PRIMORSKI DNEVNIK ^oStirvina plačana v gotovini A*>b. postale I gruippo - Cena 40 lir Leto XIX. Št. 131 (5506) TRST, torek 4. junija 1963 PO AGONIJI, KI JE TRAJALA ŠTIRI DOLGE DNI rami Janez mn. it mrl sili at ih Poleg bratov, sestre in drugih sorodnikov ter treh zdravnikov je bil ob smrti papeža Angela Roncallija navzoč tudi državni tajnik kard. Cicognani - Danes bodo posmrtne ostanke pokojnika prenesli v baziliko sv. Petra - Do izvolitve novega papeža bo vrhovno cerkveno oblast vršil v omejenem obsegu kolegij 82 kardinalov, tekoče posle pa bo opravljal papežev komornik kard. Aloisi-Masella VATIKAN, 3. — Po dolgih štirih dneh agonije, ki je trajala petka zvečer, in sicer od 22.30, je sinoči ob 19.49 papež Janez XXIII, umrl. Vest je sporočil novinarjem načelnik vatikanskega urada za tisk dr. Bernucci dve minuti po papeževi »mrti. Čeprav se je tragična novica Pričakovala že toliko dni, je kljub temu prišla nekoliko nenadoma, ker je bilo okrog 19. Pre novinarjem sporočeno, da neozdravljivo bolni poglavar katoliške cerkve živel še najmanj dve uri, in se je smrt Pričakovala šele ob 21. uri. No-vlnarji so v tistem trenutku po televiziji spremljali mašo, ki je Pila na Trgu sv. Petra. Tedaj je nenadoma zazvonil telefon v sobi ravnatelja tiskovnega 9-rada dr. Bernucci ja: sporočeno j« bilo, da je papež umrl. Vest le takoj prenesel vatikanski radio Ji povezavi z vsemi oddajniki RAI-*V. Nato je vatikanski radio sporočil vest še v tridesetih jezikih. .Smrt je nastopila skoraj^ isto-'Osno, ko se je končala maša na Vrgu sv. Petra, pri kateri so bili Havzoči med drugimi tudi predsednik poslanske zbornice Leone in Jedoči predsednik vlade Moro. "led cerkvenimi dostojanstveniki Ja je bil navzoč tudi najstarejši “kot na svetu mons. Carinci. ki je ftar 101 leto, ter beograjski po-taožni škof mons. Bukatko. Ob papeževi smrti so bili r.a-Jvoči vsi njegovi najožji sorodniki, t.j. trije bratje Saverjo, Giu-Seppe, Alfredo in sestra Assunta, nečak mons. Giovanni Battista Hancalli, nečakinji, ki sta častni ?estri, še dve drugi nečakinji, urile zdravniki profesorji Gasbarrini, JJaldoni in Mazzoni fra Federico “elloti, avguštinec, ki je opravljal Pni bolniku bolničarske posle, od funkcionarjev Vatikana pa so bit: navzoči državni tajnik kard. Am-leto Cicognani, papežev spovednik Alfredo Cavagna ter njegov posebni tajnik mons. Loris Capovii-!a. Smrt. je nato uradno ugotovil, Doleg zdravnika, še kardinal Centa. Prve ukaze za izvrševanje postopka po papeževi smrti je dal Papežev komornik kardinal Bene-ssetto Aloisi Masella, in sicer: da ®e vest o papeževi smrti sporoči Preko državnega tajništva vsem 'lanov kolegija kardinalov, član.mi diplomatskega zbora in predstavnikom Vatikana v inozemstvu. Pokojni papež Angelo Roncalli ..e namreč že po enem letu svojega padanja objavil natančna navodila za postopek po papeževi smrdi taka navodila namreč prej niso nastajala in je zaradi tega prišlo v oktobru leta 1958, ko je umrl Papež Pij XII., do raznih nerodnosti s fotografskimi posnetki paue-revega trupla. Truplo mrtvega papeža so nato Jblekli v predpisano obleko in šefu nato je bilo dovoljeno vatikanskemu fotografu Feliciju, da ga je fotografiral. Nato ga bodo verjetno prenesli v salon poleg papeževe biblioteke, šele jutri pa v baziliko *V. Petra. Ob 21.30 so se v pisarni namestnika državnega tajnika sestali pa-Pežev komornik kardinal Aloisi Ma-Jella, njegov namestnik Luigi Cento?, ter drugi ugledni funkcionarji, kakor tudi notarja Guglielmo Feli-01 in Antonio Rinaldi ter namestnik državnega tajnika Angelo Del-* Acqua; sestavili so in podpisali Vpisnik o papeževi smrti. Med drugim je v zapisniku rečeno, da je bil papeški prstan izročen kardina Maselli in da ga je izročil mons. Enrico Dante, prefekt apostolskih Ceremonij, skupaj z mons. Capovil lo, posebnim tajnikom pokojnega Papeža. Nato so odšli v papeževo stanovanje vsi kardinali in patriar bi ter nadškofi in škofi, ki so na v*oči v Rimu. Za njim pa so do. v01ili vstop tudi članom diplomatskega zbora in drugim osebnostim **ogreb bo v zasebni obliki v četrtek ob 18. uri. Do takrat pa bo do stop v baziliko sv. Petra dovoljen vsakomur. Sedaj leži truplo pokoj-Pega