slabih cestah so pogrebna boli pogosta popravila, obraba obročev in poraba pogonskih sredstev je mnogo vjčja. Vozilo samo s? hitreje izrabi. Na dobrih cestah z manjšimi vzponi pa ie mogoč** doseči prihranke na del.i in gumijastih obročih celo do 50e/o. Za potrebe avtomobilska prometa bi bilo znatne dele našega cestnega omrežja tehnično preurediti ter uvsti^ nov sistem gradnji in vzdrževanja cest. Naše cest? z mnogimi ostrimi ovinki in zavoji, ozkim cestiščem. velikimi padci ter nepreglednimi križišči, ne odgovarjajo potrebam modernega avtomobilizma, ker povzročajo nesisrumo vožnjo in ne dopuščajo one hitrosti, ki i J v sosednih državah običajna. Če pre,motrimo vse- daiatve. katere prtep?-vaio avtobusni podjetniki, lahko mimo trdimo. da avtobus povsem dovolj plačuje za vzdrževanje cest. Velike zapadnoevropek? države so vsa leta po vojni prispevale bodisi z rednimi, bodisi z izrednimi krediti k gradnji novih in utrjevanju starih cest. Vprašanja je pa težje rešljivo v novih državah, ki so nastale po svetovni vojni, ker so bile pred vojno pogosto v prometnem in gospodarskem oziru zanemarjen? ter j-e Pol?e tega obfstoieče prometno omrežje težilo k dragim središč-jm kot jih zahtevajo današnje razmere. Madžarska i? cestno vprašanje rešila zelo ugodno. Ustanovila je poseben fond. v katerega* se stekajo vse dajatve, namenjene Cistam (davki, carina na bencin in olje. gumi. obroč? itd.). Z letnim' dohodki sklada (letno okrog 40 milijonov Din) je država najela veliko dolgoročno oo«oiilo za gradnio in izboljšanje cest Posledica take rešitve problema ve danes vzorno cestno omrežji na Madžarskem. Pri naa se še nismo odločili, po kakšni noti bomo šli pri reševanju teca vprašanja. Da je rešitev nujna, ji izven dvoma, ker postaja na eni strani vzdrževanje sedanjih cest neekonomsko. na drugi strani pa trpe. lastniki avtomobilov velike izgube. Katerakoli pot do rešitve tega problema izboljšanja rastne mreže pa s^3 lVbere. ie na vsak nafin vse daiatve in obremenitve, namenie-ne cestam, nporahiti tudi v resnici v te svrlie. To je upravičena zahteva n? samo avtobusnih podjetnikov, temveč tudi vseh. ki so na kakršenkoli način poslužujejo cest in prispevajo k njih vzdrževanju. Iz življenja na deželi BLED. Kino »Bled« bo predvajal danes ob pol 16 in 20. amerikanski velefilm v nemščini »ženska kaznilnica«. Dodatek nov tednik in kulturni film. BOČNA. S skepso sem vstopil na velikonočni ponedeljek v žmavčev salon — saj je to zelo, zelo redek primer, da bi se upala mlada učiteljica voditi moški zbor . Dasi je to sicer zelo hvaležno ,je vendar izredno težavno poprišče, na katerem se preizkušajo poklicane in nepoklicane moči. Občudujem pogum mlade učiteljice, ki je v razmeroma kratkem času z izredno ruti-niranostjo znala dovesti močan zbor — šteje nad 20 pevcev — do tolike izvežba-nosti. Vidi se na prvi mah, da ga vodi ljubezen do stvari same in to na obeh straneh: tako pevce, kakor pevovodjo. Sicer so Bočani znani že od nekdaj kot dobri pevci, vendar se material od leta do leta silno spreminja, a duša zbora je vsekakor le pevovodja, ki mora znati vse svoje čutenje in hotenje pravilno podati in uporabiti svoje trdno znanje v izklesanje in izoblikovanje. To se je gdč. Majerholdovi povsem posrečilo. Zbor je lepo discipliniran, vestno in dobro uvežban, nastavek čist, eksakten, ubranost enotna. Prijetno se doj-mi splošno lepa barva glasov, posameznih kakor v celoti, želel bi le nekoliko diskret-nejšo zborovo spremljavo solista, ki ima sicer mehak bariton, prijetno niansiran v nižini, dočim v višini malce moti izpreme-njena vokalizacija. To bi bilo potrebno iz-gladiti. Malce moti morda tudi nekoliko prejako vdihavanje, ki ga je treba takisto odpraviti. V kolikor so glasovi sočni, sveži — osobito so voluminozni, polni basi — je na tenoru opaziti, da je morda nekaj šibak, ali pa boječ. Vendar pa je ubranost popolna in enotna, in sem prepričan, da se bo zbor pod tem spretnim vodstvom izpopolnjeval. Majhni nedostatki seve prav nič ne morejo zatemniti splošnega najboljšega vtisa, h kateremu moramo odkrito prisrčno čestitati zboru in pogumni pevo-vodkinji učiteljici, ki je izbrala za ta koncert prav lep spored 14 narodnih in umetnih pesmic. Priredili so nam zares lep užitek, za katerega smo jim iz srca hvaležni! Le tako pogumno naprej! Z MEŽIŠKA DOLINA. Posetili so nas 13. in 19. marca podjunski pevski zbori ter priredili kar tri koncerte in sicer v Guštanju, Prevaljah in Mežici pod veščim vodstvom vrlega pevovodjo g. Hartmana iz Libuč Čeprav nam je nagajalo vreme ter smo stali še pod svežim vtisom poplavnih nesreč, je prebivalstvo posetilo te prireditve v tako obilnem številu, da lahko govorimo o pravi manifestaciji za našo narodno Koroško pesem. Z viharnim navdušenjem je pozdravljalo pevce in vsako točko sporeda. Marsikatero pesem so morali ponoviti, šaljivo kakor otožno. Najbolj pa so ugajale »Pojdem pa v Rute«, »Pomlad pa luštno je« in »Juhe. pojdem pa v Skufče«. Prve od imenovanih se bi pač nikdar ne naveličali poslušati, je krona vseh. S to turnejo so tudi podjunski pevci stopili v konkurenco z Rožani in Ziljani, da lahko trdimo: Kakor so ti zbori še mladi, bo konkurenca še prav resna. S tem pa se bo obrusila Koroška s'ovenska pesem do največje dovršenosti Pevci so bili oficielno pozdravljeni v izbranih besedah po županih vseh treh občin gg. Kotniku, Lahovniku in Lampretu, ki vsi predstavljajo najštevilnejše prebivalstvo doline t. j. kmetski, obrtniški in delavski stan dalje po zastopnikih kluba ko roškin Slovencev gg. ar. Reihmanu in Do-beršku. Pevce je spremljal zastopnik Prosvetne zveze v Celovcu g. Lovro Potočnik in je povsod ob nastopih poudarjal kulturno vrednost koroške narodne pesmi, katera se ne sme zapreti v ozke meje, ampak mora med svet, da obogati Človeško kulturo v splošnem, slovensko pa posebej. V tem smislu trdimo, da so postali koroški pevci prvovrstni kulturni delavci, presegajoč že meje ožje domovine, kjer poleti z oralom .pozimi s pesmijo družijo stare tradicije koroških pradedov. Da bi jim usoda postala milejša! Nepozabno lepe vtise so nam zapustili in težka nam je bila ločitev. Na svidenje na monstre-koncertu v Pliberku! MOŠNJE. Na velikonočni ponedeljek je zborovala občinska organizacija JNS v Mošnjah. Zbralo se je nad 200 volilcev, ki so navdušeno pozdravili sreskega poslanca ministra g. Ivana Mohoriča. Z zanimanjem smo sledili izvajanju g. ministra, ki je podal kratko zgodovino političnega razvoja v Jugoslaviji in obrazložil gospodarski položaj. Posebno je poudarjal, da se narod ne da več zapeljavati od nevedne-žev, ki ne žele državi ničesar dobrega. G. ministru izrekamo toplo zahvalo za že dosežena velikanska dela v našem srezu, ter mu želimo še mnogo uspehov. POLJE. Danes 0b 16. bo priredila tukajšnja godba svoj prvi letošnji javni koncert. Igrala bo pred šolo naslednji spore 1: Andullco-koračnico, A. Jaki: »Slovenski biseri«, narodni podpuri, J. Strauss: Umetniško izživljanje, valček, J. Offenbach: Hoffmannove pripoveuKe, potpuri in koračnico »Reale dela marine«. TOMI5ELJ POD KRIMOM. V nedeljo 11. p. m. so se sestali v tukajšnji šoli v To-mišlju čebelarji iz podkrimskih vasi v svrho ustanovitve čebelarske podružnice. Pohvaliti je zavednost prav vseh čebelarjev. Na sestanek je prišel tudi g. dr. Modic Iv., priznani naš čebelar. Izvolili smo pripravljalni odbor za ustanovitev Čebelarske podružnice. Pohvaliti je treba naše zavedne čebelarje, ki so se prav vsi udeležili sestanka: saj se prav dobro zavedajo, da je baš Podkrimje eden najugodnejših krajev za razvoj čebelarstva, čemu bi torej sami ne pospeševali v čimvečji meri tudi te gospodarske panoge! V pripravljalni odbor so izvoljeni g. dr. Modic Ivan. advokat: Škafar Ivan, učitelj: Sramen Ivan, posestnik Stra homer in Mavec Jakob, posestnik iz Tomiš-lja. Pohvaliti je dejstvo, da so pristopili k osnavljajoči se podružnici vsi tukajšnji čebelarji. Teden pozneje pa je tu predaval g. inž. Muck. sreski kmetijski referent o kmetijstvu. Predavanje je bilo nad vse dobro obiskano, saj so prihiteli poslušat skoro prav vsi tukajšnji gospodarji in tudi fantje. G. inženjer nam je podal v izčrpnem referatu najboljše nasvete glede rešitve naše težko poškodovane ozimine. Porazgovorilo se je tudi o vsakoletnih škodah, ki jih na' pravija hudourmk Iška. Sklenilo se je ustanoviti vodno zadrugo za regulacijo Iške. Proti koncu predavanja se je zlasti debatiralo o živinoreji, posebno o koniereii Vsi prisotni konjerejci so se priglasili osnavljajoči se konjerejski zadrugi, katera naj bi tudi pripomogla k še boljšim uspehom naš;m že priznanim konjereicem. kajti v našem Podkrimju je konjereja dobro razvita. Zadruga pa bo pripomogla zlasti k sistematič-nosti te gospodarske panoge. PoverMna sta za ustvaritev zadruge g. Modic Jakob, posestnik in predsednik občine Tomišelj, in Škafar Ivan. učitelj v Tomišlju. G. inženjer Muck nam je obljubil, da bo še rad prišel v naše Podkrimje RIBNICA. »Dobri vojak Svejk«, prvi največji zvočni velefilm predvaja danes ob 15.15 in 20. zvočni kino Sokolski dem. Za dodatek zvočni tednik. Pride Richard Tau-ber v onfi »Dežela smehljaja«. SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH. Te dni se je vršila v šoli zaključna slovesnost kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole, ki sta ju skupno z ostalimi sodelavci vodila naš neutrudljivi šolski upravitelj g. Drago Predan in njegova soproga ga Lea Zaključne slovesnosti so se udeležili sreski šolski nadzornik g. Josip Gorup, sreski ve- terinarski referent g. dr. Jedlička in sreski kmetijski referent g. Zorčič, sosednje učiteljstvo in številni domačini. Pri več kakor štiri ure trajajočih izpitih so udeleženci, odnosno udeleženke tečaja v predavanjih in odgovorih podali sliko o delu v šoli. Vsi prisotni so se laskavo izražali o uspehih. Opaziti je tudi bilo, kako važno je to šolstvo v pogledu državljanske vzgoje naše kmečke mladine. Pri pogostitvi so tečajnice pokazale vse pridobljene kuharske spretnosti in se Je razvilo pravcato prleško »gostiivanje«. Ob številnih govorih, ob lepem petju mešanega in moškega zbora fantov in deklet in ob zvokih tamburaškega odseka sokolske čete se je zavlekla lepa prireditev pozno v noč. Med udeleženci »e je nabralo 148.25 Din za Sokolski dom. Vse priznanje učiteljstvu in zlasti tudi predsedniku občine g. Tošu Tomažu, ki je kot izkušen predavatelj in strokovnjak v veliki meri pripomogel do tako odličnih uspehov. Življenje in smrt na Slovenskem Obračun ljudskega gibanja v dravski banovini za 1933 Kakor vsako leto, je Higijenski zavod tudi letos izračunal podrobno bilanco o gibanju življenje in smrti v dravski banovini. Po točnih podatkih, ki jih je stavil na razpolago direktor zavoda dr. Petrič, je bilo ob koncu lanskega leta v dravski banovini 1,172.165 prebivalcev. Nasproti predlanskemu letu se je prebivalstvo pomnožilo za 6000 duš. Po računu rojstev in smrti pa bi bil moral biti prirastek še za 5000 večji, toda prav toliko prebivalcev je po vsej priliki poromalo iz banovine drugam. Vseh rojstev je bilo lani v naši banovini 30.021, predlanskim pa 32.061. S poostritvijo krize smo torej v enem letu nazadovali za 2000 rojstev, kar je precej težka številka. Predlanskim se je na tisoč prebivalcev rodilo 27 otrok, lani pa le samo 25, kar znači padec za 10 Največje število rojstev izkazuje Maribor levi breg, kjer se je rodilo 35 otrok na tisoč prebivalcev (predlanskim še 37), najmanjše število rojstev pa mesto Ptuj, kjer se jih je lani rodilo samo 7 na tisoč (predlanskim še 15). Mesto Ljubljana izkazuje v lanskem letu 12, Maribor pa 11 rojstev na tisoč. Zelo zanimivo je, da prav v srezih z velikimi industrijskimi revirji, kjer je beda, povzročena po krizi, najhujša, nazadovanje rojstev ne zavzema tako poraznega obsega kakor po mestih, kjer je še vedno več blagostanja doma. Tako je srez Laško s premogovniki TPD zabeležil lani še 23 rojstev (predlanskim 25), Radovljica z jeseniškim revirjem 20 (predlanskim 22), Preval je s svojimi rudniki pa celo še 26 (predlanskim 29) in prav toliko Kranj s svojo industrijo (predlanskim 27). Da so med kmečkim prebivalstvom razmere v tem pogledu pač precej drugačne kakor po mestih in industrijskih krajih, nam priča primer krškega sreza, ki je beležil lani 30 rojstev (predlanskim 31). V splošnem moramo pribiti, da smo glede gibanja rojstev prišli že prav na skrajno nizko mejo. zakaj 25 rojstev na tisoč prebivalstva, kakor jih izkazuje letošnji prerez, komaj zadostuje, da se narod vzdrži po številu na isti višini. Kakšne pesimistične perspektive v bodočnost našega naroda nam odpirajo te številke, nazorno kaže primera, da je število rojstev v naši banovini v enem desetletju padlo od 32 na 25. Poročilo se je lani 7.700 parov. Glede gibanja porok beleži statistika že deset let stalno standardno številko, ki se giblje od 7.000 do 8.000 in ki ni padla niti v teh letih krize, kar priča, da gospodarska stiska nikakor ne ovira ljudi, da si ne bi ustanavljali rodbin. Umrlo je v naši banovini lani 18.654 oseb (predlanskim 20.098). Na tisoč prebivalstva je lani umrlo 16 oseb (predlanskim 17). Kakor število rojstev, je torej tu 10, 1.0, dež. Temperatura: Ljubljana —, 8.0; 10.2, — Maribor 13.2. 7.0: Zagreb 15.0. 9.0: Beograd 18.0. 8.0; Sarajevo 13.0, 3.0; Skonlje 14.0. 8.0 •Iz Splita Kumbora, Raba In Visa al depeš. Vremenski pregled Ta teden je bil neprijazen v vremenski kroniki domala v vsej Evropi. Veliki anticiklon na severu in na vzhodu, nad Skandinavijo ter nad Rusijo, to je bilo akcijsko središče, ki je puhalo mrzli zrak od tamkaj k toplim predelom ob Oceanu ter na Sredozemskem morju, kjer se je vrh tega ves teden držala depresija, ki je še posebno vlekla zračne tokove nase. To je vremensk? situacija, ki nam nakloni najhujše zime, ki se je boji vsa Evropa. Ni čuda, da je tudi sedaj, ko smo vendar že povsem v pomladi, mogla povzročiti mrzlo reakcijo v toliki meri, da je bila podoba, kakor da se vrača zima. ki domuje sedaj samo še ob Uralu in na skrajnem severu evropskega kontinenta. Čez praznike se je severni anticiklon premaknil še bolj proti jugu, sredozemska depresija pa se Je tudi ojačila ter se prestavila bolj proti severu; to je imelo za posledico močne se-vernovzhodne vetrove domala po vsej Evropi, pri nas pa posebno močno in zaprno burjo, ki je naglo shladila ozračje in končno sprožila tudi padavine. Pojavil se je znova sneg, ponekod pravi snežni metež, celo grmelo je in prave nevihte s treska-njem ter pišem so nastopile. Sama burja bi jih ne bila prinesla, marveč jih je sprožila v zvezi z jugom, ki ga je sredozemski ciklon zagnal v višinah od morja čez celino. In tako se je v zadnjem delu praznikov vreme še m-očno poslabšalo, snežilo je na široko po Evropi, zlasti na Balkanu in v osrednjih predelih, mi pa smo se srečno izmotali z razmeroma majhno porcijo. Ko je severni zračni tok, ki jim je dovedel mraz prav od severne in vzhodne Evrope, preplavil naše predele dovoli na visoko, se je zjasnilo, in sedaj je v jasnih nočeh izžarevanje hlad že povečalo in temperatura se je krepko znižala pod ničlo. En dan je Ljubljana z —5 stop. C imela najhujši mraz med vsemi opazovalnimi postajami v državi. Tudi zapadna Evropa se je temeljito shladila. Ali v drugi polovici tedna se je dovršila nova sprememba. Z Atlantskega oceana se je privlekla nova depresija; ni bila sicer velika niti močna, toda zapeljala se je nad Biskajski zaliv ter se od ondod, ojačena z zapadnim delom sredozemskega ciklonske-ga območja, raztegnila čez južnozapadni del Evrope. Gospostvo anticiklona se Je skrčilo, hlad je popustil, depresijski vetrovni vrtinec atlantske depresije je vrgel čez naše kraje znova toplejši zrak od juga. S tem se je pričela zopet stara pesem: topli jugozapad ni dovedei samo toplega zraka, marveč tudi vlago; brž se je pooblačilo in že ob koncu tedna nas je zajelo novo deževje. Ker je nad celino še obilo hladnega zraka, se ob mešanju s toplimi južnimi zračnimi masami brž stvorijo oblaki in se napravi za dež Podoba je, da se bo slabo vreme dalje časa motalo čez Evropo. Lepo vreme z mrazom »likako do —10 stop. C se drži zopet skoro samo na vzhodu ob Uralu in na severu Prav zelo toplo pa ni sedaj prav nikjer v Evropi, povsod se še pozna nedavna ohladitev. Ni drugače, Vakor da ostanemo pripravljeni na zelo spremenljivo vreme, kakor že sicer v aprilu ni drugega pričakovati Naročite — citajte nLJUBLJANSKI ZVON« n 'JUVUrtl Jan Hafšman: Sodelovanje češke In jugoslovanske mafije med svetovno vojno Poglavje iz naše skupne politične zgodovine Iz knjige našega dolgoletnega sotrudnika, uglednega češkega publicista Jana Hajšmana, »Mafie v rozmachu«, ki je vzbudila na češkoslovaškem ogromno pozornost, prinašamo v prevodu odlomek o sodelovanju češke mafije z jugoslovansko. Dogodki, ki jih opisuje Hajšman, sodijo danes v politično zgodovino, vendar pa jim doba, ko se zopet zbirajo reakcionarne sile v srednji Evropi k brezupni akciji zoper mlade narode in države, daje neko aktualnost. Spis nam kaže, v kakšnih razmerah so daljnovidni možje pripravljali pot svobodi, obuja nam spomine na leta velikih nad in pogumno tvegane akcije. »Mafie v rozmachu«, II. del vojnih spominov Jana Hajšmana, je izdala založba »Orbis v Pragi. Ured. Dve dolgi žalostni leti 1915. in 1916. in še potem globoko v 1. 1917. sem vsak dan posedal v kavarni pri »Zlati husi« z Jugoslovani. Z juga je vela samo žalost. Tam spodaj je bilo mnogo slabše kakor pri nas. Slovenske dežele, Istra, Dalmacija, Bostia, vsaka zase je bila pekel. Bila je to taka narodna Kalvarija, kakor tragedija Srbov v jeseni 1. 1915. Pri vsem tem: kakšen bratomorni boj so vodili med seboj! Kakšni prepiri o malenkostih, o »principih«! Bili so razbiti na ne vem koliko front. Položaj je bil obupen in nikjer ni bilo videti najmanjšega svita boljših časov, čakati, trpeti, preživeti! — nič drugega ni pireos tajalo. Med Jugoslovani je otežkočala situacijo še v hujši meri kakor pri nas londonska pogodba; le-ta je tudi drobila njihovo delo v inozemstvu. Spomladi 1. 1915. je Italija izlicit.irala pri antanti jamstvo, da ji po vojni pripadejo obsežna ozemlja, ki jih naseljujejo Jugoslovani in Nemci: Brenner, Kras, Istra, da tudi Dalmacija, v kolikor ne bi bila nevtralna pod italijanskim vplivom. Francija, Anglija, celo Kusija, ta »patron Slovanov«, so te pogoje sprejele in podpisale v Londonu pogodbo; šele na podlagi njihovih garancij se je Italija spustila v vojno. Londonska pogodba je bila znana; nemška propaganda je operirala z njo in posmehljivo dokazovala, kakšni so antantini vojni smotri v resnici. Ta pogodba je kajpak paralrzira-la jugoslovansko akcijo in je tudi pri nas iapodjedala zaupanje v anta.nto. Ni bilo mogoče niti misliti na sodelovanje Cehov z Jugoslovani Vedeli simo sicer, da tudi oni delujejo tajno, tako kakor mi, vendar smo o tem imeli le meglene vesti, ki smo jih dobivali iz tretje roke, od čeških emigrantov v Švici. Svitanje Zadeva se je obrnila na bolje 1. 1917., ko je prišel Giunio iz ječe. V tem času, tko so Jugoslovani onkraj meja koočali delo za zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, so si tudi doma napravili red. Vzpostavili so zveze z Zagrebom, Dalmacijo, Bosno in Slovenci. Združili so se k sodelovanju možje, ki so pred vojno delovali za kulturno in politično zedinjenje vseh jugoslovanskih rodov. Najprej so spojili vse svoje tajno delo in si izgradili stalne stike z inozemskim osvobodilnimi gibanjem, takoj nato pa je Giunio navezal stike s Prago. Kmalu po vrnitvi lz ječe se je Giunio pojavil v Pragi in takorekoč kar skočil v našo mafijo. Poznal se je že dolgo pred vojno s Klofačem, v ječi se je seznanil z dr. Kramafem, Rašinom in Duškom. Prišel je s konkretnim načrtom, ki si ga je zamislil v ječi: vse tajno delovanje je treba združiti in postaviti na Dunaju skupno politično fronto Čehov in Jugoslovanov S tiskom naj se vpliva na javnost, da nam bo prešla v meso in kri zavest, da (Čehi) nismo sami kakor kol v plotu, marveč da imamo v svojem boju zaveznike; če se bomo bojevali skupno, moramo zmagati. Dr. Gregor žerjav in njegova maSija V avgustu 1917. me je šimek predstavil v parlamentu na Dunaju dr. žerjavu, šlo je za usmeritev podzemnega dela in za izmeno nazorov o teh vprašanjih. Do jeseni sem se z dr. žerjavom sestal še nekaj-(krat in ga do dobrega spoznal. Pripovedoval mi je. kašo je pričel, kako se je bojeval in kako sedaj delajo na Dunaju. Bil je to nenavaden človek, delaven, žilav, neizprosen kakor naš dr. Rašin. Pri vsem tem pa je bil skromen in nevsiljiv. Tudi v najtežjih trenutkih, ko so drugi obupa-vali, mu je igral smehljaj na ustnah; ostal je miren kakor človek, čigar notranjost popolnoma preveva globoka in iskrena vera Dr Žerjav je bil glava jugoslovanske mafije. Vznemirljivo življenje dr. Žerjava med vojno s svojimi mnogimi nevarnostmi in težkim trpljenjem je obenem slina usode jugoslovanskega ljudstva v vojnem ča- su. Ogromna vzipetost sil, duhaprisotmost, pogum, železna vztrajnost dr. žerjava in njegova vera v zmago takrat, ko so drugi padali od muk in ccbupa, temu nemara ni bilo podobnega primera v vsej habsburški monarhiji. Dr. žerjava prigode v vojnem času, ki mi jih je sam pripovedoval, ko sva se bila seznanila, so hkrati zgodovina slovenske mafije in same po sebi cel roman. V divjem vrtincu persekucij in protislo-vanskega besa na začetku vojne se je postavila po konci peščica mož v Trstu. Gorici in Ljubljani, posamezniki iz one maloštevilne skupine inteligence, ai se je pred vojno zavzemala za zedinjenje vsega jugoslovanskega naroda Zbrala se je okoli dr. Kramerja in dr. žerjava. Nihče jih ni klical; v času, ki je bil docela brezupen, so organizirali konspiracijo in v oktobru 1914. poslali dr. Kramerja v Prago k profesorju Masaryku po nasvete. Zbirali so vesti, pošiljali sl3 v inozemske države, navezovali in vzdrževali stike z Jugoslovani onkraj meja in jim dostavljali vse potrebne informacije. Delovali so tako, kakor češika mafija. Duša io gibalna sila te skupine zarotnikov je bil dr. žerjav. Toda takoj v prvih vojnih dneh, 15. avgusta 1914., so ga aretirali (samo zato, ker je bil Slovenec), prepeljali s kakimi 200 sotrpini v Ljubljano Ln tam zaprli, čez nekaj mesecev ee mu je posrečilo, da se je izmazal; vrnil se je takoj v Trst in bil takoj zopet v kcmspiraciji. Njegova tajna družba je vzdrževala stalni stik z inozemstvom, pomagala posameznikom pri begu čez mejo, zbliževala se je s konzuli nevtralnih držav v Trstu, poslala čez mejo dr. Vošnja/ka, istrskega poslanca dr. Trinajstiča in dr. Gregorina. Čez nekaj tednov so zarotniki razpolagali z obsežno kurirsko službo po vodi in po železnici. Njih delovanje pa so zavohali, dr. žerjava so zopet zaprli i,n le s težavo so ga vplivni prijatelji oteli iz rok vojnega sodišča Ako bi bil sojen, je jasno, da kazen ne bi mogla biti drugačna kakor smrtna. Gorečnost, požrtvovalnost in dejavnost Slovencev so bile vprav ganljive; držali so skupaj bolj kakor brat z bratom. Dr. žerjav je bil konfiniran v Gmundenu, vendar je deloval še nadalje z dr. Kramarjem in dr. Brezigarjem, ki sta bila na Dunaju, ter z Ribnikarjem v Ljubljani, kakor da sploh ne bi bilo konfina-cije in vojne. Navezali so stike s Slovenci v dunajskih uradih in po . ^od po monarhiji, iskali so jih in pridobivali za konspiracijo. šefi vojaške cenzure v svetovni vojni, častniki v najrazličnejših uradih, pravniki, zdravniki, profesorji — ved6, največkrat pa nevede — vse, ki so jih !e mogli najti, so mobilizirali in pri vsem tem so bili pridni kakor mravlje, spretni in neizmerno pogumni. Organizacija Slovencev je bila občudovanja vredna; za onega, ki je poznal tedanje razmere, kar neverjetna. Jeseni 1. 