Naj reč i i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6 00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto - $?.00 a Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily »a* the United States. larord every day except Sundays d and legal Holidays. 75,000 Readers. laWON: COETLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y., un,ier Act of Congress of March 3 18V9 TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 299. — ŠTEV. 299. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 22, 1925. — TOREK, 22. DECEMBRA 1925. VOLUME xxxni. ~ LETNIK XXXIII BUTLER 0 PROHIBICIJI Predsednik Columbia vseučilišča je izjavil, da je prohibicija najbolj kolosalna zmota v zgodovini človeštva. — Naglih korakov se bliža čas, ko bo izpremenjena suhaška postava. Bela vrana med araer. kapitalisti. Izdelovalec čevljev, ko-jega trgovina je vredna milijone, j e zapustil svoje podjetje petdesetim najbolj zmožnim in zvestim uslužbencem Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia vseučilišča, je izjavil, da so napori vlade Združenih držav za uvel javi jen je prohibicijske postave, naj p"rebrisa^ponarejevaIec večje izjalovljenje v zgodovini vlade ter najbolj ne- 1 moralna naloga, katere se je kedaj lotila kaka vlada. * PRIČETEK NOVIH POGAJANJ Delodajalci so obvestili komitej županov, da se bodo sestali s premogarji, če se bo treba razmišljati o "kakem načrtu". — Odklonili pa so predlog Pinchota. — Unija trdno vztraja pri tem predlogu. "Za svoj uspeh se m o iaxn zahvaliti v prvi vr^ti svojim uislužheri- Pismo Butlerja je odgovor na pismo Mrs. Seg-Kin* P«*bno i™ uradnikom, ki so A , • t v i i imt i • ,lui ncpo-irocliio" podrejeni. Z njih Sermaniz Atlantic Highlands, N. J., v katerem je SPm zaiilužU vps <]enar slednja kritizirala njegovo stališče glede prohibicij-^in sedaj hočem »aprraditi te ljudi ske postave. Predsednik Butler je izjavil, da je re-('-a nJHl J«jaino.sr\ forma položaja neizogibna in da je vsepovsod opa-' Tako včeraj Morris . J ^ . . | |. . Rosenwater, edini lastnik tvrdke žiti znake preobrata v smeri proti zdravejsi politi- RoRcnwa^(T ki ima vpr. ki. Pismo se glasi: — Jtvornic v Lonjr Lslad City. On na- — Pozorno sem prečital vaše pismo z dne 8. iir,'M"^a IZ>TapitI j1'*.tja t,*r Y • i n- v i izron 11 svoje podjetje, ki pred- decembra, ki mi razkriva, da ste odkritosrčno nastavlja vrednost štirih milijonov nejasnem glede pomena in učinkovanja poskusa, dolarjev, svojim petdesetim prlav- da se uveljavi narodno prohibicijo potom ustavnega nim ki bili v nje- , povi službi od deset do osem m amendmenta. ^ dvajsetih let. Njih deležba bo od- — V petih kratkih letih se je izkazalo, da je to merjena po njih zmožnosti in doi-najbolj kolosalno izjalovljenje v zgodovini vlade, 71,11 zaimsltM1<>stl- ii-i -11- i i- ^ Ro:snwasser, ki je stal šele 55 in sodeč po posledicah, najbolj nemoralno podjet- lct JO r.lovo>k v pra. je, kar se jih je kedaj lotila kaka vlada. vem pomenu besede. Kot sedom- — Zapomnite si, da nima prohibicija niti naj- dečko je prišel iz Polj-. „ . -o i • s*e v deželo neomejenih mož- manjšega opravka z zmernostjo. — Sama posfebi • osti Xa5pl je (Ma y neki tvor. v vsakem slučaju nasprotuje zmernosti. niči 28,000 parov stva. Prohibicija je vrnila trgovino z žganjem v '"^ijev lia dan. Dobički prijetja države in dele dežele, iz katerih je skoro popolnoma izginila ter imela za posledico korupcijo in ne-rnoralnost, javno in privatno, katere se niti ne da premeriti. — Zapomnite si, da je prohibicija nekaj povsem drugega kot zatrt je salonov. Res je, da so saloni! Kkoro vsepovsod izginili, a le navidez. V provin- j o znašali v preteklem letu eednn svotieo pol milijona dola rje v. Nazori židovskega r Jbiiica o Kristu. WILKES-BARRE, Pa., 21. decembra. — Me- zdni podkomitej zveze antracitnih delodajalcev je včeraj popoldne sprejel povabilo županov iz antracitnih okrajev, naj prisostvuje sestanku v Scran-tonu, ki se bo vršil danes, a le pod pogojem, 4'da se bo razmišljalo o kateremkoli načrtu, ki bi do-vedel do zaključenja dosedanjega prekinjenja obratovanja*. Ce bi upoštevali izključno le načrt Pinchota, je pogajalni komitej delodajalcev soglasno mnenja, "da bi bila vsaka konferenca izključena". Ni bilo mogoče vnaprej določiti, če se bo res vršila konferenca danes ob treh popoldne. Pr*.mo-garji so včeraj obvestili župana Durkana iz Scran-totna, načelnika komiteja županov iz antracitne-ga okraja, da bi bilo brez pomena pričeti s pogajanji, razven če bi slednja temeljila na mirovnem načrtu Pinchota. Zupan Durkan je poslal delodajalcem naslednjo brzojavko: — Priznavamo sprejem vašega sporočila z dne ! 8. decembra, v katerem navajate besedilo resolucije, sprejete v Harrisburgu dne 1 6. decembra, v kateri se vabijo delodajalci in delavci, naj razmišljajo o načrtih, da se konča obstoječo stavko. — Besedilo resolucije kaže, da ne bo predložen noben poseben načrt, da pa se lahko razmišlja o kateremkoli načrtu. S tem sporazumom sprejemamo vaše povabilo. — Ce bodo tudi premogar j i sprejeli vaše povabilo pod pogoji, navedenimi v vaši resoluciji, smo pripravljeni sestati se žnjimi pod pogoji resolucije, d je bila sprejeta ob času prekinjenja pogajanj v Atlantic City. SCR ANTON, Pa., 21. decembra. — Zupan John .Durkan iz Scrantona, načelnik komiteja županov iz antracitnega okraja, je rekel po sprejemu odgovora delodajalcev, da se ni našlo še nobene zadovoljive podlage za konferenco. Položaj Francozov v Severni Afriki. Mož je umoril ženo in otroka. Med francoskimi četami Moža in očeta iščejc kot v Maroku so izbruhnile; morilca. — 2ena je bila nalezljive bolezni. —I izposlovala razporočno Mirovni pogajalci Ab-| razsodbo proti svojemu del Krima so dospeli v Pariz. mozu. I > »«•! ."ki: v: išeejo v italijanskih LONDON'. Anglija. 21. dee. — mednih okrajih Manhattana ne-Malarija, griža in druge bolezni i kega Antonia Moraiio. tftarega sušo pričele razgrajati med franeo- ,ioni \n štirideset let. ki je v ^kimi Četami v Maroku, kot poro- Orange. N. J. vdrl v hišo. v kat<»-eajo od tam. Cim dalje se bore ri je prej stanoval ter tam nmoril Francozi pnot.i rifatkiin vsta-Sem. j svojo ženo in enega svojih otrok, oeividno postaja, da so o.'e. zvezane s tem. naravnost nepremagljive. V tukajšnjih dijvlomnile.nih kro- t embolij t j (Tt-im je jia-brž smrtno poškodoval svojo štirinajst le: staro h«V -ko. M«'rano je oče in očem enaj-s*ih <»trok. Njegova žena j»* dobila ^ih za-ledujeio z napeto pozor- j | red par meseci v sodišču no?tjo neformalna pogajanja, ki ^e bodo vršiln tt» dni med Francozi t or Gordon Ciimmingsom. i^lednii ima mirovne poboje A bde i Krima ter_bo dospel danes • Pariz. (\1 s.---t drset "h frnneo^-jilL zitna-V:ih povto.uink. katere se je izgu-l.i'o tekom prvih šestih mesecev j jrovarja radi zanemarjanja svo j-' vo j-;, m katere so za\-zeli rifski ' d:mžine hi pretilo se mu je z poroni. č" no bo skrbel za dru/.i-r.n. ^rf»r;>'io je živela v največi< :n p'--| man.lka.nin. Pretekli netek ]>a ie 11';! povabljen na -Oflišee. da <•» o.l- vstaši. ridi's.-l i ojili Flmnco/.i zoprt šti-zavzeH. soglasno s ]>oroei- li ("-{..sonisja. 7a. Franeo/f bo po- ter za pretil, da bo poravnal ratal v prihodnjem let i boi dos«t i (,v.,-tll s rin« sel Cum-mi:rgs skrajno u-ro !•!• ni »rov ne pogoje Alvlel Kri-Mia. rilasi dr! hoT-e skleniti Ab-di'1 Krim mir -. Franeozi. da bo ua to lahko popolnoma pregnal ^panee i/ dežele. Španei so tradi-•ijonalni sovražniki Rifcev. Njih voditelj sam je izjavil, da nima 'i!* ;>o--».;.nega proti Franco-*er,t kot tak,m. V Carnegie Hall v New Yorkn. ki je bila napolnjena do zadnjega kotičlca. je izjavil v nedeljo rabi Stephen S. Wise, da-je bil .Te-iz Naszareta. kljub vsem na-pretnim trditvam. Zgodovinska rsebnast in dii morajo Židje spre-' je-i njegov etični nauk. — Ce bi bilo ikr.ščamstvo lako vine z žganjem. — To, v čemur so se Združene države izjalovile, se je sijajno posrečilo provinci Quebec. Našla sprijazniti z to mislijo, je demokratično in etično rešitev, ki soglaša tudi . z zdravim razumom, prostostjo ter svobodnimi napravami. Mi pa smo se poslužili metod temnega srednjega veka in carističčne Rusije ter kršimo vsaki dan temeljne in pravične postave v izbežnem in nepostavnem poskusu, da izvedemo s silo beda-rto in neresnično postavo. —* Zapomnite si, da žali prohibicija tako krščansko kot židovsko vero. Dva elementa sta in »epraktik in nei-zvedjivo kot tr- , .f jw- . 11 ♦ 1 . de Zidje.rekel rabi \\ lse.— le dva, katera je Jezus Rrist sam uporabljal ter pntcm bi mo?1<> hiti to le posle. blagoslovil. Eden teh je kruh, drugi pa vino. Ce- dica tetijani v lih dva tisoč let je bilo vino sveti simbol krščanske klasju z nauki Krlsta. — Ti na-\ r «v , 1 .1 1 vw • , uki, — je rekel v nadaljnem.' — vere.^ Vsprico takih okohscm je naravnost ne- obsegaio kodeks et^Ilih princi_ krščanko reči, da je zavzivanje vina nemoralno. pov. ali načel, ki so nedOfSežcna v — V uporabi vina, napravljenega iz grozdja, ni MPiskih ^rod^vme it, .v ii« i*i i-ii morajo v.;'led lega tvoriti pod- nicesar bolj nemoralnega kot v uporabi kruha, na- laffo ^ake morale pravi j enega iz pšenice. Nemoralno pa je pomanj- | Kot glede vsaike sodobne osebe. kanje samokontrole, požrešnost in pijanost. ki je prekašala svoje sotlobnike. k? 1 . .. 1 • 1 so spletli tudi okrog Jeztisa iz Na- — Noben neprimerni m nemoralni zakon nemo- zarcU ^U(1(y,ite praA,ljicc. ki so re dolgo obstajati. Isti argument so uveljavili povzročile toljko dobrega kot sla-pred pet in sedemdesetimi leti glede suženjstva. Prav kot so pognali suženjstva iz ustave in dežele,' Dr Wise * izrc™° po^^jai. , , j j, . j. 1 .1 . .. .. .1 (lajc črpal #aiov za svoj govor iz takg bodo popali tudi prohibicijo ter uveljavile knji?c ki ^ iziga pred kratkim inesto nje primeren načrt, ki bo odpravil salone, in ki no^i naslov: "je^os « Na-zatrl trgovino z žganimi pijačami ter zmanjšal pi-'zareta*\ HpVai jo?ei>h Klausner. • • t> L • v 1 profesor hebrejskega vseučilišča lanost na>minimum. 1 o bo v resničnem soglasju s x Jeruzalemu tradicijami krščanstva in principi ameriške vlade. | Vise je dostavil, da se zahva-— Najbolj vneti pristaši sedanjega sistema so ljujc Bogu, da je mogla biti spi- plačani lobbyisti Antisalonske lige, ki si služijo s sana* « ^^ ii "i i • l.i i • j i • ga ik«t je ta. Uvedla je,'nor7nl nr> vtrpho šupn / i h"'Šo • » t »m- prikradel v stanovanj, '/.o-po. ki -pja'a. j- na mestu ubi' s vfreVun v i?lavo. St:rie otrofir ki vnali v i ter pr:--koeili konoi. Oče i«* oddal sr s>tiri na la^i-• :< «trele. ki so ubili dvalctni^n Dimnika tej' oško;lov:-li niefivo hčerko. Monleč je natn /b.-ža1 in policija p'a r.i mojla lr-sfnaj prijeti. milovtiti pet hi dvajset armadnili "a'tnikov. ki so bili obsojeni na ;ečo po brezuspešnem po^li:--- ; :ar:a potom zvezne arbitracije ali intervencije. Drugi pa je bil, da se je pričelo organizirano delo konsolidira-ti za premogarji, kot je storilo to tekom stavke v rovih mehkega premoga leta 1 922 ter se pripravijo na zaključni boj. Iti Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem — Frank Sakser State Bank. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes bo nač« cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. —»$18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en fclaoi dinarjev računamo posebej; 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Tefitnl Čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43 00 Pri naročilih. Id znašajo manj kot 2M Ur. rahinw pe 10 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje Ljubljanska kreditna bankar v Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČf LIR dovoljujemo po mocočnostl še poseben popust. Vrednost Diiyjem in IJraai sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančno ceno vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $i.— Denar nam je poslati najbolje pa Dim Prti t Postal Money Order aH pa New York Bank Draft. ---- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ^ Hew York, H. Y. «4Pelspbooe: Oortlandt [SUV --,. ..i ',-'. ■- i R-Ži '•. ''"SgŽTi -■ GLAS NARODA, 22. ©EC..1925. ri GLAS NARODA (BLOVBNB DAILY). frank Bakscr; prssUsta Owned and PnbUeked by ■L#VBNIO PUBLISHING COMPANZ (A Gsrpormtion) Leni« Banadik, Flaa« of btuine« of the eorporation and addreMM of abova offioan: B2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. "GLAS N A B O D A " "Votes of tks PeopU" lssnsd Evtry Day Except Sundays and Holidayt. la selo leta velja litt ea Ameriko in Kanade______$6.00 2a pol leta_____$3.00 Za četrt Uta______$1JK> Za New York ea eele lete _ $7jOO Za pol leta___,__,_$9.80 Za niosemttva ea eels lede_ $7.00 Za pol leta_______$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agi cement. "Gla* Naroda" izhaja v taki dan izvzemh nedelj in praen4ksm. Oopiii brea podpiaa in osebnosti se ne priob£nje?~ Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nasnani. da hitreje najdemo naslovnika. -'GLAS NAROD A", 82 CortUndt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. BOŽIČNE MISLI Zopet M' je približal božični vas. Ne bomo -e .spuščali v ped rolbnoM i, fcajli življenje, katero živimo. je iiak polno v*akdanjo>ti, le Minpatam prekinjeno, pretrgano. (mI izvanrednih dogodkov, fcj pretresajo nas«- duše t<-r nas opominjajo, da je jtoleg navadne vsakdanjosti. poleg mizerije in borbe y;i vsakdanji obManek še nekaj višjega. hojjsega in plemenitejšega. V lem letnem eas.il se oziramo v bodočnost, bolj kot v preteklost. Kar je mrtvo, kar-je r/.žito. kar je odrevenelo, je izginilo ali pa bo v najkrajšim ča-ai izginilo. Kar je jedra, kar ima kaj \ se na -.vetu je izpreuieulji vo in kar je bilo rojeno, se bo povrnilo v prah. Pulvis ea et in pulwrcni reverterej Tako .s«- glasi neizprosni zakon narave, kalen min se moramo pokoriti vsi, mcii tuli praznikov? Proslava Božiča je starodaven običaj. Rojena je bila v zori človeštva. v času, ko je slednje še vedno živelo v primitivnem stadiju. To dobo lahko zasledujemo na tisoče in tisoče let nazaj, v čase. ko <-e je pojavil prvi človek, ki se je znal posluževati svojih duševnih moči ter »i vslt I tega u.sivariti življenje, kot mu je najboljše prijalo. Prvotni človek je oboževal naravne prikazni. Blisk, strela, izbruh naravnih isil. kot se nam razodeva v nevihtah, ga je tiajM>lnil s strahom pred ncviouimi -jlami. ki so brez dvoma močnejše kot pa je tihogo človeško bitje. Razuzdanost teh naravnih sil, ki s<- prikazuje v tropičnih krajih z veliko naglico, v zmernejših jKxInebjUi /. manjšo, a tem bolj stalno, dalj ča-a trajajočo. j<. navdala človeški rod, v zori razvoja, z mislijo, da mora ob-btajati neko višje bitje, nekak vlaclar. ki vlada vaeniu, ki ie določil tek nebeških teles in posebno nase zemlje in ki vodi in dirigira usode nas vseh. od najmanjšega, najbolj neznatnega, pa <:o posvetnih mogotcev, bogatinov, milijonarjev, ki 'za trenutek le uživajo, kat erim pa preti ista usoda 'k«»t najbolj ponižanim. Kar velja za sponifezuika. naj hi tudi veljalo za splošnost. V mislih, imamo predvsem osibno>tne prepire, ki ><.o ponavadi posledica nes.porazu.rna, hudobnega razpoloženja te ali one strani iz katerega se izciinijo večje in re-mejše stvari. Stari francoski pogovor pra\i: — Tout comprondre e'est tout pardoner! Vse razumeti, se pravi v ve, odpustiti! Oe bi se svet držal tega gesla, če bi premislil vsa svoja dejanja ter se ravnal po vzgledu, katerega nam je nudil 1 zveliča r, bi ne bilo na svetu toliko gorja, 'bi ne bilo toliko sovraštev in posamezniki kot narodi bi lahko živeli drug poleg drugega v polni složnosti, v polnem soglasju in miru. To pa naj bo le nekak uvod. Ob koncu leta je povsem iprimer-no, da nudimo nekak pregled. — čeprav površen. — vseh dogodkov, ki so se za vršili i>o svetu. * Preteklo leto nam ni prineslo ničesar potsebno dobrega. Svet se ni še pomiril. Spflošno se jt. domnevalo, da l>o prinesla svetu toliko zaželjeni mir mirovna pogoba, sklenjena v Versailles, obenem z drugimi mirovnimi pogodbami, ki so lylc sklenjene v zvezi ž njo. Treba pa je pripomniti, da je bila ta pogodba sklenjena v vojni h Loteriji, v časti, ko je bil Nemce še vedno ta-kozvani "Itun", ne pa človek, ne narod, ki je v tako sijajni meri prispeval k civiliza-eiji človeštva. Nemčija. — brez ozira na to. ee je bila kriva ali ne, — če so jo .zavedli v krvavo lnwbo njeni oblastaeži, mogotci, ki .so imeli vajeti v rokah, je bila vsled ver&aiUske mirovne pogodbe obsojena na jK>gibelj. Gospoda, ki se je zbrala ta posvetovalno mizo, s Cleanenceau-jem na čelu ter Wifeonom kot »traw>kini oprodo, — je imela le en namen, ki se je glasil: ponižati in streti Nemčijo tako, da se ne ,bo nikdar več dvignila, — vsaj toliko ne, da bi ogrožala interese umirajoče Francije. Glavna inahrnacija, — kljub oficijelnim zanikanjem, — je izvirala iz Ang-lije. koje najhujša tekmovalka na vsakem polju je bila Nemčija. Francozi si laftko domišljajo, da so oni zmagaj, da je bil vstop Amerike v vojno čin,hrepenenja, da se ohrani svetni ideaje prostosti in demokracije. Ravno nasprotno pa je resnično. Svetovna vojna je bila posledica dolge napetosti, ki je vladala v Evropi že več kot dvajset let pred izbruham svetovne vojne. Kot izgovor se sili v ospredje vedno balkanske države, ki so baje vir vseh evropHkih zadreg. Resnica »pa je, da so igrale balkanske drža-Te, s vsemi svojimi sspiracijami, le stransko, statkrtično ulago, do-čim je -bilo treba a svetovno vojao enkrat za vselej odločita veliko , vprseanje: Kdo bo vledar Evrope, Nemčija aH — se politično, temveč financijatoo m trgovsko. po hiiu l>rj- lTm<*r -nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu je nudil le iskro za zanetenje svetovnega požara, 'ki bi drugače itak- izbruhnil, če bi bila na razpolago kaka druga pretveza. Vsi evropski državniki .so živeli v veri. da je treba izelstiti ozračje. To njih prepričanje je bilo izpolnjeno celo v večji meri kot i>a bo pričakovali Domnevali so, da bo omejen .spor na par evropskih držav, ki se bodo borile par mesecev ter nato odnehale, ikakorhitro bo Nemčija, kot tekmovalka Anglije primerno poražena. Prišlo pa je drugače. Nemška sila je bila močnejša kot so domnevali nasprotniki Nemčije. Slednji so si izposodili v Ameriki vse. kar so potrebovali, gotov denar, municijo in moralno pomoč in ker je bilo jasno, da IkkIo ameriški bankirji, ki so nudili kredite, vse izgubili, če bi zmagala Nemčija, se je iskalo vzrokov in pretvez, da se spravi tudi to deželo v vojno. Velekapitalu se je to tudi izvrstno posrečilo. Amerika je st-opila v vojno in nudila s svojo zvezo močan protiutež proti nemški sili. Anglija in Francija sta bili izčrpani in Ame rika je nastopila ravno ob pravem času. Nemčija je bila poražena, svet se je oddahnil in vsakdo je pričakoval dolge dobe miru. kot na primer pa zaključenih napoleonskih vojnah. To upanje pa je bilo zmotno. Ke nični postava Je i položaja so -poznali, da je mir. zgrajen na -ili, niče ven. tla ne more dolgo časa trajati in da je treba drugih zdravilnih sredstev kot no bile mirovne pogodbe, sklenjene v Ver sailles in okoliei. Vsled tega lso se ptiče le krpa rije. Vršile so se. številne konference, ki >o nameravale udejstviti to. česar niso mogli izvršiti diplomat je. zbrani v Versailles!!, kajti mir ki je bil diktiijwi tam. je bil mir sovraštva, bolestne bojazni, ne pa mir sprave in ljubezni med narodi. I • * Sicer pa nam ni treba vdajati se prevelikim iluzijam. Narodi >o taki kot so posamezniki. Nekaj ča-a izhajajo dobro med seboj. Kakorhitro pa se pojavi kaka nasprotna t/.Čka. si največji sovražniki. ko>t vidimo napri-mer med sosedi, ki m> živeli v miru med seboj sko/i ilesetletja. ki pa se prično pričkati in kar je še več. — .sovražiti. - radi najmanjši- stvari, ki ni vredna niti besede. 'laka pa. je pač človeška narava. Eviopa je prebolela mačka, katerega si j,, nakopala s svojo veliko vojno. Pričela je živeti primeroma normalno življenje in kaj je lediea tega: Postaja zopet objestna. — prilično tako kot je pred vojno. Vsepovsod je opaziti preporod naeijonalističoiega duha. Prvi in najbolj eklatantni vzgled nam nudi Italija, kjer je i.pelo blazno naeijonalistično navdušenje do svojega viška. Treba :a m je zapomniti, da lm? ne tiče ta blaznost širših slojev in tudi n< ni-stašev vladajočega režima, temveč le par vodilnih mož, ki so e polastili vlade ter žive v prepričanju, da s<> potomci nekdanjih Neronov iz Kaligul. Cezarjev, na kojih migljaj je umrlo na tisoče jtuli, ki pa so prav tako spramotno in brez slave "zginili kot >o se )oja\ili. objokovani in obžalovani od nikogar. Italija, ki je pričakovala neizmernih dobičkov od -svojega pustolovstva ter verolomKtva, je dala vzgled drugim, ki -o takoj nato iedili. Prva med te.nii je bila umiiajoča (Španska, kraljestvo, v :atereni ni nekoč nikdar zatonilo .solnee. Ravno ta država nam nu-i» klasičen vzgled lninljivasti vseh posvetnih stvari. Tudi v tej deželi je bila (uveljavljena, diktatura, ki ust raja na •elu države še danes, čeprav z majhnimi izpremembami. Tirdi Nemci so deloma pozabili na vojno. Nemški nacijonaJisti kp obnašajo prav tako objestno kot so se »red vojno, ko so še domnevali, da so naravni dediči umirajoče An-rlije. Mišljenje velike večine nemškega naroda je prišlo tfo izraza. :o je bil izvoljen predsednikom republike Pavel vou liindeinburg, .ojni mali k, katerega je spravila nacijonalistična strast zopet na )ovršje. \ Kot v Nemčiji tako se gibajo stvari tudi v drugih evropskih h žela h. Evropa se pomirja,.