Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo m Mečno 15 Dm. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe~ titna enostolpna vrsta D, 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo. Štev. 18. Sreda, 4. marca 1931. Leto vi. O reformi socijalnega zavarovanja. Proti cepitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev in za uvedbo splošne zavarovalne dolžnosti nameščencev in delavcev. Delavske in nameščenske organizacije opravičeno zahtevajo zadostno socijalno zavarovanje za vse delojemalce, ki prihajajo v neprijeten socijalni položaj v bolezni, ob nezgodi. ob onemoglosti in ob nezaposlenosti. Tu torej ne more biti govora ° poslabšanju sedanje socijalne zakonodaje, pač pa o izpopolnitvi, o izboljšanju do take mere, da bo zadostno ščitila nameščenca in delavca v vseh življenskih neprilikah. Delodajalske organizacije tega načela nočejo priznavati; trdijo celo, “a je socijalno zavarovanje pri nas predobro in da preveč obremenjuje narodno gospodarstvo. To trditev delodajalcev je te dni ovrgel gene-*alni tajnik industrijske zveze, ki je povedal, da industrija v naši državi zlasti zadnji dve leti sijajno uspeva. ^ prilog delodajalski mentaliteti P.a delajo pri nas tudi nekateri no-sitelji socijalnih ustanov. Pravijo namreč, če se uvede v splošnem zavarovanju zavarovanje za starost in onemoglost, ki je preneznatno, da bi se posamezne stroke, kakor trgovski in drugi nameščenci, ki so podrejeni do-ičn«mu zakonu, to so zlasti bolj Kvalificirane stroke, priključili pokojninskemu zavarovanju, ki obstoja v diavski banovini in prejšnji Dalmaciji. S tem agitirajo razni ljudje in skusajo nehote oslabiti zahtevo po zadostnem zavarovanju za vse tiste, ki zadostno zavarovanje potrebujejo. Nedvomno je, da se mora pokojninsko zavarovanje uvesti za celo državo, ker je potrebno in bi bilo sicer ogrožano, če bi se izvajalo samo v dosedanjih pokrajinah. Potrebno je Pa tudi, da se raztegne na trgovske nameščence, razne industrijske mojstre, zobotehnike itd., ter na vse popolnoma industrijsko delavstvo. Pokojninsko zavarovanje ne more biti privilegij posameznih strok ali sta-npv, marveč pokojninsko zavarova-n)e se mora raztegniti vsaj na vse °ne delavce in nameščence, ki so se popolnoma odtrgali od zemlje ter žive v mestih in industrijskih krajih. Le to more biti merilo, po katerem smemo ravnati v prehodni dobi, dokler država sama ne uvidi, da je Problem socijalnega zavarovanja važen ne le za prizadete, ampak tudi za državo, občine in celokupno narodno gospodarstvo. Ce bi imeli gospodje, ki delajo za razcepljenje socijalnega zavarovanja pred očmi ta dejstva, potem bi pač odločno postavili minimalno zahtevo, da se zadostno pokojninsko zavarovanje bolj in bolj razširi na razne stroke v enaki meri po vsej državi ter da se pridobljene pravice očuva-J° zakonito. Tudi če se uvede nezadostno splošno zavarovanje za starost in onemoglost, s tem še ni nikakor rečeno, da so potem vsi, ki bi sPadali v pokojninsko zavarovanje v bodoče izključeni od njega. Zahte-v° stavimo že sedaj, a smo absolutno Pfoti cepljenju socijalnega zavarova-nla> ker bi to pomenilo samo izpostavljanje zavarovanja novim ata-kam reakcijonarnih elementov v državi. latinski pregovor pravi: Divi- et impera! (Cepi in ukazuj!) Enako bi cepljeno zavarovanje imelo Pet, šest avtonomnih reakcijonarnih Kampanja v prid skrajšanja delovnega časa. »Tehnološka nezaposlenost« in skrajšanje delovnega časa. — Štiriurni delovni dan bi popolnoma zadostil potrebam produkcije. (IGB.) »Tehnološko nezaposlenost« imenuje Amerikanec nezaposlenost, ki je nastala zaradi tehnične izpopolnitve in mehanizacije delovnega procesa, to je, oni faktor vodstva našega modernega gospodarstva, ki je najbolj zgovoren dokaz, da je splošno skrajšanje delovnega časa potrebno. O vplivu tehnološke nezaposlenosti pravi oficijelno poročilo v zadnjem amerikanskem strokovnem kongresu naslednje: »Državne statistike za leta 1922 do 1927 kažejo, da je postalo v teh petih letih v industrijski in produkcijski kakor tudi v transportni stroki okoli dva milijona delavcev odveč in so bili odpuščeni (v industrijski produkciji 900.000, v kmetijstvu 800.000 delavcev ter v železniškem prometu — izvzemši delavniško delavstvo — 240.000). Vendar se je moglo ugotoviti ob koncu te dobe, da se je v teh petih letih v industriji produciralo mnogo več blaga in več vrednosti, kakor kdaj poprej, da je število transportiranih ton in dolžina prevažanja po- tujoče publike mnogo večja ter da je produkcija pridelkov narasla. Pripomniti je treba, da se mora ta leta imenovati povsem za normalno dobo. Na nikakršen način ni bila industrija umetno dvigana, istotako ni bilo posebne depresije. Doba teh petih let opravičuje sklep, da nastane v bodočnosti, če se bo v industrijski produkciji delalo še dalje z znastvenimi in tehničnimi metodami padanje cen.