1916. so dr. žerjava odvedli iz konfinacije k vojakom kn zdravnik ga je brez pomišljanja klasificiral za fronto. Čeh mu je pomagal, da je tokrat rešil zdravo kožo, saj bi tuberkulozni človek, kakor je bil dr. žerjav, komaj vzdržal na fronti, čez nekaj časa se je dr. žerjav sploh izmotal iz vojaške službe in je bil interniran v Gradcu. Mafija je lahko delovala dalje. Ko se je čedalje bolj očitno pojavljal parlament na obzorju in je bilo videti, da vzhaja nova doba z novimi nalogami, so se ob Veliki noči 1. 1917. sestali najzve-stejši sodelavci Ln prijatelji: dr. žerjav, dr. Kramer in Adolf Ribnikar v Gradcu, se dogovorili o postopanju in izdelali podrobni načrt za spremenjene razmere. Razdelili so si delo: dr. Kramer in Ribnikar bosta delovala v Ljubljani, dr. žerjav pa na Dunaju, kjer bo skušal dobiti vpliv na politiko Jugoslovanskega poslanskega kluba. Pomoč, ki jo je izkazal dr. žerjavu Čeh, mu je ostala v globokem spominu do smrti Videl je, kako delajo Čehi in je postal poleg dr. Kramerja ln Glunia iz gli>-bokega prepričanja najbolj goreči činitelj češko-jugoslovanskega sodelovanja. Od Maščevanje Turčina Kelestjre Krvava zgodba Turčina Kelestvre je vzbudila v marcu leta osemnajstega pri našem kadru pozornost in strah. Le zaradi pristne turške krvi je bil Omet Kelestvra znamenit, drugače pa prav gotovo i2jMeznatneiši mož vsega bataljona na fronti in pri kadru. Ne mož; možieek. Bil je konjski vodnik, tedaj niti ne pravi črnovojnik. Ko ]e pred mesecem prilezel s fronte h ka* dru, se je pri raportu javil: — Omer Kelestvra. trakti*fiiirer . — Wie meinen? je naklonjeno nasta* vil uho stotnik Hauer. — Ach so! Trag* tierfiihrer. — Edini naš Turek, gospod stotnik! Tako rekoč bataljonski Turek, — je pritolmačil narednik Peter. — Imenitno, imenitno! Torej imamo zastopan tudi narod četrtega zaveznika. Velite mu. naj izpregovori nekaj tur* šk'h besedi! Omer Kelestvra je govoril počasi, da je iztočna beseda zvenela lepo zateglo, z vsem čarom utožne vdanosti v življe* nje in usodo. — Kolosalno, kolosalno! — je tenko zavijal in se čudil gospod stotnik. — Prava pristna turščina Še nikoli je nisem slišal . . Da, naša monarhija pre* more čudovite zaklade pestrosti in me« njav... Mož ostane pri kadru, zaposli* te ga v mojem hlevu! Tako se je zgodilo, da je Omer Kele* styra postal tista izjema, s katero se je kršila stroga določba vojnega ministr* stva. da morajo biti vsi muslimanski vojaki vrnjeni h kadrom bosanskih polkov, kjer so imeli svojo hrano in svoje obrede. Namesto, da bi šel v Le* bring, je Omer zatorej poprosil za do* pust in ga tudi dobil. Za cele tri tedne mu je stotnik Hauer privolil, da se no* sladka pri ljubljeni drobni ženici Nu* riki. V stotnikovem hlevu je čistil konje Stojan Grdjič. Županov sin iz iste vasi kakor Omer Kelestvra. Nezanesljiv, vi* hrav fant. Zato so tudi njega dali h ko* njarjem. namesto v strelski jarek. Ze mesec dni prej kakor Omer je prišel s fronte, povrnil se ie tudi že z dopusta. ^topil je Omer v hlev in niti trenil ni z očesom, niti se ni nasmehnil — nikoli se ni zasmejal — samo v zateklih be* sedah, kakor bi molil, je povedal svoje veselje. — Stoiane. Idem. Ti veš. 5e dve leti nisem bila doma. Otrok je že zrasel, kaj? Nuri me težko čaka .. — Dabome! Ali o tem baš ne stoj! v zadnjih pismih, si je dovolil podvomiti >ojan. — Ne piše. ne piše .. sai se take re*i ne pišejo, saj se ne smejo pisati. Ali pa ... ali pa si mi ti kaj zatajil? prihoda oa Dunaj dalje si Je prizadeval, da bi se naše tajno delo in naša politika doma in na Dunaju združili; on je na jugoslovanski strani najbolj izdatno gradil skupno fronto osvobodilnega dela in jo držal vse do konca vojne. Dr. žerjav pripoveduje, kako se je rešil Ko sva se seznanila, mi je dr. žerjav pripovedoval, kako mu je vojna pokazala pot k naši »notranji fronti«. Po vojni, 1924. mi je sam opisal to-le prigodo: »Ko sem šel jeseni 1. 1916. po dveletni ječi in konfinaciji v Gmundenu k naboru, sem bil seveda takoj »tauglich«, čeprav so me pred tem vedno oprostili in če~>rav se mi je v raznih zaporih bolezen poslabšala. Brž ko sem prišel s transportom vojakov 17. pehotnega polka v Judenburg, je komisija takoj proglasila, da sem sposoben za vojaško službo v skupini A (na fronti). Seveia se mi tja ni ljubilo. Javil sem se. da sem bolan, in na srečo prišel v Judenburgu v roke zdravnika Čeha. četudi nisva spregovorila niti besedice o tem, me je češki zdravnik takoj razumel in se odločil, da mi pomore. Imel je pogum zapisati, da moram takoj na nov pregled v Leoben. čeprav so me bili malo prej spazmali snosobnega za fronto. Tako me je obvaroval. Najbrž mi je tudi reš 1 življenje, saj ne bi mogel prenesti fizičnih naporov na fronti. Po njegovi iniciativi sem se sploh odkrižal vojaške službe in se skril, da ne bi bil spet interniran v Gradcu. Zdaj sem bil še bolj utrjen v 'bratstvu ln prepričan o absolutni nujnosti jugoslovansko - češkoslovaškega sodelovanja: premišljeval sem, kako bi bilo mogoče oTganizirati skupno fronto proti Avstriji Kmalu po tem sem bil v Pragi pri dr. Kramafu in dr. šamalu. Preselil sem se na Dunaj in deloval kot posredovalec med Zagrebom in Prago pri organizaciji našega dela, prizadevajoč si obenem, doseči popolno solidarnost v taktiki češke tn jugoslovenske parlamentarne delegacije na Dunaju. Ta naloga je uspela in od jeseni 1. 1917. do oktobra 1918. je dobivala Avstrija z naše notranje fronte udarec za udarcem. Iz teh bojev mi je ostal v najlepšem spominu božič 1. 1917., ko sem sestavljal brzojavke, s katerimi so si voditelji če-š>ke Ln jugoslovanske delegacije zagotavljali pred obličjem vse Evrope in za na vefte »zvestobo za zvestobo«. Skromni in nepozabni češki sanitetni častnik, ki me je rešil Ln mi omogočil delovati za našo idejo, je postopal po tem geslu že 1. 1916. Delo, ki m' ga je bil omogočil, je bilo re-vanžno: zvestoba za njegovo zvestobo.« Tako mi je opisal zadevo sam dr. žerjav. Ko sem po smrti dr. žerjava objavil to reminiscenco v dnevniku »Jutru«, se je oglasil čez nekaj dni slovenski zdravnik dr. Jamar in pisal listu, da je služil let.a 1916. v Judenburgu z onim Čehom, ki ga dr. žerjav ni poznal niti po imenu. Bil je to njemu podrejeni sanitetni poročnik dr. Matjejiček. Objavil sem epizodo tudi v čeških listih, toda češki zdravnik še danes skromno molči; ni se oglasil, ni se poba-hal. žerjavovo pismo je obenem dokaz, da je zgodovinsko geslo »Zvestoba za zvestobo« njegovo; to pripominjam zaradi tega. ker so nekateri češki politiki pripisovali avtorstvo Čehom. Delo in uspehi zarotnikov Kmalu se je občutilo delovanje večnega kurirja, apostola ideje zedinjenja Jugoslovanov in sodelovanja s Čehi, Giunia, in vstop dir. žerjava in dr. Kramerja v jugoslovansko politiko. Ko sem se z dr. žerjavom prvič sestal, sem še taval po Dunaju kot zarotnik, brez trdnega cilja in določene funkcije, a z glavo polno načrtov. V tem času Je vladal v Jugoslovanskem klubu dr. šušteršič, kakor pri nas šmeral, in kadarkoli je bila ogrožena ideja Avstrije, je nastopila črna fronta Hruban-šmeral-šušteršič za rešitev države. Kadarkoli smo imeli uspeh mi, so ti ljudje slavnostno proglašali na vse strani sveta, da češki narod hoče ostati in ostane v Avstriji. Majniška deklaracija, čije Jedro je bila zahteva pravice do samoodločbe Jugoslovanov, je prodrla samo zaradi svoje nepremagljive idejne sile; proti tej ideji se šušteršič ni drznil nastopiti tako, kakor v češkem svazu šmeral. Av-strijakantska fronta je stopila v funkcijo še enkrat, v začetku julija: takrat je šmeral poklical v Prago dr. Kreka in dr. Korošca, da bi iztrgala »radikalom« šveh-lo. Do Julija 1917. so delovali Jugoslovani Črno je Omer pogledal Stojana. Ta i je umaknil oči in se sklonil pod ko* bilo. Še dvakrat, trikrat je potegnil po njenem trebuhu s štrgljem in krtačo. Potem je stopil v čumnato poleg hleva. Omer počasi za njim. Tišino njunega molka je motilo le hrzanje in hrustanje, stotnikova kobila je zadovoljno hru* stala koruznico. Stojan je kakor v za* dregi skrival obraz, brskal je po svo* jem majhnem kovčegu. Poiskal si je sira, ki ga je bil prinesel z doma in pri* griznil. Zamišljeno in vprašujoče so bile v Stojanov hrbet uprte oči Turčina Kelestvre. V molku je raslo nezaupanje, sovraštvo. Pisma, pisma! Nikdo na majhni do* mačiji Omerja Kelestvre ni znal pisati. Ne stara mati. ne sestra, ne Nuri in tudi Omer ne. Dokler ga niso vzeli v vojsko, ni pogrešal pisave in branja. Ko mu je bilo sedemnajst let, je odku* pil od ciganov prelepo črnooko pet* najstletno Nuri. Sinčka ji je pustil pri prsih, ko so ga terjali za konjarja. Na fronti sta se znašla s Stojanom. Neiz* merno vdano ga je prosi! Omer: »Daj. ki znaš pisati, napiši moii ženi Nuri in vsem moiim domačim, da sem še ž'v Božja volja je. da mi se dobro godi Zdrav sem m bom prišel domov. kad*r me bodo pustili Tako piši, da, prišel bom. čim me bodo pustili.« Tn Stoian ie rad pisal Kadar ie bil na fronti mir in delo opravljeno, je tako kakor mi. Občudoval sem jih, kako spretno, marljivo, strastno delajo; občudoval sem njih pogum in njih obsežne stike enako kakor njihovo vero, ki je bila še večja od naše, in te ta je premikala gore. In čeprav je bila naša akcija skromnejša, smo bili Čehi dalje od njih: bili smo enega duha in ene glave, ljudstvo je v glavnem šlo za nami. Jugoslovane (Ljubljana, Zagreb, Dalmacija) je združil sunek od zunaj, ta v juliju 1917. so že stali na trdnih tleh. Krfski pakt — zarja naše svobode Dne 20. julija 1917. so se sešli na otoku Krfu zastopniki vseh jugoslovanskih rodov iz Avstro-ogrske z zastopniki Črnogorcev in Srbov iz kraljevine, torej za-stopoiki vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sporazumeli so se in izdali manifest o nadaljnjem osvobodilnem delu. Bil je to sloveči krfski manifest, s katerim so zahtevali Srbi, Hrvati in Slovenci na podlagi svobodne samoodločbe narodov državno samostojnost in obetali, da bodo delovali za osvobojenje izpod tuje nadvlade ter si izgradili edinstveno državo SHS. Sen, ki je bil do včeraj samo še sen in čigar smisla oiso mnogi še do danes doumeli, je postal program. Ljudje so zmagali sami nad seboj, Slovani nad svojo lastno naravo. Vsekakor je bila zasluga dr. Kreka in dr. Korošca, na Hrvaškem pa dr. An te Paveliča, da so politiki, ki šo zrasli na nasprotnem tečaju nazlranja o narodovi bodočnosti, v odločilnem trenutku obstali, premislili, in videč, da se niti v sto letih ne vrne več taka prilika, sprejeli roko, ki so jo jim nudili dosedanji nasprotniki. Sporazumeli so se z onimi, katere so doslej pobijali. Med ljudstvom, v tisku, v parlamentu, je prenehala klerikalna separatistična ozko strankarska politika, vsa pozornost in vse sile so bile posvečene zedinjenju io borbi za svobodo. Ob koncu poletja in v začetku jeseni 1. 1917. so nastali v slovenski klerikalni stranki ostri boji: šušteršič se je upiral. Dr. Krek, ki je s svojo veliko avtoriteto v stranki držal protivesje dr. šušteršiču, je umrl S. oktobra 1917. Narodna misel pa zdaj ni več trpela take škode, kakor bi jo prej. Dr. Korošec se je bil že sporazumel z dr. žerjavom žerjav je medtem postal tajnik Jugoslovanskega kluba na Dunaju in je trdno držal v rokah ne le zveze z inozem-tvom. marveč tudi politiko Jugoslovanskega kluba samega. Z jesenskim zasedanjem Je Jugoslovanski klub stopil na pot borbe zoper Dunaj; češka in jugoslovanska fronta sta se zlili v eno samo »notranjo fronto« proti Avstro-Ogrski. Dunajska vlada je oponirala, Madžari so jeli pretiti. V jeseni, ko se je izvršila re-kontrukcija kabineta, je bil imenovan za ministra visoki uradnik, Slovenec dr. Zol-ger. Nemci so bili vsi iz sebe, Jugoslovani se niso dali pridobiti, njih politika je bila čedalje radikalnejša, sodelovanje s Čehi trdno. Dne 15. oovembra je izstopil iz Jugoslovanskega kluba dr. šušteršič in ž njim samo še brezpomembni poslanec Jaklič. S tem sta se sama izločila iz naroda. Boji v Ljubljani Ln povsod med Slovenci so bili strastnejši, ostrejši, temperamentnejši, kakor naše borbe s šmeralom. Dopisi iz Prage »Slovenskemu Narodu44 Takšna je bila situacija na jugu, ko sem sTedi novembra 1917. postal dopisnik »Slovenskega Naroda«. Takrat sem se pogajal z Jugoslovani glede sodelovanja; nekega večera sem krenil z Giunijem k dr. šamalu, da mu sporočim, kako smo se domenili. Dr. ša-mal nam je povedal, da je bil pri njem že dr. Kramer io ga o vsem informiral, čakalo pa me je še neko presenečenje: Giunio je pripovedoval dr. šamalu, da bo od novega leta dalje izhajal v Zagrebu nov dnevntk »Glas Srba, Hrvata i Slove-naca« kot organ krfske deklaracije za ozemlje habsburške monarhije. Ta dnevnik mora imeti v Pragi dopisnika, ki bo popolnoma poučen o vseh tajnih političnih zadevah, da bi se tako markantno pokazalo tesno sodelovaoje s Čehi in obenem izpričala paralelnost z inozemsko akcijo. Želel je, da bi mi dr. šamal olajšal delo in omogočil, da bi bil tudi temu listu dopisnik. Meni se je naloga zdela težka, šlo je za dva sicer tuja, vendar pa zelo sorodna dnevnika, tako da bi lahko moji dopisi postali shematični, saj je težko pisati o eni in isti stvari v dva velika lista. Dr. ša/mal je bil moenja, da bi bi! lahko opustil kak list v Pragi, mogoče poročevalstvo »Lidovih Novin«, ali pa bi si vzel koga na pomoč. Zagrebšikemu »Glasu« res nisem mogel odreči službe. Prvi dopis »Slovenskemu Narodu« sem pisal 13 novembra in istega dne, ko sem bil prejel številko s tem dopisom, je prispelo tudi pismo dr. Kramerja. Vzpodbujal me je. naj pridno pišem o vsem, kar se mi bo rdelo dobro, vsekakor naj sode- Domač izdelek je pralni prašek „PERION" Poizkusite z njim oprati Vaše perilo in zadovoljni boste. Perilo bo snežno belo in ne bo izgubilo na svoji trpežnosti. VEDNO IN POVSOD SAMO: »PERIOX«. lujem kar največ mogoče. Soglašal je, da sodelujem tudi pri »Glasu«, vendar s pogojem, da bo'.i »Slovenski Narod« na prvem mestu. Giunio in gospodje od »Glasa« pa so me vedno opozarjali, češ, da jo »Glas« važnejši kakor »provincijatai Narod«. Od tega časa so se redno pojavljali v ljubljanskem glavnem listu dopisi, datirani iz Prage Ln označevani z mojo šifro H. Referati, drobiž, slike, politika, gospodarstvo, kultura, vsa vsebina našega življenja Ln vse usmerjeno z našim osvobodilnim delom Ln prežeto s češkim duhom! Cenzura je kdaj pa kdaj kakšno stvar črtala, vendar pa je v Ljubljani izšlo marsikaj, knr pri nas ne bi bilo ugledalo belega dne. Dopise sem pošiljal z navadno pošto, eiks-presno, nepriporoče-no, ker sem vedel, da se bo navaden dopis izmuznil nepoklicanim očem, priporočen pa ne. Prihajali so vsi pravilno in so imeli zadaj naslov odpoši-Ijatelja. že čez nekaj tednov me je opozoril dr. Žerjav, da iščejo pisca teh dopisov Ln da so tudi v redakciji vpraševali, kdo dopisuje iz Prage. Kmalu potem mi je pokazal dr. žerjav, za njim pa še Giunio, da v pregledih tiska, ki jih izdaja AOK (Armee-oberkomando) na mnoge moje članke, jih stavijo za vzor prevratnega duha čehov ter namigujejo državnim oblastvom, da je to smotrena akcija Klofača in Kramafa ki se vrši v stalnem sporazumu s češko akcijo v inozemstvu, torej v »službah antante«. Pozivajo urade, da naj ugotove, kdo piše te dopise in odkrijejo tajno zvezo z antanto, komplot proti Avstriji. Nikomur izmed ševilnih stražnikov Avstrije ni prišlo oa misel, da ta zveza morda ni »tajna«, zlasti še ne, da se stik vrši z navadno pošto; ko bi bili katerikrat pogledali moje ekspresno pismo, bi bili našli na zadnji strani moj naslov, kakor so to velevali predpisi. češki duh v slovenskem svetu »Slovenski Narod« je kmalu dobil čisto .poseben značaj. Maricantno fiziognomijo. Nad duhom Dunaja, nemštva in avstrijstva je takorekoč na mah dobil prevesje češki duh. Oči so bile obrnjene v Prago in sicer ne le po zaslugi mojih člankov. Dokaj često so se pojavljali v listu dopisi z neko drugo šifro. Pisal jih je Slovenec dr. Lah, profesor in napredini urednik, ki je prišel težko ranjen z rumunske fronte v neko praško bolnišnico in se je potem skrival v Pragi pri rodbini urednika Strakatega. Kdaj pa Kdaj se je oglasil tudi kakšen dijak, ki 60 ga vzpodbudile ostale vesti iz Prage. Dopisi »Slov. Narodu« nam kažejo sliko razvoja pri nas od konca 1. 1917. do prevrata. Pred nekaj leti sem zbral te dopise, jih izpopolnil z izvirnimi zaplenjenimi teksti iz predcenzurnih odtiskov, prevel, opremil z glosami, ki z dopisi vred sistematično kažejo razvoj situacije na češkem Minister dr. Kramer je spisal uvod io opozoril oa to, kakšen vpliv so imeli ti dopisi na mišljenje jugoslovanskega ljudstva, kaKšen preokret so pomagali povzročiti m kolikšen delež ima Praga na jugoslovanski osvobodilni akciji. Nadejam se, da bo to delo, ki tvori sestavni del mojih spominov in kes mojega dela v vojni, prej ali slej izšlo v tisku. Omer Kelestyra moledoval in prigo* varjal: »Prav tako piši. kakor zad* njič« ... In Stojanu se je počasi pomi* kal svinčnik gori, doli. Trdo se je čr* tanje črk zajedlo v rdečo frontno do* pisnico. Vsaka vrsta je bila kakor za* rezana in pribita: »... Nuri, biser moj, samo po tebi hrepenim. Kakor cvetje roso, kakor bolnik zoro — tako te ljubi srce moje ..« Omer je str* mel v Stojanovo črkanje, prikimaval in komaj verjel, da se da srčna kri takole prelivati na papir Kaj mu mar, da je svoje pozdrave vselej pripisal Stojan. Nuri ga je poznala, kako ne, županovega! — Od doma so odsovar* j ali. Hči vaškega trgovca je pisala, ka* kor je Nuri želela. Da je otožna, za* mišljena, sama kakor divjad v šumi. Da ji sinko lepo rase in oba hrepeni* ta, kdai vendar pride gospodar do* mov. Mnogo lepih pozdravov tudi Stojanu — je bilo vsakikrat pripisa* no. Ali to je Stojan zamolčal, kadar je Omerju pismo prebiral. Po trikrat ga je mora! prebrati in še je kaj po svo* je dostavil Mrha ta Stoian! Ko je šel 87 ,e nepre-ma gljivo brodovje kralja Filipa II. odplu" lo proti Angliji, da vkrca v Calaisu čakajočo kopno vojsko. Spanci niso računali z viharji na morju, ki jih ie prisilil, da so tn mesece tičali v Biskajskem zalivu. Ko so končno dospeli v Kanal, so dobro pripravljeni Angleži pognali med nje goreče ladie uničili mnogo španskih galej. Jesenski m viharji in nevihte nad Kanalom so uničili ostanek brodovja, od 150 galej s 2600 topovi se je komaj par desetin vrnilo domov. Španske pomorske hegemonije je bilo ko- 11 Politično lice Evrope in podvig svobodomiselnega duha v Evropi bi se razvijal bog ve kako. če bi ne bil Napoleon na povrat-ku iz Egipta pobegnil velikemu angleškemu admiralu Nelsonu. V izredno gosti megli, ki je iznenada legla na del Sredozemskega morja, je admiral zaman oprezal za mogočnim vojskovodjo Napoleonom, kateremu se je pa drug vremenski činitelj pozneje kruto maščeval. Ne poznavajoč nastopa izredno ostre zime je nepremagljivi Napoleon prodiral v Rusijo, iz katere si je od 450.000 mož najboljših vojakov komaj peščica rešila življenje. V svetovni vojni je v gosti megli trčilo pri Jutlandu angleško in nemško brodovje Ne vedoč o pravi moči nasprotnika, sta se sovražnika obdelavala na slepo, si prizadejala znatne izgube in po umiku oba — zmagala. V borbi za Dardanele 1. 