— to se pravi, vrača se v svoj običajni šta-us, v svojo naeijonalistično. malenkostno naeijonalistično nadn- fst. ki je proizvedla že toliko vojn ter jih bo še v bodočnosti. # Ob zaključku tega leta je treba seveda tudi omeniti položaj v Združenih državah. Sedanja administracija povdarja pri vsaki mož-li priliki, da ni bila dežela še nikdar v svoji zgodovini deležna talce prosperitete ikot sedaj. Ta prosperiteta pa se tiče b- takozvanih višjih slojev, ljudi, ki ma.jo nekaj jkrI i>alcem, ne ipa navadnih ljudi, delavcev, ki si mo-ajo v potu -svojega obraza služiti vsakdanji kruli. Delav&ki položaj v deželi je vse preje kot razveseljiv. Omeniti moramo predvsem stavko antracitnih premogarjev. ki traja še vedno naprej, kljub veliki -popustljivosti delavskih vodite-jev in izključno le Vsled (nlpora delodajalcev. Delodajalci v premogovnikih trdega premoga so nalnreč skl<--nili. da ne bodo popiustili preje, dokler ne bodo prodali zadnje tole smeti, ki so se nabrale v teku desetletij v njih skladiščih. — in i deer za velik denar. Kakorhitro bo .storjeno to, kakorhitro bo pritisnil resničen •nraz, bodo takoj sklenili dogovor z delavci ter vzdržali cene premoga na sedanji pretirani višini pod pretvezo, da ne morejo proizvesti v tako kratkem času toliko premoga, da bi se zadostilo vsem notrebam. To je jasno vsakemu, ki se zanima oa indu-trijalni položaj dežele ki ki ve, s kakšnimi te&kočami se morajo (boriti delavci, če skušajo uveljaviti svoje pravice. Bedni položaj induistrijalnih delavcev pa ni omejen le na pre- mogarje. pač pa obsega tudi druge «troke industrije. * Koncem konca naj omenimo še našo Jtfgotdavijo. * Kaj naj rečemo o njej? Ali uspeva? Kot kažejo vsa znamtnja. je na boljšem stališču kot marsikatera druga povojna država in to v glavem raditega. ker razpolaga z neomejenimi naravni viri kot jih nima marsikatera druga mogočnejša in večja država v Evropi. Valuta je primeroma ustaljena in če ne bo kakih nepričakovani zapleti ja je v se obeta -naši ožji domovini lepa bodočnofct, _ ne- glede na zavist in rovanja sosedov. Troedini narod se je združil in če bo znal čuvati novodobljeno prostost, bo napisal celo poglavje v zgodovini moderne Evrope. Ma-terijal je tukaj, volja je tpkaj in treba je le še neumornega delo-▼»ja, da «e uresniči vse cilje, vsa hrepenenja našega troedinega. tabko stoletij zatiranega naroda. Vitel Božič in srečno Novo leto vsem našim prijateljem! ' riitM^iMd ističegi... NAJVEČJI BOGATAŠ V EVROPI I Peter Zgaga Sir Bazil Sjiharov se imenuje •zagonetni mož. o katerem je znano. da je največji bogataš v Evropi. O Zaharovu je znano širši javnosti zelo maluo .1 je tu in tam se pojavi v časnikih njegovo ime. Saharov bil rojen leta 1S55 v Atenah. Njegov oče je brl Rns. mati pa (Jrkinjji. Kot-trgovski vajenec je prišei v Carigrad, kjer je postal trgovski pomočnik. Iz Carigrada je odšel v Odeso, potem pa na Angleško. Tu se pričenja njegova karijera. Vstopil je v Vieker sovo tovarno za izdeljavo orožja in strmiva. Viekers je kmalu vj>o-znal v njem izredno nadarjenega in energičnega inoža. CVz eno leto mu je po v. ril svojo podružnico v Peetrogradu. Pet rogra d srka tovarna gn je i>os!ala čez n<«kaj l-*t kot svojega »1stupnika v Juz-lin Ameriko. Ta.m je bas izbruhnila vojna med dvema republikama in Saharov je opoze.ril oba protiv-nika. da ni mogoča vojna s tako neznatnimi >Tred-tvi. kot sta jib imeli dotieni republiki. Obe rt*-pnbliki sta poslušali njegov na svet i'i V:ck» rs je dobi! ogromna naročila za nove topove, puške. •Irelivo itd. T v mika je zaslužila več moVjonov. Naravno, da je )>o-slril Saharov po tej srečni špeku-'a *iji odjetij sedaj tia dnevnenn redu. Najprej je prišel polom varijetev lega koncema Adolfa Vogla, njemu pa sledi d ni go največje po-Ijetje te vrste, družba Siegberta WreRehin-skegsi. Slednji se je pov--p<*' do vrlo opasnega konkurenta v kabaretnem tmi«tu zlasti v infla •ij^ki dobi. Imel je v najemu bev-linska kabareta Raketa** in •'C.rni maček". Polom koneerna pripisujejo nekemu neuspelenui gostovanju na Dim a ju. radi katerega je prišlo podjetje v velike plačilne zadrege. rnvič po znižanih CENAH Velik Ufa film t SIEGFRIED " Wagnerjeva nesmrtna opera. Neprestane predstave od poldva-najstih dopoldne do poldvanaj-stih zvečer. SAMO EN TEDEN RIALTO THEATRE Times Square V Ohicagu so zaštrajkali grobo-ko^i. Najbrž liodo čikaški zločinci toliko gentleananski. da bodo to v|>oštevali. ter dali že vsaj toliko časa mir. da *e bodo grobokopi vrnili na delo. * Pojutrišnjem ibo sveti večer. 1..»-'tos padel na četrtek. V petek ho Božič. V soboto bo pa zopet s;i-bota. V tem materijalističnem '-vetu je človek bolj vesel xdiote kot pa svetega dne. posebno če pade na petek. Duhovni vodja (ki j.' točasno gospod Grdina) naj me ne na-hruli zas-trantecra. Teh l>eseil namreč nisem napisal iz svoje izkušnje in iz. svoje, pameti. Sp >ro.*i' mi jih je dragi rojak. — s katerim s(> pa v tem ozirn popolnoma -tri-njam. * V moji nepo-redni bližini — v New Durham. N. -J., so to zimo delali klobase. Rojaka Mart o Ph-nat in Peter Rode sta jih napravila v kompaniji. Meni sta jih iala sedem ali osem parov. Prvi par je bil »zboren : drugi par nebeško dober. Pet ali še-t juirov jih še imam. Bom «pa jutri ali po- iutrišnjem povedal, kakšne so. * Koverta poroča, da bo pri-e! prihodnjo leto lju'blja'iiMki škof dr. Jeglič v Ameriko. To potovanje ';<> preeej naporno za staretra g(»-^-poda. M« nda bo Koverta že v-a j f"likn obziren, da ne bo skušat kolektati od škofa naročnine zn "Edino-t". in "Ave Marijo". T«-da on je zmožen vseli nesramnost; ■n najbrž tudi te ne bo zamudil. * Ko čitam o nameravanem škofovem prihodu, se aiehoti' vpra-n-em : — A9i bi ne bilo dobro objaviti članek, ki ga je pisal pred petnajstimi leti Rev. Smolev. kater; sedaj neumorno liž<> Koverti debele po "lanieraval podati škof na do^o not v Ameriko. Te laj je bil na-O'-al Rev. Smole članek z na-lovom : "Lubljam-ki >\*of — n« v \n\eriko!" Toda. pomisliti je treba, da je 'dl tedaj — pred petnja-timi leti — Rev. Smole še možak in je s v o jo pametjo sgim go podari1. Pozneje je pa zaeno s Trur.kom prodal svojo pamet, svoje prrfjn-i-eanje in svojo saniozave-t pat 'voverti. Dvomim, če -ta«df-bila za v, GLAS XABODA, 22. PEC. 192."i. Dop Greenwich, Conn. Danes je zopet nedelja, 13. decembra in obenem petletnica, ko wm v prijateljski družbi ravno na ta dan dospel zopet v Stric Samovo deželo. Praznovati bo treba J a dogodek zopet v Brook lynu v družbi onih, s katerimi smo takrat tfkupaj potovali, ker je to-zadevtno poAabilo že dospelo. Kako kratka se mi zdi ta doba petih let ti kjšnjega bivanja, da ne kar no m jam primerjati dobe petih let vnAprej. Kako kratko bo torej naše žrvljenic! Pa kdo na rvetu more tudi konm garantirati, da bo živel še celili pet let? Na vse to me opominja pretresljiva novica, ki je v sredo zvečer dospeda v to naselbino, namreč te-lefonično iporočilo iz New Vorka, a. smrtna kosa ej vsak čas na delu in vedno o<*tro nabrušena m ima zadnje čase posebno med nagimi rojaki boga4o žetev. Komaj nekaj let nazaj je za veeno zaspal Kari Vremšak. za njim Kari Adamič, potem moj brat. Frank Zelene, pred nekoliko meseci Frank Starin, pred nekaj tedni Lovrenc Kucler, in pred nekaj dnevi naš Janez Derčar! — .le torej r*»snjčen pregovor: — Danes meni, jiufcri tebi! Poročila o smrti so vodno otožna, zaito je "bolje, da pridem na kaj bolj veselega, kako je bilo na primer na poslovilnem banketu Mr. Reiusa. No, pa Mr. Rems jo je pogrun-•tal ter jo od kuril « svojo boljšo polovico v staro domovino ter bo tam pričel življenje na novo v sofrncu «reče in zadovoljno-^i. Pa kako bi tudi ne? Saj so mil skupno in še vsak posamezen želeli o-hilo blagostanja tam — dokler se ne vrne nazaj med nas. A ko bi hotel popisati vse natanko, kako je bilo na tem banketu, bi mi še črnila zmanjkalo, vendar pa bom napisal, česar se še * pom in jam. V zelo prijetnem spominu mi Je še izborilo kosilo. Straža j i pa so po istem Se vedno kaj prinesli ua mize, kot. torte, pecivo, sladoled ter fino kavo, v steklenicah pa rumene kapljiee, oixte kot zlato, in vse to za $1.50 na osebo. N-vem, komu gre priznanje za to: ali pripraMljalnemu odboru aii Mr. Youngu. Oskrbniku dvorane? Dvorana je lepa in snažna, so lepšega izraza pa je dal okras t jugoslovanskimi in ameriškimi zastavami. Povabljenih je bilo okoli 150 oseb in pri mizah ni bilo niti e-nega sedeža več praznega, zaro je bilo povabljenih tudi le omejeno število. Zastopani so bili vsi sloji našega naroda, od bančnega predsednika, do tovarniškega delavca. od opernega pevca do pri-prostega diletanta domačega odra. itoda na banketu vsi z enakimi ug«odnostmi. Mr. Ivan Adamič je bil utabor-jen na koncu ene dolgih miz. V njegovi bližini je bil moj sedež m sedeži še par drugih hrenovih korenin. in opaziti je bilo. da so -n«*-katerim posebno ugajale "filane olive" in kisle kumaree. Treba pa je seveda upoštevati, da je bila prejšnji večer — sobota. Na kancu druge doige mize je sedel Mr. Illača, kot chairman banketa. Izpolnjujoč -svojo avto-liteto, je imel, ko je končal svoj nagovor, poine roke posla s predstavljanjem cele vrste govornikov, katerih vsak je proslantijal zasluge Mr. Remsa. na društvenem kot narodnem polju slovenske in hr-vaftdke kolonije v New Yorku. — Priznati pa je treba, da je bil pravi užitek poshnati govor Mr. Mladine a. No, pa saj se ni čuditi njegovim govorniškim zmožnostim, ker -je že o priliki banketa na čast v ito deželo došlim parlamentarnim poslancem iz Jugoslavije t trojen odtočnem govora istim natresel precelj žerjavice aWm ko jim je povedal, da »jo priiako- i s i. naroda, ako bodo na vsako vodilno ine-sto državnih služb dajali samo Srbe, ko je vendar tudi v Sloveniji in Hrvatski na razpolago dovolj zmožnih mož. Mr. Frank Primožich. naša vrhniška korenina, je v svojem go-j voru med drugim poudarjal, daj se da tudi v Jugoslaviji lepo žr-veti? ako bi človek pri delu gara i kot mora tu v Ameriki. Jaz o tem zelo dvomim. Tukaj v Ameriki človek s svoto tedenskega zaslužka kupi že čedno obleko. Kako dolgo jc treba delati za isto v starem kraju, ne bom skušal dogua i li. Istotako je razmerje tam *nc-praviluo glede prehrane in stanovanja. Poleg tega pa ni prišeL niti v pošiev trdo pritiskajoči davčni vijak Jugoslavije, kateri vpli va iK>sebuo na ikuietsko ljudstvo zelo poguboiio>no ter imajo davčni biriči polne roke posla z rnbež-nji na kmetih. Res pa je, da —si mnogi ljudje tam predstavljajo, da se tu prisluži par dolarjev /. isto lahkoto kot tam par dinarjev. /j odhodom Mr. Rerasa je zel prizadet tudi Peter Zgaga^kot je v svojem govoru omenil. Kdo mu bo namreč poslej vsako leto ozna-njeval letne časel Kakor več drugih, mu je v govoru tudi Zgaga prerokoval, da se ho še povrnil t?r mu v belem lajfbču oznanjeva! pomladni čas. Nato se jc v govoru pos-lovi.1 starosta newvorakih Slovencev Mr. Frank Saikser ter poudarjal zasluge Mr. Remsa kot zvestega uradnika dolgo vrsto let. Pred oficijelaiim zaključkom je zapel še kvartet Jadran krasno pcseim in žal mi je, da je bil to šele prvi slučaj, ko sem imel priliko poslušati krasno petje tega kvarteta. Imena Rlaževič, Mladi-neo. Hlača in Ribič nam pričajo dovolj. Mr. Rems se je zatem s soka m i v očeh zalival i 1 v svojem ter v imenu .svoje soproge za tako 'sijajno prireditev, katera mu ostane vse življenje v nepozabnem spominu. Pevska društva so pela, oi-ke--ter je igral, veselo razpoloženo ljudstvo pa je plesalo še pozno v j noč. Seveda naša zadnja in najtežja ločitev ,pa je bila v kleti «k» — bare. Glede petja naj še omenim, daj se dela našemu narodu, živečemu j tu v Ameriki, krivica, ker se me-1 roda j ni faktorji dovoij ne patru-j dijo, da bi prišlo več petja naših j lepih pesmi na program za radio, ko imamo vendar tako izborna pevska društva.. Mnogokrat. je sli- m • X i sati petje Celiov. Rusov in drugih] narodov, od-Slovencev pa je pelo! na i^uiio menda edino pevsko društvo Domovina iz New Yorka ter Pozor!