«' Na drugem mestu pravi imenovano poročilo kratko in točno: »Statistike in poročila podjetnikov in vlade kažejo, da se more, če naš tehniški produkcijski aparat dela z vso kapaciteto, producirati v 150 dneh enega leta več kakor v normalnem letu 1927.« * Z drugimi besedami pomeni to, da sta tehnika in mehanizem v produkciji že toliko napredovala, da bi se s štiriurnim delom na dan že popolnoma zadostilo potrebam produkcije, ki je potrebna za vzdrževanje človeštva. Sporazum z Italijo glede pomorske oborožitve. Italija rabi denar. Italija ni hotela pristopiti pomorskemu dogovoru v Londonu glede pomorske oborožitve. Izprva so se vršila pogajanja med Italijo in Francijo, s katero hoče biti Italija enako oborožena na morju. Končno je prevzela posredovanje med obema državama Anglija. Henderson sam se je mudil minuli teden v Rimu ter dosegel sporazum, v katerem se v posameznih vrstah ladij priznava Fran- — Posojilo pogoj. ciji premoč. Sporazum z Italijo je Henderson predložil tudi francoski vladi, ki ga je odobrila. Tako bosta sedaj pristopili Francija in Italija obenem k londonski razorožitveni pogodbi z dne 22. aprila 1930. S tem je dosežen sporazum med Francijo in Italijo; Italija pa bo sedaj lahko dobila inozemsko posojilo, ki ga doslej ni mogla dobiti. Rusko straSilo. Ali je Rusija sposobna začeti vojno? Vsa kapitalistična publicistika prinaša iz Rusije vedno nove senzacije. Verjetno je, da Rusija s svojim »dumpingom« hoče udariti kapitalistične države, verjetno je dalje, da Rusija ustvarja vojsko za obrambo in morda tudi za napad. Toda to so ugibanja. Ti listi pišejo, da Rusija lahko v enem dnevu mobilizira tri milijone vojakov ter da sedanji režim lahko postavi na fronto 17 milijonov mož. Strašne stvari so to. Glede »dum-pinga«, pravimo, je vprašanje povsem enostavno. Treba je upostaviti trgovske odnošaje z Rusijo in urediti, recimo, evropsko gospodarstvo po zakonih razvoja, da se bo ostalo gospodarstvo z ruskim izpopolnjevalo. To je logično; zadušiti se pa gospodarskega razvoja ne da. In glede vojske? Rusija je velika država. Isti listi vedno pišejo, da u-mira milijone ljudi v Rusiji za gladom. In ta gladna Rusija naj prehrani 17 milijonsko vojsko, jo prepelje na bojišča, jo na bojiščih prehranjuje, ko ima še tako malo prometnih po-močkov, železnic itd. To je nekaj nemogočega, zato tem bajkam ne moremo verovati. — Nepotrebna taka propaganda nima pametne logične podlage. Pametni nemški industrija!«. Sovjeti povabili nemške velekapitaliste v Moskvo. V soboto je prišlo v Moskvo 18 vodilnih industrijalcev iz Nemčije. Povabil jih je sovjetski vrhovni gospodarski svet. Potovali bodo po Rusiji v študijske svrhe teden dni. — Sovjetski list »Industrializacia« pravi ob tej priliki, da je bila ruska trgovska bilanca v letu 1930 pasivna. Zato mora Rusija pospeševati izvoz. Članek apelira, da naj se odstranijo tarifne, administrativne in propagandne ovire ruskemu uvozu v Nemčijo. Nemška industrija naj olajša kredite in kupne pogoje. Nemški industrialci bi si pa radi zagotovili izvoz v Rusijo, zaraditega hočejo predvsem preštudirati kreditne transakcije. In, če ni nič drugega, vsaj iščejo gospodarskih stikov z velikim tržiščem v Rusiji. forumov, ki bi leta in leta ne hoteli slišati nič o reformah in napredku zavarovanja. Nezmisel pa je, da bi ustvarjali celo kopo socijalnih ustanov morda na ljubo birokratom. Le enotnost znači in jamči napredek. Socijalni čut bi morali imeti podjetniki. Govore eno, delajo drugo. — Boljšo bodočnost bodo izbojevale delavstvu le močne, svobod, strok, organizacije. Zadnje tedne so z ozirom na papeževo okrožnico vsi meščanski listi priporočali podjetnikom več socijalnega čuta. Lepe članke so pisali in rekli, da ima delavec pravico do primernega socijalnega položaja. Priporočali so celo rodbinske doklade za delavce z rodbinami. Tako lepo so pisali o teh vprašanjih, da bi marsikdo utegnil misliti, da pišejo te socijalne članke iz prepričanja in z resno voljo, da se bodo tudi v slučaju potrebe zavzeli za to, da zmaga pri podjetnikih pravi socijalni čut. Takrat je pa izšla v Vatikanu okrožnica in o tej je bilo treba pisati, ker govori predvsem za po-mirjenje delavstva, ki naj potrpi; podjetnikom pa priporoča, da naj se privadijo socijalnemu