papeža na njegovi smrtni po stelji, pred posteljo je klečalnik s križem in blagoslovljeno vodo, ob Straneh so štiri velike prižgane sveče. ob truplu so štirje spovedniki iz vatikanske bazilike, na častni straži se vrstijo vatikanski stražar Ji v paradnih uniformah s sabljali ter tajni komorniki. Med prvimi vprašanji, ki se po. •tavljajo po smrti papeža Janeza XXllI., je vprašanje nadaljevanja ekumenskega koncila, ki bi se mo-Eal s svojim drugim delom nadaljevati 8. septembra letos. Po kanonskem pravu se mora v primeru papeževe smrti koncil začasno Prekiniti »ipso jure», t.j. ne da bi kdor koli o tem izdal kak ukaz. Koncil začne ponovno z delom šele, kadar ga s svojim ukazom skliče novi papež. Smatra se torej že sedaj, da je koncil odložen do izvolitve novega papeža. Seveda «e more vedeti, kaj bo novi papež storil, ker. ni dolžan izdati ponovnega ukaza za nadaljevanje. Kot Poroča tiskovna agencija Ansa iz Vatikana, lahko novi papež proglasi, da se je koncil definitivno končal, lahko ga skliče pozneje, *ahko pa ga pusti prekinjenega za nedoločeno dobo. V zgodovini pa Pi primerov takih papežev, ki bi koncile zaključili, čeprav so jih Zsčeli drugi papeži. Pač pa Primeri, da so bili koncili ponov Po po začasni odložitvi, odprti. Tak je primer s tretjim konci-fom <680-681), ki ga je odprl pa-Pež Agaton, nadaljeval pa ga je Pjegov naslednik papež Leon II. ,Jh ga tudi zaključil. Četrta koncil *e je začel leta 869 in je trajal Po leta 870; začel ga je papež Ni- kolaj I. a nadaljeval in zaključil njegov naslednik Adrijan II. Drugačen pa je bil potek tridentinskega koncila, ki je trajal od leta 1545 do 1563 im je ostal dolgo prekinjen. Odprl ga je Pavel III., nadaljeval pa njegov naslednik Julij III., toda po njegovi smrti je ostal koncil prekinjen, ker ga papeža Marcel II. in Pavel IV. nista nadaljevala. Prvi zaradi tega, ker je vladal samo en mesec, drugi pa zato, ker je bil mnenja, da koncili niso koristni. Neapeijsku patricij, k. je bil začetnik prve stroge reforme, je namreč dejal: »Koncili izdelajo samo lepe zakone, ki se potem ne izvajajo: mi pa jih bomo začeli izvajati*. Tridentinski koncil je nato nadaljeval in zaključil papež Pij IV. Zakon torej glede nadaljevanja sedanjega koncila, ki ga je začel pokojni papež Angelo Roncalli, ne predpisuje ničesar, zgodovina pa pravi, da so papeži ravnali na različne načine. Toda znano je, da je prav v zadnjih dneh svojega življenja pokojni papež Roncalli večkrat izrazil željo, da se sedanji koncil nadaljuje, ker je sklenil uvesti z njim številne važne reforme, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiinivnnfuiitiiiMiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiHHi«iHiii Moro prekinil posvetovanja zaradi papeževe smrti Včeraj sta guverner Italijanske banke Carli in podpredsednik komisije za programiranje prof.Saraceno poročala o gospodarskem položaju na sestanku predstavnikov koalicijskih strank so v zvezi s splošno pomiritvijo na svetu. Iz poteka prvega dela tega koncila pa je znano, da je prišlo do določenih sporov na njem. Zato nekateri predvidevajo — in o tem se je pisalo v raznih političnih tednikih že prejšnji teden pred papeževo smrtjo — da se bodo našli tudi taki člani koncila, ki bodo morda njegovemu nadaljevanju nasprotovali. Toda vse bo odvisno od tega, kdo bo novi papež in če bo upošteval želje danes umrlega papeža Janeza XXIII. Do izvolitve novega papeža pa bo vrhovno cerkveno oblast — seveda v omejenem obsegu — o-pravljal kolegij 82 kardinalov, tekoče posle pa — kot rečeno — papežev komornik kardinal Aloisi Masella. Delegacija CGIL odpotovala v Varšavo RIM, 3. — Tiskovni uradl^ CGIL javlja, da je glavni tajnik Ago-stino Novella odpotoval davi v Varšavo na vodstvu delegacije, ki odhaja na Poljsko na vabilo glavnega sveta poljskih sindikatov in bo tam ostala deset dni. Delega- cija bo imela več razgovorov s tajništvom glavnega sveta poljskih sindikatov in bo obiskala več krajev ter industrijskih in kmetijskih podjetij. Razgovori Naser-Salal RIM, 3. — Tajhik demokristja.n-ske stranke Moro je imel danes nova politična posvetovanja v Ca-millucci s predstavniki krščanske demokracije, PSDI in PRI, s katerimi so skupno