-Gospo Nikdar še niste napravili za svojo družino takega keka kot ga boste napraviAi ~o sledečem navodilu z Magnolia ali Star Mleicom. če še nikdar niste poskušali Magnolia ali Star ^ffleka za kuhanje, začnite denes s tem navodilom. Uporabljajte ga, kadarkoli potrebujete mleko in sladkor zaeno, v kavi, kakavu ali pri drugih kuharskih predpisih. B0RDEN0V KARAMELNI PUDING (Temeljno navodi o ) Dajte neodprto kano Bordenoveja Magno >a ali Star Kondenziranega W.eka v Kotliček vrele vode ter pustite pom.i'em vreti dve uri in po', a paziti morate, da ne bo voda povrela. Odstranite vrh kane s tem. da ga odrerete krog in krog. da boste lahko dobili vso vsebino, dajte na krožnik ter servirajte s sto'denimi orehi in utepeno smetano. Ako hočete servirati za vs.i-kega posebej odrežite v kose ter dajte na mizo bodisi z crehi in utepeno smetano alt z navadno neosiajeno smetano z orehi ali brez orehov. B0RDEN0VA KARAMELNA FlLA ZA KEK Dajte vsebino karame'nega mleka kot ste ga pripravili zgoraj, v dvojni vrelec, dodenite žlico mas'a in eno četrtino čaše vode. Me-ia:te in kuhajte vodo. da se bo vse skupaj toliko zmehčalo, da se bo vleko. Pridenite lahko stolčene orehe. N BREZPLAČNO Razen dobrih kakovosti, ki so v teh vrstah kondenzira- vidite razne kose poarebrene p'odevine. katere lahko dobite za labelne s teh kan. Gospodinje lahko izpopolnujejo s kosi ta set od časa do časa. Posrebrena pločevina, ki jo vidite tukaj se lakho dobi v naših premijskih prodajalnah. Če ni v vašem mmo vkhk teden objavili članek. ki bo zanima! vsako dobro gospodinjo. NAVODIL« STY. 81. Navodilo za kuho. Nasveti za lepoto. Juha ji« jako pripravim je>l luneh«t»u. Istotako j«* jak<» popularna i«nni«li/.uik>iv:i >iiu t:m:i :
  • -bra z:i fižol in ^rah: pri|M»ro»'ljiv:i >ta tudi koruzi in krompir •/. uilf-koin. Juha j*-. VS4- to ji» jako pri|M>ro«~'ljivo za k< sil«» ali za vevi-rjo. <"•«» Inx'-otc kaj ti-žjejra. jMjstrežitf /. otroU»vt» juho in pri«b-iut»' >i* iiiiiv;.ki'. Ali sti* /.«• kdaj del:Ui juho i/, pein'iu'g:! fižola V Napravite visVrjo [m na-lotlnjein navodilu. .11'HA V/. PKt'KNK«;A l'l/.< »I.A Md»inV imate Tflt*^*!«* pnilmv sli, s;iiiio vaši i" li ni » ista in vsl»-d loira n«- m«»rt't«' v«'\jati z;i loj*1 niti za privlar-iio. Naj vit" velja trdna n >\e/.e fctji'ifdaji r-ii koža. kajti ni«" ni ofrobji uiuffinsi in sjid. ' l«'pš«»jra na sv««tn k<»t .i«' krasna polt. " čaše mrzlega inHi-ncsa fižola r. pinte vode i! o«lrezka ft'lmlc 1'i «"-aš«' preiuisiranili paradižnikov >iebli wlmi' 1' žli<-i masla - žlu-i tuoke 1 žliea <-hili polivke sol |ki!KT. % F>ajt«* v jH»nev fiž««l. votlo, čebulo in zeleno. To naj zavrt' in naj vre tritloset minut. Zdrknite >k«>z.i «H>«li-1«» ter prKlenlte j ]K»livki'. <>s«»lit«' iu opoprajie. I*ri«b'-nite maslo, ki je bilo skuhano :ui«'ii«» z iu« »ko. Nasveti za kuhinjo. Izredno' razbijete k«»kosov oreh. sejirejte v j»e«"i. Potem sa boste »losii lažje razbili. Mranžn«' <>lnpk«' s«' lahko njv.rab. ljsi v razne svili«'. Posušiti' jih t«*r jih zmeljite v prah. S tem prahom b«»st<* dajali okus p«» oranžah k«-k-soin ]t»divkam : pndin^ain ild. fv vam na»'iikrat »jnVne puhati pipa >>i i viili. jo ovite s iMilinianom patu«»ni ter nauiažite s šelak«»ni. N«'ki slavni ši^N-ijnltM k«»ž.» je reki'1. da je treba obraz vsak dan enkrat umivati z milom in mlaeno v. h So. »v j«- koža eisui. t'«* j«' koža »•ljnata. pa dvakrat. Na obrazu ne sine bili lmtMiifia olja. «la se ne i H»ja vi jo «>^:r«-i in mozolji. Ko ku-pujete milo. kupite tako. da ne bo previs" zdrtrnilo vaš»> kože. Osebno zdravje. Poroeila dokazujejo. «la s.' z navadnimi prehladi izunbi »losti vis" rttsa kot pa z drutrimi 1>.»'eznimi. Prehlad lahko ozdravite na neprijazen uaeiu. P.ojtt,- -«• prehlada, kajti «"■«' ^a dobit«-, ne Ih» ilol»r«» za vas. Nekateri lju»lje pravijo, da <«« vi »v vili prehlad — l»a j«' baš naspr«»t-iio — pri'hlad jih j«' ulovil. I'rehlat«' vi prelilajeiii. glejte. «'.a se «lrnyi ne Ihk1»» nah-zli pndilada -bleko k«»t ponaradi. Pretiti«. «la-t»' kak prislmet barvati. ^a morati' dot.ro umiti z tnilom in toplo vo«l«». Volnenih sveaterjev n»» smelo ni-k«lar sušiti na soliu-u. knjti. »V to >t«»rit«'. b«hl<» šli -kupaj. l.inionov s« k m- l>«> šk«^lovaI naj-f.nejšim eipkaui ali blai:u. Poslužujte se ^a pri pranju obleke. Velik«. manj vam bo tivba drgniti. l»:i boste nove n««ravi»s» .Jalj »ntsa t:o>ili. jih nami h" it e dv.> uri v ^or-ki voili ter dobro iM.-ušd«'. pitnino jih «.bl«*«*et«'. Mi priporočamo naslednje izdelke: III v -Sl-Star & Vsaka gosiMaliiija ]>«.trebuje v sv,.ji kuhinji p-tove p.tt.bšrit,. ka ^osiMMtinja jih lahko dobi iM.v>em brezi»lačno* če kupuje Magnolia Kondenzirau«. mleko. V teh kanali je najb«.ljši mleko in sla.l-kor. ik.le^te-a s»- pa tudi za laU-lue d.a.i «lra^.«s ii;. daribi. \ tr-«.v«-i pr«Mlajajo t«* vrst«« k«»u«ieiiziraue»i mleka. različno, toiia pojmovanje pa je vabilo Vlatlka Premrn-a. v slovo tam | eno m isto. Pravijo, da -boli. ako se koga tope 'z resnico. Da, boli. ako se Mr. Rarasu. s katerim sta bilči pri Lat«lki Sakser skupaj zaposlena. Pijačo s.nio imeli o«l (loonače t.r- ^ niti glede tega koncerta ni nihče potrudil, da foi par dni prej v Olasu Naroda o tem poročal. — a ka. Kot pa je videti, ima Grdina sloivovo kožo in vest brez vsakih ■občutkov, dasi je bil že tako tepen I z dokazano resnico. Poitein sploh 7 i , • , . ,, , , . .iu govora o kakem značaju pri Zeletd ibi rtorej ibilo v bodoče ve* . 3 ... „ . , \ .. . njem, dokler obljube ne izpolni, pozornosti v teiu oziru. ■ , . Koncem oktobra pfi smo imeli, Peter Zga'ga je veaali omenil. ^ tu ?ori v naAi državi lopo da si ne more predstavljati tu v pt,ireditev. Ameriki banketa brez Grditne, 1o- „ ^ . * ,„ . . , „ . , .. . J'evska društva Slavec 111 kvar- da na Remsovem je boftje, da ga nI'. . .. . _T „ «, , * r. ,tet Slovenija iz New lorka sta nilo, ker ateo bi bil navzoč, bi so . .... , . . , , _ . priredi iu s sodelovanjem li rvat.ske- ffolovo ne nabralo za iDotu s;lef>cev niti centa več kot 72 dolarjev; — Grdina bi namreč gotovo nič ne dal. ko vendar še tif4te«ga ne da. kar je možato obljubil! Ker sedaj že skoro noben dopl> namenil obiskati. Dospevši v Forest City je bilo že pozno zvečer. V takih slučajih j«' najboljše, tla s«- obrne došlee k tepe z resnico značajne^a človc- te prav iz Vipave iifrportiranc. j.Mr. Mitltiehii. kar s.in .seveda >t«»- Tudi narezana šunka in salame ^o ^ ril ;u«!i jaz. .Mr. Mnhieh mora ime-imele lep dt:t'h di>inae»*ni d i- i ii poseben dar v spoznanju ljudi, mu, (Jas je mineval, da ni lvihče | Dasi je minilo že ih.lgih šest let. opatzil. kdaj se jc zmračilo. Pa ka- odkar smo bili tukaj na pevskem ko t/tuli.' Pevci so peli, tamihuraši kincertu. vendar nas takoj sjio-s vir ail i in udarjali, veseli pari pa zna. Post režij i v in uljuden je še vedno kot je itil nekdaj. Le še tako naprej. .Mr. .Muhieh! Sedaj je ravno pripraven čas za Liv.k v Forest" City. rojake ni popoleji brez komentarja očeta Grdine, naj še jaz pristavim svoje mnenje. Videl in aliial sem Grdrno lansko leto na sliodu v Yorku in mi kar ne gre v glavo, ako si ga predstavljam takega, kot, se je v svojem govoru kaizal, da bi svojo obljubo tako enostavno pogoltnili ter opiral svojo olbrambo, da prihrani obljubljeni sto tak. na pomanjkljivost kake vejice »ali pik v v fotografiranem originalu dop:-^ članice društva 5tlT8. K^K.?. V boljše pojmovanje za kako dodano besedo bo u*>goče umestna primera, ako bi kdo zapisal: Ne\v York je veliko mesto s šestimi milijoni prebivalcev. Urednik pa 'bi izpopoilnil ter dal v tisk na-primer: Xewyork j? največje mesto na svetu. Delovno ljudstvo se prevaža v ulični, nfidotHčni in pod-ulični železnici. Prebivalcev ima nad šest milijonov. ga t«imburaškega društva Slo hoda koncert v Stamford. Conn., ki je bil zelo dobro obiskan. Navzočih je bilo tudi zelo mnogo Hrvatov. Od Slovencev je bil posebno dobro zastopan Norwalk. Gre^- nabral med navzočimi gosti v «lo plesali brez utrujemja. Napravil se je tam tudi zaključek računa od koncerta, in preostalo jc okrog $-->0.00 čistega prebitka. kar sc jc pripustilo v priti jdobis doma na prisilnih počitni-hlagajni tambura^cega .ltutštva cah Ko S(.IU tI(.spel tja, sen, dobil Slobode iz Stamford«. | Mr D;ljta Ilak.ir sva pri-.ela ko. Ker ni bilo osja v nikakega prispevka v prid I>ncna J k!jui, tisti Mi,ir,ki bur- slepeev v Ljubljani, se je spomnil j - ^ |(jha -ez hvihit in planjave, hišni gazda Vladko Premni te: kj J,krožaj0 Forest ritv. Kamor-nabral med navzočimi gosti v o koncert n in ple«Ti Fe je vse razšlo še neko->iko k znancem porajat. Tudi v Scranton. Pa., kamor me je posla- časno objavljeno. Še nekaj dni, pa bo zopet Rožič. Razume se. da k poluočnici pojdem v New York na Osmo cesto, v naiii. da bo petje zopet tako lepo kot prejšnja leta. Da ne pozabim, vam obenem pošiljam tudi ček za celoletno na. ročni no, .saj sem menda itak že par tednov zakasneL K sklepu želim prav vesele 'božične praznike in srečno Novo leto vsem znancem in prijateljem! •Tože Zelene. Scranton. Penna. Vožnja iz Barbertona. Ohio, v Greenwieh .°mo .yo mahnili ter ga tu pognali skoro še malo če« predpise. No, pa saj je tbila drugi dan kak nedelja. V nedeljo ,se je izlet-nadaljeval la družba, pri koji sem zaposlen, je bila še precej povoljna kljub prejšnjemu mrazu. Ker je mesto Scranton blizu velike slovenske naselbine Forest Citv in ker imam - > »- - » —i ------ ----- —— — — — Besedilo primere je nekoliko ? Norwalk, Conn., in gicer na po-! nekoliko znancev in prijateljev -i ., -. __siiu - ač^iisS. • . . ■ -nCr-- ..... koli sva prišla k rojakom, .sva našla vesele obraze. Kot vse kaže, ni stavka napravila š«' nobenega slabega vtisa na tamošuje slovenske pretnogarje. Vihteti je. da ZD pripravljeni vsi kot eden izvoje^iti boj za pravico, do katere so tudi upraVičeni. Le tako vztrajno naprej in zmaga bo gotovo na vaši strani. — Mr. Frank Puntnrju in obitelji se naj tukaj primerno zahvalim za prijazni večer, ki sem ga preživel pri njih. Popoldne pa smo obiskali "old-timer-ja" Mr. Bill Muhicha. Sicer je vzelo nekaj časa. predno smo spravili Billa ta-korekoč v naš "buneh*'. toda b'li -smo pa potem toliko bolj živalmi, posebno dokler nisem dokazal Mr. Gliha-tu, da v resnici nisem prišel v Forest Citv po nikaki trgovini "mrtvih delnic". Namesto teh delnic je na Mr. Mohieh prinesel tistega rujnega newyoreana v spremstvu pristnih kranjskih klobas. Tedaj smo pa kar pozabili na vse tiste sanjske delnice. Zunaj je brila precej ostra burja, loja sladko neuvoiško vinee je z lahkoto kljubovalo vsriuu. To je dokaz, da se Mr. Muhit*h dobro razume v k let a rski stroki. Bili. lepa hvala za vašo veliko prijaznost in uljud-nost napram tujini rojakom. I)o svidenja! Moj vrli spremljevalec Mr. Baje me je seveda zvesto spremljal sem m tja. Vendar je pa nanesel slučaj, »Li sem ga izgubil; menda gotovo. ker sem liofel iti čez neko planjavo tja v nasprotno stran mesta. Mogoče, da se je bal, da se "izgubiva" obadva, vendar pa sem našel zopet pravo pot nazaj ter tako dospel zopet k rojaku Puntarju. kjer smo imeli zopet mnogo neprisiljene zabave. Mr. Panearju moram .sieer ]iriznati pravo, kajti 011 je zagovarjal east in spoštovanje do "starčkov". — Človek, ki spoštuje stare ljudi, je sam vreden spoštovanja, posebno pa. če zagovarja spoštovanje do njegovega veličanstva Franea -To-žefa. — kukala mu majka! Ko sem dospel v Scranton. sem začutil nekak zavitek v žepu. Ko sem ga razvil, je zadišal tisti vonj ki je Slovencem tako priljubljen, in takoj sem se domislil zopet 11a Mr. Muhicha in prijazni Forest City. . . Na zdar! Andrew Bombaek. Ilotel Holland. Scranton. Pennsylvania. San Francisco, Cal. Cenjeno uredništvo: — Bas danes .sem čital žalostno vest o smrti našega dobrega pri-;al' tja ter znanca mnogoterih Slovencev in Slovenk v Ameriki in v :tari ■domovini, namreč Mr. Janez Derčarja. upravnika lista ^Gla.