čutu. Okrožnica jim je bila všeč. Kaj se pa dogaja v praksi? Jugoslovanski krogi so pri pogajanjih za revizijo obrtnega zakona, zakona o socijalnem zavarovanju ponovno stavili svoje zahteve in potem odklanjali vsakršno pogajanje z zastopniki delavstva. Tedaj niso ti listi imeli niti besedice za obrambo delavskih interesov. Molčali so domala. V petek, dne 27. februarja je bila anketa pri banski upravi v Ljubljani o odpiranju in zapiranju lokalov ter ureditvi delovnega časa. Tudi tu so rekli delodajalski zastopniki, da se ne spuščajo v razpravo o izpremembi tozadevne uredbe. V najnovejšem času se pa dogaja še nekaj drugega. Važni predstavniki gospodarstva in ugledni podjetniki kar zaporedoma znižujejo že itak nizke delavske mezde še bolj, dasi so mezde v naši državi med najnižjimi na civiliziranem svetu. Za primer naj navedemo samo eno razmerje. Če ima angleški delavec 100 Din plače na dan, ima naš delavec samo 49 Din; ali obratno, če ima naš delavec 30 Din, bi imel angleški delavec 62 Din. Tako je izračunano na podlagi cen življenskih potrebščin. Politika zniževanja mezd se pojavlja tudi po drugih državah, kjer imajo gospodarsko krizo. Pri nas pa gospodarske krize ni, kakor je priznal sam eden glavnih reprezentantov podjetniških organizacij, ko je rekel, da gospodarstvo v državi sijajno uspeva. In o vsem tem časopisje molči. Če je to tista nova »socijalna" narodna politika«, o kateri je pisal že omenjani ljubljanski dnevnik, potem mora delavstvo tako politiko odklanjati. Govoriti delavstvu o neki »socijalni narodni politiki« in pripuščati brez ugovora, da se nizke mezde znižujejo z diktatom, to se menda ne ujema s socijalnim čutom, tembolj ne, ker za to niti ni takozvane gospodarske potrebe. Seveda je stvar delavstva, da se postavi po robu očitnim krivicam. Organizirano delavstvo lahko pove svoje zahteve z večjim povdarkom. Neorganizirani pa v današnji družbi sploh niti besede nima, Te stvari smo morali navesti, da razkrinkamo neiskreno politiko raznih širokoustnežev, ki imajo »soci-cijalni čut, veliko socijalno srce v besedah«, v dejanjih pa ne. Današnje razmere so take, da morejo delavske interese zastopati samo res svobodne delavske organizacije, ne pa s pavovim perjem o-lišpane tvorbe. Doma in po svetu. »Socijalna narodna politika.« Nepotrebni ljubljanski dnevnik imenuje naš zadnji uvodni članek pod gorenjim naslovom »klevetanje nacionalistov« in zaključuje svoj članek z grožnjami. Naš članek je bil stvaren in odgovor v bistvu ne pobija niti enega dejstva. Rekli smo, da ne razumemo, kaj naj pomeni »socijalna narodna politika«, toda odgovora ni. Čigava je ta politika? Ali je to politika imenovanega lista, ali je morda to politika beograjskega Stankoviča ali trboveljskega Korena? Oba sta znana še iz politične preteklosti. Za nas je nacijonalnO vprašanje v narodno enotni državi že zdavnaj fakt. Kaj torej naj pomeni »klevetanje nacionalistov«? Beseda sama še ni nacionalizem. Povedati je treba, kakšna je ta nova politika in kakšni ljudje, značaji so nje predstavniki in kaj hoče nova politika sedaj, ko je v teku razvoja tudi meščanska edinstvenost zlasti pod geslom gospodarske politike. Delavstvo se ni nikdar borilo proti edinstvenosti države, tudi tedaj ne, ko so meščanske stranke vodile res grdo politiko. In sedaj prihaja ljubljanski dnevnik, ki hoče s samimi besedami delati razkol v delavskih vrstah. Označeni list je meščanski, naj le svoje pripadnike resno pouči in posvari zaradi grehov, delavstvo pa naj pusti pri miru, ker že samo pozna narodnostne in državljanske dolžnosti, o katerih zaradi volitev v II. rudarsko skupino sploh hi bilo treba razpravljati, ker je to bila zgolj delavska borba za zastopstvo svojih interesov v najožjem nepolitičnem krogu. Po našem mnenju ima to pravico, ne da bi vpraševalo za nasvet elemente zunaj svojih vrst. Demonstracije nezaposlenih. Kdo se čudi, če nezaposlenec demonstrira? Kdo se čudi, če gladni v skrajnosti vzame hlebec kruha? In če je število nezaposlenih veliko, kdo naj se čudi, če vsi, ker hočejo živeti, demonstrirajo proti nezaposlenosti in v skrajnem slučaju sežejo po kruhu, ki ga jim zakon prepoveduje, a ga jim tudi družba ne da. Demonstracije nezaposlenih so v sredo organizirali evropski komunisti, po naročilu iz Moskve, ki so v Berlinu in drugod vedli do izgredov. Uspeh teh demonstracij je bil minimalen, vendar je treba povedati, da nezaposleni potrebujejo kruha, ki ga ne morejo nadomestiti kazenski paragrafi, ne izjemni zakoni. Ni, da bi se nad tem razburjali. Tudi razburjanje ne pomaga. Tu je treba