proučili splošna gospodarska vprašanja. O tem razgovoru so objavili uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so se sestanka udeležili: za krščansko demokracijo sen. Gava per poslanca Zaccagnini im Ferrari Agradi; za PSD! sen. Lami Starnuti, poslanca Tanassi im Romita ter prof. Parravicin; za PRI poslanec Reale in prof. Visentimi. Poročilo prav: dalje: »Na vabilo Mora sta se sestanka udeležili, zato da daste tehnične podatke, guverner Italijanske banke dr. Guido Carli in podpredsednik komisije za programiranje prof. Pa* squale Saraceno*. Po sestanku jn poslanec Tanassi izjavil, da so poslušali poročilo Carlija in prof. Saracena o gospodarskem položaju v deželi, o čemer se je nato začela diskusija. ParraviCini pa je izjavil, da je bila diskusija zelo obsežna in temeljita. Popoldne je Moro sprejel pred- sednike demokristjanskih parlamentarnih skupin v senatu in poslanski zbornici Gavo , in Zacca-gnimja in zatem odv. Morlina, ki mu je poročal o delu tehnične komisije za agrarna vprašanja. Komisija izvedencev, v kateri so zastopani demokristjani, socialni demokrati, republikanci in socialisti in ki razpravlja o urbanističnih vprašanjih v zvezi s sestavo nove vlade, pa je davi končala svoje delo. Zvedelo se je, da je komisija pripravila končno poročilo, ki ga bodo nato proučili na politični ravni. Poslanec Cattani, ki se je kot predstavnik PSI udeležil razgovorov med strankami o kmetijskih vprašanjih v zvezi s sestavo nove vlade, je časnikarjem v zvezi s temi razgovori izjavil naslednje: • Poverjena nam je bila naloga tehničnega značaja. Naša naloga je samo pojasniti naša stališča glede moderne agrarne politike. Toda vsaka odločitev pripada tajnikom strank*. V znak žalovanja zaradi papeževe smrti je Moro odpovedal xe jutri vsa politična posvetovanja v zvezi s sestavo nove vlade. KAIRO, 3. — Jemenski predsednik Salal in predsednik Naser sta včeraj govorila o odnosih med Ek giptom in Jemenom in o arabski federaciji. Nov sestanek bosta imela pri. hodnjo nedeljo. Med tednom bo. do nekatere mešane komisije po. drobno proučile vprašanje tesnejšega sodelovanja med obema državama. Nekateri trdijo, da bodo te komisije pripravile načrt za združitev med Egiptom in Jeme. nom. Drugi pa pravijo, da gre bolj za okrepitev sporazuma o sodelovanju, ki bi ga podpisali v primeru, da ne bi prišlo do sklenitve pogodbe o formalni federaciji. Radio Sana je včeraj javil, da so jemenske letalske sile uničile deset saudskih vozil, ki so preva. žala orožje in strelivo v Jemen. Intervencionistične sile se trudi, jo, da bi na goratem področju na severu Jemena ustvarile oporišče za stalne napade na republikan. ski Jemen. Opazovalci so mnenja, da bi morebitni novi poskusi vdiranja v Jemen utegnili prisiliti Združe. no arabsko republiko, da ne u-makne iz Jemena svojih čet, kakor je bilo nedavno dogovorjeno. Jemenski zunanji minister Mu-stafa Jakub je izjavil, da jemensko ljudstvo nestrpno pričakuje dan, ko bo predsednik ZAR Na. ser prispel na obisk v Jemen. 'Minister Jakub je pripomnil, da je Jemen z zanimanjem spremljal stališče predsednika Naserja na konferenci voditeljev afriških dr. žav v Adis Abebi, Jemen si obeta uspeh razgovorov v Kairu in pričakuje, da se bo priključil arabski federativni državi. Minister Jakub je poudaril, da jemenska zunanja politika temelji na nevtralnosti, nepovezova-nju z bloki in podpiranju svobodnih arabskih držav. ce v dolini Aosta za francosko manjšino. Sporazum Gruber-De Ga-speri, ki je bil sklenjen 5. septembra 1946 v Parizu, nam daje dolžnost in pravico, da se brigamo za usodo južnih Tirolcev. Z važnimi in pomebnimi resolucijami je skupščina OZN potrdila to pravico. Mislim, da se bomo lahko sporazumeli z Italijo o avtonomiji južne Tirolske. Južni Tirolci so po večini konservativci. Njihova politična izbira se usmerja bolj na desno. Toda poradoks je, da so stranke zmerne levice pokazale več razumevanja za njihova vprašanja.