* Naroda. ii Ni moja navada, da opisujem lii hvalim preteklost umrlih, toda ta slučaj je vse kaj drirgega. kaj-\ i rajni .lanez Derčar je zaslužil, la i»-1 ane v sj>oininu v snu dobro-mislečim rojakom in rojakinjam. pOsebm> nam. ki -mo ga osebno j>oznali iti imeli priliko se prepričati o njegovem delovanju. Bil je mož na mestu, bodisi kat. M»prog in očt\ bodisi kot uradnik pri Mr. Sakserjn. ^ 7. njegovo smrtjo je ncwyorska in brooklynska naselbina izgubila izbornega tlela ve a na društvenem in kulturnem |>oljn. mi. njegovi znanci in prijatelji, dobrega "11 nepozabnega prijati'1 jJi. Glas Naroda pa izbo me ga iu veot dolga in v. družina ali posameznik na ta večer, ker članiee Kluba m> vse preraču-nale in dolof-il" ra«Ii nezapovlcno-st.i, ki vlada v zadnjimi ea,su. prav nizko v>iopuHio. Vstopnina k tej i75r« dni prireditvi je :t»e za odrasle in 10e /a otixdke. Pridite in videli boste, koliko veselja in zabave vam bodo pripravile članice Gos-podinj-kega kluba na >v. večer. Nii dolgo. kar je bila igra in vesel i ea. namreč 21. novembra, katere čisti puebit« k je bil nameri-jen blagajni društva sv. Alojzija št. G. JKKJ. V-si east in hvala, da se dela v korist društva in Jed -note. Kar, pa žaVilw»g ne moremo reči ob tej priliki, mislim, da mi ne bo nihče zameril, če izrečem pošteno kritiko. Igra. kolikor s«« je tiče same na sebi. ni imela nika-kega pomena. Osebe so bile nr. epo*r>bne iti neizučene. kar je sramota za slovensko dramatiko in za društvo samo. Zakaj društvo ima do članov obeh oddelkov, v katerih dobe dobre moči in že Lončene igralec, in ne bi bilo "treba igralcev drugod iskati. — Drugič: kakšna agitacija je to-JSK.l ima svoje lastno glasilo "Novo Dobo. na odru pa se razgrinja list dniure organizacije 7! (Nimam sicer ničesar proti omenjeni organizaciji, a te moje besede bo od( bravaila vsaka organizacija.) Zato drugič. kadar od dobrim vodstvom lažje kaj keni»tuega *tore: vsak bi pa Midi z večjim veseljem sodeloval. Vz uri Hie si geslo: — inuilokaterikraT. pa takrat dobro* — šil v — skupnosti je moč! — Torej malo poinewite in z novim Letom začnimo z dobrim in močnim dramatičnim društvom: Morda poreče ko: Kako Ifcoste pa ve naredile.' — Naj naredimo kakor že. z veseljem pa sprejmo-ino pošteno kritiko, k.tkršno Ihv mo zaslužile, ker vemo, da brez vsake pogreške ni nikjer nobene igre. Vesele božične prazmike in srečno Novo leto želim vnem rojakom! Vida Kiumscv Brooklyn, H. Y. Kot je bilo poročano. priredi "Kvartet Slovenija" zaba\nii večer dne 26. decembra t. 1. rijndno vas vabimo in prosimo. da pripeljete vaše ta male se« boj. da bo imel Santa Claus večje wseljc od d« jati darila, in da «e malčki ž tijiin pogovore. Ker je to bai dan Sv. Štefana, «e bodo tudi veliki wpomaifli lepih časov v starš domovni: prvega plesa na Štefanov dan. t Kvartet ima na vzporedu lepe pe-ani, posdbno pa pesem 44 Večerna" (Sv<4a noč izlivaj ti); Santa CTaua pridno della, da bo otroke apravil v veaelje. bo dovolj. Imeli 1>oim» o po mestnih delih ogromno jesrvin in tvorile so veliko nevarnost za javno zdravje. V v i poskusi, da bi zatrli to golazen. so bili zaman. Nato se je dobro katoliško ljudstvo v Koelnu obrnilo naravnost do čudodelno slike Matere božje, vršila se je velika cerkvena svečanost, z molitvami in verskim petjem, nakar je bila podarjena oltarju Matere božje velika srebrna podgana v namen, da reši meto strašnih podgan. pod katerimi trpi dan na dan. . . In potem.' Potem se je zgodil ta čudež: drugi dan so izginile vse podgane. Angleški oficir je gledal ;za-čuden na čuvarja, nekaj časa molčal, potem pa'ga vprašal: Ali pa re- verujete vi v ta čudež, vi pre-bivalci Kocina? Ouvaj se je namuznil. ]>otem pa z nasmehom odgovoril: O. ne. gospod kapetan? Ako bi mi verjeli, potem bi bili že pred mnogimi meseci postayili pred oltar Matere božje srebrnega Angleža. . . Blodne sanje Mussoli-ni-ja. IjONDON, Anglija. 21. dec. — Kot poroča .Sunday Times, namerava Mussolini v prihodnjem letu. v popolnem soglasju z kralj«'v-ko hišo. p roki ami rat i v Ita-iji cesarstvo. J.ji>rt izjavlja, v nadaljne.ni. da -e ni neugodno sprejelo te novice v vatikanskih krogih, ki so. kot znano, fašist o vsko navdihnjeni. — ker s« pričakuje od teh iz-pre-memb konečne rešitve takozvane-ga "rimskega vprašanja**. V vladnih krogih v Berlinu molče na zelo značilen način glede cele te zadeve, in o njej razpravljajo le boljše poučeni, notranja faSl->tovski krogi. Mussolini .je včeraj odpotoval v Milan. Božične praznike hoče preživeti v krogu .syoje družine. Ogromno bogastvo na ladji Pred par dnevi je odplul iz Port Na ta la ob Južni Afriki v London parnik 4' Umlazi'ki ima na krovu skoraj za 400 milijonov dolarjev zlata in diamantov. Težavno je bilo .zavarovanje te ogromne varnosti. Zavarovanje je prevzel večji konzorcij zavarovalnic, in ker je tak transport precej nevaren, je moraka plačati družba dvojno zavarovalnino. Bilo je na sveti večer. Prav |h> malem je naletaval sneg. Nežen in droben je bil kot i v je. Tal se ni prav prijemal, ker je bil lahak in ga je veter razpi-haval na vse strani. Le v zakotjih bodovljske grape se je oprijemal, pa še tam ne posebno. skoro kot bi se bal. da ga veter ne odnese drugam. V zadnjem kotu v grapi je imel svojo kočo Presetnikov Groga. Že stara in okajena je bila. Letnica na vratih je kazala 1712. Tedaj je bila koča postavljena in ni čud?r. da so bile -tene. razpoka ne in slabe-. T i -1 i večerd je bil Groga sam v koči. kakor navadno. Bil je mož bolj čokate postave, širokopleč. in njegovi lasje so bili kakor zunaj pašniki — tirpatm belo. vmes pa grvina resja in trave. Za ljudi Groga ni maral. V samoto je zrasel in osamljen je o-stal. Tudi ženiti se ni hotel. V samoti po človeku vrec ka j rado zapre. in težko s<* dmbijo oni Skrivnostni ključi, ki bi ga zopet odprli . . . Včasih, ko je imel še očeta in mater. Groga po dva dni ni bilo domov. S-puško je lazil okoli po gozdeb — ne mene se zato. ali sme ali ne. Onadva sta ga večkrat prijemala zaradi tega — pa je bil gluh in -sle]) z« opomine. Je bil pač sin gora in zrasel v gozdeh — kakor grah rova grča. nad katero se trudi lesar da bi jo raizbil, pa se ne da. Da je bil tak. sta mnogo zakrivila tudi starša, ki sta bila preveč popustljiva. Bilo je torej na sveti večer. — Groga je sedel za mizo in kadil iz kratkega vivčka. —- Zunaj pa je nalahno naletaval sneg. Poltema je vlada v s'obi. Prijetno toplota ko7.i duri . . . Mrzel veter in sneg sta mu udarila v obraz. A Groga se ni zmenil. Sto]>al je proti hribu — po oni poti. ko k.|H nioriU.a f^j. 1>n.a žal prostoru, kjer je stal Groga. (lvajsrtiini _ Lskali s1im1u _ od strani in se varno posluževal |M hurja in sla Vst. za)m.tla! debel v obrambo. Samo črva v notranjosti n-sta Groga je uvideti, da mu ne bo i nge je ni dotaknil. strah ga je bilo pred njo. Kadar jo je zazvl. mu je očitla strašni greh . . . Nocoj ga spremlja nemara zadnjikrat! Na zunaj je že vsa zarjavela, skoro nerabna. Bodi! Še enkrat na lov. potem nič več. — Toda če ga kdo dobi ? Kdo. kdo? — Saj je noeoj kakor nalašč. — Kakor pred dvajsetimi leti . . . Groga je spreletel mraz po vsem Proč neznosne mi-i!i! Ln nikoli več. Tn danes ne bo streljal, če bi prav naletel na lovca, nikdar! Samo to gre. da si zunaj potolaži ta nuni ir. to strašno vest . . . Drevje je molčalo, sneg je naletaval — burja je tiuntam zapela ob vejevju žalostno, mrtvaško pesem. Groga se je ustavil na onem mestu. kot pred dvajsetimi leti v oni temini, skrivnostni sveti noči. Ono sta m bukovo deblo — je izginilo — preperelo in razpadlo van, zaprt. — Lovesc je prihajal vedno bližje. Grojra je hotel poizkusiti zadnje. da se reši sramote. — Lovre — se je oglasil. — lin. di pameten, jaz sem! — Groga, ti? Skoro nevrjetuo. nezaupljivo je bilo vprašanje. .— Da. Lovre! Pusti me. naj grem — Oddaj orožje! kil a j. Niti onega leskovega grma niso posekali, kjer s«' je bil takrat prikazal srnjak. Ravno lak je samo večji. (5roga je počasi napolnil puško in čakal . . . Sneg je padal, burja se je zigravala s snežinkami, s!-cer pa vse tiho. Groga j«* zrl z vso salo svojih oči proti oni strani. Vse mirno! Ne, tam se nekaj giblje, nekaj nejasnega. nekaj čudnega ? — Ali je srnjak? — (fro ga je postavk puško pokoncu. prsti so se krčevito držali petelina. Glava iji vrat se mu vzpenjala naprej, proti pn. dobi. Ta je postajala vedno večja. Najprej siva. potem bela. čudila. nerazrešna. Prsti na puški so se oprijemali petelina. Groga je nemirno ^pričakoval ugodnega trenutka. , Toda. kaj je to — jedi srnjak? Nekam velik je in ves bel _ pn tako svit h' oči — in vedno bliže bliže prihaja. — Pa tako grozni, strašno gleda — kakor pr.sl dva-setimi leti. — !" strel h« — j,, pomislil Groga in pritisnil. PoJc. ^rrom. šumenje — pa zo-j pet vsi' tiho. Na mestu pa je ležal Groga. divji lovce s prestreljeno glavo . . . In sneg je naletaval. burja ea je • razna šala naokoli. Pri žnpni cerkvi pa so peli zvonovi v oni temni sveti noči slovesno. a obenem skrivnostno, pojemajoče . . ROJAKT. NAROČAJTE SE K A 'GLAS NARODA' NAJVEClI SLOVENSKI DNEVNIK 7 Nikdar — razen, če me n« }iivn,u • • • Pr°r' mi£t (Samo še enkrat L naznani«! — Moram ! Prisegel sem ! — Torej nobene rešitve? — Oddaj orožje in pusti vkleniti! — Nikdar! — Groga! — Lovre! Kakor iskre na nakovalu vročega železa, ki po njem vdar-ja kovač, so padale besede. — Groga ! Vdaj se! Bodi pameten. — Pusti mel — Ce hočeš, ti od dam puško _ samo mene pusti — v Sit'er P« vs<>- kot takrat- f zadovoljno življenje in 11111 prine-sk> samo nemir in pekočo vest. Res. ravno nocoj dvajset let je bilo. — Kako že ? Groga je iznova nabasal vivček, počasi in polagoma prižgal in par-krat krepko p<»tegnil iz njega, kakor bi hotel odgnati težke misli, ki so se ga lotile. Da. da i Ravno na nocojšnji večer je bilo .Doma so sedeli pri večerji vsi štirje, oče in mati in on ter sestra Mina. O svetem večeru so se pogovarjali. Trska v čeles-niku je gorela v rahlih, tuintam pojemajočih plamenih, od velike zelene peči se je širila prijetna toplota po izbi, nad jasdicami je brlela leščerba, pojemala in zopet zasvetila — zunaj je nalahno padal sneg, vetrič ga je raznašal na okolit. v daljavi se je tuintam posvetila svetloba baklje in zopet ugasnila. Tn tedaj je Groga vstal izza mize. se prekrižal in molil. — Ali gre« še. kam nocoj. Groga 1 — je vprašal oča. — Grem. proti Stanišču po goz- Vesele božične praznike želimo vsem naročnikom in prijateljem. Uredništvo "Glas Potem je obrisal sneg z bukovega štora in sedel nanj. Puško je naklonil čez koleni in čakal. Tukaj mora priti danes na strel. Sledil in opažal je že več dni, pa nikdar ni mogel priti do strela. Srne so bile predaleč — kakor bi čutile njegovo navzočnost. Da-, lies pa morra priti do strela. Za gotovo — saj je vzel doma praprotim vejico iz kresnega veoca, in v njej je bilo seme . . . V>*> tiho v tej temni sveti noči, tako tiho kot v domači cerkvi. —. Zdaj je neki glas pretrgal tiši-" no. Groga se je zdrgnil, napol petelina in čakal. Gledal je na vse stran, kjer se pokaže divjačina. —« Varno in pazno je tiščal puško k sebi. — In tedaj se je pokazala izmed nizkega grmičja rogata glava in za njo vitko, lepo zraslo srnjakovo truplo. Lep je bil zares. Grogu je vztrepetfalo srce, ki mu je šalila v glavo, nemiren je bil in razburjen. A samo nekaj hipov. Srnjak se je previdno oziral okoli.