resne pomoči, ki jo lahko da samo celotna družba. Dokler bo družba cele sloje človeštva izobčevala iz svoje srede, čuvala svoje privilegije, namesto, da bi te paragrafe definirala z geslom »vsi hočemo in moramo živeti«, ne bo iz-premembe. Predvsem je grešnica tu politika svetovnega velekapitala. Kapitalizem ni socijalen in po svojih načelih niti biti ne more. Tu je napaka, ki izziva vedno večji odpor onih, ki jih izključuje iz svoje srede. Bivši ministrski predsednik dr. Anton Korošec je imenovan za honorarnega profesorja za zadružništvo na beograjski kmetijski fakulteti. * Kapital se krči v Italiji. Brodarska družba »Navigazione Libera Triestica« je imela v četrtek občni zbor v Trstu. Sklenjeno je bilo, da se delniški kapital zniža od sedanjih 150 milijonov lir na 48,750.000 lir. Temu primerno se bodo delnice od nominale 400 lir znižale na 130 lir. To je rezultat fašističnega gospodarstva, ki mora v doglednem času bankrotirati. Strokovne organizacije na Madžarskem. Svobodne strokovne organizacije na Madžarskem, ki so imele nedavno izreden kongres, imajo v celoti okoli 110.000 članov. Nezaposlenih delavcev na Madžarskem je nad 150.000 in nimajo nikakršnega zavarovanja za nezaposlenost. Strokovne organizacije so izplačale v minulem letu okoli 14 milijonov dinarjev nezaposlenim delavcem. Izredni kongres svobodnih strokovnih organizacij je zahteval uvedbo 40urnega tedna ter apeliral na vlado, da pod- vzame javna dela, socijalističnim poslancem pa naročil, da izvojujejo v parlamentu zakon o zavarovanju za nezaposlenost. Pred kovinarsko borbo v Avstriji. Podjetja jeklene industrije so obvestile kovinarske organizacije, da v svojih podjetjih znižajo akordne mezde z dnem 2. marca 1931 za 12 do 40 odstotkov. Organizacije se z naglico pripravljajo na obrambo svojih pravic. Avstrija dobi komisarja za šted-njo. Z ozirom na vedno naraščajoče izdatke na eni in padajoče dohodke na drugi strani, je prišla avstrijska vlada do zaključka, da se naj postavi komisarja za štednjo. Seveda bo tudi moral spoštovati »svetost« davčne tajnosti, glede katere so podjetniki najbolj občutljivi, ker so dohodki njih skrivnost. Avstrijski vojni minister, stari nasprotnik delavstva. Avstrijski vojni minister Vaugoin je imel shod v Hietzingu, to je v onem dunajskem volilnem okraju, kjer so mu socija-listi pri zadnjih volitvah vzeli mandat, kar seveda Vaugoina posebno boli. Pritoževal se je proti raznim o-čitkom in rekel, da ni silil Starhem-berga v svojo vlado. Ako se mu očita, da so »aufmarši« stali nad 800.000 šilingov, tedaj ti stroški niso narasli v času njegovega kanclerstva— ki seveda ni dolgo trajalo. — »Jaz sem bil vedno pospeševatelj Heimwehra in sem še, toda naloga istega ni pobijati meščanske stranke, temveč socijali-zem. Ako pa Heimwehr tega ne vrši, tedaj je izgubila pravico na obstoj. Levo stoji sovražnik in skupna mora biti fronta,« je zaklical vojni minister ter predsednik krščanskih socijalcev. Ruska pšenica se prevaža po Do* navi v Avstrijo in Nemčijo. Iz Duna ja poročajo, da je prva pošiljatev ruske pšenice iz Črnega morja, ki je namenjena za Budimpešto, Dunaj in Passau (Nemčija), na poti. Za enkrat jo Rumunija zadržuje iz sanitetnih razlogov, češ, da je treba ugotoviti, če ni pšenica iz okuženih krajev. Toda formalni zadržek ne bo dolgo držal in ladje bodo splule po Donavi na svoj cilj. Na poletje in jesen pa pričakujejo večjih transportov ruskega žita za Srednjo Evropo. Nastop »Reichsbannerja«. Da da izzivanjem hitlerjevcev in stahl-helmovcev zadosten odgovor, je republikanska obrambna organizacija »državni prapor« (Reichsbanner) priredila dne 22. februarja svoj mani-frstacijski dan z velikimi javnimi nastopi po vseh večjih mestih države. Največja manifestacija se je vršila v berlinskem Lustgartenu, ki se je je udeležilo nad 50.000 uniformiranih članov »Reichsbannerja«. Njih poveljnik Horsing je v svojem govoru povdaril: »Reichsbanner« ne želi državljanske vojne, temveč stremi za tem, da se ideje uveljavljajo z orožjem duha. Ce bi pa sovražniki republike, zlasti narodni socijalisti, napadli republiko in otvorili državljansko vojno, potem bo zaščitna garda republike, »Reichsbanner«, vporab-ljala proti njim ista sredstva, kakršnih se bodo posluževali oni, in če treba, jih bo uničila do zadnjega moža. Reichsbanner« stoji v defenzivi ali on je pripravljen. Bojijo se duhov, ki so jih klicali — ali beg nemških kapitalistov v inozemstvo. Izid nemških volitev z dne 14. septembra, pri katerih so piidobili Hakenkreuzlerji 95 mandatov, je velik del nemških kapitalistov