1915 je hotelo angleško brodovje prodreti skozi ožino. Angleško bombardiranje je presenetilo Turke v ne baš dobro utrjenih postojankah. Iznenada se je vreme poslabšalo iak južno-zapadni veter je s silmmi udarci prisilil Angleže, da so se umaknili na odprto morje. Ugoden trenutek je bil zamuien. Deset tisoč mož bi lahko zavzelo utrdbe, za katere je bilo potem sto tisoč mož zaman. Ko so Angleži pričeli s r>onovnim bombardiranjem. so se bili Turki že krepko utrdili, mine in podmornice so prežale na sovražnika. Itd. Svet se obrača in obnavlja, v vedi. ki neutrudno dela. pa vse oremalo priznanja žanje za svoj trud. jc dokaz, da se tudi v vihravem vremenu ponavlja isti rek — vsi smo v mnogočem še vedno otroci prirode. krompirjev golaž., te-župa, restan krompir... I. L. Na fronti brezposelnih To ni nič nenavadnega, če so vse naše ceste tale čas tako rekoč do kolena blatne, ----------------. . . da ,še celo nenadomestljiv rekvizit so za ob spremembi vremena čujemo tudi najod- starega frontnika, kajti blato, dež, oblaki — j.t:_____.1.:. i ve? Hriltfi? mani I , • l • .U^.A.in l-otnr ep «TVO( m dal jene jše postaje zdaj več. drugič man) razločno. Vreme je namreč lahko zdaj povsem suho. vedro, drugič spet pada dež le na enem delu. zdaj povsod v krajih med nami in oddaja jočo postajo. Spremenljivost vremena je tedaj merilo jakosti sprejemanja aparatov. Da prepreči ali vsaj znatno zmanjša neugodno vez in odvisnost širjenja radiovalov od vsakokratnega stanja vremena, si je radiofonija pomagala s krajšimi radiovalovi, ki prehajajo kot višinski valovi nemoteno po zraku. Moderna radiotehnika pa uporablja pri izdelavi najnovejših aparatov izkustva meteorološke vede, kateri je radio dandanes neprecenljiv sotrudnik za hitro poznavanje in napovedovanje vremena ši rom sveta. Neprimerno pomembnejše in neprecenljive zasluge pa ima mlada vremenoslovna veda zadnje desetletje po vojni. Dan za dnem se čudimo drznim poletom in uspehom letalske tehnike. V vseh pomembnejših predelih našega planeta križarijo red na potniška letala^ poleti krog Zemlje, preko oceanov, na severni in južni tečaj ter smeli podvigi stratosfernih letalcev so postali že skoraj vsakdanja stvar. In ko se divimo junakom zraka, le preradi pozabljamo na tiho delo učenjakov, katerim po vsej pravici pripada znaten delež na za vidljivem napredku aeronavtike. Za letalski promet je meteorologija tolikanj važna, da se je od obče vremenoslov-ne vede ne le osamosvojila, temveč je v novejši dobi, zaradi ponovnih poletov v stratosfero razvila posebno panogo aerokr gijo, ki s pomočjo najmoderneje, z radio oddajačem opremljenimi registrirnimi baloni proučava zračne plasti stratosfere. Naslanjajoč se na izsledke obče klimato-logije in meteorologije proučava praktični aeronavtični meteorolog vse vremenske pojave vzdolž letalske proge. Pred vsakim poletom je pilot točno obveščen o morebitnih spremembah, vremenskih neprilikah na zračni poti. Pred vsem so važni podatki o eventuelnih jakih padavinah z viharji, o stanju nizkih oblakov in megle, da se posebno na krajih pristanka preprečijo katastrofe. Prav kakor v radiotehniki žanje meteorologija tudi v aeronavtiki znatno hvaležnost ta svoje usluge. Posebna letala z meteorologom in registrirnimi aparati na krovu se dvigajo redno v zrak in prinašajo na zemljo dragocene podatke. Tako se pilot m meteorolog medsebojno izpopolnjujeta v tehniki in vedi v splošno korist celokupnega človeštva. Saj je človek v vsem svojem delovanja molče je v polmraku gledal zamišlje« nega Turčina. Da, ves tak je kakor po* hlevna, prežvekujoča žival. In zasmi« lil se mu je bedni rojak, ki nima na tem svetu nič dražjega, nič lepšega, kakor svojo črnooko ciganko Nuri in sinka z njo. U, koliko so jo zasramo« vali prej, ko je še pela, plesala in lju« bila za denarčiče, ona, krasotica ci« ganske sirotinje! In potem jo je od« bral Omer Kelestvra, plačal staremu ciganskemu glavarju Nuranodatu pet« najst zlatih turških lir. obljubil še ne« kaj peharjev turščice in odvedel Nu« riko za roke v svoj leseni stan. Vas se je rogala. Ali njemu. Omerju je Nuri darovala rod. potomstvo, sina. Veter ie zatulil zunai okrog voglov. Odjuga je malce pritisnila v dolino, počasi, leno je kapljalo s streh. V hle« vu in čumnati je bilo toplo, ugodno. Zdaj na zdaj je zahrzala kobila — Kaj se govori doma? je počez vprašal Stojan. — Zdaj, zdaj še nič pravega ... Culi še bodo. To je pretnja. Omer nikoli ne go« vori tako. To niso njegove besede. Vzel jih je bogve kod. Treba bo iz« pregovoriti z njim odločno. Nemirno se je Stojan obračal na slamnjači. Sukl i al ie možgane in pamet in misli, da bi načel pogovor. A ni šlo. Pomis« lil je, da bo morda vendar bolje, če pojde pogledat ven, v večer. Tiha bo« avtomobili, ki te obrizgajo kakor se spodobi, šele pričarajo potrebno frontno razpoloženje. In pri tem je cesta v Radeče sicer miroljubno položena ob Savo, in avtomobili so kakor golobi z oljčno vejico m vse skupaj kakor v dvajsetem stoletju konec marca tega leta. Frontnik gre in gre, pa sreča starega gospoda, ki leži okoli griča kakor polumesec. v baročne gube stisnjen. Po sredi ima gladko prečo, okrašen je s slikovitimi vogalcki, prizidki, nadzidki, vodnjaki, gostilnami... ah, da, saj to je zmota. Privid utrujenega frontnika. To je vendar mesto "Radeče. Prijetno zaokrožena promenada z neštevilnimi zatočišči za tiste, ki nosijo na strani listnice trubadurska razpoloženja. In, oje, Radeče s fenomenalnim pogledom sedem klafter globok notri do samega želodca, s pogledom, podedovano napako vseh malih mest božjega sveta. Nebo visi v griče, po katerih so že zaplate vinogradov in >e vejevje še golo, kakor v sivi pajčevini. Ob cesti je dež travo ze opral, da zeleni. Mokre vijolice kakor neskončna vrsta tihih gledalcev na obeh straneh. Hiše, bajte, kozolci kakor pijoča čreda ob potoku. In ta potok je blato in po sredi blata copota par nog dalje med temne griče koncem doline. Zgoraj, čisto zadaj je mokra romarska cerkev Žebnik, ozek stolpič pije meglo. Izpod bregov prišumlja potok Sopota. Vsaka voda se nekje rodi in ta pride izpod Št. Jurija pod Kumom. Zgoraj žene žage in mline. Tamle so jo ujeli betonaste rake in speljali po okroglih ce veh na turbino papirnice bratov 1 latnik. Ob cesti se pase novo krdelo: .Njivice, lu je res prostor samo še za par njivic, vse drugo je že breg in dolina ožja ;n ožja. Zrak že diši po fronti. Pod cesto iz desak zbit zaboj, z dvemi vrati, kakor zajčnica. Od daleč. Od blizu je kuhinja delavcev, ki se po novi cesti prebijajo v svet za kruhom. Iz teh piskrov zajema kuhar Zohar za brezposelne čevljarje, mizarje, rudarje, kmete, kovače, ki so zdaj tu in se rama ob rami borijo za obstanek do boljših dni. Na cesti je kruh, pod rovnicami, krampi, lopatami se krusi. Kruh je v jeklu, ki vrta skalo. Je v vsakem zamahu. Ali treba se je z njim boriti, ker se ne daje izlepa. Tudi značaji se krešejo. Vse pride na dan. Tudi slabo. Kajti nikjer ni težje ostati lepo orodje, kakor na smetišču. A kar je dobrega jekla, ga rja ne bo snedla. Ognjišče je iz kamna in ilovke. Okoli so prijazni frontniki, ki pravkar lupijo krompir. Cigaret jim manjka. In najzadnje jih zmanjka tudi darovalcu. Pogovor gre okoli jedi. Na vratih v shrambo visi jedilnik. »O. prav dobro jemo.« pravijo. »Nikoli nismo lačni. Zmenili smo se.« Sestavili so si jedilnik za ves teden. Jedilnik je vsemogočen, ker je sad 110 okusov in neštetih zahtev in zadovoljuje do konca... Vsak dan bela kava za zajtrk, ki je ob poli sedmih. Vsak dan ima že v naprej odločen glas, ki je želodcu budnica in spremljevalec ob krampu in podarjeni cigareti. Tam stoji napisano: »ajmoht... an-pren zupa ... goleš ... fižol in makaroni., režota ... ajmoht... mrzu fižol... župa in gtab za »notranje zadeve« s polno paro pri stvari jazen mu je celo velevala, da poišče prenočišča v kasarni. Toda v temi ga je — fantina zdravega in jedrega — premagoval spanec ... Ha. kaj mu le more slabotni Omer! Ha. Turčin Omer Kelestvra... trakti«fiiirer! Zaspal je Stojan Grdjič-In ni se več zbudil. Da, morda le še ponoči za nekaj kratkih trenutkov, v zadnji borbi, na* kar je omahnil pod nožem tako. ka« kor so ga drugi dan našli v krvi na ležišču. restan krompir.., stani makaroni... mrzu fižol...« . . _ V pisavi, ki le tako zbudi odgovarjajoče občutke. Ob časih mesene hrane gre do 17 kilogramov mesa. Ali pa /0 krompirja. Mleka 15 litrov dnevno, in razstreliva kakih 20 kilogramov. Na hrani je 110 ljudi. Stane 6—7 dinarjev dnevno. Zaslužek 22 dinarjev. Hrana je gotovo zadostna, saj jo jedo tudi prvi delavci in palirjš. Opoldne prinese frontnikom pošto or" donanc. Če je kdo bolan, ga zdravi dr. Matko Karol, ali se pa napije do nezavesti. Kajpak, takih je tudi nekaj. Za kratek čas igrajo nogomet z žogo: okrog in notri cunja. Kupili si bodo pravo žogo in se pomerili z radeškimi amaterji. Bomo poročali. »Enega Valdita imamo tudi tukaj,« mi je dejal Zohar. Valdi je pes potep. Debel in nima drugega dela. kakor lajati nad Piat-nikovim tovornim avtom, kadar drvi mimo. Spi s kuharjema poleg kuhinje in laja. če je lačen. Bel je, z rumenimi lisami. Spi med starim železjem in komaj loči nedelio od praznika. Zjutraj pozdravlja frontnike. ki pridejo iz Radeč, ker imajo podnevi zaprto barako. Spijo v tri nadstropja na slami. Pozimi bi bilo premalo, a zdaj se shaja. Zvečer ob devetih naj bi že vsak spal: Ampak je pomlad. Za nekatere še posebno. Človek se ubija z zemljo in sliši vsak utrip tistega neskončno pojočega. Onemu v mehkem naslanjaču je to bagatela, vprašanje listnice. Tik nad Piatnikovo papirnico se prebija nova cesta mimo skal tja naprej proti Preski, Litiji. Pet metrov široka bo in 6S kilometrov dolga. Skale se rušijo. Frontnik pritiska. In zdaj so našli celo kosti jamske;ja medveda. To je že bilo v časopisih. Inženir Hugo Fink vodi nadaljnja izkopavanja, ker se profesor Brodar, ki je špiljo fotografiral nadeja, najti sledove neanderskega človeka. Okostja odkopanih medvedov, da so čakala 20.000 let znamenitega dne. In če bo šlo po sreči, bo naša doba. ki je zelo moderna, poskrbela, da tudi tu potolče sta-rokopitno počasnost in dovrši v najvoč enem letu, kar niso napravila tisočletja. Inženjer se je v imenu znanosti pošteno trudil in zbral koščice, čakal, da se kdo zgane in ... Hvala, čc drugi ne, frontnik zna ceniti. Mrak čez dolino. Potrkavanje iz Žebrrka zgoraj. Sopota zdaj prav živo žubori. Meglice. kakor predi vo. se razprezajo po dolgem. Ura je devet. In zdaj naj bi vse utihnilo. Ne: harmonika, tiha pesem, vrisk hi lajež psa v noč. ki je pred jutrišnjim dnem, ko bo spet nekaj dela... Prvo vijolino igra zda j Sonota. Menda se je razlila čez bregove. Lahko noč... A MI Umitih rok, vendar še poln krvavih madežev po uniformi, je stopil Omer Kelestvra pred stotnika, ko je ta pri* šel kakor vsako dopoldne v hlev; da pojezdi pogledat na vežbališče. Kobi« la je bila pripravljena, osedlana, in stotnik je ostrmel, ko je Turčin stopil predeni, salutiral in javil: — Er autman... melde gehor« zam ... tot! Stotnik Hauer je pogledal v čumna« to kraj hleva, kamor je kazala desnica Omerja Kelestvre. Osupnil je. poble« del, se domala onesvestil — tako sil« no je rahlega gospoda stotnika pre« vzela kri... kri... Na Stojanovem vratu je zijala rana. tako velika, da bi lahko debelo jabolko položil vanjo. Vse žile so bile prerezane z grlom vred, le ob straneh in zadaj se je ko« ža še držala života. Roke široko raz« mahnjene, bluza odpeta, listnica pre« brskana. In v Stojanovem kovčegu ta* kisto vse narobe. Zaprli so Omerja Kelestvro. Šel je kakor jagnje v klavnico Breme je leglo nanj, da je preiskal žepe svoje žrtve, da je razmetal ves Stojanov borni imetek. Narednik Peter ga je v zaporu bil in preklinjal, roparja krvoločnega. — Iskal sem pisma!. . Iskal sem samo pisma, je ječa! Omer, bunkast in lisast po obrazu in životu. I Telefonično je stotnik Hauer obve« stil višje vojaško oblastvo v Gradcu, kakšna krvava stori ja se je primerila v njegovem kadru. In je migal z ustna« ma in brado in hlipal in zajemal sapo in strme poslušal, ko mu je po telefo« nu grmel iz Gradca ukor. zakaj musli« mana ni bil takoj ob povratku s fron* te odposlal h tistemu kadru, kamor musliman spada. Zaradi enega samecja Turka takšen nos| — se je ogorčil stotnik Hauer, ko ie odložil slušalko. — Zaradi edinega Turka, ki smo ga imeli pri bataljonu in pri kadru. Pa še soldat ni! Trakti* fiiirer... — Kismet. gospod stotnik si je do« volil skromno, toda učeno opomniti pribočnik Wolfling. Zvečer so Omerja Kelestvro eskor« tirali k vojaškemu sodišču. V Gradec Paulustorgasse. D. Ravljen. Potopljeni zvon Blejska pripovedka. — Napisal Steska. Na blejskem otoku bivajoči svečenik Staroslav in njegova hči Rogomila sti z vso sosesko zapustila malikov krivo vero in se dala krstiti. Kip boginje večne mladosti in ljubezni Žive so strmoglavili s svetišča v jezero. V stekleni palači na dnu jezera bivajoči povodnjak se je zgrozi;, ko se je bil k^p zakotalil tik pred njegov dvorec. Vile po-vodkinje so se v strahu razpršile po jezeru Strašen pozoj, ki ga je imel povodnjak priklenjtnega, je zarjovel in z dolgim repom mahal po vodi, da je visoko vzvalo* vala. Vsa narava je bila razburkana. Staroslav in Bogomila sta se v strahu prekriževala in iskala zaščite in utehe pred podobo Matere božje, ki jima jo je poslal sani oglejski patriarh. Narod, ki se je bil udeiežil svečanosti, se dolgo ni upal domov čez jezero. Povodnjak se je v globokem spoštovanja bližal vzrujeni boginji Živi in jo v spremstvu vil in somov vodil v palačo. Tu so ji stregle zlatolase rusalke in ji kratile čas. Čudile so se ljudem, da ne razumejo narave in nje božanstev, saj Živa ni bila IjUaem sovražna. Pomagala je dekletom iik mladeničem v njih hudih srčnih stiskah ia uslišala marsikateri pritajen vzdih. Dolgo se v kraljestvu blejskega povod-njaka niso potolažili, nehvaležnost ljudi do boginje Žive jih je bila pregloboko ranila -- Nekoč je žlahtna gospodična z blejskega gradu, nečakinja briksenskega kneza in škofa, potožila Devici Mariji na otoku svoje srčno gorje in ji zaobljubila zvon. Težki konji so bili privlekli zvon k jezeru in s trudom so ga spravili na splav, da ga pripeljejo na otok. Nenavadni hrup ljudstva in srebrnočisti glas novega zvona sta močno razvnela vso naravo: poganski bogovi in besi so se s srdom spomnili usode lepe Žive. Močan veter je zabučal s Triglava, pritlikavi dolgobradati škratje so se oglašali v temnih gozdovih in tulili v roge, ob bregovih Blejskega jezera so skakali ko-zonogi čateži, lomili skale in izkoreninjali drevesa, povodnjak pa je zaganjal valove, da so mogočno butali ob obrežje in premetavali splav. Kmalu se je splav razbil, zvon pa pogreznil na dno jezera. Grajska gospodična se je prestrašila, mislila je, da je Mati božja njen dar odklonila. Odpovedala se je svetu in vstopila v red dominikank v Velesovem. Boginja Živa je s steklene palače videla, kako so pobožni obiskovalci blejskega otoka poklekavali pred podobo Device Marije in polni vdanosti v božjo voljo so molili ter prosili lajšanja svojega gorja. Živa je spoznala, da je še višja moč od naravnih sil in ko je v temnih nočeh vse počivalo in so se le zvezde na nebu lesketale, tedaj je Živa stopila k potopljenemu zvonu in polna otožnosti sama zvonila v čast Bogu, — dobri ljudje v sosednih vaseh pa so začudeni prisluškovali srebrnim zvokom iz jezerske globine in milo se jim j? "torilo, ne da bi vedeli, zakaj. Kraljestvo mode Pri novih modelih vidimo letos mnogo gub in plisejev. Vse možnosti te »nove« mode so že zdavnaj preizkušene, tako da topot ne moremo govoriti o novem slogu, temveč le o okrasju, ki se ga je posluževala skoro vsaka izmed preteklih mod. Tembolj je hvalevredno prizadevanje modnih umetnikov, ki so izvabili iz tako starega motiva nove in vseskozi zanimive ideje. Modnemu ustvarjanju se odpira široko polje kajti učinek gub ali pliseja se da izrabiti na vseh oblačilih. Izkušnja tudi uči, da učinkujejo nagubani modeli jako mladostno in so zato elegantne žene vsega sveta sprejele novo modo s pravim navdušenjem. Seveda je velike važnosti, da pravilno izberemo tvorivo, ki ga hočemo nagubati. Najbolje bo, če krpico dotičnega oiaga ali svile preizkusimo na ta način, da ga damo strojno ali ročno nagubati in se tako prepričamo, če tvorivo prenese vlago in veliko vročino, ki jima je pri nagubanju izpostavljeno. Prazni modeli prinašajo plise v obliki svetle garniture, mnogo bolj zanimivi pa so modeli, pri katerih so gube bistven del kroja samega. Posebno priljubljeni so nagubani kompleti. Tak primer vidimo na naši prvi skici, ki predočuje svetlo obleko s postrani nagubanim krilom in elegantnim, nagubanim ke-pom v dolžini bolera. Temni gumbi in pas enake barve krasijo ta komplet, ki učinkuje kot harmonična celota. Kostum na drugi skici je na krilu in na jopici naguban in sicer v obliki plisirane proge, ki je v lepo zaokroženem loku pri-šita na gladko podlago. Kostum je zamišljen v temni barvi in kombiniran s svetlo bluzo, ki ima kot jopica široke »pagodne« rokave, ki pa so nekoliko daljši, tako da jih zavihamo preko rokavov jopice. Na ta način dosežemo poletno svež učinek, ki ga še poveča šopek umetnih cvetlic, ki ga pripnemo na reverje. Vitke postave si lahko privoščijo luksuz docela nagubane bluze, ki pomeni pričetek nove stvarnosti v modi. Tretja skica nas seznani s takšno obleko: z nagubano bluzo se sklada široka, nagubana proga na krilu. Spredaj v pentljo zavezani pas je iz blaga obleke ali pa iz živobarvnega usnja. , Novi svileni plašči, ki Jih moda določa za zgodnje poletne popoldneve in za tople poletne večere, so ozko ukrojeni in imajo večinoma tričetrtinsko dolžino. Tudi tu najdemo napol dolge rokave, ki so plisirani v kelihasti obliki. K najnovejšim modelom spada postrani odpet plašč, ki je pod vratom pritrjen s pentljo (4. skica). Za poletje nam naznanjajo zmago roža-stil svil, ki pa se tudi ne bodo mogle odtegniti vplivu modernih gub. Obleka na zadnji skici ima krilo z vloženimi nagubanimi deli v obliki »sončnih žarkov«, keli-haste nagubane rokave in naguban vložek pod vratnim izrezom. Lakast pas v glavni barvi rožaste svile še bolj podčrta lepoto vzorca. Svetli, volneni telovniki spadajo k najbolj priljubljenim dopolnilom spomladanske in zgodnje poletne garderobe. Seveda je učinek popolen le tedaj, Ce nosimo telovnik k obleki kontrastne barve — n. pr. svetlomoder telovnik k temnorjavi obleki, k obleki temno modre barve pa svetlo siv ali svetlo rožnat telovnik! K črni obleki se prilega bel ali živobarven telovnik, a tudi živordeč, višnjev ali smaragdno me-len. Pisani, kakor poletno cvetje so novi modeli, ki jih vidimo na naši skici. Na prvem mestu je obleka z živobarvnim kazakom in svetlim krilom. Sem spada ii- rok, odprt paletot z nazobčanim »sedlom« in Široko kravato, ki je podložen z vzor-častim tvorivom kazaka. Zanimiv Je tudi kostum peščene barve z ognjeno rdečo bluzo (predzadnja skica), ki ga o priložnosti izpopolnimo z rdeče podloženim, spredaj s pentljo zavezanim plaščem (zadnja risba). ^a^iHiTEiauiti L J U t LJ Q N Q Levstikova ulica na Vrtači Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja 8. aprila LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Puetišdk). — 9: Versko predavanje (ravnatelj Jagodic). — 9.15: Prenos cerkvene elasbe. _ 9.45: Plošče. — 10: Zdravstvo: Rsanacija vaei (dr. Perannerse«, t. j. agente, ki ume-jo s sladkimi besedami in vabami pripeljati goste v hotel. Cene za sobe so se znižale za polovico. V hotelu »Waldorf-Asto-ria«, ki je eden prvih v New Yorku, stane šobe 5 dolarjev dnevno, v hotelu >Roo-sevelt« tri dolarje, v drugih hotelih je cena za sobo samo 1 dolar na dan. Nekateri hoteli dobavljajo gostom zastonj časopise, dru?i ne zaračunavajo nič postrežbe, če se hrana servira v sobah itd. Hoteli, ki so prej silno pazili na dostojnost, dovoljujejo danes gostom vsakojake svoboščine, med drugim tudi sprejemanje žensk. Jean BUggini. ki je zadel veliki dobitek, v krogu svoje rodbine Za dobro, ln slabo voljo Jurček se pelje s sestrico na tramvaju. Ker pa venomer vpije, ga sestrica pokara- »Ce ne boš priden, te bo pojedel ta mož tukaj.« Nato pravi Jurček sestrici kazoč na moža z golšo: »Naj rajši poprej poje tega, m katerim se pravkar davi.« * Neki ruski knez > povaofl angleškega poelaniškega tajnika na kosilo Anglež Je bil pri mizi tako neroden, da Je prevrnil •teklenico rdečega vina. Ruski velikan ki je bil znan grobijan v takšnih trenutkih. Je rekel: »Ali «e takšne r«« pogostoma dogajajo aa Angleškem ?« »Visokost, dogajajo M večkrat, «amo ■ to razliko, da ljudje o njth vedno molče.« * Kelmorajnska policija Je imela p-rejtnje čase v svojih vrstah velike originale Nekoč Je zasačil stražnik nekega gospoda, ki je ribaril ob vodi. Potegnil Je iz žepa be-ležnlco, zabeležil ime in prosti gospoda za pet mark. Gospod Je potepr.il iz žepa bankovec za 10 mark, ki mu Jih stražnik ni mogel menjati. Zato ga Je pobaral: »Veste kaj tro-apod! Bodite tako prijazni, pa se slecite in planite v vodo. To namreč stane tudi pet mark. potem nama ne bo treba menjati denarja!« - Trije Američani so stanovali v 99. nadstropju nebotičnika. Nekeea dne so vsi triie prišli zelo pozno domov. Dvirala niso delovala in ni Jim preostalo nič drusrega, kakor da ao se napotili peš v svoja stanovanja. Da bi si pri tem krajšali čas. J« eden Izmed nlih predlagal, naj bl pripovedovali zgodbe Prvi Je frovortl do 33. nadstropja, drugI do 66 nadstropia. Ko 1e nrišla vrsta do tretieera. se Je hahllal do 70 nadstropja, od 70. do 75. radstropta pa 1e mislil da bi si kal izmislil. Ko sta ea "slednjič 'priiatella naskočila, če«, zdaj pa še ti povej svoio zg-odbo. se ie namuznil in dejal- »Ve«rt« k*1. povdnl vama bom. da smo porabil! ključ« od našega stanovanja v pritličju!« Tragedija pred 5000 leti Učenjaki so nedavno odkrili ▼ Domnicf okamenelo človeško lobanjo. Najdba Je povzročila v čsl. javnosti splošno senzacijo. Klub čsl. turistov je poslal zaradi tega v Domnico predstojnika geološkega oddelka na Karlovi univerzi v Pragi prof. Radima Ketnerja, ki je po zelo utrudljivem raziskovanju podzemlja našel še sedem človeških okostij, ki so ležali pod prodom. Okostja so odkopall in dognali, da izvirajo približno iz iste dobe kakor okamene-la lobanja. Vse kosti so prevlečene s precej debelo plastjo apnenca. Podoba Je. da. gre za skupino ljudi iz neolitske dobe pred 5000 leti. Najbrž je pripadalo teh sedem oseb eni družini, lri so se morda hotel« umakniti iz Jame pri kakšnem prirodnem pojavu (morda potresu), a Jim je postal beg pred usodo nemogoč ter jih je zasulo kamanje na potu iz podzemlja. Univ. prof. Ketner pn.iskuje dalje in upa. da bo prišel v Domnici še do drugih zanimivih odkritij- _ __ Umetna svetloba in kokoSja jajca Kokoši nesejo pozimi manj jajc kakor ▼ drugih letnih časih. Zakaj? Dnevi so pozimi krajši in kure ne morejo toliko pojesti kakor v toplejših letnih dobah. Zobljejo samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno, da se ohranijo pri življenju. To je tudi vzrok, da nesejo pozimi manj jajec k&kof drugače. Izkušeni kokofljerejci pa so eksperimentalno dognali, da se da temu zlu odpo-moči. Ce se n. pr. podaljšajo kratki zimski dnevi z umetno svetlobo, pojedo kure več. zato pa tudi več nesejo. Praktični primeri pa kažejo kljub temu, da morajo kokoši vendarle nekoliko časa počivati. Ce nesejo več jajec pozimi, nastopi počivalna doba poleti, število Jajec, ki jih kokoši znesejo torej ostane vedno enako, spremeni se samo način rimske produkcije, ki pa se to-plača. ANE K D O T A Francoeki pisatelj Gustave Flaubert Je bil strasten ribič. Cesto je sedel pred svojo hlšioo na atol ali v travo, vrgel trnek v vodo in se zatopil v globoke misli. Nekoč ga Je ogovoril kmetič: »Gospod Flaubert, na tem kraju ne boste nikoli ničesar vlovili! Pojdite nekoliko višje, tam nad mlinom mrgoli postrvi. Potegnili bost« vsakih pet minut eno iz vode!