--Vse varno. In gotovih, počasnih korakov je prihajaj vedno bliže, brezskrbno — in za njim še eden, še dva . . . Grogu jo zaigralo srce. Prapro-tovo seme se je obneslo. To je prav naredil, da > bil Šel na lov ravno danes in vzel s seboj tri čudodelno seme ... Še trideset ko-rakov — — ie dvajset.--Nato pok —in ie eden. Dve srnfi *rta teCali v s negu.--In rana* in ne izdaj me! — Ne morem! — Res ne? » V istem trenutku se je zabliskalo in lovec Lovre je kriknil ter padel vznak. Puška je odletela, daleč v stran. In Groga se je polotil strah in groza. Kakor za/let srnjak je poskočil in bežal, bežal kar naprej, naprej.--- Sneg je naletaval. veter pihal. Groga je sedel na skalo in naklonil puško na koleni. Potem je pogledal naokoli. Ravnica kot ne- HOMESTEAD GROCERY M. J. Bayuk in Sin Najstarejša slovenskci trgovina v Walsenburg, Colo. Plione MšJ. 801 So. Main Street Velika zaloga vsakovrstnih gro-rrrij. I)nniačc in importirano blago. Fif/r. rožiči, ajdova moka, Tr:-nerjevo Vino. Na debelo in drobno. /'/•» nas se elobi čiste stilu in dobro jed. Priporočamo se posebito pol u j očim rojakom. Vesele Božične praznike! ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB Prevzamem vsako v to strok« spadajoče dele. ROJAKI, PREDNO ODDA STE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 2854J imm^M^k Mestni, javni, zemljiščni in korporacij- ski bondi. Vate bratske organizacije kupujejo od nas bonde za nalaganje denarja. OTIS & CO I'stanorljetio leta 1899. CLEVELAND John F. Perko, zastopnik ) I. t7 RORZARJK (Ks^kljeT&nj«.) V nsnici torej poveljuje ona na 'Lepi podlasici', ona sama odloča, ali naj se zgve. Ludvik se le iztei?ka privadi tem novim razmeram in se je samo bal. da bo hoke-ga -znaka kastilijamke zastave, in i-točasno pričeli s streljanjem. Previdni Ludvik je tudi to po: rešil 'Lepo podlasico'. Previdnejši ko njegov kapitan, je že izpo-četlca, ko je zagledal tuji ladji, nekaj vohal ter jc pod pretvezi, da bo streljal salut, dal odstraniti zaklopnice ipred topovi ter jih nabasal. Tudi je postavil topniško mošrtvo na svoja mesta, ^ato je *Lepa podla-iea" mogla kar hitro odgovorili španskim napada-rciii. Bila pa je kljub temu v dokaj sitnem iji opasnem položaju, k- ozkem prelivu, .kjer ni mogla izvajati svojih sprednih manevrov, in nasproti dvema močnejšima nasprotnikoma. Zaseda je prežala na 'Lepo podlasico' na izrecno povelje namestnika na Panami. Ta dostojanstvenik je najvišji vojaški in civilni zapoveduik na Panami in generalni kapitan vseli Peru in Mejciki na-tanjenih" španskih čet. Svojemu kralju je prisegel, da bo očistil vso Ameriko flibustejske zalege, ali pa, da sam pogine. Po svojih špijonih je izvedel o podjetju, nameravanem proti mevLti Puerto Bello, in je /ato mesto utrdil ter postavil va: .ije pojačeno posadko, vrru tega »a je odposlal k otoku Vie i lie Providence veliko brodovje z na-'.«>gomv rtaj polovi vsakega kor-.arja posebej, kakor hitro se prikaže, in naj jih uniči. Laurent in .an Horn de Graaf sta že morala pobegniti pr^d španskimi ladjami. Tomaž je imel še večo smolo ko njegova tovariša, padel je v zasedo, ki mu jo je nastavila zadnja straža tega brodovja. Obe španski ladji sta imeli ti v a in šest deset topov 'Ltpa podlasica' pa, kakor vemo še od prej, samo dvajset. Toda borba proti dva ali večkratni premoči za pustolovec ni nič posebnega in tudi ne izredna naloga. Desetkrat se je že Tomaž izvil iz mnogo slabšega in opaznejšega položaja. Zato se tudi se-laj ni ustrašil. Kratkomalo se je spravil .na svoje delo in Spanci ;o kmalu spoznali, da .-o se.upali mnogo preveč, ko so se lotili taksnega sovražnika, ne da bi postavili proti njemu samemu svojega celega brodovja. Zaman so se borili kakor obupanei, zaman so streljali .svoje karteče in palili cele salve rz baterij, ne da bi si vzeli dovolj časa za merjenje. Malo-ne&ki topovi so s smrtonosno gotovostjo vsa/kokrat pogodili svoj cilj. Delo '•Lfrpe podlasice', je hilo tem bolj grozotno, ker se ^e vršilo v polni tišini, ki jo je.strogi Ludvik lUidi to pot kar najstrožje zahteval. Končno jebila večja .Španska fregata popolnoma razbita in raizstreljena, tako da je povila svojo zastavo in se odstranila iz iborbe ter takoj na to nasedla na čer in se raizbila. Bila Je odpravljena. Njena tovariSica pa je tudi »pustila žoltordečo zastavo ter se qdala Tomažu. Sedaj pa se je zgodil oni slučaj, ki je povtal tako usoden. Fantje od 'Lepe podlasice', so spustili svoje čolne in se povzpeli na Španski «krov,v ves pdkrit z u-mirajočimi in ranjenimi. Navada je, da korzarji pH takih prilikah ibijejo vse, kar je že ranjeno jn da Nasprotno, ta čudna ženska se po Militi najboljšo sredi toče krogel. Vsak jo je lahko gledal v bitki, kako sc mirno sprehaja po zad-ujcni ladijskem ka-teln. kakor da gleda na navadno 1ekmo, in kako odprtih nozdrvi vsrkava smrad strelnega prahu. Tri leta jadra -tako 'Lepa podlasica' po ameriških vodah in nosi s seboj I a čudoviti par zaljubljencev skozi ti-oč prigod in tisoč slučajev. Onadva pa se v bistvu ne brigata za nič drugega ko sama zase. In fregata nosi poleg njiju tudi resnega in zvestega Ludvika uenoleja. ki izgleda kaki.r svetnik, ki ni« je slučajno izgubil v »peklo. In vrhu tega je na ladji nekaj stotin dobrih malo-ne.ških fantov, ki so bili izprva svobodni kor/.nrji in svobodni kraljevi podaniki, danes pa so pravi Kiibustejci in so globlje pod. njimi, odkar so prestali toliko biti? proti skoraj vsem zastavam na »vetu. Tn vrhutepa oni vedno bolj pomeša vajo s tujci. Bitke so napravile med njimi marsikatero široko vrzel. Namesto mrtvecev pa prihajajo na ladjo novi tovariši, pravi .FH.bu5rtejei, <*i iraanih krajev, kajti na angleških, lio-landskih, celo na španskih in francoskih tleh >i je Tomaž našel mož ki so njegovi novi tovariši in mornarji. 3 Ko so potekla ta tri leta, ne da bi se bilo v njih zgodilo kaj pi» sebnega, izvzemši Tomaže Ln druge korzarske uspehe, se je vendar pripetilo leta 16A2 n^kaj, kar je i*pr\1l izgledalo malenkostno in brezpomembno, kar je pa vendar vodilo v najhujše izapletljaje. V i-*tem času je Tomaž sklenil z več flibustejskimi kapitani prav-noveljavno korzarsko pogodbo, 'ki je (temeljila na načinu, tla bodo vsi >.'kupaj napadli mesto Puerto Bello iu je v naskoku zavzeli. — Hoteli so s tem činom posnemati angleškega pustolovca Morgan«, ki je pred dvanajstimi ali petnajstimi leti zavzel isto mesto in je dodobra o plenil, in *o pred nosom ^Kmosnega namestnika na Panami. gosjMHla Ju a na Pereza de Guz-niana. Tako lep vzgled jc vreden da ga posnemaš, in»takšen čin gotovo prinese mnogo slave i nše več blaga. Saj je Puerto Bello glavna lu-ka Atlantskega oceana za vsa a-meriska kraljestva, ki leže na južno stran in od ročno od Evrope ob morju, ki se imenuje Tihi ocean. Tam >c tudi zbirajo vsa za poši-l j ate v v Španijo namenjena pravljična bogastva najbolj katoliške ga Španskega veličanstva, zlato in sn4)ro iz rudnikov v Peru in Mehiki. Ta korzarska pogodb, a jc bUa nk len jena na Kfavjem otoku, kar jc bilo več vredno, ko če bi se bila podpisala na Tor.tugi. Gospod de Pus*i Tarin, ki preaidira na Tontugi. je sicer zelo omilil svojo prvotno slabo voljo, toda le napram nekaiterrm, v ostalem pa je moral vsenj večjim flrbustejskim zborom delati težave. Zato je tyflo najbolje, da so delali kar brez njegove vednosti. Dogovorili so se da se snidejo v laki majhnega o--taka VieHle Providence, v odprtem morju pred Nicaragua, bas nasproti Puerto Bello. Ko je .15. Kirk, toaster j i $5 do $10. Elek. percolatorji do $25 Električni immersion t?r<-l*ji $4 do $8. Božič naj traja vse leto. Električne priprave so koristne ter pripravno božično darilo. Vzbude božične misli in duh vsak dan v letu. Darovi kot električn a železa, šivalni stroji, vacuum cleaner ji olajšajo delo in ga hitrejše završe. Električni radiatorji, svetilke, grelne plahte, immersion grelci pomagajo zdravju in udobnosti. Električni vibratorji, železa, višnjevi žarki pomagajo na druge načine. Potrebščine za mizo, električni kuhalniki brez Tognja in refrigeratorji napravijo kuho in postrežbo udobnim ter so zdravstveni zaščitniki. Ti številni električni služabniki so razstavljeni v naših izložbah ter so naprodaj v okusnih električnih trgovinah po vsem mestu. Z veseljem vam bomo poslali na zahtevo The Edison Directory, ki vsebuje ' njihova imena in naslove. The New York Edison Company Na Vašo službo. Irving Place in 15. cc3ta 393 Seventh Avenue pri zap. 32. cest;. Izhubr, kjer so * tekt rične potrebščini rozsturljrne h r si rn :l;n: u i> ju r udobnost obči ust ru. 270 Canal Street near Broadway 86^ Broadway near 17th Strce: 1 ^ Ea>: 1 r^th Street near >th Avenue 20. Norfolk Street corner Hester Street 124 West 42a Street between B*w_y ^ (n.x Avenue I'.x-t i+v'.h Street near Courthnd{ Avenue 10 In-ing Place corner 15th Street 151 Ka.