« Glede odločitve držav članic evropske gospodarske skupnosti, da proučujejo vprašanje sporazuma med Avstrijo in evropsko gospodarsko skupnostjo, je Kreisky izjavil, da se bodo prvi razgovori kmalu začeli in da bodo razjasnili nekatere strani tega vprašanja. Kreisky je poudaril, da bo Avstrija sklenila z evropsko gospodarsko skupnostjo samo take sporazume, ki bodo v skladu z državno pogodbo, z njenimi mednarodnimi obveznostmi in z njeno nevtralnostjo. ............mirni...............Humu..............................."••».......................m VELIK ODMEV PAPEŽEVE SMRTI V ITALIJI IN V SVETU Nenni: Ne vem, ali se bo njegovo delo nadaljevalo... Togliatti: Pridobil si je globoko simpatijo vseh ljudi Žalovanje v Italiji ■ Sožalne brzojavke Segnija, Fanfanija in drugih osebnosti ■ Brzojavka Hruščova Kreisky o Južni Tirolski PARIZ, 3. — V intervjuju pariškemu dnevniku «Le Monde« je avstrijski zunanji minister Kreisky izrazil upanje, da se bodo razgovori med Avstrijo in Italijo o Južni Tirolski kmalu obnovili. Pripomnil je, da je ustanovitev komisije devetnajstih, ki jo je ustanovila italijanska vlada, nekaj novega, ki je v skladu z njegovim nedavno izraženim stališčem, da je treba južno-tirolsko vprašanje rešiti predvsem med Italijo in južnimi Tirolci. »Želimo, da južni Tirolci dobilo podobno avtonomijo, kakršno ima francoska manjšina v dolini Aosta,« je dodal Krelsky In pripomnil: »Avstrijci smo mnenja, da so južni Tirolci avstrijska manjšina v Italiji, kakor imajo Francozi prebival- Povečana nevarnost splošne vojne z jedrskim oboroževanjem NATO Opozorilo sovjetskega maršala Jeromenka MOSKVA, 3. — Sovjetski maršal Jeromenko pravi v članku, ki ga objavlja revija »Mežaunarodna-ja žizn», da ustanavljanje atomskih sil NATO ne prispeva h krepitvi splošne vojaške moči tega zavezništva, ampak samo ustvarja še večje možnosti, da bi posamezne države, članice NATO, zanetile svetovni požar. Sovjetski maršal pri tem tudi ostro zavrača gledišča, da bi bilo možno lokalizirati atomsko vojno v mejah Evrope, in opozarja, da bi atomska vojna, ne glede na to, na katerem koncu sveta bi jo začeli, še tisti hip dobila splošen značaj. Dežela, ki bi bila tarča atomskega napada, ne bo utegnila ugotoviti, kje so postavljene rampe, s katerih so bile izstreljene rakete, pač pa bo bliskovito odgovorila z atomskim udarcem po vsem področju napadalne koalicije. Kar zadeva raketno oboroževanje podmornic in zamaskiranih trgovskih ladij, opozarja niaršal Jeromenko na to, da bo .oboroževanje trgovskih ladij z atomskimi raketami prisililo, drugo stran da bo usmerila atomski napad ce samo na vsa vojaška pomorsaa oporišča, ampak sploh na vsa pristaniška mesta napadalnega bloaa in na mednarodne pomorske komunikacije, kar bo le tako onesposobila zamaskirane nosilce ra- ket*. Sovjetski maršal je prepričan, da oboroževanje trgovskih ladij z raketami silno povečuje nevarnost, da izbruhne vojna po naključju. Zlasti opozarja na to, da ni nobenega jamstva, da ne bo Zahodna Nemčija, ko bo dobila atomsko orožje, izgubila sposob- nost treznega in stvarnega presojanja mednarodnega položaja, kot je bilo tudi v obeh zadnjih vojnah, in ponovno skušala prekrojiti zemljevid sveta. Maršal Jeromenko poudarja na koncu, da nihče ne ogroža zahodne Evrope niti ne pripravlja, da bi jo napadel. RIM, 3. — Predsednik republike Segni je, takpj ko je zvedel za papeževo smrt, poslal kardinalu Maselli sožalno brzojavko, v kateri pravi med drugim: «V sedanjem trenutku nam je bolj kakor kdaj prej živ njegov nauk in spomin na deio, ki ga je v kratkih letih uresničil v dobro cerkve in vsega človeštva. Temu delu je do zadnjega izdiha posvetil vse svoje sile.« Predsednik vlade Fanfani je, takoj ko je zvedel za smrt papeža, poslal kardinalu Maselli sožalno brzojavko v svojem imenu in v imenu vlade. Podpredsednik vlade in zunanji minister senator Piccioni pa je odšel zvečer k a-postolski nunciaturi in uradno sporočil nunciju mons. Granu sožalje italijanske vlade. Sožaino brzojavko je poslal tudi politični tajnik demokristjanske stranke Aldo Moro. \ Minister za pravosodje sen. Bo-sco je poslal predsednikom vseh prizivnih sodišč brzojavko, s katero jih poziva, naj odpovedo ju. tri vse sodne razprave. Vlada je odredila, naj od jutri dalje vsi javni uradi razobesijo za tri dni žalno zastavo in tudi na dan papeževega pogreba. Razen tega je vlada odredila odpoved vseh javnih predstav tudi za jutri in