« Pisatelj mu je na to odgovoril: »Prijatelj, najlepša hvala za vaš nasvet, to, kar ste mi povedali vi, vem zdavnaj že sam, toda prav takšno opravilo bi me preveč motilo.« VSAK DAN ENA »Tu imate rezultat mojega rumenega čistila za čevlje! In zdaj mi dajte desno nogo, da vam pokažem rezultat mojega črnega čistila!« (»Journal«) Sokolstvo Lep napredek našega Sokolstva Savezno načelništvo je podalo na zadnji seji uprave saveza prav zanimivo poročilo o svojem delu v zadnjih mesecih. Istočasno pa je poročal tudi savezni statistični odsek o telovadnem delovanju našega Sokolstva v letu 1932, ki je sestavil svoje poročilo na osnovi statističnih podatkov, zbranih po vseh društvih in četah. Zato smatramo, da bi bilo umestno, ako izve zlasti iz izvajanj načelništva tudi širša javnost, kaj vse je Sokolstvo storilo in na kaj se polagoma, toda vztrajno in nevzdržno pripravlja. Ako v velikih obrisih premotrimo položaj v našem Sokolstvu zadnja štiri leta, potem moremo ugotoviti naslednje: Takoj po osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije je morala nova tvorba izvesti I. vsesokolski zlet v Beogradu, ki je bil zamišljen že po Drejšnjem JSS. Zlet je bil v marsičem mejna točka Zlasti pa je dal signal za skoraj prekomerno ustanavljanje novih društev in čet v onih predelih države, kjer dosedaj Sokolstva ni bilo. Organizacija je tekom let 1930 in 1931 narasla za preko 100 odstotkov, kar je dalo vsem njenim upravnim organom mnogo posla, tem večna pa je bila odgovornost tehničnega vod- _ stva, ki je prav za prav prevzelo na sebe ' levji' del dela, da tudi v novih edinicah prične normalno sokolsko udejstvovanje. Naslednji leti 1932 in 1933 pomenita za naše Sokolstvo dobo mirnejšega razvoja in konsolidacije novih edinic, od katerih večina prav lepo deluje. Ob takih prilikah je bilo delo tehničnega vodstva po ogromnem razvoju do leta 1932. posvečeno hitremu organiziranju, kasneje pa temeljitemu notranjemu delu, katerega prve plodove smo že videli na pokrajinskem zletu v Ljubljani 1. 1933. in se bodo letos pokazali po ostalih župah na pokrajinskih zletih v Sarajevu in Zagrebu. Načelništvo in tehnični odbor 6ta zadnji pretekli leti v resnici izrabila za konsolidacijo dosedanjih edinic. To pričajo ne samo razne prireditve vnanjega in notranjega značaja, temveč tudi statistični podatki. Tehnično vodstvo je lepo organiziralo letošnje savezne smučarske tekme v Bohinju in saverni smučarski tečaj v januarju na Voglu, ki je bil dobro obiskan. Pristopilo pa je tudi k trdni organizaciji sa-veznih smučarskih sodnikov s tem, da je izvršilo vrsto sodniških izpitov po raznih župah. Da se je delo v vseh župah poglobilo, priča dejstvo, da se je za prve izbirne tekme za mednarodno tekmovanje v Budimpešti prijavilo izredno veliko kandidatov in kandidatinj iz vseh večjih sokolskih eredišč v državi, dočim smo bili poprej navezani zeolj na ljubljanska sokolska društva. Savez sam pa je podprl delo načelništva s tem, da je dal vsem župam na razpolago dovolj sredstev za stalne župne potujoče vaditelje. Poleg raznih prednjaških tečajev itd. je načelništvo sestavilo lep načrt za delo v letošnjem letu. Vršil se je že ženski savezni vaditeljski tečaj, sledil mu bo moški tečaj, 8-dnevna šola za telovadbo brez telovadnega orodja, kar bo zlasti dobrodošlo vsem onim edinicam, kjer si zaradi težke gospodarske stiske ne morejo nabaviti orodja. Nekaj borcev namerava poslati v 6tedenski vaditeljski tečaj češkoslovaškega Sokolstva v Pragi. Na letošnjih večjih prireditvah moremo zaznamovati, da bo ob priliki pokrajinskega zleta v Zagrebu savezno načelništvo izvedlo lahkoatletske tekme, vršile se bodo m savezne tekme v odbojki, z večjo de-putacijo se bomo udeležili pokrajinskih zletov češkoslovaškega Sokolstva v Ustih nad Labo in Opavi. naše opazovalce pa bomo poslali tudi na pokrajinski zlet poljskega sokolskega saveza v Poznanju. Mnogo važnosti polaga načelništvo sigurno tudi na udeležbo jngoslovenskih mednarodnih tekmovalcev pri tekmah v Budimpešti. Toda naše Sokolstvo čakajo še druge, večje naloge. Na vidiku je že I. vseslovan-ski sokolski zlet v Varšavi 1935., kamor bomo morali pohiteti v znatnem številu: še važnejši pa bo za našo organizacijo n. I vseslovanski zlet v Beogradu leta 1936., za katerega se že sedaj vrše v tehničnem vodstvu velike priprave, že letos bodo iz- _______________ šle proste vaje in godba k njim, dalje je načelništvo v stalnem stiku s savezno upravo v Beogradu glede dograditve primerno velikega in vsem zahtevam ustreza-jočega telovadišCa in tekmovališča, saj se pričakuje, da bo v Beogradu nastopilo pri prostih vajah že okrog 12.000 telovadečih in tudi tekme bodo sigurno zelo številno obiskane. Dalje se pripravlja za letos tudi nekaj počitniških tečajev za učitelje, ki naj dado organizaciji večje število sokolskih vzgojiteljev, potrebno za edinice izven mest in trgov. Ako samo malo premotrimo vse, kar smo dosedaj našteli ter pri-damo k temu še možnost udeležbe na berlinski Olimpijadi, vidimo, da nas čaka zelo mnogo dela. župna načelništva delujejo točno po navodilih saveza. Telovadno delovanje se je poglobilo in razširilo, število edinic, kjer se ne telovadi ali pa samo neredno, je znatno padlo. Splošno moramo reči, da je tudi lani opažen znaten številčen napredek, relativno pa pomeni navedeno leto že prvo dobo konsolidacije v prejšnjih letih tako naglo naraslega števila društev in čet. Saj je že konec leta 1931. imelo naše Sokolstvo 886 društev in 718 čet, dočim jih je bilo za časa vsesokolskega zleta v Beogradu komaj polovica. Tekom leta 1932. je bilo ustanovljenih še 26 društev in 241 čet, kasneje do danes pa še 22 društev in 212 čet, tako da je danes organiziranih v našem Sokolstvu 934 društev in 1171 čet. število telovadečih iz vrst članstva znaša skoraj eno četrtino Vsega vpisanega moškega ter 1 tretjino vpisanega ženskega članstva. Naraščaja je vsako leto več, dece pa je imelo naše Sokolstvo konec leta 1932. že 75 tisoč. Ker utegne zanimati, koliko je bilo telovadečih, navajamo njihovo povprečno število vpisanih ter v oklepaju povprečno število onih, ki so točno obiskovali telovadbo: telovadci 25.669 (16 tisoč 704); telovadke 5844 (4088); moški naraščaj 16.998 (11.574); ženski naraščaj 8670 (6031); moška deca 40.342 (27.465) in ženska deca 33.254 (21.686). Telovadnih dni je bilo vse leto 1932. skupno po vseh društvih 386.281, celokupni obisk pa je znašal leta 1931. za vse oddelke že 5 milijonov 953.980 oseb ter se je v letu 1932. dvignil na 6,833.635, kar dovolj potrjuje našo prejšnjo trditev, da se je telovadno delovanje v letu 1932. napram prejšnjim letom znatno dvignilo. Nočemo navajati drugih statističnih podatkov, ker našteti zadoščajo. Tehnično vodstvo saveza se je vsa zadnja leta z vso silo prizadevalo, ustvariti po edincah vse pogoje, ki zagotavljajo uspešno delo. Zato se je skrbelo i s saveznimi i župnimi sredstvi za povečanje števila sposobnih vaditeljev, saj na njihovi izvežbanosti in čim večjem številu sloni ves uspeh. Zato se lahko zadovoljimo tudi s prirastkom vadi-teljstva, ki znaša med 1931. in 1932. letom skupno 1239 oseb, in sicer pri vaditeljih 1030 oseb in pri vaditeljicah 203 osebe. Ako bodo tehnična vodstva žup in večjih društev prav razumela navodila savezne-ga tehničnega vodstva, lahko pričakujemo, da bo v nekaj letih delovanje še znatno napredovalo. Vse drugače se dela v enem društvu ali četi, ako so na razpolago za vsako kategorijo vaditelji v zadostnem številu, kakor pa, ako mora ena oseba vleči vse delo ter končno omaga. Navedli smo te podatke javnosti v namenu, da vidi naše Sokolstvo v celoti. Danes ni naša organizacija omejena samo na nekatere predele domovine, temveč je skoraj enakomerno razpredena že po vsej Jugoslaviji. Na jugu države Imamo župe, ki so postale iž prvotnih slabotnih tvorb prav močhe edinice in zbrale okrog sebe velike vrste dobrih in požrtvovalnih, tihih delavcev Uspehi njihovega dela se kažeio na manjših društvenih in okrožnih javnih nastopih, župni izleti pa tudi že V mlajših žuoah presegajo okvir sličnih prireditev, kakor «mo jih bili vajeni še pred enim desetletjem Pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu pa bosta pokazala, da se je s konsolirliranjem edinic v zadnjih letih ustvaril trden temelj sokolski organizaciji po vsej naši domovini. Brežiški Sokol nekoč in danes Ob priliki proslave 30-letnice obstoja Sokola v Brežicah bo 8. julija tam okrožni zlet. Istočasno proslavimo tudi 20-letnico zadnjega župnega zleta, ki se je vršil v Brežicah tik pred svetovno vojno, v 1. 1914. Vse članstvo in narodno meščanstvo smatra za svojo veliko dolžnost, da ta jubilej čim najslavnostnejše in najčastnejše proslavi zavedajoč se velikega pomena sokolske ideje, ki je našla svojo najmočnejšo posavsko trdnjavo v Brežicah. — Z ustanovitvijo Sokola v Brežicah se je pričela prava narodna probuda, z ustanovitvijo tega viteškega društva se je visoko dvignila nacionalna zavest; s Sokolom je vzrasel neustrašen odpor proti razpašene-mu nemškutarstvu. Iz ozkega kroga zavednih in poštenih narodnjakov, zbranih pod okriljem Sokola, se je širilo pravo narodno mišljenje po vsem dolnjem Posavju. Brežiški Slovenci so najbolj čutili udarce, sramotenje, preziranje in ponižanje od strani vladnih organov in oholih nemšku-tarjev, baš Brežičani so bili oni, ki so polni sokolskih idealov propagirali po vsem okraju narodno zavest, zlasti v onih krajih, ki borbe s tujerodci niso poznali, ki niso poznali nevarnosti okuževanja našega slovenskega življa, po oni druhali, ki je uživala vso zaščito in podporo od nemške vlade. V Brežicah je bil zbran kader Sokolov. ki je pokazal vsej okolici pravo pot in način borbe proti nemškutarstvu. Pred 30 leti se je zbrala v Brežicah velika množica zavednih Slovencev in Hrvatov na slavju otvoritve novega, za nadstropje povečaneera Narodnega doma. Ob tej priliki so brežiški Slovenci prvikrat javno pokazali, da šo oni resnični gospodarji na teh f.leh, da je treba streti navidezno moč nemškutarstva in da je treba pokazati nemški vladi odločen odpor, ker tako neusmiljeno tepta pravice Slovencev. Proslava otvoritve Narodnega doma se je vršila na vrtu te. za one in tudi sedanje čase moeočne stavbe Došlih gostov mesto ni sprejelo v željenem slavnostnem razpoloženju. ker so bile vse slovenske trobojni-ce odstraniene na višji ukaz. Pač pa je g03te sprejela kompanija vojaštva, »ka- narčkov« iz Ljubljane ter ojačena žendar-marija. Zavedni Slovenci in pogumni Hrvati niso imeli strahu pred tako oboroženo silo in znano nemškutarsko kliko. Kdor je zaklical na ulici »živio«, so vsi planili po njem. Vojaštvo in orožništvo pa je jemalo »izzivača« toliko v zaščito, da so ga brežiški in drugi izposojeni nemškutarji lahko neovirano premiatili. In ob župnem zletu leta 1914? Isti pojav kako: na vseh sokolskih prireditvah. Kompanija »Belgijcev«, ojačeno orožništvo in najeto število nemškutarjev prete-pačev iz Celja, že na popolnoma urejenem telovadnem prostoru kraj mesta se prireditev ni smela vršiti zaradi nenadne vladne prepovedi. Pognali so nas na travnik izven mestnega teritorija. Ko so korakali Sokoli in gostje s kolodvora proti telovad nemu prostoru, jih je spremljala 14-član-ska konjenica Sokolov iz Zagreba. Neki orožniški oficir, ki je hotel s silo ločiti konjenico od ostalega sprevoda, je izdrl sabljo, se postavil pred konjenico in je ni pustil dalje. Med Sokoli je zavrelo. Skrajno napeto situacijo je rešil v zadnjem trenutku br. Smertnik iz Celja, sicer bi bil nastal spopad s strašnimi posledicami. Raz govorniški oder so se takrat razlegale zaključne in proroške besede br. dr. Budi-savljeviča, ki je kazal z desnico na Brežice: »I ova kula mora da padne!« Mnogo Sokolov je še med nami in onkraj Sotle, ki so bili žive priče vseh teh dogodkov. Ker ste nas, mili bratje, v takratni borbi podpirali, vas vabimo sedaj ob drugih razmerah, da pridete 8. julija t. 1. na naš okrožni zlet. Posebno računamo na številen obisk bratov Hrvatov iz Zagreba in drugih pokrajin, da po dolgem presledku v bratski slogi kot jilgoslovenski Sb-koli kar najdostojnejše proslavimo naSo obletnico. Zdravo! Iz načelstva slovanskega Sokolstva Dne 17. in 18. marca se je vršila v Varšavi seja načelništva Slovanskega Sokolstva, ki ji je predsedoval načelnik dr. M. Klinger (COS), navzoči pa so bili za Češkoslovaško B. Havel in načelnica M. Pro-vaznikovd, za Poljsko načelnik Kapalka, načelnica Jaga Zamoyska in bivši načelnik Fazanovič, za Jugoslavijo pa načelnik Miroslav Ambrožič in načelnica Elza Ska-larjeva. Deloma je prisostvoval seji tudi starosta Adam Zamoyski. ki je zboroval-ce prav prisrčno pozdravil. Prvi dan so zborovalci pregledali in odobrili skupne proste vaje za člane in članice za vseslovanski sokolski zlet v Varšavi leta 1935. Isti dan je bil določen tudi spored vseslovanskega dela tega zleta, ki bo obsegal skupne vaje članov in članic, tekme članov in članic in sprevod. Tekme vrst in za prvenstvo članov so prvikrat določene skupno, tako da tekmujejo člani v vrstah in se posameznikom štejejo poedini uspehi tudi za prvenstvo. Zaradi tega je bila ta tekma vrst otežkoče-na, da stoji na višini mednarodnih tekem ter obsega osemnajstercboj. Podobno se je to rešilo za članice tako, da tekmujejo v osmeroboju vrste, one posameznice, ki se borijo za prvenstvo, pa tekmujejo poleg tega še na treh orodjih. Razen teh tekem so bile določene še smučarske tekme in štafetni teki za člane in članice. Dru?i dan zasedanja je zavzelo naj-eč časa razpravljanje o novem poslovniku načelništva SSS. Pri tel priliki se je ugotovilo vse bistvene točke, sedaj bo izdelan nov načrt, o katerem se bo glasovalo pismeno. Za jesensko sejo, ki se bo vršila dne 29. in 30. septembra v Pragi, se bo pripravilo vse potrebne tekmovalne rede, ki bodo tedaj izglasovani. Nadaljnja razprava se je tikala skupnih zadev vseh včTanjenih savezov. med drugim tudi vprašanie udeležbe na mednarodnih tekmah v Budimpešti ln je bilo v tem pogledu doseženo popolno soglasie. M. A—č. Največje sokolsko društvo na svetu Poročali smo nedavno o glavni skupščini matičnega društva Praški Sokol. Dolgo vrsto let je bil hkrati tudi največje sokolsko društvo ter je tvoril nekaj Časa samostojno edinico v COS. Pozneje pa je postal Vinogradski Sokol v Pragi najjačje društvo in je še danes. V njem je danes združenih 6300 pripadnikov in nadkriljuje torej po svoji jakosti celo nekaj žup bodisi med češkoslovaškim Sokolstvom kakor tudi med našim, število Članstva znaša 4335 oseb, naraščaja je 283. dece pa 1682. Vinogradsko društvo pa lahko prištevamo tudi med največja telovadna društva vobče. Nemško Turnerstvo n. pr. niti v Berlinu ne premore tako jake edinice. V telovadbi se udejstvuje poleg 63 vaditeljev še 545 telovadcev, 140 naraščajnikov, 844 moške dece ter 530 članic, 143 naraščajnic in 813 deklic, ki jih vodi 41 vaditeljic. Vaditeljski zbor šteje 104 člane in članice. V Krkonoših so si vinogradski bratje postavili veliko planinsko kočo »Na straži«, kjer dobe sokolski smučarji v velikem zavetišču vse. kar potrebujejo. Poleg te koče pa ima društvo tudi letovališče, kjer je ;ani bilo 263 otrok. Med praškimi društvi vlada lepa bratska sloga, četudi tekmujejo vsa, kako bi bolje koristila sokolski stvari. Praški Sokol in Vinogradčani so si od nekdaj prizadevali. da ustvarijo nekaj najboljšega in v tej zdravi, res plemeniti tekmi sta obe društvi dosegli tak razmah, kakor ga ne more beležiti v nobenem drugem kraju katerakoli telovadna organizacija. Saj štejeta navedeni vodilni društvi skupno skoraj 12.000 pripadnikov. Dočim je praški Sokol centralno društvo šajnerjeve župe, je Vinogradski Sokol središče župe dr. Jana Podlipnega. Praška dr. šajnerjeva župa, tretja med praškimi po svojem številu, je na petem mestu med župami COS v pogledu članstva, ki ga ima sedaj okroglo 13.700. 573 je naraščajnikov, 560 naraščajnic. 3118 moške in 3774 ženske dece. Članov telovadcev je bilo 1959, članic pa 1484. župa ima 52 edinic, med njimi tudi matično društvo vsega Sokolstva, Praškega Sokola. V organizatornem pogledu deluje v žu-pi pet okrožij, ki so, kakor naglaša letno poročilo, izkazala župnemu vodstvu zelo dragoceno podporo s tem, da so prevzela mnogo župnih funkcij ter prirejala vadi-teljske in druge tečaje, vodila okrožne nastope, prosvetne šole itd. Lastni sokolski dom ima v župi 21 edinic. rov. Lahkoatletske tekma saveza bodo pričele že 1. avgusta ter bodo trajale tri dni, glavni zletni dnevi pa bodo do vključno 5. avguEta. Spored sarajevskega pokrajinskega zleta. Ker je prireditev v Sarajevu mišljena kot spomin na 25-letno delovanje župe ln 20 let, odkar so se dogodili znani sarajevski dogodki, ki so sprožili lavino našega osvobojenja, se razume samo ob sebi, da bodo glavni zletni dnevi na Vidov in naslednji dan. 2. in 3. junija bo nastopila srednješolska mladina iz vse drinske banovine, teden kasneje bodo tekme sarajevske župe. 16. in 17. junija pa bo dan dece in naraščaja. Glavni dnevi bodo pričeli 27. junija ter bodo do vključno 29. junija. 24. junija bo pohitela iz Sarajeva na grob kralja Petra Osvoboditelja štafeta z gorečo baklo, da jo položi v Oplencu na grob. štafetni tek bo pričel zgodaj zjutraj iz Sarajeva in ga bo najavil 21. strel iz topa. Izhodišče teka je Principov most. Ko bo do-pela štafeta na cilj, bodo topovi ponovno zagrmeli 21-krat v znak, da je Sokolstvo položilo na grob kralja Petra gorečo baklo v spomin in počastitev. Obenem bo štafeta v Oplencu izročila Nj. Vel. kralju povabilo na sarajevski zlet in pozdrave Sokolstva. Sokol Središče ob Dravi. Na velikonočni ponedeljek nam je vrla sokolska godba nudila izreden užitek s koncertom. Središka sokolska godba deluje že 28 let, že dolgo vrsto let pod vodstvom kapelnika br. Kocjana in je tudi izven območja mariborske sokolske župe dobro znana in priljubljena. Za ta koncert je izbrala samo slovanske narodne pesmi in dosegla lep aplavz. Po koncertu se je razvila prosta zabava s plesom. — Dramski odsek Sokola pridno dela. Uprizoril nam je »Lepo Vido« in »Dve nevesti«. Obe igri sta dobro uspeli. Br. režiser nas je zadnje čase presenetil z novimi zastori in kulisami, ki jih je izdelala njegova spretna roka. V kratkem nam uprizore »Desetega brata« v novi predelavi. i P O R T Gozdni tek za žensko prvenstvo Jugoslavije Ob 11. uri dopoldne se vrši pod pokroviteljstvom pcdbana g. dr. Pirkmajerja pod Cekinovim gradom gozdni tek za prvenstvo Jugoslavije. Rekordno število tekmovalk, ki so prijavljene za to vele-važno prireditev, se bo borilo za ponosni naslov državnega prvaka. Glavno besedo bodo imela pri tem seveda naša slovenska dekleta, katerim tega naslova ne more nihče več iztrgati. Zagrebčanke in ostale zunanje atletinje, ako se pojavijo na startu, ne bodo nevarne Ljubljančankam, med katerimi se bo bila glavna in ogorčena bitka za prvenstvo družin in prvenstvo poedink. Prorokovati zmago enemu ali drugemu je odveč, ker je to pot izid popolnoma negotov, kajti oba ljubljanska kluba razpolagata s popolnoma izenačenimi družinami in nekaterimi izredno dobrimi poedin-kami. Današnji gozdni tek je zadnja prireditev te vrste v letošnji sezoni, zato naj nihče ne zamudi prilike ogledati si Jo. — Start je točno ob 11. pri drsališču Ilirije. Današnji nogometni program Ob 10. se srečata na igrišču Ilirije v prvenstveni tekmi Reka in Slovan, glavna tekmeca za prvo mesto H. A razreda. Na tablici vodi sicer Reka s precejšnjim naskokom, toda Slovan je obnovil svoje jeseni še šibko moštvo z novimi močmi, od katerih si mnogo obeta — tudi to, da bodo danes pripomogle odvzeti Reki obe točki. Reka s svojo lepo povezano in tehnično dobro igro je bila doslej vsem tckmecem v II. A razredu superiorna in zasluženo stoji na čelu tablice. — Ob 8.30 nastopita za predtekmo Slavija in rezerva Slovan«. Popoldne ob 14. odigrata prvenstveno tekmo SK Sloga in SK Zalog, ob 16. pa igrajo juniorji Ilirije s Panonijo iz Zg. Šiške. Vse te tekme se vršijo na igrišču Ilirije. Ob 15.30 se bo na igrišču Hermesa pričela otvoritvena prvenstvena tekma podsavezne lige. Hermes : Železničar (Maribor) Pred to tekmo se bosta na istem igrišču srečala Hermes II. : Disk, Domžale. Obe tekmi ob vsakem vremenu. Dopoldne ob 10. se bosta borila na igrišču Hermesa za prvenstvo H. A razreda Jadran : Grafika. Jadran je trenutno na drugem, Grafika pa na tretjem mestu prvenstvene tabele. Sokol Ponoviče-Sava priredi danes ob 8.30 predavanje. Predaval bo predavatelj ZKD dipl. agronom g. Jatnnik o teifii: Kakšna bodočnost se kaže našemu kmetijstvu. Sokol Novo mesto priredi 10. t. m. ob 20. predavanje Predaval bo predavatel; ZKD g. dr. Stojan BajiČ, sodnik, o temi: Osnovni problemi soc'alne politike. Četrta glavna skupščina našega Sokolstva bo 29. t. m. v prostorih Zveze nabav-ljalnih zadrug v Beogradu. Na dnevnem redu so poročila saveznih funkcionarjev, predlogi uprave in žup, skupščina bo odločala tudi o višini letošnjega članskega prispevka. Razgovor bo tudi o pokrajinskih zletih za prihodnje leto in predlog za II. vsesokolski zlet 1936 v Beogradu. Dan pred glavno skupščino bo zaupni sestanek delegatov. 