-t S6th Street between Lex S: ;rd Avenue-j 55^ Treraont Avenue comer Moi»tere> Avenue 510 Ea:: Kingsbridge Ro^a r.c_r l'.cchani R »..d Vse izložb«'—razen 10 Irving Place in St»5 I »roadway — zvečer o«lprt«\ Zu popravo pokličite:—podnevi in ponoči: Manhattan—xVatkins :J000: l.ronx—.A|otj Haven KM) zdraviliška pomoč -prihrani po-trebnim zinagalccin. Tudi sedaj so pričeli Makniezi odpravljati svoje ranjene sovražnike na oni ^vet ter jih kratkomalo metali v morje čez krov. Naenkrat pa se dvig-ie eden teh ranjencev in zastoče t mil mi glasom, potem 7>a aiide rokam, ki ga že drže. plane pred To-maaa, pade |>red njim na kolena, mu objame noge in krikne: — Sieniior Oapitano! Nome mateis! Yo os dire la vei-dad! (Gospod kapitan, nikar me ne ubijte. resnico vam .povem. . . ) 1 To je bil dobesedno isti trik. kakor ga je Tomaž slišal na svoji ladji tik pred zavzetjem Ciudad Reala. takrat, ko mu je oni mulat l potem služil za vodjo. Bescda( — ' verdat', resnica, ga jc napravila tako radovednega, 'ker je »lutil, da izve kaj posebnega. Toda kljub jasnim in dovolj določnim vpra-ianjeui se ranjenec kar ne more; pomirUi. vedno drži Tomaževa, 'kolena objeta in se kar stresa pred tem. kar bo seda-le povedal.. Tomqi postane, končno nestrpen in pravi: — Spravite ga s pota, saj ne ve nit*, ali pa dajte mi pi-itolo. . . Sedaj Me iapregovori ranjeni Srne«, m kar je povedal, je .«pran n»jpr«j ie enkrat na- prosi. iutj ynu diinije Iživljenjt? in gii poiuilosti. potem ]>a pravi, da je njegovo iuie Mohcre, in on je rabelj, panamski rabelj. ki so ga imeli 11a krovu na osebno željo predsednika Paname, ki je zagotovo pričakoval, da se polasti fli- bustejskega brodovja iu da bo pri tej priliki dal pobesit- vse flibu-stejskt^ glavarje, na prvem mestu pa plemenitega go-lexnl nkrni st«-klo.) Tet. 80. Chlcnjo 10095. I'll A11 IMA 12 SOD. Stovetisko - Amerikanski Koledar " ■ , r •• j • za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Ceha mu je 50c. % Kdor ga želi imeti naj posije znamke ali pa money order. - - "GLAS NARODA 8rČbrtlHlk4t,9Mtt> 99 n:y. . r"-' L... V - L .T5c 7.S3-IS Sveta not, blažena noč, Božična, Hitite Kristjani, I'oje kvartet "Conemaugh". pod vodstvom Iv. Pot oka r. 1. tenor C. Revel 1. 2. tenor. J v. I'otokur. 1. l>us J Korbar, 2. bus Ivan l*ajk. Ta smeh. Danllo\-a. harmonika In drud. .75 7S313 Kako je blo rn Hamletu? Kneftra in vtgabundi, 1.S5 C8T16 Dve srcir> po ka. Kragulj, valf^k Stahlova jT"dba. (12 cot, cena $1.25.) .75c 77S97 Sirota, Strunam, Pojete Miss J. Ix)\«e — M. Udovl& .7Gc 77915 Taniska, valč« k. Na poakok, | olka Hojerjev- trije na harmonike ltd. .76c 780K8 Dunajski ikri«, polka, Bavarski žot'4. Codbeni kvartet. .75c 78176 Dve utvi, OJ večer Je 1«, Pojete Miss J. I^ovSe — M. UdovtP. .7Cc 78177 V Clevelandu »em doma,— polka. Posavski Valček. Spehek, na harmonike. .75c 78182 Šentklairski Paberki, Nove Harmonike, Danilova »n drugi z harmoniko. SmeBna. Danilova in Spehek. Smrina. .75c 7S198 Poročna polka. Sladke Vijolice, valček. Codbeni kvartet. (Jodbeni kvartet s ptičkami. 75c 72429 Kriččenicl, AngelJ sveti z nebes doli. Poje F. Potočnik. 75c 1S95S Santa Clause Tells of Moth er Goose Land. Nekaj za vašo mlaf.ino * (otroke) v angleSkem jeziku, smeh, ptičice, živali Itd. 19821 Death of Floyd Co'lins, poje V. Daihnrt, Dream of a Miner'« Child, p»je V. Dalbart. v amcrl&kem Jett.ku. — Gotovo ate čull. ko je Colllnsu podsulo v premojeokopu in ko .10 rešile! kopail de-«et dnl da no prl&li do toda prt-pozno, bil je ie mrtev. To je torej jako pomembna plo&ča. za premogurje. lloljfie ploAOe ninte »e nikdar Culi. Zadnje dni pred Božifem Je po&ta prežaposljena in jI nI mogoče razposlati zavojev o pravem ftiflu. Zato opozarjamo, naročite te boSii-ne ploi^e takoj, da ne bo repozno. Priloi.te money order ali rotov denar in mi poflljemo ploftče prvi dan o polti. Nove vrzte Victrole rlaane In razločne kot zvon. Victor piofi^e v vseh jezikih mamo vedno v zalogi. Ure. verižice, prMane, srebrnina, zlatnina, Piano Role. Pt-ite po cenik in pribralUli ni boste dolarje. IVAN PAJK, Urar in Victor Dealer^ 24 Main Street Conemaugh, Pa. Krasni stenski koledar bomo poslali vsakemu naSemu odjemalcu. O LAS NARODA, 2Ž. 1>EC. 1925. GOSPODAR PLAVZEV. Francoski spisal George* Ohnet Za "Glas Naroda" priredil O. P. 7 47 (Nadaljevanje.) Claire je bila zelo zadovoljua s tem. kajti mlada dcklica je pline »la \ lii»o nekaj življenja ter olajšala, čeprav le navidez, o d noša-je med zakonskimi. Filipj je moral pred Suzano nadaljevati, s komedijo. katero je igra 1 preti ostalim svetom ter se kazal nežnim proti Claire. Te naloge -e je i/nebil na najboljši način in vsled tega se ni pojavil nit j, najmanjši >~mn v nedolžni tlliši mlad* deklice, ki je smatrala svojega brata pojwlnoiua -rečnim. Suzana je komaj zopel -.poznala l laire. 1/ pono>ne. resne gospodične de Reanlieu je postala prip:o>ta. \ i .-< !a žena. Sozatm je »trastno ljubila svojo svakinjo tiv naša pri njej zve-to iiagnonje. l;i je bilo materinsko iai obenem prijateljsko. Mlado«! Claire, nekaj časa zatrta od žalosti in bolezni, s-je zopet zinagoslavj.o vc\etela kot drevo spomladi. Obe svakinji sta bili vedno skupaj. Suzana je pričela takoj po svojem povratku v Pont-Avesnes s svojimi običajnimi o'oL-ki pri drii/.inah delavcev i:i ClaLre jo je sprem ij; i i k(»L dobrotna vila. iirez pomiki« ka je vzela dinar, katerega ji je dal Filip, tla ga j.ora.bi za olajšanje bede. Človek je lahko srečal obe v pri prosti ob!e-l.i ti . v ^uviii »tvu velikega novofundlanskega psa na vseh potih Lrtii Av. siiesa. Vsakdo jih je spoštljivo pozdravil in v par mesecih ] i»-:.-.l.i t lake ljubljenka celega delavskega prebivalstva. V hi-ali v*eev >o s" dosti pečali ž njo ob času njene poroke. Delavci v Poni A ve sii e s -o jo dobro poznali, kajti j>ogosto sj jo videli jaba-mimo, hhi.li' » in ponosno, kt-r je komaj vračala pozdrave. Z nt kako nialicijozn!ui povtlai kom so jo deJavci vedno inieno :iii "maikizo", kot njeno mater in tudi dolgo potem, ko je po .-it a-,( priprosta gospa Derblav, je ohranila svoj plemiški naslov. Vsiin tem ljudem, se je zdela kol bitje višje vrste. Bila je tako ■ ••a. t;;ko nežna iu ceio v svoji priprosti obleki tako elegantna, da • izgledala kot mlada kraljica cel ona umazanih ce.stah Pont-Aves nesa* Tudi Octave je prišel julija meseca v Beaulieu in nato so se pri-i »kupu i i/pn hodi po krasciih gozdovih 1'ont-Avesnesa. Suzana • ua!a v preči miijhivn vo/ilček, katerega je Clairc spretno vodila, >čj.n je sledi! Octave na konju. To bili ve-e i dnevi in Claire je skoro pozabila na svojo /a-•. t. Ko pa se je nahajala zvečer sama v veliki sobi. se je je lotila egosto gloi t;ka ža!(>st. Videla je, kako poteka aijmo življenje b cz ., anja. kajti poznala je Filipa že dosti dobro, da je vedela, da se • ne bo nikdar več približal. Ostal je zvest sklenjenemu dogovoru. • ' »ljubil ji je. t ! - ila pa je nasproti možu. ki je bil inoe: »'jhii kot pa or.a, ki je polo-. 'A s vojn roko 11.1 njeno ramo ter jo sklonil. Občutila je s trpko-1 jo •nit *ano veselje, ko je videla tako i.bvladano. Ljubila je namreč •• ni o/a, mogoče ravno radi lega. ker-ji je tin i občutiti moč svo-j«' volje. V d l«ih urah, katere je samotno preživljala, je trpko oh/alo •. <■:•. ni ž«- j>rr«l svojo poroko spoznala plemenite duše Filipa. ii . ventega p.a se je rvd dne do dne bolj prepričevala, kak-'.no odtič-tne-to je zavzuuai v provinci ter razkrila presenečeno vedno 110 • • vire :iei/ju( rn<".ra premoženja gospodarja plavže v." Preduo se je ^-.i/i.r.a vrni'a. ni imela niti najmanjšega j cjma o obstoju naprav Niveniak in s tem. da je spretuio izpraša 'a svojo svakinjo, je i/.-le!a -s presenečenjem, da je njen mož na najboljši po:i. da {>' .'at: - knez industrije, te obvladujoče silu našega stoletja. Sramovala je »ama sebe, da je takemu možu ponudila svoji doto kot < d.skodnino" za njegovo uničeno srečo. Kaj je bilo njeno premoženje v primeri z velikimi kapitalijami '.r spejarja plavžev! Kapljica v morje. Čutila je, ilea ko grd iu sme »e bil njen ponos ter menila, da jo mora Filip zaničevati. Znala j r. J« prikril i svojo bol s tem. tla je s čudovito močjo sledila vzgledu - "ojega moža. K'juh temu pa je izdajala nežnost, katero je čutila do Filipa. >:i \ aki priliki. Sptejela ga je z veselim, žarečim obrazom, imela i .»jje.de l,. zanj ter skušala uganiti vs<» njegove želje. Ni kega dne na terasi, ko >e je mlada deklica po zajtrku zabavi a tem, da je ščegetala vrat svoje svakinje s travnato bilko, jo je j rij« l.-i slednja za rami ter jo potegnila k sebi. Filip je z brezbrižnim obrazom sri.bal čašo kave ter sledil s pogledom letanju dveh lata \ k. Claire jc držala glavo Suzane med svojima rokama, zrla nanjo /. mokrim« očmi tir se dotaknila z ust.mi čela mlatle deklice. Drago det«', — je šepetala, — kako si podobna svojemu bratu! Filip je slišal. Se nikdar »poprej ni vrelo tako neposredno iz :ea < aire v njegovo. Ostal je za trenutek nepremično ter s^ kinn-11 na t o od-1 ranil br«z besedice. Gospa Derblay si je otrla solzo, ki i Je privrela iz očesa in »Suzana jo je tesno objela. — Vi jočete? — je vzkliknila. — Kaj pa vam je? — O. govori-;.*... Saj veste, kako vas ljubim . . . Ali vas je mogoče žaiil Filip f tnn se je zgodilo to gotovo n en anionoma . . . Zadostuje besedica. \ i hočete, da mu rečem? — No. — je odvrnila Claire živahno ter sc skušata smehljati. — malo -laba sem . . . Filip je zelo dober z menoj in jaz sem zelo rečna, — je izjavila re>no ter zrla pri tem Suzani trdno v oči. da ,0 potrdi v tem mnenju. Nato je vstala. — Pojdi, izpreliajali se bova po vrtu, — je rekla. Odšla >ta skupno na vrt ter se šalili in smejali, kot da se ni nič ripeti'.o. To je Lil eden zadnjih srečnih dni za CLaire. Naslednjega • ne sta prišlav vojvoda in vojvodih j a de Bligny v Varenne. Poročilo o njih navzočnosti je (strašno razdražilo mlado ženo, •vajli iiii.sli'a je, da ne bo obeh nikdar več videla. Zapazila je, da ,0 Fi'ip pozorno opazuje in skušala je ostati popolnoma hladna. Še : .tega večera, potem ko se je umaknila Suzana, je pričel Filip sam govoriti o tem. kako naj se vedejo napram prebivalcem gradu Va-remie. ■—'Vojvoda de Bligny jc po vašem bratu vaš najožji sorodnik 1:1 nikaJtc-ga otlprtega razkola ni 'bi^o med njim in vašo družino. Vi i».e ceh) sku'ala kazati dober sj>orazum ž njim tekom najrne poro-kc in v-led tega ne mislim, da bi bilo sedaj primemo izpremeniti to obnašanje. Ce naju. obiščeta vojvoda in vojvodinja de Blignv. .'■•m mumija, da ju moramo sprejeti kot nase sorodnike, to je Tiaj-brdjhc. Ce tega ne storite, se bomo izpostavili vsakovrstnim domne vam. katerim se želim izogniti. Sicer pa vnnf'ne maram vsiljevati > vojega mnenja, kajti v tej zadevi *te vi najbolj prizadeta. Obvestite me o svojfti željah, da bom spravil svoje obnašanje v soglasje ž njimi. Claire je nekaj ča*a. molčala. Nov nastop vojvode in AthenaLs / na njeni življenski poti ji je naznanjal največje nevarnosti in loti- SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE PARIS 27. DECEMBRA PARIS, 16. januarja. FRANCE, 30. januarja. 1-iAvRE — PARIŠKO PRlSTANI&Cfc Kabin« tretjega razreda z umivalniki«in tekočo vodi za t, 4 sli C oaeo. Francoska kuhinja m pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE la se je je >lutnja, ^a mora ž njima stopiti nesreča preko njenega praga. Že je hotela govoriti, razkriti -svoje srce. a ni -si drznila ter dt po odobrila v*>-\ kar je 'bil sklenil Filip. — Treba jih je dobro sprejeti prav imate« — jc rekla. — ter se vam zahvaljujem, tla si hoče le radi mene naprtiti te na die žn ost i. Lahko mi vrjamete. da bo navzočnost vojvode ;.ame prav tako mučna kot za vas. Filip je napravil z glavo znamenje, ki ni pomenjalo niti da, niti ne. in s t« 111 jc bil končan pogovor. (Dalje prihodnjič.) Krvodusmik pa je stopil zdajci tik do Zgago mizi: — Maeamiea, kje si vzela jetra? Tri groše nazaj, droga«V t. tožfan! Maeamiea je dejala : — X • dam. »Saj si rekel, naj dobim, koder hočem. iti si pil in je<.lel za tri gro'e.