tako prestrašil, da so odnesli v inozemstvo na varno 12 milijard mark. Sedaj ne vedo, kam s tem denarjem, za katerega dobe v inozemstvu k večjemu poldrugodstotne obresti. Medtem pa se kapital v materini deželi Nemčiji slej ko prej obrestuje po 8 odstotkov. Sedaj se vršijo pogaja- | nja, da bi se ta ogromen kapital vrnil v domovino. Preje so isti kapitalisti podpirali narodni socijalizem, ne 'misleč, da bi to znalo dovesti do notranjih zmed, sedaj pa so zbežali pred lastnim otrokom, kot svoječas-no njih cesar preko meje, kjer pa se ne počutijo tako srečne kot doma . .. Vpepeljevanje mrtvecev v Belgiji. Socijalistični poslanec Vandervel-de je predlagal v belgijski zbornici, da se dovoli v Belgiji vpepeljevanje mrtvecev. Predlog je bil sprejet z 80 glasovi; 70 poslancev je glasovalo proti predlogu, 5 poslancev ni glasovalo. Poljski socijalistični poslanec dr. Diamand umrl. V četrtek, dne 26. februarja je v Lvovu na Poljskem umrl vodja poljskih socijalistov dr. Herman Diamand v 71. letu starosti. Pokojni je bil tudi med onimi, ki jih je vrgel Pilsudski za časa zadnje volilne kampanje na Poljskem v vojaško ječo v Brest Litovskem. Diamand je bil do prevrata zastopnik proletarijata iz Galicije v avstrijskem parlamentu. Bil je poleg dr. Adlerja, Peinersdorferja, Schuhmaierja, ki so vsi že pokojni ter njegovega še živečega rojaka Daszinskega, najboljši govornik. Cehoslovaške strokovne organizacije, Čehoslovaške strokovne organizacije so štele koncem leta 1929 559 tisoč 522 članov, ki so bili organizirani v 67 strokovnih zvezah. Od teh zvez jih imajo Nemci na Čehoslova-škem 22, ki so pa pridružene deželni strokovni centrali. Glavne češke zveze štejejo članov: stavbni delavci 16.610, rudarji 16.213, železničarji 41.618, poljski delavci 17.862, kovinarji 63.710, privatni nameščenci 30 tisoč 647, tekstilni delavci 29-241. Nemške zveze štejejo: rudarji 13.261, železničarji 16.795, kovinarji 25.205, privatni nameščenci 19.843, tekstilni delavci 53.706. — Take velike zveze so nedvomno močne in imajo veliko političnega vpliva. — Strokovnih listov imajo 99; čehoslovaških listov je 54, nemških 38, madžarskih 5 in 2 v poljščini. Za novo Evropo. 186 francoskih pisateljev, umetnikov in učenjakov je podpisalo spomenico, ki zahteva končni sporazum med Francijo in Nemčijo ter med posameznimi evropskimi narodi, v svrho ustvaritve nove zedinjene Evrope. Ta spomenica je našla med intelektualci Nemčije navdušen odziv in 199 nemških pisateljev, umetnikov in učenjakov je podpisalo podobno spomenico, ki so jo naslovili francoskim tovarišem in vsej Evropi. Oče preveč na desno, sin preveč na levo. Sin prejšnjega angleškega premierja ter voditelja konzervativne stranke, Baldwina, Oliver Baldwin, je izstopil iz delavske stranke, katere poslanec je bil, zato, ker mu je nastopanje delavske stranke glede podpor brezposelnim premalo _rad_i" kalno. In ravno o tem vprašanju je pred kratkim delavska stranka izvo-jevala lepo zmago proti stranki Oli-verjega očeta, namreč, da se postavka za brezposelne zviša za 20 milijonov funtov, to je za pet in pol milijard dinarjev in to v zelo trdem boju proti konzervativcem. Torej v tem slučaju ne drži več pregovor: •Jabolko ne pade daleč od drevesa.« Kajti stari Baldwin je menda najbolj reakcijonaren politik v angleškem parlamentu, medtem ko njegovemu sinu delavska stranka ni dovolj soci-jalistična. To je torej tudi božja volja, brez katere niti las z glave ne pade ... Krvava demokracija. V Columbiji je bilo 26. februarja na isti dan šest zamorcev ubitih na električnem stolu, j Al Capone dela volitve. Pred par j dnevi so se vršile v Chicagu volitve župana. Izvoljen je bil zopet I hamp-son, ki je velik prijatelj Al Caponeja, kralja tihotapcev z alkoholom, ki je I ves svoj ogromen vpliv in denar upo-j rabil v to, da je bil njegov prijatelj | zopet izvoljen. Že ve zakaj. Ampak i zadnjič se je pa le našel sodnik, ki se J je postavil Al Caponeju po robu. Obsodil ga je na 6 mescev zapora, ker se ni javil k obravnavi. Če ne bo sodnika enkrat zato noč vzela. * Poučna zgodbica o Zlatici hi lahko no sila naslov: »Kakšno vlogo igra milo v našem življenju«. Milo je merilo kulture. Kako spremlja milo Zlatico na poti življenja, bo gotovo zanimalo cenj. bralke. Samomori šolskih učencev. V Dunajskem Novem mestu se je 16letni obiskovalec neke srednje šole ustrelil v glavo, v Linzu pa se je nek drugi deček vrgel s tretjega nadstropja na Iz ljubljanskega občinskega sveta. Po vojni so edino delavci z davki bolj obremenjeni kot pa so bili pred vojno. V sredo, dne 