150.000 doraslega članstva bo zastopalo na glavni skupščini okrog 300 delegatov. Telovadišče zagrebškega pokrajinskega deta je na oglu Maksimirske ceste in Sve-tice na zemljišču zagrebške nadškofije. Z gradnjo, za katero je preskrbel načrte stavbni odsek zletnega odbora pod predsedstvom arh. Driaka, se je pričelo že 12. februarja ter je sedaj zemljišče že iaglaje-no. Dnevno je zaposlenih okrog 500 delavcev. Na površini okrog 120.000 kvadratnih metrov bo naiglavnejši prostor telovadi-šče v dolžini 170 in širini 117 m. kjer bo prostora za hkratno vežbanje 5045 telovadcev v normalnem razstopu 185 od moža do moža. — Nameravane so tribune: vzhodna in zapadna v dolžini 233 m, severna in južna pa v dolžini 177 m. na katerih bo prostora za 55 tisoč gledalcev in v garderobah aa 12.000 telovadečih. Zagrebško telovadišče je največje, kar se jih je zgradilo na slovanskem jugu ter presega ono iz leta 1932 v Ljubljani in v Beogradu leta 1930. Razpored zletnlh svečanosti v Zagreba. Predzletni dnevi prično 3. junija, ki je določen srednješolski mladini. V soboto 9. junija bo tekmoval naraščai župe Zagreb, teden kasneje bodo nastopile na zleti?ču vojaške edinice zagrebške posadke. Zlet se bo nadaljeval 2. avgusta s tekmovanjem moških ln mešanih pevskih zborov Sokolskih društev in čet za prvenstvo saveza: naslednji dan bo v velikem gledališču na akademiji nastop vseh zmagovalnih zbo- Službene objave OZDS. Zaradi odpovedi delegiranih sodnikov po službenih objavah z dne 6. t. m. se na novo določijo sodniki zs naslednje današnje tekme: Maribor : Ilirija v Mariboru s. b. g. Cimperman, Hermes : železničar v Ljubljani s. s. g. Deržaj (rezerva g. Ramovš), Litija : Zagorje s. s. g. Pevalek, Sloga : Zalog v Ljubljani s. s. g. Pfundner, Domžale : Ilirija rez. v Domžalah g. inž. Skok, Bratstvo : Ilirija na Jesenicah g. Cinkovic. Koturaškl podSavex Ljubljana. (Seja upravnega odbora). Na dopis podsaveza Maribor se sklene predlagati za cestno prvenstvo dravske banovine progo Mari-bo—Ljubljana in termin 29. julija 1934. Za gorsko prvenstvo se sklene predlagati progo Hoče—Pohorje. Termin se določi sporazumno s prizadetimi podsavezi in sa-vezom. — Vzame se na znanje termin medklubske prireditve »Zarje« Zg. Kašelj za dne 24. junija na progi Vevče—Trojane in nazaj. Za klubsko tekmo »Sore« Dravlje se delegirajo za sodnike naslednji gg.: Batjel, Plankar, Grudnik, Gregorčič, Dolničar. Službeno lz LNP. Prvenstvena tekma Maribor : Ilirija se začne v nedeljo 8. t. m. ob 15.30 in ne ob 16., kar je bilo pomotoma objavljeno včeraj. — Tajnik II. Službene objave Ljubljanskega podsaveza JSžS. Za službujočega odbornika pn današnjem gozdnem teku je določen g. major Jane SK Ilirija (nogometna sekcija). T. moštvo potuje v Maribor ob 7. B moštvo naj se zbere pred gl. kolodvorom ob 11.jO, ker igramo na Jesenicah. Jandl. Dernik. Franzot Lah II. Pogačnik. Cernač. Kveder. Ice. Grintal, Hortner. Doberlet. Kos Reženj potuje v Domžale v naslednji postavi: Zi-vanovič. Koch Srimšek. Gogala Rohaček, Cvirrt. Glušič. Rihter. Scagnetti Aljancic E.v Primožič. Pečan. Zbirališče ob 1315 pred glavnim kolodvorom Juniorji igrajo na našem igrišču proti SK Panoniji ob 16 Pol ure prej naj se javijo v garderobi: Bi-zovičar. Kroupa. Miiller. Stavjanik. Pribov-šek, Aljančič O. Goršič Pere Rože. Eržen. Dež man, Erber. Vodnik. Zarei. K.o-govšek. Vsi točno ob določenem času na mestih ŽSK Hermes (predsedstvo) Dvigne se suspenz za igrača Kariža Ludovika, ker je njegova zadeva ureiena. SK Reka Tekma z Mladiko odpovedana. SK Grafika. Za prvenstveno tekmo z Jadranom naj bodo danes ob 9.30 v čutilni pri Beliču v Šiški: Gašperšic. Mtkina, Katavič, Bežan I. Žagar, Usenik. Stupica, Potrato, Strohmajer, Bončar, Trobevšek; rezervi: Verčnik, Martinčič. Reditelji Pipan, Bežan, Blokar. SK Mars. Danes ob 16. mor io biti na igrišču Korotana: Zavrl 1. Dolinar, Ban, Lili, Zavrl II: Jenko, Vrhovec, Zupančič, Aco, Burger, Bobi. rez. Drobež 111, Žigon. Reditelji Drobe/ 1 in II, Presker. stranski sodnik g. Srah. Krašovec naj prinese opremo na igrišče. SK Svoboda (Ljubljana). Danes točno ob 9. imajo biti na igrišču vsi nogometaši. Igrali bomo na dva gola. Pri tej priliki bomo postavili definitivno I. moštvo, ki bo nastopalo v prvenstvenih tekmah. Gospodar preskrbi opremo. Vsi in točno! SK S'oga. Danes ob 14. igramo prvenstveno tekmo s SK Zalog na igrišču Ilirije. Na igrišču naj bodo ob 12.30: Lipovšek, Ninkovič, Trobec, Podrekar. Starman I, l"mek. Lejka, Mrkvička, 1'raunseis. Zupančič, si>to. Rezerva: Perovič, Pip. Stranski sodnik Samer. Reditelji: Rihtar, Grzinič, Šloselj. Za opremo skrbi gospodar. Tenis odsek TKD Atena vabi na vpisovanje za nastopno tenis sezono vsak torek ob 16.30 v damski sobi kavarne Emona ter vsak dan na igrišču pri oskrbniku v Tivoliju. Sczijska in vsakokratna pristojbina je času primerna. M K. Ilirija. Vse članstvo se uliudno vabi, da se gotovo udeleži pogreba soproge .starostnega predsednika M. K. Ilirije gospe Margarete Gorjanc. Pogreb bo danes ob 14.30 izpred hiše žalosti, Miklošičeva c. 15. Zbirališče istotam četrt ure prej. Šport v Trbovljah. Danes ob 10. se odigra nogometna tekma Olimp (Celje) : Trbovlje s predtekmo na igrišču SK Tr-bovlja. Vse klube LNP. ki bi želeli tekom letošnje sezone igrati v Kranju, naproša SK Korotan, Kranj, da mu v svrho lažje razporeditve stavijo do 22. t. m. svoje pogoje glede odškodnine in po možnosti tudi termine. Podrobnosti pismeno. Protipogoj: revanžna tekma v tei sezoni. Naslov: Ogo-relec Ivan, Kranj. Kokriško predmestje 3. Smučarji, Korošica Vas vabi! V tem smučarskem raju je letos snega prav mnogo; najidealnejša smuka je zagotovljena še ves april in maj. Dobro in poceni oskrbo nudi Kocbekov dom na Korošici pod Ojstrico. Od 8. do 30. aprila visokoalpin-ski smuški tečaji pod vodstvom saveznega smuškega učitelja. Prijavnina znaša 25 dinarjev. Prijave sprejema Savinjska podružnica SPD v Celju. Dohod na Korošico je preko Celja. Avtobus Celje-Luče vozi vsak dan ob 16M. Iz Celja vsak dan vlak ob 7.45 do Šmartnega ob Paki (na lokalni progi Celje-Velenje), z zvezo na poštni avtobus, s prihodom v Luče ob 10.25. Iz Luč na Korošico gre pešpot mimo Planinškove kmetije, kjer je na razpolago udobno prenočišče. mleko, čaj. Zimska markacija vodi prav do Kocbekovega doma. V Lučah so pri vsakem avtobusu vodniki in nosači na razpolago. Vremensko poročilo s Kofc od 6. aprila: — 6, solnce. srenj, smuka prav dobra, na planini idealna. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 8. ob 15.: INRI. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Bratje Karainazovi. Izven. Ponedeljek 9.: B^oarad nekdaj in sedaj. A. OPERA. Začetek ob 20. Nedelia. S.: Poljaka kri. Izven. Znižane c?ce. Ponedeljek. 9.: Zaprto. * T, , . Prva repriza drainatiziraneca Dostojevskega romana >Bratje Karamazovi - bo drevi ob 20. Uprizoritev tega svtiovnesra romana ie vsekakor praznik naše dram?. Zasedba je premier*ka. režija Debeveeva. Predstava jie izven, veljajo običajne dramske cen?. .. , Sedeži za današnjo predstavo pasnonske iere »INRI« so vsi razprodani, na razpolago so le še stojišča. Zalo se pasion Ob 20.: Rože v snesru. Zadnjic. Globoko znižane cen* (od 20 Din navzdol). Pristopajte k 9,Vodnikovi družbi« ) Gospodarstvo Jugoslavija v luči mednarodne statistike (Glej »Jutro« od 31. marca t. 1.) III. Železniško omrežje. Glede izgraditve železniškega omrežja naša država ni tako hudo zaostala, kakor se 6plošno sodi. Res je, da je treba pri nas zgraditi še mnogo železnic, zlasti dobre -veze z našimi pomorskimi lukami in zveze^ v jugovzhodnem delu države, kjer ie omrežie zelo redko, vendar pa naše železniško omrežji? glede gostote ni med najkrajšimi v Evropi. Po podatkih iz >Archiv fiir Eisen-bahnvvesen« posnemamo naslednje zanimive Številke o dolžini železnic, ki odpadejo povprečno na 100 kvadratnih kilometrov površin?? v dotični državi (po stanju iz 1. 1930.): Povprečna dolžina železnic na 100 kms kilometrov Belgija 36.5 Luksemburg 21.2 Švica 14-6 Anglija 14.2 Nemčija 12.4 Danska 12-3 Francija 11-G Nizozemska 10.8 Madžarska 10.2 Češkoslovaška 9.8 Avstrija 9.8 Italija 6.8 Litavska 5-6 Poljska 5.3 Letonska 4.3 Rumunija 4.1 Jugoslavija 4.0 Estonska 4.0 Portugalska 3.7 Švedska 3.7 Španija 3.2 Bolgarija 2.8 Grčija 2.5 Finska 1-4 Norveška 1-2 Kakor vidimo, imajo med drugimi manjšo gostoto železniškega omrežja Portugalska, Španija. Švedska, Bolgarija. Grčija. Finska in Norveška. Seveda pa na drugi strani ni primerjati gostoto naših železnic z gostoto železnic v zapadnoevropskih državah. Ker je naša država razmeroma redko naseljena, tudi dolžina železnic v primeri s številom prebivalstva ni tako majhna. Na 10.000 prebivalcev odpade največ železnic na Švedskem, namreč 27.5 km. V tem pogledu je Švedska na prvem mestu v Evropi. čeprav je tam gostota železnic glede na površino zelo slaba. Nadalre odpade na 10.000 prebivalcev v Luksemburpu 18.4 km železnic, v Estoniji 17.2 km. v Finski 15.8, v Letonski 14.9. v Danski 14.9. v Švici 14.8, v Franciji 14.7. v Norveški 14.6. v Litavski 13.2. v Belgiii 13.S. v Avstruj 12.5. v Madžarski 11.9. v Češkoslovaški 10.1. v Nemčiji 9.3. v Španiji 7.0. v Poljski 7.6. v Angliji 7.5. v Jugoslaviji 7.2. v Rumuniji 6.6. v Nizozemski 5.4, v Rusiji 5.2. v Grčiji. Portugalski in Italiji 5.1 in v Bolgariji! 4.9 km. Kakor vidimo. odpade nri nas približno enaka dolžina žel^zivc na 10.000 prebivalcev kakor v An-gli;i, ker j« pač Anglija mnogo gosteje naseljena. IV. Avtomobilizem. Avtomobilizem je pri nas v primeri z drugimi državami zelo slabo razvit, deloma zaradi slabega stanja našega cestnega omrežila. v prav znatni nre-ri pa tudi zaradi prevelikih bremen, ki se pri nas nalagajo na avtomobilski promet. Po statistiki nemškega državnega statističnega urada (»Statistisches Jahrbuch fiir das dputsche Reich«) je leta 1032. odpadlo povprečno na 1 avtomobil naslednje število prebivalcev: Povprečno število prebivalcev na 1 avtomobil Zedinjene države 5 Kanada 9 Francija 25 Danska 30 Ljkeemburg Anglija Švedska Belgija Švica Irska Norveška Nizozemska Nemčija Finska Italija Španija Češkoslovaška Avstri ja Portugalska Estonska Grčija Letonska Rumumiia Madžarska Jugoslavija Litavska Poljska Bolgarija 33 33 41 46 50 55 56 64 100 106 131 131 161 170 211 352 357 493 547 596 1067 1159 1271 1841 V naši državi odpade preko 1000 prebivalcev povprečno na 1 avtomobil. V razvoju avtomobilizma je torej Jugoslavija med evropskimi državami na enem od zadnjih mest. Gomili podatki so. kakor rečeno, za 1. 1932. Kakor znano, pa se T? že lani v teku leta pri nas število avtomobilov nadalje skrčilo in je bilo vrh ter ^bivalca in leto kilovat ur Kanada 160j- Švica 1^38 Saarsko ozemlje 1100 Z'?diniene države 942 Švedska 828 Belgija Nemčija 400 Avstrija Anglija Francija Nizozemska -"1 Italija 2o6 Češkoslovaška Rusija ^ Poljska _ Jugoslavija Ruminija 30 . V pogledu elektrifikacije ie torej nasa država še zelo zaostala. Razvoj elektrifikacije pa je pri nas v posameznih banovinah zelo različen. Tako znaša v dravski banovini povprečna produkcija električne energije na prebivalca 220 kv. ur r,a leto in v primorski banovini 212 kv. ur. kar je razmeroma lepo število; zato pa k na jugovzhodu naše države elektrifikacija še prav v) Povojih. sai znaša n. pr. produkcija električne en^ro-ijie na prebivalca v savski banovini le 35 kv." ur. v drinski banovini 25. v dunav-eki 23, v moravski^ 17. v zetski 12 iin v vardarski celo samo o kv. ur. (Nadaljevanje sledi) Ugodnejši razvoj zaposlenosti Okrožni urad za zavarovanj? delavcev v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju članstva v mesecu marcu, iz katere je razvidno. da se razvoj zaposlenosti delavstva polagoma obrača na bolje. Od februarja na marc se ie povprečno število zavarovanih članov povečalo od 70.822 na 74.106; število se j-e torej zvišalo zo 3284. dočim ie znašal lani v istem razdobju prirastek le 2193. predlanskim pa je bil zabel?žen še padec zia 1669. Če primerjamo povprečno stanie v marcu s stanjem v istem mesecu preteklega leta. tedaj vidimo, da ie bilo letos v marcn za 3312 članov ve? nego lani in celo za 1025 članov ve? no0 Din je poslati po pošti. _ . V prijavi se mora navesti točen naslov, nadalje iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno biva zadnjih 6 mesecev, ali je izpit že opravljal ali ponavljal, in sicer kdaj in kje. Vlogi je priložiti: 1. kratek, svojeročno na posebnem listu napisan popis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba.) sešteti je vso dobo zaposlitve kot pomočnik); 2. krstni (rojstni) list: 3. dokazila, da je: a) ali v svojem obrtu praktično delal najmanj štiri leta, potem ko je uspešno dovršil srednjo tehnično ali njej enako drugo šolo. b) ali v svoji stroki ali kot gradbeno-tehnični risar v poslovalnicah graditeljev, inženjerjev ali arhitektov delal najmanj 5 let praktično, potem ko je z uspehom opravil predpisani zaključni izpit iz svoje stroke na šoli za gradbene poslovodje (pol i rje), priključeni srednji tehnični šoli. ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo, c) ali se učil svojega obrta najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki najmanj 6 let (delavska knjižica) ter pri posebnem izpitu dokazal občo izobrazbo in znanje. Kandidati, ki se prijavijo za opravljanje izpita, a nimajo listin, navedenih pod 3), smejo dokazati čas o svoji zaposlitvi s kakršnimkoli drugim verodostojnim dokazilom); 4. spričevalo o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov; 5. potrdilo, da je plačal pri zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zbornične blagajne), odnosno poštni odrezek, če je bila taksa poslana po pošti. Pismeni izpit (klavzurna naloga) se bo pričel dne 1. maja t. 1. ter bo trajal pet dni. Pri izdelovanju naloge sme uporabljati kandidat vse knjige, ki vsebujejo samo formule, dalje gradbeni zakon in osnutek gradbenega pravilnika. Ustni izpit se bo vršil po opravljenem pismenem izpitu. Navodila glede prijav k izpitom o obči izobrazbi in znanju, Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vložiti do 20. aprila t. 1. pri zbornici za TOI, Beethovnova ul. 10, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje in kdaj bo kandidat delal izpit. Prijave je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za rešitev prošnje kolek za 25 Din, za spričevalo pa kolek za 20 Din in kolek za 10 Din. Izpitno takso v znesku 300 Din je poslati po pošti. V prijavi je navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih šest mesecev ter ji priložiti; 1. kratek svojeročno na posebnem listu popisan opis strokovne zaposlitve do izpita (učna, pomočniška doba); 2. krstni (rojstni) list; 3. da se je učil svojega obrta najmanj tri leta in praktično delal v svoji stroki vsaj že štiri leta (delavska knjižica); 4. potrdilo, da je plačal pri Zbornici zgoraj označeno izpitno takso (potrdilo zborniške blagajne, odnosno poštni odrezek. če je bila taksa poslana po pošti. Ti izpiti se bodo vršili 11. in 12. maja t. L Gospodarske vesti = poštna hranilnica v marcu. Vloge na čekovnih računih pri Poštni hranilnici so, kakor znano, v decembru dosegle rekordno višino 1158 milijonov dinarjev. Kakor druga leta, pa so čekovne vloge tudi letos v prvih mesecih zaradi sezonskih razlogov nekoliko nazadovale; v januarju so znašale 1074, v februarju 1079, ob koncu marca pa so popustile na 996 milijonov dinarjev. Lani so ob koncu marca znašale čekovne vloge le 876 milijonov, predlanskim pa 713 milijonov dinarjev, tako da so bile letos čekovne vloge ob koncu marca za 120 milijonov večje nego lani ln za 283 milijonov večje nego pred dvema let°ma. Hranilne vloge na knjižice »o v teku marca ponovno narasle za 17 milijonov Din (v febr. zia 23) in so znašale ob koncu meseca 628.7 milijona Din nasproti 467.6 mi lijona Din ob koncu marca preteklega leta in 385.1 milijona Din ob koncu marca 1932. — Čekovni promet se je v marcu v primeri s februarjem nekoliko dvignil in je znašal 4951 milijonov nasproti 4971 milijonom v lanskem marcu in 3864 milijonov v marcu 1932. — Gospodarski posvetovalni odbor pri zunanjem ministrstvu. Kakor poročajo iz Beograda. je bila pri konzularno - gospodarskem oddelku zunanjega ministrstva ustanovljena važna institucija, tako zvani odbor za gospodarsko - finančna in socialna vprašanja. Ta odbor tvorijo poleg predstavnikov zunanjeca ministrstva še delegati finančnega. trgovinskega, kmetijskega in prometnega ministrstva, ministrstva za socialno politiko in inšpekcije za državno obrambo. Naloga novega odbora bo. da prouči vsa vprašanja. ki se tičejo naših gospodarskih odnošajev z inozemstvom, in sicer prej. preden se bodo to vprašanja končno reševala. Io velja zlasti za trgovinska pogajanja z drugimi državami. Novi odbor bo moral ob pri Fiki razprav v posameznih vprašanjih zašli šati mišljenje predstavnikov zainteresiranih gospodarskih panog. . = Avstrijska preferenca ia madžarsko pšenico. V smislu avstrijsko - madžarske pogodbe o kreditnih olajšavah je Avstrijia povišala preferemčni carinski popust za madžarsko pšenico od 3.20 na 7.20 šilinga za metrski slot. Kakor znano, ima tudi Jugoslavija v trgovinski pogodbi za količino 5000 ton priznano odkrito preferenco v obliki carinskega popusta v višini 3.20 šilinga.^ Kakor sedaj poročajo z Dunaja, velja povišanje preference zaenkrat samo za madžarsko pšenico, pač pa ima jugoslovenska vlada pravico zaht?vati enako ugodnost za jugosloven-sko pšenico, seveda pa bo morala pristati na protikonceeito. . = Konkurz je razglašen o imovini Alojzije Aareševe. trgovk? v Hrastniku (upravnik mase dr. Dominik Drnovšek, odvetnik v Laškem; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Laškem 16. aprila ob 9.. prijavni rok do 14. maja. ugotovitveni narok 28. maja). • = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Sajka. mizarja v Maribora. Streliška ulica 1 (poravnalni upraviteli Aleksander Ravnikar, odvetnik v Mariboru; poravnalni narok 7. ma.ia ob 9.. prijavni rok do 2. maja). _ Položaj na naših borzah Ljubljana, 7. aprila. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko večji nego prejšnje tedne; znašal Je 2.64 milijona Dm nasproti 1.11, 1.40, 1.07 in 1.80 milijona dinarjev v zadnjih štirih tednih Na deviznem trgu ni prišlo v teku tedna do bistvenejših sprememb. Avstrijski šiling notira nadalje zelo visoko in se je včeraj na zagrebški borzi trgoval že po 9.2325. Za svobodne devize navaja včerašnje beograjsko »Narodno Blagostanje« naslednje tečaje: Curih 16.05 Din za 1 frank. Pa riz 326 Din za 100 frankov, Milan 425 Din za 100 lir, London 256.50 Din za 1 funt, Newyork 49.50 Din za 1 dolar. Na efektnem tržišču so bili tudi pretekli teden tečaji nadalje zelo stabilni tn se je Vojna škoda trgovala po 313 do 315. 7-odstotno investicijsko posojilo po 71 do 73. Devize. Curih. Pariz 20.38, London 15.97, New-york 309, Bruselj 72.25, Milan 26.60. Madrid 42.25. Amsterdam 208.90. Berlm 122.65, Dunaj 57.30. Stockholm 82.40. Oslo 80.30. Kobenhavn 71.30. Praga 12.84, Varšava 58.30, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv. klirin Onkraj pragozda ... > Misterija ..... » Roman zadnjega cesarja Habsburžana ... > Roman treh src . . > Rdeča megla . . « . » Hektorjev meč . . , > Lov na ženo .... > Ugrabljeni milijoni . . > Milijonar brez denarja > železna cesta .... » Rdeča kokarda ... » Zlati panter .... » V krempljih inkvizicije » Seržant Diavolo ... » Možje .... > * > Gusar v oblakih . , . » Belfegor ..... » Potopis do Bitolja in Ohrida..........> Zgodovina gostiln v stari Ljubljani .... > Tarzan I. in II. del vsak po » Blagajna Velikega vojvode » Lucifer ...... » Tigrovi zobje .... » Papežinja Fausta . . > Din 20.- » 30.-20.-» 20.- > 30.-» 30.-» 20.- > 20.-» » » > » > » » » » » 20.-30.-20.-30.-30.-20.-40.-40.- so.-20.-20.- » 10.— > » » » > > 10.-20.-10-20.-20.-30.- Knjige so broširane. Kdor želi prejeti vezano knjigo, naj nakaže za vsako knjigo Din 8.— več. Knjige razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani poštnine prosto proti predplačilu iznosov, iznose nakažite po poštni položnici, ki jo dobite v vsakem poštnem uradu, na štev. 11.842. Na zadnjo stran srednjega dela položnice napišite naslov romana, ki ga želite, in pa svoj točen naslov. raiOMEIM iriD m ; Din i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas in enkratno pristojbino Dm 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— IlaU oglasi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega^oddelka .Mr,. D}„ J,- v znamkah. Vse pristojbine za male oglase ]e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi ieseaa i oiu aavt-ft i IJU, sa šifre ali dajanje aa llova S Din Najmanjši znesek 17 Din Raznašalec kruha dobi SlUiou. PoiZV« c-t ua og tuju.m odde.ku »Jutra« pod »Peča po dogovoru« e 10263-1 Dobro kuharico ki prevzame tud<: ttckaj hišnih opravil, iščem. Po nudbe na og.asm oddeiek »Jutra.« pod »U«. 10262-1 Pisarniško moč t stavbeni in letni strok; •podobno, ta-k-oj 6prejmem t primerno, v to odgovar jajočo kavcijo. Ponudbe t navedbo dosedanjega •lužbovan.a n« oglasni odde*. ek »Jutra« pud »gjio-sobnoet 10«. 10288-1 Postavljač .d snažiiec jedii. orodja. 20 do 25 let star dobi c-.užbo takoj. GotiMlna Kiemenčič, Krekov trg 11 10306-1 Raznašalca z« pecivo z .astnim kolesom rabim takoj. N a-s ov v og.asnem oddelku .Jutra«. 10303-1 Kuharico s* restavracijo iščem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »S'a!no mesto«. 10241-1 Samostoj. kuharico perfe-ktno, pošteno, pridno, z najboljšim: spričeval. iščem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10256-1 Brivski pomočnik dober delavec, perfekten onduler in bubištucer, dobi stalno mesto. Ponudbe • plačilnimi pogoji na og'astri oddelek »Jutra« pod »Perfekten onduler«. 10212-1 Šteparico za fina dela iščem. Hrane in stanovanje v hiši, ua Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutru« 10279-1 Prvovrstno kuharico plačilno natakarico staro do 28 let. kakor tudi servirko staro do 20 let. sprejme 7.a sezono hotel na Bledu. Znanje nemškega jezika je pog-j. Upoštevajo se samo ponudbe s sliko. na »g as. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenje«. 10031-1 Trgovski sotrudnik dobra moč, vešč manufak turne stroke in de a izložb ter nemškega jezika, dobi mesto pri tvrdki Vinko Eavnik, Radovljica. 