prekinitev pouka v šolah. Predsednika senata Merzagora in poslanske zbornice Leone sta poslala kardinalu Maselli -sožalno brzojavko, v kateri omenjata papeževo delo za mir med narodi. Tajnik italijanske socialistične stranke Nenni, ki je tudi poslal sožalno brzojavko, je tisku izjavil naslednje: »Umrl je, mislim, velik papež. Njegovo delo na vodstvu koncila zavzema obseg, ki presega kroniko in vpliva na zgodovino. Ne vem, ali se bo to delo nadaljevalo ali ne, toda v nekaterih svojih plateh in v obsodbi fanatizma je verjetno nespremenljivo. Njegovi encikliki »Mater et magistra« in »Pacem in terris« nimata vrednosti samo za vernike, temveč za vsakogar, ki mu je pri srcu združena stvar socialnega napredka in miru. Mi socialisti se z ganjenostjo spominjamo sporočila, ki ga je kardinal Roncalli kot beneški patriarh objavil februarja 1957, da opozori vernike na naš 32. kon- DILEMA: RAZOROŽI!EV ALI TOTALNA OBOROŽITEV greš, ki je bil v Benetkah, kot na dogodek izredne važnosti, in ko nam je sporočil svoja dobrohotna voščila. Rekel bi, da je v tisti nenavadni gesti beneškega patriarha bila napoved tega, kar je bilo njegovo papeževanje: zavzemanje za boljši svet, zavzemanje za mir. Papež miru, to bo v stoletjih naziv sedaj umrlega papeža. Vem, da sem tolmač vseh socialistov, ko se pridružujem žalovanju cerkve ter boli vernikov in ljudstva.« Glavni tajnik italijanske komunistične stranke Togliatti pa je izjavil; «Smrt Janeza XXIII. navdaja tudi nas z bolestno ganjenostjo in z iskrenim žalovanjem. Ta papež je namreč uspel, ne samo s svojimi pobudami, temveč samim svojim načinom zamisli in izvajanja naloge, ki mu je bila na svetu dodeljena, pridobiti lažen spoštovanja tudi globoko simpatijo vseh ljudi. Naloga, ki jo je imel kot voditelj vesoljne ustanove, je bila trda v svetu, ki ga danes razdvajajo spori, cepit, ve, tako hude in dramatične razpoke. Pravo, aktualno, pereče vprašanje današnjega dne je, vrniti človeštvu njegovo enotnost v medsebojnem razumevanju med vsemi narodi in v miru. Janez XXIII. je načel to vprašanje. Na-čel ga je na nov način, z veli,kim pogumom in v njegovih temeljih,' kar je odločilno za usodo človeštva. Pridobitev sveta brez vojne, sveta dejanskega in trajnega mi. ru, to zanima danes ljudi vseh verskih, političnih in socialnih prepričanj. Ker je postavil to vprašanje in deloval za njegovo rešitev s premagovanjem ovir, ki so se zdele nepremagljive, ter z odpiranjem perspektiv, ki so se še včeraj zdele nerealne, se je Janez XXIII. uveljavil kot ena največjih osebnosti sodobnega sveta. Ni naša naloga, da poudarjamo vrednost njegovega dela, kar se tiče funkcije, ki pripada, v svetu dr žav in sedanjih političnih in socialnih nasprotij, katoliški cerkvi. Hočemo pa poudariti veliko idejno in praktično vrednost izrecnega priznanja, ki ga je ta papež izrekel, da je do miru, do razumevanja in sodelovanja med narodi moč priti, in je treba priti tudi z različnih in oddaljenih pozicij. Likvidacija starih ovir za pridobitev miru in prijateljstva med vsemi ljudmi, ki je bila na ta način izvršena, je bila velika usluga vsemu človeštvu, za kar morajo biti vsi hvaležni za prosvetljeno delo tega papeža. Naj bi njegovi nasledniki imeli sposobnost in pogum Iti naprej po tej poti.« Tajnik PSDI Saragat je podal tudi daljšo izjavo, v kateri poudarja med drugim, da si je papež pridobil naklonjenost vsega sveta zaradi svojih enciklik, v katerih je načel vprašanje velike smrtne nevarnosti, ki jo predstavlja današnji svet vodikove bombe. Zelo kratko in suho izjavo pa sta podala tajnika PLI Malagodi in MSI Michelini. V Washingtonu je Bela hiša objavila izjavo Kennedyja, v kateri ta pravi med drugim, da je bil pokojni papež Izbran za voditelja katoliškega sveta; toda njegova skrb za človeškega duha je Sla preko vseh meja verovanja ali zemljepisnih meja. Kennedy poudarja nato veliko važnost papeževih enciklik in njegovega dela za mir med narodi, svoji encikliki »Pacem in terris* Predsednik avstrijske 'republike1 *“ *" Schsofer je izjavil, da je ne samo katoliška cerkev, temveč vse človeštvo zgubilo s papežem ' Janezom XXIII. močnega in odločnega po-bornika svetovnega miru in sodelovanju med vsemi narodi. «V kratkih letih svojega papeževenja, je dodal Schaefer, je Janez XXIII. začel veliko delo obnavljanja in razčiščevanja, katerega izpolnitev bi prinesla koristi vsem ljudem. Janez XXIII. bo šel v zgodovino kot velik, moder, dalekoviden in pogumen papež. Naj bi se dokončalo to, kar je on začel.