25. t. m., je imel ljubljanski občinski svet proračunsko sejo. Na seji so bile v razpravi naslednje važnejše zadeve: Proračun. Celotni proračun ljubljanske mestne občine izkazuje 50,590.868 Din izdatkov in 49,494.199 Din prejemkov. Primanjkljaj znaša 1,096.669 Din. Uprava občine velja 9,223.846 Din; mestna poslopja in zemljišča 3,433.673 Din; za socijalno skrbstvo bo izdala občina 5,079.885 Din. Ta znesek, ki ni velik, bi zadoščal, če bi ga občina prispevala v dobro soci-jalnega zavarovanja. Ti izdatki gredo predvsem za mestne zavode. Za zdravstvo je določeno 1 milijon 775.961 Din; za šolstvo 4,115.049 Din; prenešeni delokrog velja mestno občino 2,066.263 Din itd. V debati o proračunu je rekel predsednik hišnih posestnikov, občinski svetnik Frelih, da je davščina na nezazidane parcele davek komunističnih in socialističnih tendenc. Za predlog, da se davek na nezazidane parcele vpelje, je pa glasoval Frelih sam, kar je bil najboljši odgovor. »Mostec« prodan. Konsumno društvo za Slovenijo je ponudilo »Mostec« za ljubljanskim Rožnikom mestni občini v nakup. Mestna občina je »Mostec« kupila za 21.000 Din. Proti kuluku. Občinski svetnik Ivan Tavčar je vložil predlog, da se izvedba kuluka za dravsko banovino odloži za par let in pozneje izvede v najnižji potrebni izmeri. Predlog naj se predloži centralni vladi v uvaže-vanje. K predlogu je govoril med drugimi občinski svetnik Filip Uratnik. Rekel je, da je treba najprej sestaviti točen proračun cestnih del. Delavci in nameščenci pa ne bi mogli biti zadovoljni, da bi se dohodki iz kuluka, kakor je rekel župan, porabljali za druge potrebe proračuna in znižali drugi davki. Obdavčiti bi se morali imovitejši sloji. Delavci in nameščenci, ki doslej niso plačevali samoupravnih doklad, bodo sedaj plačevali 120 odstotkov, veliki kapital pa samo 5. Davki delavstva in name-ščenstva so se po vojni znatno zvišali, dočim plačujejo kmetje isti davek, industrija pa celo manj kakor leta 1912. Naravno je potrebno, da se določbe kuluka izpremene in omi- jo.________________________________________ cesto, kjer je mrtev obležal. Vzrok: slabo šolsko spričevalo. Roparski napadi na avtomobilih v Romuniji. V nedeljo, dne 1. marca t. 1. so organizirani roparji v bližini mesta Brazso (Kronstadt) na Sedmo-graškem na neki cesti ustavili veliko število potniških avtomobilov ter vse potnike izropali. Celokupno število izropanih znaša 35. Roparji so se končno z najboljšim avtomobilom hitio odpeljali. Pri zasledovanju so jih deloma ujeli. Smrtna žrtev radi usodne zmote. V Basardžiku je hotel trgovec Basel zasačiti nepoznane zlikovce, ki so že nekoliko dni ponovno obmetavali njegovo prodajalno s kamenjem. Trgovec je s svojim zetom prežal s samokresi za napol zaprtim oknom trgovskega lokala. Ko je šel nek 15 letni deček slučajno mimo, sta jela oba nanj blazno streljati in ga šestkrat pogodila. Šele po natančnejšem ogledu ubitega sta spoznala strašno zmoto svojega maščevalnega čina ter sta si na licu mesta pognala krogle v usta in padla mrtva poleg žrtve. Autobusni promet med Parizom, Berlinom in Varšavo. Neka novoustanovljena delniška družba b<» uvedla autobusni promet iz Pariza do Varšave, preko Berlina. To bo v Evropi menda najdaljša automobil-ska proga. Povprečna brzina bo znašala 60 km na uro. Vožnja Berlin— Pariš bo stala 60, do Varšave pa 100 mark. Oblastna konferenca Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije za Dravsko banovino katera se je vršila dne 22. februarja 1931 v Celju, je v vsakem oziru najlepše uspela. Navzoči so bili razen delegatov podružnic še sledeči, ki so zastopali: Centralno upravo ZPNJ Colner iz Zagreba, Strokovno komisijo s. Vuk iz Ljubljane, Delavsko zbornico s. Čelešnik, Penzijski zavod ravnatelj g. dr. Sagadin, Pomočniški odbor iz Maribora tov. Vrisk in Pongrac. Konferenco je olvoril s. Petejan, kateri je pozdravil navzoče, pojasnil pomen oblastne konference ter predlagal, da naj se konferenca konstituira, kakor sledi: Predsednik Pibrovc (Celje), podpredsednik Mlinar (Ljubljana), zapisnikar tov. Doležal (Maribor) in Koželj (Celje), kaT je bilo soglasno sprejeto. Pred prehodom na dnevni red so konferenco pozdravili vsi gori navedeni zastopniki, ki so želeli konferenci najboljši uspeh. Pri prvi točki dnevnega reda je poročal s. Petejan o delovanju oblastnega tajništva °d maja 1929 do 31. decembra 1930. Poročilo blagajne je podal s. Pelikan. O delovanju delegatov nameščencev v Pokojninskem zavodu je namesto obolelega s. Svetka poročal s. Pelikan, v Delavski zbornici pa s. telešnik. Poročilo tajništva, kakor