10155-1 Prodavačicu potpuno sa mosta,nu vrsnu silu. traži za pletenu po-modnu i kra"ku robu, ea znanjem hrve:sk«g i nje jnačkog jezika Nastup 1. ali 15. maje o. o. Herlin-ger i Stern, Zagreb. Juri-feičeva ulica 12. 10136-1 Frizerko samostojno v trajni in vodni ondulaeiji. iščem za tra:no nameščenje. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod zneeko »900« 10266-1 Vodilno kuharico T velikem podjetju iščemo. Pogoj dolgoletna pnaks«. Ponudbe z na vedbo doseda njega služ-bovanja ra og'esni odde lek »Jutra« pod »Jevna kuhinja«. 10318-1 Prodajalko f kavcijo v gotovo sprejmem v trgovino mešanega baga. Hrana in stanove nje v hiši. piača po dogo voru. Ponudbe na »glasnt oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna«. 10.024-1 Trgovski pomočnik vojaščine popolnoma prost, lobro izvežban t ma-nu fakturna, špecerijski. ga anterijsk' 'o železni stroki, prvovrsten prodajalec. k' :ma veselje samostojno vo liti pod-užmoo. *ob: takoj mesto Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval n navedb" dosedanjega službovan-a je poslati na naslov Aloj®ij R e m i c. Dravograd. 9584-1 Vešče šteparice za boljši obrat sprejme takoj Zagrebška tvomica čevljev. Zagreb. Nova Ves 11 10161-1 Trgovski pomočnik ali kontoristinja dobi mesto ako vloži 2500 Din. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra, pod š;fro »Samostojna moč«. 10333-1 Mesto hišnika iddam onemu. k: se ezu me na vrtnarstvo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10152-1 Korespondentinjo jno v slovenščini in nrveščin: ršče podjet> v Splitu. Nastop takoj. Sit ka zaželjena. Ponudbe z navedbo referenc ne ogl. iddelek »Jutra« pM šifro • Split 570«. 10130-1 Ljuba Jurkovid: (Ilustriral V. Mari) 48 Pingvini, posebno pa njihov kralj Ping-vo VI. in kraljica, njeno veličanstvo Gviu-piu, so tolikanj vzljubili malo Lili in Šari-ka, da so prosili starega Bisernika, naj ju pusti nekaj časa pri njih; koravdni grad jima dado za stanovanje, samo da še ostaneta! S težkim srcem in solzami v očeh je Bisernik privolil v to. in Lili in Šarik sta mu bila iz dna duše hvaležna za toliko ljubezni in dobrote. 49 Na predlog modrega Sarika je kralj Pingvo VI. ustanovil šolo za mlade pingvine in postavil šarika za prvega učitelja. Učil jih je branja in pisanja. Z njimi je hodila v šolo tudi mala Lili, ker se je hotela naučiti, da bi pisala mamici in atku. Prodajalko sprejmem. Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod šifro »Mlajša moč«. 10352-1 Modist. pomočnico dobro izurjeno sprejmem takoj. Ponudbe na og:as. oddelek »Jutra« pod šfro »Modisttnja takoj«. 10368-1 Začetnico pisarniške posle ter ne-dni kasiranja neročni-vsek mesec, išče knjiž-založba. Začetniška pla-p r v e mesece 300 Dii ■eeno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š:f-o »Založba«. 10329-1 Šiviljsko pomočnico z večletno prakso, za fino rteto spre/me mndni atelje Fnni Jfl?er, Resljeva reč<« (nova hiša). 10400-1 Postrežnico- kuharico iščem za takoj. Naslov v og'asnem oddelku »Jufa« 10378-1 Izurjena pomočnica samostojna, dobi takoj mesto. Modni atelje Vida Renčelj, — palača Ljubljanske Kreditne banke, IV. nadstr. 10410-1 Za pospravljanje in pomasranje v trgovini sprelmem poštenega in pridnega dekleta. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. ' 10405-1 Atelje Bazanella šelenburgova 7. sprejme takoj več samostol-nih pomočnic, specielno a fn.zone, začetnice ne sprejme. 10412-1 rg. pomočniku in uradnici preskrblm proti nagradi službo. Ponudbe pod »Veletrgovina« na osji. odd. »Jutra«. 10426-1 Inteligentno gdč. visoke postave in prikupi jlve zunanjosti iš^em za nekaj dni v mesecu Pi edst.avltt pr! T vi Jurca. LJubllana, Poljanska c. 18 v torek Dopoldne 10. aprila. 10439-1 Stenotipisticu sa znanjem njemačkog . taUlanskog jezika i stenoeraftje traži Schen-ker & Co. d. d.. Sušak. Ponude sa naznakom referenca 1 zahtieva treba upravltl na Su-iak. Znanje državnoga jezika nije bezuv1et.no potrebno. 10435-1 Dekle za vsa hišna dela ln meščansko kuho k dvema osebama Iščem. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Delavna 250«. 10492-1 Žensko *redn1ih let za pomoč v lekarni ln gospodinjstvu na deželi iščem. — Ponudbo na oel. odde-ek »Jutra« pod »Slovenka ali Hrvatic? 10493-1 Trg. vajenca sprejme boljša ž vil.ska trgovina v Ljub jani. Naslov v oglasnem oddelku Ju'ra 10510-44 Vajenca sa mehanikersko obrt sp'ej-tne Franc Kristan, Ty'ševa cesta 54. 104«6 44 Službe išče deseda 50 para dave« t Din 2b šllro ali dalanje naslove 3 Din Naj manlh tresek 12 Din Izurjena šivilja perila in oblek se priporoča n« dom za 18 D n. Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10364-2 Vsake kavcije zmožna gdčna boljše obitelji išče mtsta b.agajničarke aii siični>._ Pot udbe prosi na ogasni ddeiek »Jutra« pod šifro »Pridna 20«. 10261-2 Natakarica išče remeščunja v boljši gostilni. Ponudbe podati na naslov: Merhar, trgovina Brežice. 10269-2 Šivilj, pomočnica z znanjem krojen.ja, dobrimi spričevali, želi stalno mesto, po možnosti v C-iiu Naslov v oglat-nem ddelku »Jutra«. 10211-2 Mladenka vajena vsega dela nameščen je. Spi lahk doma. Gre tudi k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10389-2 išče o Gospodična z nn-ščaneko in dri. trgovsko šolo išče mesta prak-ti kan ti nje v pisarni ali kot blagejničarka. Gre tudi v trgovino, cvetličarno. buffet, kot začena na *a kari«« ali vzgojiteljica. Fani Goriič, Stranska vas 10, Grosuplje. 103(6-2 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi pre sk bt dob'0 stalno službo Nasl ov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 10078-2 Slaščičar, pomočnik z inozemsko praKso, 27 let star, vesten ln samostojen, Išče službo. Govori samo nemško in nekaj hrvaščine. Dopise na podr. »Jutra« Maribor pod »Zanesljiv«. 10480-2 Prodajalka teli »lužbo v trgovini mešanega b'aga. Ponudbe r« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba*. 10461-2 Mlad pek. pomočnik lober deavec. teli sluibo Peras Kari, Maribor, Me sarska u i«a 5. 10244 2 Služkinja ki zna kuhati in opravljati h'5na dela. išče službo. — Naslov v oglasnem odd»'ku »Jutra«. 10653-2 3ekovskI pomočnik •jaščine prost, išče stalno s užbo. Cenjene dop;se n« p^nd-užnico »Jutra« v Celju r»od značko »Pek«. 10470-2 Gospodična zmotna računanja, stroje-p!s;e in vseh gospodinjskih del. išče kakršnokoli mesto izven L:ub!jane. — Vas'ov v og'*snein o<1deku »Jutra«. 10229-2 Prikrojevalka roškega peri'3. dobra Šivilja, išče »i užbo. — Po-nndrve na podružnico Jutra Mariboru pod »Prikrojevalka«. 10476-2 Mlad trg. pomočnik manufak turist, išče s' ti7.br> v tgbvini ali trg. pisarji v mestu ali na deželi. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Veften 11«. 10362-2 Hlapec p^ten in priden, ičče «'už-bo h konjem. Joeip Po-s^nčec. Sv. II j 10, Pv-v. eori«e. 10477-2 Samost. gospodinja dobra kuharica, išče službo pri samostojnem gospodu, najrajše v Mariboru S a b tudi na sezon-> kot podkuhariea. — Ponudbe n« pod-užni«o »Jo a« v Mariboru pod š:'-o »Naftor. v ma;n«. 102-48-2 Skupno gospodinjstvo z državnim uslužbencem, nad 40 letnim, želi ločenka. Ponudbe na podniž. »Jutra« Maribor pod šifro »Mirno življenje«. 10239-4? Tkalski mojster z tekstilno šolo. izvežban v bombaževini in umetno svilenem blaod »Skalno dovoljenje de-la« n« oodrtržn-ifo »Jntra« Maribor. ' 10247-2 Barvarski mojster zanesljiv in vešč v vsf-h panogah barvanja, z dvajsetletno prakt»o. zmožen tidi 7« tovarne sukn« ;n ki'bukov, išče primerno mesto s 1. majem ali pozneje Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Barvarski mojster«. 10341-2 Šofer s prvovrstnimi spričevali, zmožen nemškega in itaii-'anskega jezika, išče na-ineščenje. Gre tudi za slogo ali vratarja. Ponudbe na naslov: A. R., Kode-ljevo, Zadružna 3. 10355-2 Služkinja poštena in zanesljiva, ki bi pomagala tudi v gostilni in kuhinji, žeii s 15. eprilm-m prem-niti službo. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »90« 10168-2 Kroi. pomočnika velik« de1« er>-e;mem. Studenci pri MariH^rn — O.mkarieva mlica šter. 10178-1 Tnr. sotrndnika majšega in agilnega špe-c-erista sprejmem v Ljubljani. — Ponudbe samo od ociih, ki so v službi, z navedbo vsega dosedanjega službovanja pod šifro »Dober izložbeni ananžer« na oglasni oddelek »Jutra«. 105U-1 Vdova srednjih let, želi priti radi osamljenosti h kaki družini ali starejši gospe samo za hran, ali sto nova nje — naj-aje na deželo kot pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva«. 9930-2 Mlinar In Žagar išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 10086-2 Lesni manlpulant z večletno p.akso kot sa mustojen vod.a obrata — želi premeniti mesto. Sprejme tudi mesto uradnika, nakupovale«. preje'n>a!c« ali skladiščnika. Vešč srbohrvaščine in nenvšč ne. s šosko izobrazbo. Ponudbe na ogasni oddeiek Jutra pod »Stalno«. 10166 2 Gospodična solidne podeielske b»e, va.^na srednje kuhe, želi mesto kuhinjske učenke v odličnem hotelu. — Ponudbe na og asni oddelek »Jutra« pod »K dobri kuharici kjerkoli«. 10391 2 Mlada vdova brez otrok, izobražena. ix boljše hiše. že'i mesto gospodinje, ali k otrokom. Vajena je kuhanja, šivanja in drugega dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljeni pod značko »Dobra moč 1400«. 10012-2 Organizator vttrziran v vseh trgovskih (►os. i h. pristopi v rentabilno podjetje z gotovino 5*0 do 50 tisoč. Točne in ob i ime ponudbe ca og'asni oddelek »Jutra« pod šifro ►Bodnčnoet v delu* 10381-? Brivskega pomočnika za podružnico v Gaber-ju pri Celju sprejmem takoj. V poštev pride samo zanesljiva, samostojna moi. F. Krajnc. Celje, Glavni trg št. 18. 10474-1 Pek. pomočnik z obrtno pravico, želi službo poslovodje ali za skupno delo. — Franc Cerjak. pekarna R o t a r, Vrhnika št. 110. 10UŽ-2 Pisarniška moč zmožna knjigovodstva, korespondence in vseh ostalih pisarniških del, išče zaposlenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovsko izobražena«. 10136-9 3 leta brezposelni Inteligenten, delaven domačin prosi kakršnokoli stalno službo. Do plse na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva samostojna moč«. 10409-2 Kuharico za vse samostojno, poleg po-strežnlce, Iščem. — Ponudbe z navedbo prejšnjih služb pod »Dolga spričevala« na ogl. odd. »Jutra«. 10464-1 Blagajničarka poštena i-n zanesljiva — 7,možna tudi vsega pisarniškega dela, išče nameščeni«. — Opravljala bi tudi vsako drugo delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavne« 10127-2 Gospodinjo Intelleentno. samostoj no. sprejme eosnod z otrokom. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod Samostolna 25 do 45«. 10447-1 Gospodična zmožna meščansie in kmet-ske kuhin:e ter pospravljanja boljših sob. likan:a perila, vajena voditi sa mostojno gospodinjstvo — išče s'užbo za takoj. Gre tudi v gostilno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra .pnd značko »Resna«. 9515-2 Perfektno kuharico večletnimi spričevali is^e slovensVa obltell r Za-nk so«. 10184-2 Postrežnlca m'ada. pridna in poštena. :šče zaposlitev za ve* dan Naslov v oglasnem odde'kn »Jutra«. 10169-2 Dekle pridno in pošteno, z več letnimi spričevali, zmožno vsega gosi^dlnjskeg, dela ilče »lužbo t 1. ma'f» prt majhni družitvi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvi maj«. 10347 J Pošteno dekle že vajeno gostilne ln zna šivati, sprelme mesto natakarice takol. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10392-2 Gosoodična zmožna meščanske in kmet ske kuhunje ter popravljanja boljšib sob likanja perila, vajena voditi samostojno gospodinjstvo, gre tudi v gostilno. Službo nastopi takoj. Ponudbe n« og as. oddelei »Jutra« pod »Resna«. 9515-2 Kuharica srednjih let Išče službo kod gospodinja, najraje bi šla k orožnikom. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 10421-2 Krojaški pomočnik vo:ašč'ne prost, zm-olen finega dela — v<«č:ega ali man šega. išče stalno službo. Ponudbe n* podrnžn;ro »Jutra« v Celju pod šifro »Krojač«. 10475-4 K otrokom Išče službo gospodična, zmožna slovenščine ln italHanščlne .— Gre v LJubljano ali Izven. — Ponudbe pod »Zaneslll-va« na ogl. odd »Jutra«. 10499-2 Kot pomoč gospodinji Išče službo vdo"a brez otrok. Gre tudi k gospodu. Naslov v oglas, nem odd. »Jutra«. 10479-2 Zaslužek eseua i l>in davek 2 Din a ftlfro ali dajanje na -lova i Din. Najmanjši znesek 1 ' D1n Zastopstvo poljedelskih strojev n orodja bi prevzel za večji kraj. — Ponudbe na pnd:uini<0 »Jutra« v Ma riboru pod fcfro »Prosim ponudbe«. 10147-3 Za razne električne predmete prevzamem zastopstvo za večji kraj. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Tudi radio«. 10149-3 Potnik dobro uveden v Srbiji, Bosni. Dalmaciji ln Vojvodini, starejši, resen, išče zastopstvo t provizijo v galanterijski. tekstilni ln kožno-galanterljskl stroki. — Cen J. ponudbe poslati na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Sre*a« 10473-5 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aii datame na »lova 5 Din Nalmanlši znesek 17 Din Bukovih drv zdravih, kupi več vagonov prvovstna tvrdka P'Oti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na og'a«ni oddeVk Jutra pod »£uhe d.rva«. 9720-7 Razno orodje rabljeno, "oda dobro ohra njeno, kovaško kakor tud-meh3n'k«'sk >. knpm -ak »; S*ru.1 """v v og'aen**m 'Mid*- ku »Jutra«. 10.049 7 Dva trgovska pulta nova ia močna, zeio poceni naprodaj. »1'rotneu trgovine. L.ubljana, Napoleonov trg. 10313-6 )va močna vinska soda 276 in 293 i po«eni na-p-odaj v gostilni »š har«, 5 ška, Jernejeva c. 24. Švedske posnemalnike za mleko prodajamo na broke! S[»rejmemo p »V nike! Vega S»f«ri.t»r. L:ui)«jana, postni predal 307. 9.79 6 Premog iti drva t« karb'>i«-keti: Franc Slovš« Kofett.^ka u4. '.9 «1. 39-34. 11"0 Pami kotel ali lokomobMo kupim takoj. Ponudbe z opisom in «etw> r« '«g:««ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«. 9516-7 Kopalnico dobro ohranjeno banjo In peč kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10045 7 »Promet« komisijska trgovina in splošna pos-edova!n;«a za nakup in prodajo LJubljana, Napoleonov trg 7 (nasproti Križtvniške cor-kve) kupuje, sprejema različne dobro ohranjene predmete v komisijsko proda jo i.n posredovanje. 10334-7 Osebno vago dobro o-hranjeno kupim. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Cena«. 10401-7 Mizarji Stavbno okovje. »rodj«. tud n« knjižice dofrit* najugodneje pri Jekio. 3'an trg. 105 6 Cistoplemen. jajca za valjenj«, od P'lmoul kokoši (sivo grahaste) po 3 Din komad od L-ghorn kokoši (>o 2 Dn komad nud« Kune. Grosuplje. 99*1 b Na Dunaju stanujoč Slovenec bi prevzel z« stopstvo jugoslov. mdk tekstilne ali drug* stroke. Ponudbe na oglasni odd»-let »Jutra« pod »Wien«. 10172-3 Zadruga v Beogradu katere člani «o dirbro vj»e jaai v trg. vseb brani. išče zastopstva vsake vrrte. Garancije prvovrstne. po potreb: bi sprejeli Itok. • garancijo b1 dali tudi v gotovini. — Detajliran* p-vnudbe na Propagando«. Beograd — "i. pod »3'3«. 10132-3 pošt. pre t. 406. po Pouk . teseda l Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na •lova b Din Najmanisi znesek IV Din ni lak) (3 rvin Italijanščino, nemščino, francoščino, angleščino posamezno in v manh skupinah poceni poučuj« diplomirana gjspa Pavla Kovač, Miklošičeva c. 22/IU 10189-4 J. Cehova šoierska šola Tyrieva cesta 36. Red da tečaj pračn* 3. apriia. Zahteva,jte proapekt. 8037-4 Mlado dekle želi službo v slaščičarni, mlekarni, tudi k otrokom ali kal podobnega. — Ponudbe pod Pošteno dekle« na ogl. odd. »Jutra«. 10500-2 Natakarica spretna ln poštena, 8 dobrimi spričevali ln z znanjem nemščine želi premeniti mesto. — Peflektlram samo na dobra ln poštena mesta. Grem tudi na sezllo. — Tiazpo'a ecm, kupim. Ponudbe z opisom tn najnižjo ceno pod »Pečam tako:« na ogasni oddelek »Jutra«. 10315-10 Lahko kočijo dobrem stanju po agod ceni prodam. Poizve se gostilai Anton Za višek. Cikava pri postaji Smarje-Sap. 10213-6 Otroški voziček •lobok. in košara, vse do-ro ohranjeno, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10(343 6 Ovčjo volno domačo, prano, 1—2 vagona pa tudi manjše količi ne' nudi tvrdka R. Wi!«zek. Zagreb. Gj**rgjideva ul. 23 10323-6 Omaro skoraj novo prodam za 30fl Din. _ Ogledati vsak dan med 2. in 3. uro v Tavčarjevi ulici 2/2 — Mrškerc 10354-6 Decimalna malo rabljena, prodaj. Naslov tehtnica ugodno na oddelku »Jutra«. oglasnem 1034S-S Otroški voziček globok, na peresih .d^bro ohranjen, poceni naproda'. Jurčkova pot 125 - P^d dolenjskim kolodvorom. 10227-6 Gasilci! Počen! prodam velik, močan in malo vožen avto, odnosno zamenjam za manjšega. Sporočiti svoj nas ov n« oslasni oddelek Jutra pod »Puch«. 10®31 6 Vse vrste žime ter čisto in čobano banatsko perje vseh vrst direktno i« tovarne. oboje pod na jug od nejštmi cenami M." Thaler. Sorlca ielezniki. Siva moška obleka »r*dnjo pnstavo. ugod no oap-odaj. N« ogled v Tavčarjevi ulici š'ev. 3'4 nadstr. desno, med 1. in uro. 10255-13 Več oblek svilenih, volnenih, plašče ln perilo proda Gra-šek, Masarykova 12. 10395-13 Pohištvo Beseda 1 Din davek 2 Din 2a šifre ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek h Din Novo spalnico 9 komadov, prodam za 1450 Din. Rlbar Jože. mizar, llebe 18, Medvode. 10296-12 Jedilnica dobro oiran.ena naprodaj Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 10050-12 Motorno kolo dobrem stanju, z ali brei prikolice kupim. Ponudbe z navedbo cene na g as. oddelek »Jutra« pod Dobro vozilo«. 10119 10 Avto znamke Citroen, z minimalno uporabo bencina, poce-p-odem. — Poizve se v garaš: Lojze, M k š:čeva Cef ta. 10060-10 Essex limuzina malo vožen poceni oapro-laj. Ponudbe oa ogle sol »dd-e »k »Jutra« pod šfro »B-e>zh ben«. 1025S-10 Motorno kolo »Ariel« 500 ecm. 0 H V. eiek-rično razsvetljav«, brezhibnem stanju ugodno naprodaj v Zg. Kašljn št. 105. 10196 10 Rabljen avto znamke »Tatre« šestsed-ef-no »Aufsa"r muzino«« ku-p:m Ponudbe na na*lor: C-ič Janko. Split. K-aj Sv. F-a n« 8. 10131-10 Tovorni avto poltonski. znatr.ke Chevro- et, malo rabljen, prodam. \\is'ov v ogasnem oddelku Jutra«. 10321-10 Šestsedežen avto odprt, v najboljšem stanju, kakor tudi približno 50.000 kom. zidne opeke prodam najugodneje. Vprašati Tyr-ševa c. 41. fiušteršlč. 10385-10 Harley-Davidson 1200 ccm s prikolico, v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Avto-delavnlca Kraljlč Jože, Gosposvetska 13. LJubljana. 10428-10 Hrastovo jedilnico moderno, redi odi>otovenja prodam. Naslov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 10361-lž Pleskano spalnico v modernem st.iiu. špera.no poceni proda I. Bitenc, Uospotka uiica štev. 10. 103&3-12 Motorno kolo Harley Davldson s prikolico. popolnoma brezhibno ln malo voženo, z električno razsvetljavo ln sireno. prodam tudi za hranil, knjižice Ljubljanske kreditne aH Ljudske z vlogo 14.000 Din aH v gotovini 11.000 Din. — Ivan černoš, Trebež. p. Ar-tlče - Brežice. 9564-10 Mali avto »Dixi« ipro-da De-jjanc, Me-,;ka. 2 0488 10 Pohištvo lz trdega vezanega mehkega lesa, zelo solidno ln moderno Izdelano, po Jako nlzkl ceni Vam nudi edino Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v LJubljani, Vegova Ul. 6. 10377-12 Več kom. pohištva ln novo spalnico zelo poceni prodam. Poljanski nasip 52. 10408-12 (Jiobavl :a 13, nad 10320-6 Motor na bencinski ali plinski pogon. lahko enovprezno koči o in par prsne op-eme prodam. — Ljubljana Jernejev« 47 VIT 10376-6 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske upite, Ljubljana, Slomškova ulica štev. 6 — ga-oza Stopica. 1U327-4 Hrvatski ali francoski prijateljski razgovor zvečer f-e'i trafikant. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod »Nagrada 120 Din«. 50372-4 Tricikl ter moška in damska kolesa po nizki ceni proda F-o-n« Kristan, Tyrševa ces-.n 54 104S7-11 It Boseda 1 mn JDtr r a šifre aH daianle o« 4IOT« 9 Din Najmanlfti mesek li Din Velika stoječa ura temen les (hrast), skoraj p<.polnima nova, ugodno naorodaj. Tržaška c. 26. mlekarna. 10276-6 Fotoaparat 9 X P^f® Periskop- A piana t. 4 kasete in fj'™-odlično ohranien. prodam ia 400 Din. NasW pove oglasni oddelek »Jutra«. ^ 10167-6 Starinsko pohištvo po zmerni ceni proda Tri-buč. Glince. Tržaška c. 6. telefon 2605. 10444-12 Pozor! — Pohištvo! Zaradi velike zaloge smo ponovno zn;ž«'!i cene pohištvu. — S-perane orehove spa!n:c«. češnjeve spa'nice šperene «[«inice . 2300 Din imare .......4W> ,. postelje ...... 200 ., kuhinjske oprave . .. kredence .....435 .. Vse drugo poJiištoo se dobi najceneje pri nas na obroke io h-eni'ne knjižice. Se priporoča mlza-stvo »Sava«. Kolodvorska urca 18. Mi klošlčer« 6. telefon 27 SO. 10456-'.2 , .eseda 1 Din davek 2 Din » Slfro alt dajanle na ^lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Tekstilna industrija v Ribnici išče z« prodajo damskih nogavic zastopnika (potnika) za Dravsko banovino. Ponudbe je po«»ti direktno. 10273-5 Krajevne zastopnike za obiskovanje podjetnikov in privatnih strank, v vseh mestih Slovenije iščem. — Neobhodno potreben patent Ponudbe n« as. oddelek »Jutra« pod šifro »Patent« 10350 5 Lep oleander prodam. Slapničarjeva 7. Udmat. 10299-6 Iščemo potnike M prodajo naših švedskih posoema ln'ko^ ta mleko, kakor tudi br»oparHnikov ta krmo. D-u?ba »Tehn«« Ljubljana, Meetoi trg 26. «679-5 Otroški voziček Športni (lesen). ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10300-6 »Buggy« voz za en»ga konj« z opremo. skoraj nove gume. prodam za 3000 D:n. — C. Studenci prt Mariboru, Aleksandrova c. 60. 10238-6 Fotoaparat 10 X 15- dvojni anastig mat. 12 kaset, stativ ko pirmi okvir stoj«'«. K'ap kamera, za 7% Din nroda Koč«r v Zagorja ob Savi. 10154-6 Trgovsko opremo pnlt ln >te'«že poceni prodam. Nadov r oglasnem oddelku »Jutra«. 10*34-6 Na javni dražbi ugodno nakrodaj: motorno kolo »Puch«, moško kolo, stroj za mreže, komb. škarje, dne 13. aprila 1934, ob 15. url, Ljubljana, Poljanska c. 69, radio-aparat, dne 12. aprila 1934, ob 14. ln pol url. Maribor, — Orožnova 4, pisalni stroj z mizico, dne XI. aprila 1934, ob 15. ln pol url. Maribor, Koroščeva 50. moško kolo, stražnica, pisalna miza ln drugo, dne 14. aprila 1934, ob 15. url, Ljubljana. Čopova 4 ln Sv. Petra c. 45. 