« Sožalne brzojavke dobiva državno tajništvo v Vatikanu z vsega sveta. Sožalje je sporočil tudi predsednik sovjetske vlade Hrustov, ki pravi v svoji brzojavki med drugim: »Ohranili bomo dober spomin na Janeza XXIII., čigar plodna dejavnost v korist ohranitve in utrditve miru je bila na splošno priznana in mu je prinesla spoštovanje vseh miroljubnih narodov*. Predsednik madžarske vlade Ja-noš Kadar je poslal vatikanskemu državnemu tajništvu nasled-«Ylada madžarske njo brzojavko: « ljudske republike je sprejela novico o smrti papeža Janeza XXIII. z veliko žalostjo. Janez XXI dan* bo izšel v slovenska*** prevodu pri Mladinski knjigi * Ljubljani. Natečaj za izvirne slovenske TV igre Radiotelevizija Ljubljana razpisuje natečaj za izvirne TV •• gre f drame, komedije, satiri itd.) s poljubno tematiko. Namen natečaja; pospešiti ustvarjalnost na področju slovenski TV igre in pritegniti k sodelovanju najširši krog ustvarjalcev. Določene so sledeče nagrade; I. nagrada 400.000 dinarjev, 11. nagrada 300.000 dinarjev *** dve III. nagradi po 150.000 dinarjem Vsa nagrajena dela bodo tudi odkupljena. Odkupi)*" na bodo tudi kvalitetna nenagrajena dela. Rokopise je treba poslati v treh tipkanih izvodih. Na rokopisih ne sme biti označeno avtorjevo ime ali šifra-Avtorji bodo dokazali svoje avtorstvo s četrto kopijo teksta-Natečaj bo trajal do vključno 12. novembra 1963. Poslana dela bo ocenjevala posebna komisija, ki jo sestavljajo: prof. Francč Brenk, dr. Vladimir Kralj — * ba z Akademije za gledališči> radio film in televizijo, Stani Sever, član Drame SNG, Saša Vuga, dramaturg TV in Fra** Žižek, režiser TV. Izid natečaji bo objavljen 22. novembra 19(3-Rokopise je treba poslati **> naslov: RTV Ljubljana. Naf čaj za TV igre, Ljubljana, Tar čarjeva 17. Sir, salame in vino za slikarske nagrade PARMA, 3. — Rimski slikat Giovanni Omiccioli je zmagah pri tekmovanju v risanju z* nagrado Soragna. Drugo nagrado si je osvojil Orio Silvani iz Parme, tretjo pa Ghino Bargatti iz Empolija. Tekmovanja se je udeležilo štirideH1 slikarjev, za nagrade pa so bil® kolesa parmezanskega sira, *B" lame in vino. 'i - ......................-...| A.' Izrael je sprejel bolgarske pogoje zaradi sestreljenega letala TEL AVIV, 3. — Sporočilo izraelskega zunanjena ministrstva Devet mrtvih zaradi eksplozije INCON (Koreja), 3. — Vrsta eksplozij v neki tajni tovarni eksploziva je povzročila smrt devetih oseb, med katerimi je bilo sedem otrok, ter najmanj 61 ranjenih, od katerih so skoraj vsi zelo resno poškodovani. Po-žar, ki je nastal po eksploziji je uničil trinajst poslopij v bližini. Policija je sporočila, da razen neke ženske, žrtve — tako mrtvi kot ranjeni — niso bile zaposlene v tovarni, temveč so samo prebivale v bližini. Med žrtvami so zlasti ženske in otroci, ki so po prvi eksploziji pritekli zaradi radovednosti v bližino. V trenutku, ko je nastala prva eksplozija, so uslužbenci v tovarni vsega skupaj 12 oseb, delali neko l'.e;veo mešanico za pogon ladij-s...ti motorjev. Kakor Marlza Škrk iz Nabre*i«'e je tudi 8-letna Vanda Rossi iz M«11' dovija (na sliki) dosegla na iste®* tekmovanju zelo lep uspeh. Ko *® Marizo vprašali, če si je v Fori* dei Marmi našla kako prijatelji«®' je navedla prav Vando Rossi BOGOTA, 3. — Precej močan potresni sunek je prizadel razne pokrajine v Kolumbiji. Niso še je javilo, da je po osmih letih | znane posledice potresa razen pogajanj in po prizivu na med-1 v Bogota, kjer ni bilo žrtev. Skoraj 20.000 hotelov v Italiji I. 1963 RIM, 3. — ENIT je izdal 1 et«-pis »Alberghi dTtalia* za 19g3' V knjigi je navedenih 19.892 bot«' lov z navedbo kategorije, op'*' me ter tarif. Število navedeni11 hotelov se je od lanskega le** povečalo za 1215, od teh 344 v Emiliji in Romagni, ki ima * okrog 4.000 hoteli in penzioni -e vedno prvenstvo v Italiji. ^rl tarifah, katerih pozna potrdite'' je za dva meseca zakasnila *l' dajo letopisa, je razvidno, da se povišale za pet odstotkov v primerjavi s 1962. Umrl je prvi potapljač NICA, 3. - Yves Le Prleur, je bil prvi potapljač na svet®' je umrl v Nici v starosti 78 l*;*-S potapljaško napravo, ki si T’ je sam izmislil, se je 6. avgu»*B 1926 prvič potopil ter ostal P°° vodo kakih 10 minut. N|egOv® pripravo je mornarica s pozne)" širni izpopolnitvami uporablj*^ do leta 1941. VOLITVE PRVIH DELAVSKIH SVETOV V ALŽIRIJI Predstavljali bodo krepko osnovo bodočega demokratičnega razvoja Družbeni sektor obsega nad milijon in pol hektarov zemlje, šeststo tovarn, nekaj tisoč trgovin, kinematografov itd. ■ Kako so potekale volitve na nekem posestvu blizu Alžira i Ni dolgo tega, ko so se v Alžiriji na družbenem področju go-ipodarstva vršile volitve x orga-»e delavskega samoupravljanja. To področje obsega milijon in pol hektarov najplodnejše zemlje, Šeststo tovarn, nekaj tisoč trgovinskih podjetij in poslovalnic, kinematografskih dvoran, hotelov, restavracij, nekaj desetin tisoč raznih poslopij, vil in navadnih stanovanj. Gre v glavnem za imetje, ki ga 850 tisoč bivših prebivalcev Alžirije evropskega porekla, kateri so se bili odločili da ne bodo dočakali njene neodvisnosti, ni moglo prenesti s sabo čez Sredozemsko morje. To rapuščeno imetje je že lansko leto oktobra začelo postopno prehajati v roke delavskih upravnih Odporov, ki so poskrbeli za pravočasno žetev, obdelavo zemlje in Popravilo strojev ter orodja v tovarnah. Toda to so prej bili or- Posledice radioaktivnih padavin Kot poročajo, bo obseg letošnjih radioaktivnih padavin večji kot lansko leto. Navzlic temu se znanstveniki strinjajo, da bo učinek radioaktivnih snovi še vedno tako majhen, da ne more povzročiti resnejše zaskrbljenosti. Praktično bi morala biti radioaktivnost, povzročena od padavin, za četrtino manjša od zemeljske naravne radioaktivnosti. Kar se tiče količine stroncija-90, se bo ta verjetno podvojila v primerjavi z 1. 1962, kakor se je bila podvojila tudi lani v primerjavi z 1. 1961. Nevarnost levkemije in kostnega raka, ki so jo bili napovedali že za lansko leto, se ne bo povečala. Deloma zaradi tega ne, ker je bila napoved glede nevarnosti pretirana, deloma pa, ker so bile padavine 1. 1962 manjše od onih, ki so bile predvidene. Vendar obstaja v krogih strokovnjakov mnenje, da bo kljub temu kakih 40 primerov levkemije in kostnega raka, ki jih bodo povzročile radioaktivne padavine. ga dijaka, tisoči hektolitrov vina so varno spravljeni. Felahi dobro vedo, kaj in kako se najbolje proda na francoskem tržišču, kdaj je treba kopati mladi krompir in kdaj posejati zgodnjo zelenjavo, katera pod alžirskim soncem in ob ustrezni količini vode zraste po trikrat v letu. Volilna komisija je preštela glasove in kmalu zatem je eden od njenih članov javil, da so v delavski svet izvoljene tudi tri žene. Odkritega, od dela na polju in sonca ožganega obraza so vse tri stopile k predsedniški mizi ter se rokovale s predsednikom Ben Belo. Izvolitev omenjenih treh žena v delavski svet tudi nekako simbolično označuje novo vlogo, ki jo bo odslej naprej v svobodni Alžiriji in v novi družbi imela tudi žena. Njen doprinos je bil že v teku krvavega boja za osvoboditev velik ,in pomemben, hkrati pa je zanjo pomenil ne samo osvoboditev od zunanjih sovražnikov in izkoriščevalcev Alžira, marveč tudi od notranjih nasprotnikov alžirskega razvoja in napredka, ki so med drugim tudi ženo potisnili v najbolj sramotno suženjstvo s tem, da so ji odrekali vsako človeško pravico ter je spremenili v navaden predmet, stvar, oziroma delovno orodje. Zatem so k mizi pristopili še drugi izvoljeni člani delavskega sveta ;n se s predsednikom Ben j te sreče nisem mogel deliti š svo-Belo objeli. Ti človeški in topli j jima sinovoma ip hčerko.