tudi os ta-lih dveh poročevalcev, je bilo po kratki de-bati soglasno sprejeto. _ O d rudi točki dnevnega reda je poročal s. Colner iz Zagreba, kateri je v zbranih -besedah orisal položaj nameščencev v državi, iz katerega je -bilo razvidno, da se nameščenci nahajajo v nezavednem položaju. Z °zirom na to, je tudi delo Zveze zelo težavno, ker se mora boriti z raznimi nasprotniki. A kljub Je mu zaznamuje Zveza vidne uspehe; ako bi bilo število članstva večje, bi gotovo bili uspehi večji. Pot, po kateri je Zveza hodila do sedaj, bo hodila v bodoče. Naša Zveza je del ostalega razrednega delavskega gibanja v državi, a s tem je tudi označeno naše stališče napram raznim vprašanjem, ki se nam postavljajo. Svoja izva-janja jc s. Colner konkretiziral v resoluciji, ki bo objavljena v »Privatnem nameščencu*. Pri tretji točki dnevnega reda je po ročal s. Pelikan, lu je pojasnil naše stalisce kapram novemu zakonu o socialnem zavarovanju ter podčrtal stališče privatnih nameščencev napram temu vprašanju. 0 tem poročilu se je vršila obširna m zanimiva debata, v katero so P°seŽ*1 dr-gadin, Colner, Doležal, Čelešnik, Mlinar in Petejan, nakar je bila sprejeta resolucija s. Čelešnika, v kateri se v splošnem sprejema zahteve, izražene v sklepih razrednih stro-kovnih organizacij in Delavskih zbornic v državi. Glede vprašanja samostojnega nosil ca zavarovanja privatnih nameščencev, sv naproša Centralno upravo, da čimprej sklice anketo vseh organizacij nameščencev, na kateri naj se končno odloči stališče o tem vprašanju. Pri četrti točki dnevnega reda: organizacija, agitacija in tisk, je poročal s. Petejan. Poročilo je bilo vzeto na znanje. Glede tiska je konferenca sklenila, da je glasilo »P. N.« v slovenskem jeziku za razvoj organizacije potrebno in da naj se tudi v bodoče izdaja. V oblastni odbor so bili izvoljeni: Petejan, Pelikan, Vrisk in Novak za Manbor; Ajdiškova in Anglohar za Ljubljano, m Frolich za Celje ter Vrhovnik za Ljutomer. V kontrolo: Doležal in Pongrac za Maribor ter Pezdir za Ljubljano. Radi odhoda delegatov jc zadnja točka dnevnega reda odpadla. Konferenca je na vse navzoče napravila najboljši vtis, ker je bila razprava načelna in na višini. vedo Din 75.—, za eno svinjo Din 33.—. Od vsakega kilograma uvoženih mesnih izdelkov se bo torej od sedaj naprej pobirala pristojbina 50 para. Proti temu predlogu je glasovalo osem občinskih svetnikov. Spremenjena je bila monopolska določba, ki se nanaša na oddajo električnega toka, in sicer v toliko, da mestno elektriško podjetje ne bo več edino upravičeno prodajati žarnice, kakor je to bilo doslej. Stavbeniku Nassimbeniju se je podelilo gradbeno dovoljenje za zgradbo treh trinadstropnih hiš v Orožnovi ulici. Tvrdka Scherbaum pa je dobila dovoljenje za adaptacijo mlina v Kopališki ulici, v katerem se že nekaj časa ni več obratovalo. Poslopje bo preurejeno v stanovanjsko^ hišo. Zemski ostanki v vojni umrlih vojakov, ki se nahajajo na mestnem vojaškem pokopališču na Pobrežju, se bodo prenesli v posebni mavzolej, ki ga bo sezidala mestna občina, nakar bodo vojaška grobišča opuščena. Predlog za zgradbo zasilnih stanovanj se odloži. AliJteima5vstopni«ozadelavrt VrSila se bo v soboto dne 7. t. m. ob 8. uri zveier v mariborskem gledaliSiu. Vstopnice se dobijo po znižanih cenah (Din 2— do Din 12—) v upravi »Del. Politike11, knjižnici „Del. zbornice** in papirnici »Ljudske tiskarne". Sodružica, sodrug, ne zamudita ugodne prilike! Celje. Seja mariborskega ' Občinskega sveta. Soglasni sklep občinskega sveta za revizijo uredbe o kuluku. Minuli četrtek se je vršila seja mariborskega občinskega sveta, na kateri je občinski svetnik Petejan stavil nujni predlog za revizijo uredbe o kuluku v minulem letu, za to leto pa naj se določi višina kuluka v okvirju od občine začrtanega programa za gradnjo cest. Svoj predlog je občinski svetnik Petejan utemeljeva s tem, da so z uvedbo kuluka prizadeti z davki že itak zelo obremenjeni občani, posebno pa delavci in nastav-ljenci, kar bo imelo za posledico, da bo konzum še bolj padel. Predlog si je občinski svet soglasno osvojil in se bo predložil vladi. Za podpiranje brezposelnih voti rano vsoto v proračunu se sklene po rabiti za izvršitev javnih naprav, da se bo na ta način nudila brezposel nim možnost zaslužka. Mestni s av beni urad je dobil nalog, da iz e a primeren delovni načrt. . Garancija za posojilo za zidanje stanovanjskih hiš, katera se je dose daj dajala privatnim interesentom v višini 80% gradbenih stroškov, se v bodoče zniža za 60 odstotkov gradbene vsote. Sprejet je bil nadalje predlog, da se uvede preglednma za predelano in drugo meso, ki se uvaža v mesto, in sicer v višini, kot se pobira od me sa v mariborski mestni klavnici zaklane živine, ki znaša za eno go- Maribor. Iz borbe za nadure. Včeraj je prišel v neko mariborsko odvetniško pisarno delavec, ki mu je bilo že na obrazu videti, da mu je že dolgo časa zelo pičlo odmerjen vsakdanji kruh. Pred vratmi ga je čakala žena, upadlega, bolnega obraza. Po pozdravu je začel delavec z boječim glasom: »Slišal sem, da je kralj zapovedal vsem tovarnarjem, da morajo delavcem plačat odstotke.