10339-6 Otroške vozičke in kolesa kupite poceni in tudi na obroke pri S. Rebolj & druig. Vošn^akov« ulica 4. 84-6 Otroški voziček 'Korbtvagen) zeto po^M1' naprodoi v Rožni dolini — cest« Vn št. 6. 10*20-6 Perzijsko preprogo lepo. ueodno prodam Naslov se poizve v trafiki Tivoli. 10430 6 Posteljo nov divan wa dva prodam. Brežnlk, Dvofako-va 10. -«429-« Različne zofe Vam nudi ceneje kot razprodaji Dolničar v Vidu nad Ljubljano — nasproti cerkve. 10515-12 kupim. Ponudbe na »Jutro« pod Motor proti popravilu z>b odde-lei šifro »Zato«. iom-:o Petsedežno limuzino prvovrsten ameriški fa-brlkat, izredno dobro ohranjeno. 6e Ugodno proda. Informacije daje inž Tonnles. Ljubljana. Dvofakova 3, tel. 2762. 10465-10 Eeseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Uin Gostilno dobro vpeljano v Mariboru oddam proti odkupniai v najem. N«*-iov v og.es. oddelku »Jutra«. 10242-17 Pekarno mestu ali trgu vzam^-m najem. Ponudbe na og!. oddelek »Jutra« pod šifro -Petama kjerkoli«. 9936-IT pri St. Dve spalnici in dve kuhinjski opremi poceni proda Sajovic v Fflgner;evi (Skofji) ul:oi 13 10455-12 KTOfiBiim Mesarijo 7. napolnjeno ledenico oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10135-17 Gostilno in mesnico dam v najem s 1. majem pod ugodnimi poboji, sposobnemu zakonskemu p«'tt, v prometnem meetn Bel« K-ajnne. Nasiov v ogla«, oddelku »Jutra«. »484-17 V sredini Celja oddam po zmerni ceni v najem lep trgovski lokal z izložbami, drugimi pritiklinami ln stanovanjem. Naslov ' jt> izve v podružnici »Jutra v Celju. 9856 17 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. B. S. A. o. h. v., 500 ccm. model 19f32, športna prikolica. Din 10.000. Steyr tipe 4. poltovorni, z električno razsvetljavo, no*i!nost 600 kg. Din 10.000 proda B Muh-lč, Studenci pri Mariboru. 10237-10 B. S. A. s prikolico 2 eil. 750 cm«, ugodno naprodaj. Mehanične delav niča Justin Gustinčič. Ma -ibor. Tattenbacbova ulica št. 14. 10148-10 Ford limuzino S tiri sedežen. skoraj nov, prodam za 12.500 Din. ali zamen ;am za blago. Na slov p>ve oglasni oddelek »Jutra«. 10164-10 DvosedežnI avto majhen, eleganten, v brei-hibnem stanju prodam za 8000 D;n. — Ponndbe n« oe'as. oddelek »Jutra« pod »Prodam radi bolezni«. 104(63-10 V Celju ugodno oddera v najem bufet-restavracijo »Na-Na« na Kralj« Petra eesti. 10234-1T Klet pripravno za shrambo sadja. zelenjave itd. oddam v n a j e.m v Wolfovi ulici 12. Poizve se pri hišniku. 10333-17 Hotel takoj oddam v najem. — Psmene ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«. 10826-17 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro alt dajani* na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Hranilno knjižico z vlogo 60.000 Di« prevzamem na prvomeetas vknjižbo poseetva. Kako vič Alojz. Kovač« vas 87. pošt« Slov. Bistrica. 9903-16 Kupim vlogo Ljubljanske kred i to« _ io 4000 Din. Ponudbe na ocl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bar«. 10413-16 Ureditev dolgov sodne in izvonsodoe poravnave, konkurzne zadeve, upoijavo, vode t vi), reriiije tn stalno nadzorstvo knji govod*tra, lestavo bUane, izdelavo proračunov in kai kulac-ij, nabavo kredit-ov. likvidacijo krnskih dolgov i.n uvedbo kmečke zaščite, rte ugovsko-obrtne informacij« in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijonirani ko-mercijalni pisarni Lo^rce Zaje. sodni zadr. revizor in ' zapriseženi knjigovod tki strokovnjak, Ljubljana Gledališka uic« šitv. 7/1. 10.054-16 Damo 100.000 Din in tud: več za dobro ;n rentabilno stvar. O le: me oOD-uO.be na natiov: Peresa m, Ljublja-na. pp. 307. 9678-16 Lokal I Enodružinske hiše I TristanovanJ. vilo Mlkložičevi cesti št. 30 od 30.000 dinarjev naprej, | pod Božaikom ugodoo pro- &ji tet Jprt^-iV9 posestva, gostilne drogenji Herme». 104^ lJI^ Posredovalnica >Tudi hranilno knjiitae«. „ Maribor, S'ovenska ulica | 30494-30 GOStUnO 126. 10281-30 ■>bro i-dočo, v bližini Maribora (izletna točka) pro- vlJnica ^iOtfSS I "prodaj na Kodeljevem I ?om -«?Todaj. - Poja.nik veiwa Ui.ua t». HHtB-is pr0#te r0,ke p^tt go- da;e Dermas«lja, Flor.an- tov-ini in prevzetju bipo- L^a ulica 3. 10454-30 rieseda 1 Oln davek 2 Din ia Silro ali dajanje na Prve hrv. štedionice kupimo terjatve v tekočem računu ali vloge. — Ponudbe na naslov: »ProjA-gandn« d. d., Zagreb, Je-uoičev trg 5, pod značko »M. 4.065«. 9160-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih d»«iarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 10416-16 Knjižice Posojilnice Ptuj 24.000 Din, Hran. ln pos. Lu-kovca 4000 Din, Okr hran. ln pos. škofja Loka (>000 Din prodam po jakc ugodni ceni, ker rabim denar. Pišite na ogl. odd. »Jutra« pod »Valuta«. 10415-16 Za damsko krojaštvo odstopim obrtno pravico — ali pristopim v družabni »tvo. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Finančno ali strokovno« 10619-16 Hranilno kniižico približno 2500 do 300« dinarjev kupimo. Pojasnila Fototehnlka, — Prešernova ulica 9. 10504-16 Finanserja družabnika za svetovne Slagerje. sa moprodaje za Jugosla vljo, brez konkurence milijonski letni zaslu žek sprejmem. Potreb no približno 100 000 Din Osebna pojasnila dale Dolinšek. Celje. Dečko t— 1 * 101RP-1 Dvosob stanovanje I Stanovanj« » Sobo U kuKinK kojhhj Nt* Ut varsk« »lie* a 10606-83 i m*j««n t RoJni (Mik, ee- | ».><* l*1- m»*1M t • x o : i,:** i HJŠa v Trnovem Tnstanovanj. hisa L velikim islenjadnim VT- Mesečno sobo r/ j teke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10617-20 | Stanovanja Manjšo hišo ,______ slova_5 Din. ^Najmanjlokalom, primernim a I Beseda l Din. davek S Din. trgov;no ali pisarno, pro- M šifro ali dajanje n* dam v Prešernovi ulUsi. — slova 5 Din. NaJmantSl Vprašanja na og'«s. odde- | znesek l7 Din. znesek 17 Dn Enonadstropna hiša vrtom, pri tramvaju v Ljubljani, naprodaj za knjižice Prve Hrvatska^ Kreditne ali Mastne — 3SO.OOO Din. »Posest«, Miklošičeva cesta št. 4. lek »Jutra« pod »Ogodn« i __ «712-30 Dvosob. stanovanje SSTrfcJ&i* Vi*i Dvosob. stanovanje , upo^bo kovnic. po interni eni. . htajg. ^ eTl". " lega«. *oinč«io, do Din 600, išče za ju tri j tričlanska družina v bližini centra. Ponudbe na oglasni oddeek Opekarno prodam i okrožno pečjo. __ 10265-20 I zelo veliko zalogo najbolj- | ™p,>*. Pn*et<. plin. Nariov ▼ 8r'«Meo! oddelkB »Jutra«. 8739-81 Enosob. stanovanje x majem oddam. Ljubja-n« VU. A!e4ev6era 2«. 30185-21 natančno psane po«iudbe z navedbo cene in lege po-siari na tt. »Posrednik«, Varnždin, Kačiče^a ul. 3. 10271-20 Enostanovanj. hiša nova. v Sp. Pirn;čah, _ « ea 6(*X> m vrta in njive v enem k"en, teren lep, mlreTi, solnčen in v zatišju, pripraven tudi « I pod ' »Ugodna pri-vilo. n«t>rodaj za ca Din I ;;iLa<_ """" fiO.OOO. Poizve ee: M. Gro«. Br^d 22, p. S t. Vid nad LjubJjaifO. 1^201 Pojasnila daje Ro<žjnan v . . i Beethovnovi ulici Štev. 9. Sobo in kuhlnjO 30366-20 I iščeta mati in sin takoj pozneje najraje v trnovskem ali Šentjakob-jskem okraju. Navesti je ceno. — Naslov pos'ati na 2 hiši z vrtom in 2 njivama, v občini 1> Šiška prodam po ugodni ceni. Prevzame se vknjiže-ra d0'lg, ostaJo se plača e hranilnimi knjižicami. Ponudbe na oglasni oddelek ogftsiii oddplek »Jutra« pc-i Sifno »Dve ose.bi«. 1 ^ 10?I7-!la Priložnost! Radi smrtnega slučaja prodam trgovsko hišo obs'oječo iz trgovine i mešanim Ka^om, toč'il niče. mesarije in čevl.ar- Stanovanje 10356-20 | ^obe, kuhinje B priti-VK- Prodam posestvo blizu St. Vida nad ^ . p,^^ pod »Sa- LJublJano. Bedi se lahko m oglaeni oddelek tri živine. Jerko, Ljub- >Jutrs<, 10366-21« IJana, pošt. pred. 79. 10375-201 Dvosob stanovanje šolnino, c Parcela naprodaj / cela v Izmeri 1300 m2 j kolodvora, iščeta zakonca ali tudi samo polovico, krel otrok. Ponudbe pod , ■ ■ .pripravno za stavbo tik I .Mim«, točna atranka« ne skesa loka a. * KodelJevega, cena ugod- Ug'««; oddolek »J®««, z hlevi, na zelo promet- ^^ sg tud, na j s 10175-31/a z hlevi, na zelo promet -vra;!n ^''tlvVŠ^- tajlge Mestne hranilni-, V ogL Odd^ Dvosob. stanovanje sebej. C. Studenci pri I »Jutra«.__ j za 1 odrasli osebi "Vem Mariboru, Aleksandrova I - - j ' L j, malem ali 13. aprilom 60. 10240-20 Ugodna prilika Ponudbe" n, oglasni odde- 1 zemljišče 13.500 m2, ze- lok »Jutra« pod »Točen« HiŠO I lo prikladno za parcele, I 10S49-.l/a vr^kim vrtom tn priti- ugodno prodam. Parce-k";n«mi, pripravno ta la V Zg. Šiški ob remi- [)vOSOb. StanOVanle ali uelužbea- I zl. Pojasnila v Zgornll l TEPm; pritiklinami, n«j- vpokojenca ca. sploh z« vsakogar v I siški 175 bližini šole na PobreŽjn na 10336-20 raje ▼ vtli v južnem aii ________jngozapadnem delu mesta iepi razgledni Vnrrli-v naln7en denar i š o e stranka brez otrok prodam takoj, poceni. Po- .VaTOO MlMeO fleMT | ^ p,d Eeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na s.ova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vabilo Dane« na novo dušli cvi-če& in dober prigrizek ter koncert vabi dolenjski Lojze Fabjan, gostilničar in mesar, Glince, c. i i, 30. 30283-18 Vino pitno Je, zato Pod Skal-co pride vse. Restavracija CigUč, Mestni trg St 11 10337-18 b't-ž]r t>ri Maribora, Sol- | za ska ul. 10. 10245-20 dvostanovanjske vile. - 1 Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10322-20 7 odst. z nakupom , N ^ dolek »Jutra«. 10346-21/a Novo vilo 4 stanovanjsko. enonad- i ir,initti h55rv stropno, prodam za 250.000 KUplIH H1SO m ^ ui ------ D!n. Ludvik Prevolaik, z gostilno. prometno pOTm1;bf na oglasni i.n.« — — I T fiihlionl >7 O I ' • _ _ . . s UI__ Stanovanje eno- eld dvosobno iSčeia z majem zakone« br« Gclje, Kome nekega »'nca. točko pri ^Jubllanl za ^utra« pod fr.fro 10336-20 | gotovino do 150.000 dl- I >M:rrha jn točeno plačljiva narjev. Ponudbe na ogl. Ltn,Dte<. 3(404-21/« Enodružinska hiša |^.5>Jutra^ ^ aa periferiji ugodno na-prodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutro«. 10230-20 10396-20 Hišna veselica a plesom v gostilni »Dalmacija«, kjer dobite pristna dalmatinska vina. — Jvan Lasen. 10419-18 Gostilna Kramar Dolenjska cesta 5, vabita danes na veselo zabavo, ki Je združena z godbo. Tone. Micl Rejc. 10418-13 Enosob. stanovanje |z t rtom ali dvoriščem vec parcel I iščem. Ponudbe n« ogiosn -(posamezne al! skupno, p^.^ »Jntra« pod šifro FnAnadsIronno elektrika, vodovod. >Trije y<,ni<. 10889-31/« tnonaastropno ^ imoz tlk L1lIbiiane. tu - vogalno hišo da za krnice po is do n oh cfanovajije tudi dvodru^nsko, kom- 130 Din proda GraSek. I UVOSOD. Stdnovdnjc t- i .T\i um Hiv^v*«. ------- ------ i . . ._ : x z t.. Masarykova 12. 10398-20 v Mizini centra i i le m tortno, parket, plin, vrt ueidna iega in odplačilo eventueino knjižice, pro- I ? stavbni OarCeU I . i n.HI 1J> n S I/- I « 10606-81 M«J«ffl lat« V/5. 10396-81 10C91-23 Petsob. stanovanje Krasno sobo Trisob. stanovanje r4«t« vi/aa t«iU- 5 Štiri sob. stanovanje l. kubinje io pri :k>4n v tzwa«ar« tU« tomfortno * tnajca odda 10407-33 * I Tribui, TrtaAka 6. rivoiljD o«Mam »aitoj t^^n 8M6. lOMS-ft Lepo sobo — I* p«aebi>'.a -rbodom. od oddam a 1. maiein. Poja»r>ila daje Rudolf Sever. Marijin trt 8. tik posta5« c«»ime že'ezn4ce 30458-2! DJA Sostanovalca •prevrnem ▼ centru rr<*'a Hns^v v oddelku »Jut^i«. 10S30-S Ne po lastni krivdi loCen, dobro aituiran in n««br*i«n trifovee ar^dnjih let, iii* foapodič-no aH gospo, labko i detel«, čed-n« »unanjofctr. i n«k«j go-torine, t svriio takojinje ieoitv«. Slik* i«leijer». — Ponudb« n« podrot. Jutra v C«dju pod »Nor« rrefa« lOOG^SC Poroke fn ženltve Tseh stanor in vec, posredujemo n»jdirtretn«j« tec zelo u«p«Sno. Z« »roj« ponudbe j«n»Cia»o. Imamo ▼ Itredn« partije. — OMfito na« »H nam pi&i-te. da vaaa poalj«r.o te-foftD*trrry> pro«p«*t« proti Tpo*i-lj«lri 10 Din v p<*r. tnamkah. Fidea, Zaprek. Tkaii^eev« 4. l<*W-25 Pr«>rost samec d««T«i, arednjth let, • ka-pite'om 100.000 Din gotovine. le'i manj« r »rrbo ženltve z dob-o ettuirano gospodično alt vdovo brez otrok. L« resne ponudbe it« ogla«, oddelek »Ju-tra« pod »Majnik«. 101*2-« Elegantno sobo PetSOb. Stanovanje Beneda 1 Din. d»ve* S Din t reem komfortno). primwr za tlfro ali dajanj« B« 00 tn<« m dT« 4rafitrf. v slova S Din. HaJmanjM i % »ddam sredini mest* oddam s 1. roesek 11 Din I ^^er^svi 17. Š Opremljeno sobo I elegantno, 6X5 a r«l«ko Dvosob. stanovanje I- * I Gospodično I p;«l,;anj in vso oskrbo, v p>«ani na »»aivo- 1 be n« Afl^esrr < cen ri Ljubljane • S. Uanj« n« St. Fetr« restr I »Ji«'**« pod »Ams« r pritličju, io enosob. stanovanje I ^ 10502-25 36 let stara gdčna n«omadež«rine preteklosti. varčna in pridna, e prilivom in gotovino, teit »nanj« t orolnikom. fiuancarje«) aM dragim drtavmiin nas'ari}«eceffl, v svrbo takojfaj« f^r^tva. Vdovci ir.kljnč*ri. — Dop;s« pod it^ko >7. 4*-M« 86«. 109P2-25 Fant srednjih I«t. s kapitalom firf-i.000 IV n, leiš poročiti :zobrai<"no gospodično, sta r« 30 m na; •nj «0.000 Din. Porrad ; - -' oddelek rrdam« 10R10-28 Klavirji planini Kupujte na obroke od Din 400— prve tvatotne fibrikM« B8 sendorfer, Steinwiy, F5r-»ter, Petrof, HOltl, Stin^l orif.. ki »o nesporno oaj-boijKI Lahka hi precuna mehanika. Prodaja jih i»-kljnčao '.a »odni iivtdooec la b!.v41 oiltelj ffi. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Bacthovaovc alica). -ISŠT* I Opremlleno «,bo majem v najem. — Offled vsak dan nved 10. ta 12. uro v Marmontori al. 23. 10138-21 esti 10495-88 Sobo Sobo i souporabo kopaMcs, v opremljeno aH prain« a . . centru mesti i J tem w t«- souporabo ■ ^.i« Enosob. stanovanje | | ZJ**1«* vmjn-» Gospodična I stara 33 1«t. iivttj«, teii porot Iti drta-m-eg* -ntnvL-\ benca. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Značajec«. 10294-25 oddam na Dolenjski «at! — _t ^^ 10431-21 | »Nave6U ©ene«. i00T3-!SVa Sobo Sobico • .. a s » . n_____ i Drž. uslužbenec *«U poročW ffospodfno čedna »unanjosH ta čiate preteklosti, ataro 86—30 let. Predtinat »iT«)« ali ku Sobo S kuhinjo . . . ' ^rr^ ^dV s.^d. bari«. Ponai^ na Oglas. ZrTTrr it 14 Tudnla lifem • 1. majem. — Fo- 1 - 1 XVII, St. 34. iaaaja _ . ., . 10443-21 nudbe » oglasni oddelek hiša C. XVn. 10443 31 | >JutTa< ^ iMfck<> sta soba« Dopisi Dvosob. stanovanje za 350 Din oddam v Rožni doii-m, «*<« H Štev- £ |(nažn0, « posebni« vbo- dom, ilčem. - Ponudbe « 10316-23. mm Mlad ROSpOd _ Beaeda 2Dtn. davek 2 Din trgovec ln posestnik ▼ C __15- *prH<- ni id«ali«. l0157-»4 »Vellk promet«. ^^^^ Prazno sobo | osamljen gospod oddam 1 majem odrasli družini. — Ka vekov« it. 5 10616-21 I s Štedilnikom, IHeffl. Po- | ^^^ starosti itit os«m-nndbe aa o^iasni oddelek | |-€no prijateljico. Ponud- n davek 2 Din Enosob. stanovanje I"— ^ fe;- ^ au dajanj. » ^ | Najmanj Motorje 11« tolo«, iuuaiij« in ao- « priti ki i nami oddam ta- I _ ^f 1 ali 2 prazni sobi — Jančigajeva pot. v centru m«t* — Jenčigajeva pot. | v centru mesta - i Intellgent 10514-81 Ambuiaton>, Oloda^ai 4. jen t mkodu, Dvosob. stanovanje inMii n*x*doTotjen v zatonu, » — " 10384-21« poznanstva z enako tranja, propolor, lahke . r .r damo čedne zuaanjosti. 1>i«*ot« movorj« t« pogon Tehnlk-akademlk Ponn-lbs o« oglaan; odde- Uornov tn swbf «o pogon. I ^T.-tT «raino~ sobico. jleV^aT ^ kanj« in oaaievaoja, po-gosi nvluMT k drugih jev. Motorji aa »poj«* pi»a 10508-21 ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Z na- vedbo cene«. io453 »a »Skrivnostna podpritm*^^ | gn—mg!_________har^lla. | Danes koncert v restavraciji Carntan. Zg. Šiška, godba ista ko: Je bila dosedaj V restavraciji »Triglav« prt remizi ter tudi ista vina lz lastnih vinogradov, ker se je tam opustilo točenje. Za obilen obisk se priporočamo. 10457-18 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dalmatinci! Na prometnem kraju od-G;i.m gostilno. — Ponudbe t--d >Odmah« na oglasni oddelek »Jutra«. 10233-19 Veliko pekarno v obratu že 40 let, v prometni ulici Zagreba, z i;.:čn:m lokalom. 2 velikimi pečmi, veliko delavnico, i .sobnim stanovanjem, z t venuarjem ic odjemalci, rail starosti po dogovoru oddam. Vprašanja na na Vrkijen Petar, Zagreb. lisca 110. 3(1)98-39 d,m Moste-Ljubljan^ ■ ^ r mpmfcj glarjeva 15. " ' IM Bežigradom. Poizve se .. i r»ri rvdvotn:k:h dr. Konun- 2 stavbni parceli dr. Je'enc, FrančiJVn^ka (600 in 1000 m*) naprodaj I „.lic« 10. 94P9-20 Trinadstroono hl*oISTuZrZZr* dr. Jelene, Franuskanska sodišča, krasno1 ---- 10. zidana, 8 velikih stano- vanj. Netto donos 78 Vinograd, posestvo Usoč Dln, cena 1,300.000 50 hi starega vina prodam dinarjev proda posredo-N3s'ov v oglasnem oddelku I valnica Adamič, Ljub-»Jutra«. 9088-20 nana, Vošnjakova 4. 1 10440-20 1. ma;em. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Mro »Dva čiana-«. j Dvosob. stanovanje oddam iepo in .ol^^, ž sob in tUMŠiMkUŠMMŠ Er^1* -.ffi^v.i kTinja. odAim v A*kor- Beaeda 50 par lUvekaDlfi odgovorom in ^jite^kak 6evi ulici 5. 10496-21 zm Slfro ali dajanje na na*>ov^_ «!ova 3 Din Naimanji)-- sneeek u oin Mladenka 30221-24 Pisalni stroj I Adler-Klein 2, kov 6« proda Kranj«, Stara pot Hišni posestniki prijavite prosta stanovanja ln lokale v brezplačno posredovanje Realltetni pisarni Gra- 10399-21a Stanovanje „ . j simpatična. diskretna. U^* Opremljeno sobo liS gospoda, ki bi ji v 1 1036' s posebnim vhodom od- I gtlskl pomagal. Dopise dam s 15. aprilom. Cer- I p^ Utro »Hvaležna« na aetov* 3, Slaka. 1C301-28 | ogj odd, »Jutra«. Beseda 1 Din davek 2 Din za tlfro ali dajanje na na maj. Naslov v oglasnem odde4ktt »Jutm« ioiee-21 Na Bledu ae odda ^a celo s«ono | Sostanovaka na^T^im kriju b h-^^a. ali drugem NefflSkO na zeio lepem »raju o »osped« apraj- kuhtajo verando^o- ^ ^ palnlco ln lepim vrtom, ' iot®ž-38 t ml*»o damo »č« mlad I minute od Jezera. — --gospod. Honorar po dogo- I n^aktu" !PO,*V*—' I ««nko I vora. Ponudbe n« glasni Strojanžek. GUMA ZA KOLESA ZA IZVOŠCKE. Zavarujete si svoj izdatek, ako nabavite „R E K O R D" gume za kolesa za izvoščke pri t PRVI JUGOSL. TOVARNI GUME ♦ i. O. Cnljkov!6, Leskovac. Z ............MI ntttttt.................. Plano-harmoniko r-M no proda Pe^l, Tržaška 5. 103« S5 Vljoiina-vljoia starinska, z nadpisom Joseph Ouamerlus Fec. Cremonae anno 1721, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 10438-26 Pianmo konstrukcij«, kupim Ponudbe * nav«ibo skrajne cene n« podrul. Jutra v pod inačko »Ta- kojlnje plačilo«. _ 10^26 Preklicna izjava Podpisani preklirnjem in obžalujem svoj žaljivi nastop dne 24. marca t. L zvečer v kavarni Cnion napram gosp. Poljanski Franc.ii, skladiščnemu nad-rorniku drž. iel. v Ljubljani. — Ljubijana. dre 8. april« 3934. — Barič Alojt, viiji pol. stražnik v pok., L:ub'jana-Moste, Ob lelei-nici it. 16. 10284*1 Vrt d no t i Beaeda 1 Din. davek 2 Din, za »liro ali dalanje naslova 5 Din. NajmanjM. znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k s p n j • rafinerij« dragih kovin v LjuMja«. H-raka uKea »terr. 36 — vfcod ia Vidovd« neke oeste (pri f»-»tjltki Mož««). 70 Vsakovrstno zlato t upu j« po najviljMl ter s h CERNE — juvelir Ljnbljisa, Wolfora »lica J. Obrt Beaeda 1 Din. davek 2 Din. tltro »11 dajanje na slova b Din. Najmanj«! znesek 17 Din. Slike za legitimacije ttdetuj« najhitreje fotogral Hibier Hugon, Ljubljana, 9v. Petm c««t« *t«v. 26. Telefon »31. «6 30 Parkete vaah rrst dobavlja najugodneje A. Kane, Men-ge*. »804-30 Milosti va Važ krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka l. Rot. Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem Istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo fcele Jeseni prt prevzemu. 123-30 Informacije Beseda 1 Din. davek 2 Din. aa tlfro ali dajanje na slova 5 Din. NaJm&nJ&l znesek 17 Din. Opozarjam prijatelje in trgovce, da več plačnik »a dol- gov« za svojo i«p0t0cei»0 leno Anko Pfeifer, vojno Tdoro, mas«rko, ki j« odda po 11 te polletnem akupD«n iivljenju od mene — Mirko Lojon. 100S3-33 Zlato, srebro, platin kupuj« po najviijih dnevnih cenah M«rib»rska afi-nerija zlata — Maribor. oroloor« nk«a 8. 230-35 Pridelki Beaeda 1 Din. davek 2 Din. za tlfro aU dajanje naslova S Din. Najmanj«, roesek 17 Din. Prodam vino več letnikov sortirane-ga ln mešano, lzborne kakovosti po zmernih cenah. Debelak Ana, pos. 2eče 16. p. Buče srez Šmarje pri Jelšah. 10393-33 Razno Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanJM znesek 17 Din. Bencin-motor dobro ohranjen. 5 do 6 10445-24 I k. s., za pogon mlatll-nlce kupim. Ponudbe z navedbo cene na Sko-.čir Anton, Nova cerkev, konverzacijo p. vojmk. 10436-29 Prepoved! Podpisani prepoveduje® prehod čez svoje polje i« PodmViičakov« aa Kanuii-iko cesto io ia Kamniške na PodmiiMakon-o cesto. Katerega pri tem dobim, ga iiročim soditču. Msfea D o l i a n. Ljubi j»na VII, Borutov« r.ic« »tev. 30. 10179-81 Hišo s pekarijo dobro idočo. t de ikatesno ■govino in bufejem, z vs^m | s Trgovsko hišo pekarljo, za vsako trgovini Opremljeno sobo ^tZ, _ ,™n dlfetJDla Ljubljana. lepo, veliko, s popo.no 10446-W beseda 1 Din darek 2 Din. slova S Din Nalmanl« I Prad' Škofijo 21. oskrbo oddam takoj! Na- za tlfro ali dajanje na j!nwek 17 mn 10905-21 [slov s« i»v« v mlekarni ne | KMBVfliH | »lova 5 Din. Najmanj Dvosob. stanovanje ~~ ~ --. 1 Trfaiki 10277 23 kopttinioo ter pritikline | DVOSOb. StanOVanje | IV..- I Beseda 2 Din. daven i um inventarjem proda:m Po- j ~brt' pripravna ^'"'^.m' a ''m^tM l^čno, 'takoJ^odTe^! I DveSObl . IM »lfro ali dajanje na. .„ - ^ Por« Kaaov bolJM tockl na glaynwa ^w Diu tramvajske Mestni trg. Naslov V svetil, zračni, t elekbrK glova 5 Dln> Najmanj« Uk<*« boksarja, prodam. u j trgu v Kranju taKOj Oe-ovška cest«, ogl. odd. »Jutra«. ao raasvefja-vo. opremijo znesek 20 Din. I Ro4na dol., e. D »t. 36. Tudi vec Bta- I .^on^be pod »Solnčno | 10M7-91 "f 411 prazni, z i-m porabo I ' ~ " "" kohinj« pomeri oddam. - Poročim obrtnlco Dvosob. stanovanje |^ aneeek 17 Din. Psa i 14 mesecev starega. prodam. Tudi vec im- Ipomid-be pod »Solnčno Na Brezjah novanjskih hit m stav- i na og.aeoi oddelek minuti od cerkve na pro- benlh parcel ugodno >Ju ta4> 10275-21 ,; ftavbna parcela. Po- prodam. Trgovec s po- ------- jasnila daje J u r g «... na | -tv^ l^BebolJ v^kra- ^^ ^^ ^»koj". JVlTZ Brezjah. 10105-20 | nju Pisarniške prostore •" .:je ali maojše. tako-j •vidam nasproti glavne s -te. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30295-19 Delavnico ta šivanje slamnatih klobukov išče zagrebška tvrd ka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro » S amni klobuk r. 30278-1 •Trjsovina, gostilna na prodaj v letoviškem k-aju na Gorenjskem. Pro-Tr»t v trgovini ca 800.000 I>n. Gostilna s toči ca 50 b vina letno. Potreben Upi tal 100 000 Din v go-tovint takoj, ostanek D:n 100.000 v 6 mesecih. Ponudbe pod »Sigurna eksi-feinca« ne oglasni odde lek »Jntra«. 102«S-19 Trgovski lokal ugodno takoj oddam v na j» m v Mostah. Zaloška ces*a 3. 30308-19 Brivski salon v centra Celjs ugodno prodam. Naslov pri podražili ci »Jutra« v Celju. 10233-19 Mesnico zelo prometno, v mestu ta koj oddam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 10367-19 10295-27 Glasbila Vilo ali hišo I Trgovska hiša -3stafi ovanjsk o, ■ v solnč-( z dobro idočo_ gostilno | ugodno oddam s kubinjo in ostalimi pritiklinami, 8 min-ute od tramvajske postaje, ia m&j n k. 7. Gospodično men kot e«et«! ! ko v vso oskrbo takoj «ii Sem trgovec srednjih let. Ponudb« na og.a«. oddeiek Beseda 1 Din. davek i Din, jem v Rožni doHa^t. , , ^ ^^M«^ - FIvocaK tlaitAvanlp po*n«j». Centrom. Naslov ni tee:*'"kun^m'proti goto- I na glavni cesti, na zelo I mirni "stranki. Poizve se: IL/VOSOO. SianOVffllJB I T o^«^ ^ it. » lopo a soopo- Hiša z vrtom enosob. stanovanje I ^i-« | «*> kopalo«., i«, kung. r solne™ legi. z 2 soba- ______1 m«, kuhinjo in pritiklina- I mi naprodaj za 40.000 Din [ NOVa hlŠa 10359-26 I slova 5 Din. NaJmanJtl roesek 17 Din. Zenitve — Crn klavir poroke tatellgence Ponudbe aa nbiro, poMj« " • nr; oddam. Naslov v ogla*.. oddelku »Jutra« 30232-21 DVOSOb. stanovanje Brežice, Predmestje 9. ['H I elektrika, vodovod, eno-I ---, ■Jj^piL^tTna'jcirl^* Hrastioci. 30082-20 j nadstropna. dvostano- | StanOVanje I ^ PoaTe M M oddam r Zamikov! a!. 16/1 97S4-23 ,, ,___ h._ IfoiiT« e«: Pobreij« pr; n. n, r, ™ rč« n dt- maribom, ZrkovU. e. s. i pisarna IMnnaroan, 1«- j ■ 104s4-26 ruvar. Svojim obširnim t*- 1 ! hvrvam priloiiite Din 5.— t znamkah. 10210-26 nadstropna, 1 ---------i.ti w vanjska, podkletena. Vrt-i eno ali dvosobno, 1 zapr-— Potreben kapital 80 to verando in ostalimi ta Enonadstropna hiša I ^f^J-iSS J^Ts? I Dvosob. stanovanje rm d^ soreime ogl. odd. »Jutra« pod Ulov v oglasne® oddelku t«okopritiično, t vsenrf ^nitžfco dobu6 k! »Slška«. 10512-20 »Jutra«._ue00 pritiklinami oddam tako 5 j - - - - ---—-——- aH poaneje za 4o0 Din na Hišo I Stanovanje I Vodovodni Msti »t^t, to. Dve sobi 10218-21 |t 1 «* J postelj posebnim vbodom v Strelitkt allei štev. ?2. 10828-2! Obrtnik Izredna prilika! Lep. 6rn, kratek klavvr 1 telesno konstrukcijo, dobro za 7500 din na- * 4 s tu 1 . - -tmr hiftnt no- I ohranjen, — polnim vbodom odd«n |» J* '^Ljubljani bi | prodaj v Cerkveai ulk. Ji vrata 39. 10471-26 Naslov v ogiaenem oddel-tu »Jutra«. 30159-20 prodam za knjižice Pr- i obstoječe ia velike sobe ta Sostanovalca listo sobo a posivim poročil postavno gospodično a primerno doto ■ , aU posestvom. Vdove Lep, Čm piantnO nleo izključen*. 6amo trilem stninan, ta dober resno mlaleč. ponudbe | ^^ k,av,r obrna ve hrvatske štedionice. kubmje, taKoj poceni od- n . «.#!ln/.VJ1I1le o proda Event. vzamem tudi dam. - Poizve se pn ge. DVOSOb stanovanje jem knjižice od drugih za- Roje, Rimska ot«:a 2/III. e kopalnico oddam v Su- V letovišču Dobrna pri Celju se ugodno aH odda v najem . «,31 o vodov. — Ponudbe pod enonadstropna vila sca 300.000 Dm« na stoječa na prijaznem grč- ^ odd. »Jutra«. i^uv^u. o.u..v• , ku. z gospodarskim _ po-1 10509-20 uk<>j &ddam miTni etTanki Enosob. stanovanje 10819-21 t, "*>0 * V*"**1™ t polnim naslovom Je aunajsk vhodom sprejmem na <>- , x oddelek prodam - tudi 0» obrok.. »lovSki m.t» 43. 10s86-2s V* »Osebni Naslov v ogasnem oddelku - ' 10364-25 i »Jutra«. 10128-26 10392-21 joborski uli-oi 15. Bežigrad 10871-21 Enosob. stanovanje Opremljeno sobo i event. s opora bo kuhinj« oddam v lo-ljsii ulici 13. 10830-23 Svetlo sobo dogovor«. ŠivUja L. Sternad. 2;abjak ti. Se priporočam cenjenim damam. — Izdelujem celotne od 50 do 90 dinarjev, plaSče. kostume od 80 do 100 Din. Sprejmem vsaka popravila. 10503-31 Celuloidne Ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in oblikah Franio Zrnec, LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje .1 Zaloga celuloida v ploščah 3169 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. e......t........... ......................... Gumasta obutev Platnene Čevlje a prešiUm gumastim podplatom znamke >LEV« izdeluje | in zelo počeno prodaja „R E K O R D44 PRVA JUGOSL. TOVARNA GUMB J J. G. Čuljkovi6, Leskovac. Zahtevajte ponudbo! ............................................ V tak naročnik »JUTRA* — fe zavarovan — — %a IOJOOO Din! — slopiem, sadonosnikom it1 .---^ ^ xrtaiki e. i ^a 2s5 Din oddam z majem VkZ^^A oli Dvostanovanj. h»šo tt. n/i. 101»« v ogrnem od^k« Biik4 ^ od4a]n . -*— Mlrja v|---: I »Jutra«._^Ll1 Iprilom aH potnej«. Naslov Stanovanje i T ▼ o»'a»ne« odddka Jutr«. -----^ ----------------10838-23 | oddelek »Jutra«. 10173-20 lepo, blizu Mlrja v (Ljubljani prodam za. olali„, . . 145.000 Din. potrebno v aii dvosobno oddam DVOSOb. stanovanje [gotovini 35.000 Din. —i, ko^.i«i dol i »i, o rs. ta vi I oddam takoj v Fiorijanski Stavbne parcele v 2a!ca v Savinjski dolini I ponudbe na ogl. odde- i tik žeiozniške suoice, pri- i lek »Jutra« pod »Lepa i _____ pravne zlasti za npok oj en; J hiša«. 105°1"20 i DVOSOb. stanovanje i dvosob. stanovanje | ko" v luii 10170-21 nlici 6/1. 10374-21 1 Vdlko zračno sobo| c f posteljam« ta eMrtri- ce, proda po Din 30 m1 c • ' i »I r*. . i . Is kuhinjo, pritiklinami, t vsetni pritiklinami. solni-I Mfl««ki alici 9. bavnn.ska posojilu ca ^ gtanOVanjSko hiŠO l^ektriko in 'vodovodom s 1. ~j«, oddam M 1 'v neposredni okolici Laške- oddam t majem v RoJn! 1550 Din v okolioi Stadiona lOMS^S Gospodični " ga. no vozi da no. davk« pro- dolini x/8 — Podr^nik. Naslov v oglasnem oddelku!^. rr~ Hiso z vrtom lito. t lepim vrtom proda 10180-21 i »Jutra«. v^b^ v i :Š1 trgovina, ob g'av- I J,oe. Herlah, Laško. . -------—-I ?0 oitW Ka*lov pove v b ni cesti okolice Ljubljana takoj prodam za 55.000 Din Ponudbe pod »Takoj | petStanOVanj. hiŠO prodam« na oglasni odd-e- 1 „ , . . .v 1 ko prevratne, ostanek po I poljska pot 29 Enodružinsko hišo |doffovorn. Ponudbe na ogl. 1 z velikim vrtom v Dev. I odde'ftk »Jutra« pod š'fro Mar. Polju oddam v n« jem ali prodam. Naslov v iglasnem oddelku »Jutra« 10279-20 »Center«. 10472-201 Dvosob, stanovanje Na Poljanski c. 17/1 Ugia«: «dd«i«k »jutra«. solnčno, i vsemi pritik.i- odda® dvosobno staneva- | 10885-23 | predsoba t baliko- | nj« t kabinetom in ostali- _ Prazno sobo veliko, s separat-vhodom in kopa nioo. | , | v centru mesta oddam so- . .Dvosob. stanovanje Kdnemn gostjo, Dvosob. stanovanje , pri,.ik'innmi o d d »m t og asoem oddelku »Jutra. -i! - "« ' 10417-23 "ek 3i»intra« °nod »Takoj i* vrtom, v centru Ljublja- l^m,' vse pod enim kiju- m! prltiiHnaml za 950 Din. p, ij, k prodam za 120.000 Din. jem, nekaj vrta, oddam VpraSati pri hiinioi. I ]ef>0 ta prodam«._102g7-° Hipoteka 86.000 Din se lah- L 1. majem v Mostah, k 10sk-51 I ^ 10304-21 10517-20 Parcelo na Brinju 700 m' veliko prodam. — V Mariboru ugodno prodani poslopje i velikim vrtom in stsvbliče Vzamem tndi knjiiifte Po :o?i!nIee Narodni dom. — Naslov v og'asnem oddelku I Naslov v o g' a snem oddelku »Jutra«. 10414-20 I »Jutra«. 10482-20 lepo. s pritiklinami od- majem v Staretovi u1;ci 17 dam. Gostilna Novak, | 10000-21 Rimska c. 19. 10441-21 Ne vem, kje naj si kupim blago za novo obleko. Tu ni nič premišljevati, temveč pišite še danes Trgovskemu domu Stermecki po vzorce, ker tam je ogromna izbira v suknu, kamgarnu, ševjotu in dragem blagu za moške obleke. Vse blago je dobre kakovosti in cene so zelo nizke. KMHlA-PBaAl-®^ Celje it. ao. , , Sobo , . Trisob. stanovanje « s postajama. ev««t. .i Dvosob. stanovale L parketom, vodovodom In soupoMb« kuhinja in t««- rvarketirano. takoj oddam. e'e^ko oddam s i. ma oddam fk Naslov v oglasnem oddelku jem v Rožai dolinl oesU Našo v r oglasnem "ddriku Jutra«. 10507-21 i s/25 10411-21 i »Jutr««. .0450-23 1 konfekcijo po meri v nekaj dneh. Cenik izdeluje na željo obleke in drugo in vzorci zastonj. H U.: 22 Krinka proti krinki Romao Zvečer so popili šampanjca da malokdaj toliko ... Vsak trenutek se je kdo ob kakem posebnem vrisku saksofona prestrašeno zdrznil. Vse je imelo samo eno željo: z razposajeno veselostjo prikriti tajni strah, ki je glodal duše... Govorica se je bila začela pri vratih kabine št. 13. Nekdo ie bil menda videl, kako je iz te kabine mahoma planil neki steward z mrtvaškobledim obrazom in krvavimi rokami. Ne da bi opazil tega »nekoga«, je steward z očmi polnimi groze odhitel mimo njega, mrmraje: umor... umor... Kje je dr. Jeffers?« Dr. Jeffers je bil ladijski zdravnik. Ta »nekdo«, o katerem ni bilo niti znano, ali je bil moški ali ženska, je izprva ves osupel zfjal za stewardom. in udje so mu bili kakor ohromeli od njegovih strašnih besed. Nato je pa začul izza priprtih vrat kabine rahlo ječanje. Tedaj ie ta »nekdo« zbral ves svoj pogum, ki ga že tako ni bilo Bog si ga vedi koliko, in pogledal skozi vežo. Videl je nekaj tako strašnega, da ga je ves zbrani pogum še tisti mah minil im je zbežal, kakor da bi mu gorelo za petami. Kaj je bil videl? Na tleh kabine št. 13 je ležalo mlado dekle. Ležalo je zleknjeno in držalo v rokah nekaj svetlega... morda nakit, morda srebrno zrcalce ali glavnik ... To mlado dekle je bilo »nekomu« popolnoma neznano; prisegel bi bil, da je še ni videl med potniki. Oblečeno je bilo v preprosto belo obleko. A bela obleka je bila vsa okrvavljena. Dekletov obraz je bil bel kakor marmor; oči so bile zaprte. Ta »nekdo« je trdil, da je bilo dekle mrtvo. Obenem je pa trdil, da je slišal ječanje Mrtvi navadno ne iečijo. Toda govorici je očividno bolj prijalo govoriti o »mrtvi«. Sploh, ta govorica! Naj je bila še tako neverjetna, vendar se Je širila čedalje bolj. Bolj ko se je oddaljevala od resnice, bolj je rasla, podobno kakor senca, ki postaja tem večja, čim bolj se oddal.uje od luči. Nihče ni vedel, kdo je ta »nekdo«, ki je bil vse videl. Vsi ste-wardi so le zmajevali z glavami. Kabina št. 13? Ali! Kabina št. 13 vobče ni bila oddana... Prazna je b:la... Kabina št. 13 je bila navadno prazna, ker ni nikogar posebno mikalo, da bi se seznanil s to nesrečno številko. Bila je tudi čisto na koncu hodnika, in ves čas vožnje ni bil še nihče opazil, da bi kdo bival v njej. Pa govorica se ni menila za te tehtne ugovore. Da, govorica je šla deli in je trdila, da je izvršil ta umor nekdo, ki je »neviden«. Na žalost se ni manjkalo ljudi, ki so ponavljali ta nezmisel. In kar je bilo še hujše — zdaj so vsi vedeli: Skrivnostni tat je postal morilec... Kdo bo prihodnji? Ta strah je vznemirjal vse, čeprav ga nihče ni hote! pokazati. Baje je bil med damo v št. 13 in nevidnim zločincem pravi boj. Ni mu hotela drage volje predati svojega nakita. Bodalo je menda razsodilo prepir. Zdaj je baje mrtva. A jaz tega ne verjamem. Neviden zločinec? Ali se ne zdi to tudi vam dokaj... močno? V kabini št. 13 ne potuje nihče. Saj je tudi moja kabina na tistem hodniku. Ves čas vožnje še nisem videl, da bi bil kdo stopil iz kabine št. 13. Nezmisel! Da, tudi jaz sem slišal o tem... Samo da nekoliko drugače. Gospodična je bila baje ustreljena. Svinčenka je priletela od zadaj.« »Saj bi bil moral kdo slišati strel. Tako debele pa stene in vrata vendarle niso!« »Seveda, nihče ni ničesar slišal!...« »Praviio tudi. da ie držala nesrečnica v skrčeni roki še biserno čvrste in normalne poluoetl dosežete v 4 do S tednih pri NERAZVITIH GRUDIH ali kadar prsa usahnejo zaradi bolezni aH otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prol dr. med. Bieru. Pri tem 6e ne okrepe telo in boki. Naraven, popolnoma uspešen in zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priDoročllu dr. med. Funkeja ln dr. med. H Maver 1 a) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura "70" Din. - Originale SCHRODF.R-SrHEN-KE razpošilja »OMNIA«, oddelek I'3, Zagreb, Gundullčera 81. Poštnina pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Din. 1995 Taninski KOSTANJEV LES kupujemo po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu. Ponudite na poštni predal 1 Celje. PERJE Kokošje, pur je. gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čobano. \ zorci »e pošiljajo brezplačno in franko. ^ Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec | Telefon štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! VRTNE SOLNČNIKE rade I n je: BELA FETTMANN Zagreb, Masarjkova e. 9. Prevzema tudi prevleke. — Zabt*va:t+ Brezplačni iiueuov« ni cenik! 121 VLKAKAMKKA j« najmanjši fotografski aparat in »e lahko n«#i v žepu freIov:.ikn, daje Mtre p.tnetke izredne jacnočti in >e ttjiak «auH> 70 gremo*. „F I T O N I N" Razna službena raziskavanja potrjujejo, da camorete s popolno zanesljivostjo uporabiti »Fitonin« pri VSEH POŠKODBAH, OKVARAH, OPEKLINAH, HRASTAH, LIŠA-JIH, ČIRIH, ČRNIH PRIŠCIH, RANAH PO LEŽANJU, STARIH ZANEMARJENIH RANAH na nogah, skrofuloznib ranah, odprtih meh-'inah, odprtih hemoroidih. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. — Poučno knjižico štev. 14 pošlje brezplačno »Piton* dr. z o. z., Zagreb, 1-78. Reg. pod br. 12S1 od 28. julija 1933. Dražbeni oklic Podpisano sodišče bo prodajalo v spodaj napovedanih dnevih nepremičnin last zavezane stranke Szapary Ladislava, veleposestnika v Murski Soboti in sicer kakor sledi: Dne 23. aprila 1934 ob uri na licu mesta v Vaneči vi. štev 10 gozd v cen. vredn. 4902 Din. Najmanjši ponudek 3268 Din. Dne 23. aprila 1934 ob 11. uri na licu mesta v Bokreči vi. štev. 23 hiša, vinograd in njivo cen. vredn. 97.460 Din. Najmanjši pon. 64.973 Din. Dne 24. aprila 1934 ob 9. uri na licu mesta v Vučji Gomili vi. štev. 154 gozd v cen. vredn. 1,021.800 Din. Najmanjši ponudek «91.200 Din. Dne 28. aprila 1934 ob 9. uri na licu mesta v Krajni vi. štev. 1 gozd v cen. vredn. 37.476 Din. Najmanjši ponudek 24.984 Din. Dne 30. aprila 1934 ob 8. uri v Murski Soboti sami vi. štev. 801, 826. 1, 808 grad in park ter druga poslopja, pristava, travniki in njive . Skupna cen. vredn. 2,094.645 JDin 25 p. Najmanjši ponudek 1.396.431 Din. Dne 1. maja 1934 ob 8. uri v Murski Soboti sami vi. štev. 801, 826, 808, 1, 93 gospodarska poslopja, travniki, pašniki. Skupna cen. vrednost 1.709.312 Din 50 p. Najmanjši ponudek 1,139.544 Din. Pritiklin ni. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča, zlasti pa radi vrstnega reda skupin, kl pridejo na dražbo v Murski Soboti. Cen« kompletnemu aparaiii: navadna izdelava 69 Din. fino poerebr. 84 Din. ro.fi m (8 p^netko-v) Din 9.50: etui ir u«ija 22 Dia. — Depo z« Beog-ad: T. Subašič i Komp., Beograd, Knez Mihajlova 25 Generalni depo Ulka-kamer: Beograd, Knez Mihajlova IS. pošt. pret. 94. — PoJlje te po povzetju pra-Jtevši poSmino. — Brez strokovnega znanja doseže_ lahko vsak najlepše slike! 3747 w _ samo R-HNEIDStf GLAZbILA . . kep so najpopolnejša in najcenejša. ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine odzin,71.-daf/ei Havajske gitar>e. Oiiar-e - -148 - - \klavirske harmonike. Mandoline - - 98.- - I saksofoni, troblje in t.d. Harmonike -75- - I po najnižjih cenah HA.OVEČJA DOMAČA STROKOVNO ODPRZMUA TVRDKA GLAZBILA KRALJEVSKI OVOBNI OOBAVITELJ f.SCHNEIDER PROIZVOD Gt~AZBTL IN POTREBŠČINA I /AGMB, Nikotičeva ul. 12./c\ ZAHTEVA3TE CENIK! msmsmsssssBsmsms^ »Baje samo del ogrlice. Menda se je v boju pretrgala... Večino biserov je morilec pograbil.« »Vse to je fantazija...« »Vidite, gospodična Mildred Dickensova pravkar govori s ka" pitanoni. Vsa prepadena je, rdeče lise ima na obrazu. Gotovo ie slišala, kaj pripovedujejo in izprašujejo kapitana. Ha, kapitan se sme.e ... z glavo maje ... in prvi krmar se takisto smeje... zdaj se smejejo vsi trije. Kapitan je najbrže iz^resel eno svojih šal. To vam je gentleman!« »Ce bi bila stvar resnična, se kapitan ne bi tako smejal...« »Gotovo ne.« Ta pogovor sem slišal med lady Aucklandovo in dr. vVinder-\valdom. Gledal sem za njima, ko sta krenila v igralno sobo. Lady Aucklandova je nekam živčno stopicala, in dr. Winderwald je korakal tako ravno in napeto, kakor da bi si nalašč prizadeval, da bi bil videti pogumen. Nič ni pomagalo. Govorica je bila močnejša od vseh teh ljudi. Povsod po ladji je bilo tako. Senca je bila vsepričuioča. Pošastno se je napihovala kakor preteč oblak in se razblinila, kakor hitro si jo hotel prijeti. Povsod je bila in nikjer je ni bilo. Imela je tisoč različnih spak in obrazov. Nikoli še ni bilo videti pri večerji toli malo lišpa. Roke, ki so se pri plesu oprijemale druga druge, so bile brez prstanov, in uhlji so sramežljivo skrivali svojo goloto za plavimi in črn:mi kodri. Nihče ni hote! obujati pošastnemu neznancu skomin. Nihče se ni hotel izpostaviti prijemu morilske roke, ki je prežala nekje v temi... Videl sem Younga v palmovem oknjaku. kako je zamišljen srkal svoj cobler. Tiho sem mu stopil od zadaj za hrbet in mu pogledal čez ramo. Njegov kozarec je bil prazen, le nekaj kosov ledu se je še lesketalo na dnu kakor kupček velikanskih demantov. Young je še vedno sesal slamico, čeprav ie bil zdavnej posrkal zadnjo kapljo. Segel sem izza njegovega ramena, da bi mu vzel kozarec iz roke. A Young se je prestrašen zdrznil, in kozarec se je razbil na tleh... ^ um a m ti pribor za prsitce vse vrste zaklopnic in trakov za cepljenje vinske trte izdeluje v prvovrstni kakovosti z jamstvom PRVA JUGOSL. TOVARNA GUME J. G. Culjkovic, Leskovac. Cenik na zahtevo! Couch zofe spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN* tapetnik Mestni trg štev. 13. VELIKA IZBERA Zahtevajte od svojega čevljarja da vam opremi vaše čevlje samo z „R E K O R D" najtrpežnejšo gumasto peto. Elasticiteta gumi-pete »REKORD« vam omogoča prijetno hojo, a prihranite pri njeni uporabi 50%. Poskusite in prepričajte se! v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri „$koSu" Ljubljana VATO v tablah ln za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 GOLAŽ EKSTRAKT poznajo vsi sladokusci •n ga povsod zahtevajo »Ekstrakt družba« Ljubljana Gosposvetska c. 8 PLJUČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE! Pred uporabo Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV.. dne 26. marca 1934. 3215 mmmmsBgm zahvala Ob tragični smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda ANTONA KOŠENINE se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje sočustvovanje. Zlasti se zahvaljujem čč. duhovščini, načelniku gasilske čete v Gaberju g. K. Golograncu za ganljiv nagrobni govor, vsem ostalim gasilcem, godbi iz Trnovelj, dimnikarski zadrugi v Ljubljani za venec ter dimnikarjem in ostalim obrtnikom od blizu in daleč, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Celje, dne 5. aprila 1934. 3766 M. KOŠENINA, vdova, in ostalo sorodstvo. Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, sluznati kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar v grlu, zaslinjevanje, bruhanje krvi, naduha, astmatično hropenje, bodi ja ji itd., se dado ozdraviti!! NA TISOČE OZDRAVLJENIH! p0 uporabi Zahtevajte takoj mojo knjigo »Nova umetnost hranjenja, ki je že mnoge rešila. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere lahko črpate mnogo potrebnega. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito in brez nevarnosti iznebiti svojih bolezni, naj piše še danes! Ponovno naglašam, da dobite moje pojasnilo povsem brezplačno, brez vsake obveznosti z svoje strani, in bo vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev kot odlično priznan NOVI NAČIN HRANJENJA. Zaradi tega je v vašem interesu, da takoj pišete, pa boste od našega tamošnj. zastopstva takoj postreženi C-najt-e pouk in okrepljeno voljo do življenja « knjige izkušenega zdravnika. — Ona wb-i> ok-epilo in življenjsko uteho in te obrača na vse bo!n:ke. ki ee zanimajo z« .K-danj« *tan;e znan stveuega zdravljenja pljuč. Poštno nabinalno meevo: GEORG FULGNER, BERLIN-NELKoLN, Ringbahnstr. Nr. 24, Abt. 490. Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCH UMI Dolenjska cesta Telefon 29-51 PRVOVRSTNA VINA letnika 1932 ceneno naprodaj. PIRIC H, MARIBOR Aleksandrovca cesta 21 Popolnoma zastonj je za naročnike >JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če še niste noslali naročnine. GUMASTE CEVI za vsako uporabo in v vseh dimenzijah, kakor tudi ves gumasti tehn. materija! izdeluje v prvovrstni kakovosti PRVA JUGOSL. TOVARNA GUME „R E K O R D" J. G. Culjkovic, Leskovac. Cenik na zahtevo! : : : i : ♦ : ♦ ♦ „ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišo« pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! SPOLNE BOLEZNI SIFILIS, KAPAVICO, BELI TOK zamorete Izlečltl orez strupenih lnjekcli (vbrizgavanj), brez živega srebra ln salvarzana. tisoči žen in moških se Imajo zahvaliti za svoje ozdravljenje (trajno) na prlroden način preparatu »EKOS — G. 5« BREZ OVIRE V IZVRŠEVANJU POKLICA Si lajna priznanja; tisoči zahvalnic. »Vlgl-tanU deluje zajamčeno zanesljivo in zelo naglo Očlnek je v Istlnl presenetljiv. Prot. Herry se Je IzJavU o nJem. da >dela pravo čudo« Uporaba Je za zdravje neškodljiva. Cena Din 120.—, za posebno močne ln zastarele ilučaje Din 200,- Uspeh zalamčen. V nasprotnem slučaju vrnemo denar Razpadli? -^Kre.nr =0TV>. f p„h< RS- V..clp «>„ ofA-fcnv, .,1 trti | f-*T> mOMEKAO UREJENI MftJN v prometnem kraju, dobro uveden se iz proste roke PRODA. Dnevna kapaciteta 1 vagon. Cena Din 650.000. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlin«. 3714 •TKltfUNA« t Vajnižje cene! Batjei. Ljubljana, tvarlovška cesta 4 Ceniki franko. i-red uakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev. • uih itrojev. motorjev ln dvo-koles v prostorih domače tovarne •jrejujt Davorin Ravljea Izdaja » konzorcij »Jutra« Adoll Ribrnliai. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja »'lam. Jezerae*