( Pa je dohtar Zgaga resnično tožil, Macaniieo za tri groše. toda je s tožbo pogorel, ker ni imel prič. Pričal bi bil lahko samo Kr-vodušnik s "svojo rano na desni p'a-ti pod rebri, toda jc bil čez noč izginil 7. vešJTl. Nemara ga. je kdo skrivaj snel iu pokopal — kajti, kakor rečeno, Maeamiea se ni bala ne vraga ne biriea ! Fr. Z. Daj jetra sem! TF^I SL Hretanje parnikov - Shipping He** KAČJA FARMA 2S. decembra: llajeatlc. Cherbourg. t9. decembra: Berlin, Cberbourc, Bremen. Si. decembra: Westphalia. Hamburg. 2. januarja: Olympic, Cherbourg. 6. januarja: be tJraa.-e, Havre. 7. januarja: A-tOeri UalUn, Hamburg. 9. januarja: Leviathan. Cherbourg; Berengarla, Cherbourg; La s* .voie. Havre. 12. januarja: Alufnchen> Cherbourg, Bremen. 14. januarja: Thurlngla. Hamburg. 16. januarja: Taris. Havre; Majestic. Cherbourg Kr»n<-e, 27. januarja: Suftren. Havre. 29. Januarja: Martha Washington. Trst. 30. Januarja: Aquiiiimu, Cherbourg; Havre. 6. februarja: Olymel«-. Cherbourg: l*i»s ve'.t. Itrenien. 10. februarja: l.n Savoiv. Havre. 11. februarja: Westplmlla. Hamburg. 13. februarja: l*-aris. Havre; America, Bremen; I^ittsbiTKh. t*h. rt>i.uig. Bremen. 16. februarja: Berlin. Cehrbourg, Bremen. 17. februarja- Alte: t lUtMln. Hamburg. 20. januarja: Pres. Hard ng. Bremen. 21. januarja: Deutsrhtanri. Hamburg. Bremen. Bremen. 23. januarja: Amtanla. Cherl)ourg. 20. februarja: Aquftania. Cherbourg: lY^s. Having, Hrem»:i. 24. februarja: I >e tSr.iss.-, Havre. 25. februarja: Thurlngia. Hamburg. 27. februarja: i '!> mpie. Cherbourg. Otroci, alj, vas je ra.lo strah? ogi*omna SA*ola! Pa se ji je vnovi Poznam tako povest in jo bom zazehalo: — A-na-nah! . . . zdajle povedal, toda je še mene Otroei. če boste vsi zehali, vam strah, ki jo pišem. — Kar pero se povesti ne bom povedal do kontni trese! I11 sem naprosil dva po- ca. Ce dnugi zehajo, moram zeha-lieaja, da mi stojita vsak ob eni ta tudi jaz — a-nananah! — in po-trani z napetim revolverjem in tem — a-nanananah! — se mi ne da molita zraven litanije. tako me da govoriti. je groza! Otroci, kogar bi bilo pre-' Kje smo se torej ustavili?-Kr-več strah, ta naj nikar ne bere čmarica Maeamiea je bila preštete povesti, nikar je naj ne posluša! la denar in je hotela ugasniti luč. Rajši naj gre spat in če si bo per- rogače te tožim! 7 re- Živel je njega dni grozovit razbojnik, ime mu je bilo Ivrvoduš-nik; tako je bil grozovit, tla je i-mel kar zelene lase. sredi obraza pa mesto nosa velik ocvirek. Ni dal prej mirti, da so ga obrvsili. potem je bil sit. -Vešala so stala zunaj mesta u nizkem gričku, z grička je bil pr' krasen razgled. Krvodušnik pa je visel na vešalih, š.* s krajem očesa se ni zmenil za razgled, kajti je bil iz jako zanikarne družine in je vedno dejal: — Razgleda ne morem jesti! — Tisoč in tisoč ljudi je bilo prišlo gledat smrt ubogega grešnika. Bili so močno razburjeni in so vse >ne Hi, kar so imeli seboj, še premalo jim je bilo. Kadar jc človek razburjen, je tudi žejen. Poti gričkom je takrat stala krčma, pa so popili skoro vse vino iu je krč-mariea Maeamiea zadovoljno zdi-hovala: — Da bi le kmalu zopet ko}»a ! Drugače^tako ni žive duše v_to samoto! Noč je padla 11a zemljo, narod se je bil porazgubil nazaj proti mestu. Krvodušnik se je gitgal na vešalih, burja jc vekala okoli njega, — nu. nu, 1111, — vešala so škripala — e, ce — v daljavi so lajali psi. Krčmariei Mieamiei se je zeh-nilo. — A-nah ! — zmajevala je z -glavo in zaklenila duri. Pričela je preštevati denar in ga je bilo ha.š tri jjroše manj nego dvajset'goldinarjev. to je bilo v onih časih v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline In kr&e rabite Severn's Gothardol. Hišni liniment z2» mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgično bolečine. f Cena 10 m 60 ctntuT. Zahtevat« wmirrH prt Uk&rjo? VN f SEVi RA CO C. LO AH K A P I D S IOVNA Maeamiea je poznala moža pred durmi in mu je odprla. Dohtar Zgaga ni bil jezični dok llor. bil jc le jxlsač. navihan in I poln zvijač, vsak gf je bal njegovih toži). Liil je> suh kakor trska, /a desnim uhom je imel gosje pero. spred mu je z gumba bingljala rožena posodica s črnilom, v des niei je imel debelo gorjačo. Dejal je: — Maeamiea. zunaj je burja, skoro me je prekopicaiiia v grapo. Prinesi mi kaj večerje! Maeamiea je odgovorila : — Ni i1 nimam, vse so pojedli. Oni je dejal: — Jaz sem dohtar Zgaga! Dobodi. koder hočeš! Krč 1110 imaš. dolžna si posreči goh lomi — drugače te tožim, da boš ob pamet! Maeamiea se je izgovarjala, če ni, da ni. Pa se je dohtar Zgaga raztogotdl. zaklel je in udaril gorjačo po mizi. da-je počilo ka kor tioč petelinov. Maeamiea je zbežala iz sobe Pa ni trajalo pol'ure in se je vr uila z večerjo in jo postavila pred dohtarja Zgago: — Tukaj imate jetra, dober tek! ^ Dohtar Zgaga jih je jedel in snedel. k jetrom je spil polič vina plačal jih je in oba sta bila zado voljna, dohtar Zgaga in Maeami ca. Otroci, zdajle vas zadnjič sva rim. pojdite ffpat. in pod pcmieo — še je čas! — Nočete? — Pa ne! Tisti hip se tiho odpro vrata ni se slišalo koraka — vstopil je obešeni Krvodjuimik. Zeleno so mu štrleli lasje, namesto nosa je imel ocvirek, okoli vratu mu je videla vrv. Pogledal je Macomico pogledal je dohtarja Zgago in počasi, z zamolklim in tresočim s« glasom izpregovoril: — Da-aj j-e-e-etTa sem! Maeamiea se je popraskala za ušesom in se potuhnila iz sobe. Krvodušnik pa je za korak sto pil bližje k Zgrabi in je ponovil svojo zahtevo. Glas mu je postal silnejši, odgmil je .suknjo in pokazal svojo desno stran, tam mu je pod retyri zijala globoka rana Daj jetra -*aem! Daj jetra sem Daj jefra sem! Dohtar Zgaga je gledal Krvo-dušinka in je gledal rano in mn nii bili nič ka j' posebno v želodcu. Ni grozil s t6zbo, ni grozil z gorjačo. United States Lines AS Broadway (PboM. WaitchaS 2800) V Braziliji se vodi v državni upravi ogromna farma, na kateri so vzgajajo nevarne strupene kače. Gotovo se t o na prvi pogled sake m u zdi ze!o čudno. Ali namen te farme ni morda komerci-jalni, marveč -.luži naprava ljud-kemu blagru. Po statističnih pt.-datkih ugriznejo kače v Braziliji na leto 20 do 25.000 oseb, od teh ih zadnje čase umrje na učinkih strupa le še kakih 4.000. dočim IKvprej ntoraJa umreti skoraj sTe-herna oseba, ki jo je kača prkns la. Zasluga za ogromaio znižanje smrtnih žrtev pripada v prvi vrsti tej kačji farmi v Butantano n inštituta za pridelovanje .seru-, ma, ki je združen ž njo. Go je so- ~ " " 1 I J , . , . Kilo kaj ve o niojein bratu JANfc.- i qa tarmi strup?ne kaee v svni« ___ ________- .. ! dobivanja seruma proti kačjemu' piku. ' j Čuvaj v visokih utajenih če v- lih z dolgim, na koncu krivim1 fllrygom prestopi jarek. (j>ko kač; ga ostro zasleduje. SJ svojim dro-j goni seže ljjed nje. tu pa se jih dvigne par uajbtsnejših umo kot puščica ,iroti njeuui, ali ostri stru- Če hočete natančno poznati raz ..Putujte pod ameri^ica zastavo** Zr.itaca cei.a tja ia r.a^aj ilo LJUBLJANE ^■rro $198.04 in več {.'reito C_e;bcur-a "pP.FDNO o«!lv>Ci?? za iTcjeboia:-potovmjv v Juifoalavijo, j-oi/kejle kake ogodi.o*t: ae \«rn cud: j o ca krajih patuikih United State« Liu, L. vodovju, k. je lut tac:i>i' vidite. UfTomtE is veličasten "Le»;athan" in drn^i ;j.rc ki inj^u (i:u>uvre ka* bice trtt;»ji rawed*, »treiejo iihornu branu t sJbbtiin j<-liimii> irr inujo Kuslorne izprebajal*c k-ov«-. Polc^ lega Mi cene nizke ttr »t. pripravlir-ie hitre «vtit a ciljoc potnika. Izplačalo »e na bo dcbiti tie >n-tu.-mac:ie Trsta h'I Dubrovnika v tretjini razre«1u $1ih». vključno \v.jni -™om meiL-jije iu zajame eno, katero z naglico dvigne kvišku in io zagrabi, ko maiia po zraku, sj ^vojb spretnostjo za vrat. Be da nm „rCllo na množina strupa za dober napr-t-! pq^q nik. Kakor hitro neha strup teči | Upravništvo "Glas Naroda" iz zob, zažene čuvaj kačo v dolgem----- loku na polje. Ta kačji strup *ej POZOR ROJAKI! potem v določeno oimerjenili do-i Naš potovalni zastopnik Mr zah vcepi konjem. Tam se stvori.JOHN ŽUST bo obiskal roiake protistrup, ki je ob-^ežen v serumu po nekat«Tih naselbinah v Penn-katere-ra se potem vbrizjme ljudem , svlvaniji. Kdor hoče obnoviti na v bližini rane. Da se serum dobi.! ročni no, lahko to pri njem stori' se mora kbnjem od časa so dasa- Uprava "Glas Naroda". odvzeti množino 4 do 6 litrov kr^-i r I T 1 T C I lil vi. Ta serum potem razpošiljajo v r UlUK LllAlCLJl! steklenicah z navodilom vpora.be Kdor J« "»»]«» potov itt \ atari kiftj. Je potaeb&o. da J« M ttn&io poučen o potnih listih, prt UftSl In druglu atroti. Pojaanlla. ki rum jih mmnttm dati valed atte dol|»jlK&e ukusoj* Vam bodo *vtovo v korist; tudi yrV poročamo vedno le prrorrsuie per-nlke, Id tnsio kabin« tudi ▼ lil. rasreda. po vsej deželi in tako se ga lah I BLAZNIKOVE PRATTKE so ko poshiži vsakdo pri kačjem zato prosimo rojake, tu. Zavod je postal taico eden naj-'naj jlh ne naroC'aJ° večjih "dobrotnikov v deželi. ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "OLA8 NARODA", NAJVEČ i JI SI*0VENSKI DNEVNIK V ; krasen ZDRUŽENIH DRŽAVAH 1 plačno. 1 Naročite SLOVENSKO-AME RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja ko zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik stenski Koledar brez-Uredništvo Glas Naroda. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) v. je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company N«w York, H. T. ■m pwteft ki J« avupila v veljavo ■ 1. jnUJesa UfiA. ssmorejo tudi nedrfte tIJui: dobiti doroljenje ostati t doasovla «no leto in ako potreouo tudi d«U; toMdevns dovoljenja Izdaja gen? ralnl uaselnlSkl komisar v Wa*t> ington, D. O. Proftnjo sa tsko di-voljenje se lahko napravi radi New Torku pred od potovanjem, te. •s poAJe prosilcu » stari kraj gla svojca ls starec* kraja, naj aaatf orel piše ss pojasnila. Is Jugosle *Ue bo prlpničenlh ▼ prihodnji) treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po tri priseljencev. ▲merlfkl driavUanl pa samorSQ dobiti sem lene In otroke do IS. 1« ta bree, da hI bUl Stetl ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi ne Itejeje kvoto. Starin ln otroci od It * 21. leta amerlAib driavljanov p teaje prednost v kvotL PUDtS s Je- Frodsjsae romam ilsts n vsi «e; tudi preko Trsta cuslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt tt„ Ntw T«rk Prav vsakdo— sdor kaj iscsj Rdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav rsakdo prlzaava, da imajo Čudovit uspok — ' MALI OGLASI v "Gla V i r o d t " Pozor čitatelji«! Oposorito IrgOToo (a brtnlke, pri katsrik kupujete ali aaročat* ia ste i ajik postrežbo sadovolja^ da oglaiujojo v listu "Glas Varoda". S Uprava "Glas Varoda' ' „ . .. «, •. -A. ■ ^- --t -