« Odvetnik je seve takoj vedel, da je mišljen 50% dodatek za nadurno delo. Podučil je torej najprej delavca, da je kralj sicer res izdal tak zakon, toda ne sedaj, ampak že leta 1922, kar bi bil delavec vedel, če bi se brigal za svoje dolžnosti, kaj čital in se organiziral v kaki delavski strokovni organizaciji. Delavec je tudi precej razočarano poslušal nadaljnji poduk, da ne more za-itevati »odstotkov« do leta 1925 nazaj, kakor je baje opravljal dnevno po več nadur v tovarni, ampak samo za tri leta nazaj, ker je drugo po zatonu že zastarano. No, tudi s tem se je končno potolažil utrujeni delavec, tateremu je ropotanje strojev v nemški tekstilni tovarni ob dnevnem 10 do 12 urnem delu že davno izmozgalo glavno življensko silo. »Odstotki« bodo ravno za obleko obeh dveh. Franc Derwuschek preminul. V nedeljo ;večer, dne 1. marca l. 1. je nenadoma preminul znani tovarnar Franc Derwuschek, posestnik opekarne v Počehovi pri Mariboru. Pokojni je bil star 67 let ter jc hil znan delavstvu, s katerim je stal v hudih bojih. Menda je malo tovarn, v katerih bi se tako pogosto vršile stavke, kot pa je bil to slučaj v Dervvuscliekovi tovarni. »Delavska Politika« je pogosto o tem poročala, zlasti pa o številnih procesih, ki so jih vodili delavci proti pok. Derwuscheku. Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v mesecu februarju 1931 1011 obiskovalcem izposodila 625 slovenskih, 128 srbo-hrvatskih, 1069 nemških in 35 drugih knjig. Od teh je 1809 leposlovnih in 48 znanstvenih. Vpisalo se je 35 novih članov. Delavska predstava krasne Frankove drame »Karol in Ana« se bo vršila v soboto, dne 7. marca 1931 v Narodnem gledališču. Vstopnice (od 2 do 12 Din) se dobe v upravi »Del. Politike«, knjižnici Delavske zbornice in v papirnici Ljudske tiskarne samo do petka zvečer. Delavci in delavke, oglejte si to lepo predstavo! Občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev sc vrši dne 8 marca 1931 ob 14. vri v hotelu »Orel«, I. nadstropje. Člani se naprošajo, da se občnega zbora sigurno m točno l'dclcz"°a _ Po končanem občnem zboru sledi prosta zabava za člane z godbo na lok in pihala. »Svoboda«. V sredo, dne 4. marca skioptično predavanje o kmečkih uporih v 16. stoletju. Predavanje bo zelo zanimivo. Pridite v obilnem številu! V stranskih ulicah cenejše kupujete, nego v prometnih. Kupujte v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6, da se o tem prepričate. Sestanek lesnih delavcev sc je vršil v soboto, dne 28. on,- m. v dvorani Javne kuhinje. Prisotnih je bilo prav lepo število lesnih delavcev, ki so z zanimanjem poslušali referat ss. Svetka in Vodopivca o koristih strokovne organizacije za lesne delavce. Navzočih je bilo tudi precej takih pomočnikov, ki dosedaj še niso bili organizirani, so pa sklenili korporativno pristopiti k organizaciji. Sestanku je predsedoval s. Eig-ner, ki je sporočil, da naj se vsi, ki se za organizacijo interesirajo, zglasijo pri blagajniku Rebovu, ki uraduje vsako soboto od 7. ure dalje v organizacijskih prostorih v Delavski zbornici, I. nadstropje, soba »Svobode«, Po lepo uspelem shodu se je priglasilo k organizaciji takoj nekaj novih članov. Zveza privatnih nameščencev, podružnica Celje sklicuje za četrtek, dne 5. t. m. ob 19. uri v prostorih Narodnega doma svoj redni letni občni zbor. Ta podružnica zelo agilno delnje, zato je pričakovati, da se bodo privatni nameščenci občnega zbora polnoštevilno udeležili. Loke pri Zagorju. Vsem tistim, ki še ne vidijo in ne morejo spoznati. Živimo v časih, ko marsikdo pravi, da se jc svet na glavo postavil. Vsepovsod tarnanje, kriza, pomanjkanje, odpusti in brezposelnost. Strašna šiba tepe človeštvo. Ta šiba udarja posebno hudo po tistih, ki bi morali videti, pa nočejo; po tistih, ki >bi morali slišati, pa nočejo; po tistih, ki bi morali spoznati tistega, ki jih tepe, pa ga nočejo. Ta šiba je nevednost delovnega ljudstva, predvsem precejšnjega dela tukajšnjih rudarjev in njihovih žen. Zatorej poslušajte gluhi in