« prizori so vsakokrat bili deležni Vsi delavci 'in delavke, kakor glasnega odobravanja od strani I tudi člani častnega predsedstva, vseh prisotnih felahov, delavcev in delavk. V dvorani, ki je nekoč bržkone bila priča najbolj razbrzdanega veseljačenja in popivanja bivšega bogatega kolona in njegovih prijateljev iz tujske legije, od katerih je pričakoval, da ga bodo branili ter onemogočili felahom zasedbo njegovega imetja, so se zdaj razlegali radostni vzkliki prav teh felahov, ki jim je bila s temi volitvami dana v upravljanje zemlja, katero so v teku stoletij bili prepojili s svojim znojem. Kdo so — da omenimo vsaj nekatere — novi upravitelji posestva, kjer so se vršile opisane volitve? Lamuri, temne polti in jeklenih mišic, se je bil rodil pred petindvajsetimi leti. Malone od svojega rojstva je moral bedeti nad stotinami ogromnih sodov vina v kleteh, kjer je tudi spal. Omar ima okrog šestdeset, naj-manj_ petdeset pa jih je preživel na tem posestvu. »Gospodar«, pravi, «je vedno znal poiskati kakšno delo tudi za otroke.« Ke-mal je v osvobodilnem boju izgubil dva sina in hčerko. «Jokal sem od sreče, »pripoveduje,« ko sem čul, da je posestvo nacionalizirano, toda tudi od žalosti, ker so se dvignili, ko je bilo prečita-no ime spoštovanega starega delavca Saida Basauia, po čigar sinu, prvoborcu, se danes to posestvo imenuje. «Kakšna sreča«, je zašepetal starec, ko je pristopil k tovarišem iz delavskega sveta, »kakšna sreča, ko bi Amar bil zdajle z vami in bi bil — ko je že tako moralo biti — raje jaz poginil.».» Takšnim in podobnim prjzorem ob priliki volitev v prve zares demokratične organe upravljanja je moč danes prisostvovati v stotinah in stotinah kolektivov širom vse Alžirije. Ko b.o.do.. volit tve končane, pa se bo -- na pobudo Ben Bele — vršil tudi kongres vseh izvoljenih delavskih svetčv in upravnih odborov. Pri tem so vlado vsestransko podprli tudi sindikati. Vsa tehnična dela za pripravo volitev so bili opravili sindikalni aktivisti. Zakaj, kot vse napredne sile v deželi, tako se tudi oni zavedajo, da bodo uspehi, ki jih pričakujejo od družbenega sektorja gospodarstva, za Alžirijo predstavljali krepko osnovo njenih nadaljnjih revolucionarnih sprememb. M. D. Pred jubilejnim festivalom v Pulju Izbira kar pretejšnja Vprašanje je kakovost Zelo neenakomerna razdelitev po filmskih podjetjih L etos bo v Pulju deseti torej jubilejni festival jugoslovan-skega filma Skoraj' vsako leto doslej se ni vedelo, kateri filmi bodo do festivala dokončani in so nekatere snemali do zadnjega' trenutku in jih še »tople« pošiljali v Pulj. Letos se zdi, da se to ne bo ponovilo, kajti do puljskega festivala bo gotovo pravočasno dokončanih kar Ul filmov. Ce je glede tega vse v redu, se zdi, da je razporeditev filmov po filmskih podjetjih tokrat precej neuravnotcčena: podjetje «Avala« prihaja letos v Pulj z de-1,0*!*«. ? Hestčmi. ljubljanska «Viba« z dvema, »Triglav«, »Bosna« in »Lovčen« pa samo s po enim filmom. ;Wf»'.e'uo.io,vy podjetje »turdai» pa sploh ne bo zastopano. Kaj pa kakovost teh filmov? Za nekatere filme se ne da še govoriti, ker so še v delu. Toda podjetje »Jadran« prihaja s šestimi fiimi, od katerih so trije že znani, in sicer Janičev film e?godhn j"sen», Relje film »Nevurna cesta« in Tanhoferjev film »Dvojni obroč«. Pogačič pa dela še film »Človek s fotografije«, Uuv.es pripravlja film »Iz oči v oči«, Mitrovič pa eNevesinjsko puško«, o kateri smo ie pisali. Ce so prvi trije filmi že znani, jc vprašanje, kako se bedo izkazali Mitrovič Pogačič in Bauer. Pogačič se je že večkrat izkazal, kaj bo pa naprej izbirna komisija in nato še žirija in publika rekla, je vprašanje. Ce vzamemo v poštev udeležbo podjetij po filmih, je logično, da bo najostrejša borba med podjetjema «Jadran» in uAvalo«, kajti prvo prihaja v Pulj s šestimi, drugo pa celo z destimi fi’mi Ogleimo st. kaj je pripravila in kaj pripravlja za Pulj «Avala»: Mitrovič ie pripravil »Obračun«, Petrovič je pripravil film »Lfnevi«, Randič film »Koruzniki«, Popovič film «Človek iz . i > iy ,u icv.-to :i«, Novakovič »Operacijo 7V ar -' r ■■ (■ • tp :i"U «vriiiteii«, Jankovič spet film «Vas Radopolje», Ostojič »Dve noči v enem dnevu« in Hadžič « esant na, urviir«. Ld teh je občinstvo moglo doslej videti le Mitrovičev »Obračun« toda tudi nekateri drugi filmi, ki so Še v pripravah, so dobili svojo povoljno ali napovoljno kritiko, do kolikor so bili pač dostopni kritiki. Popolnoma nič se nt ve le še o «Vasi Radopolje«, o «Dveh nočeh v enem dnevu« in o ((desantu na Drvar«. Slovenski filmski podjetji bosta prišli v,Pulj s tremi filmi. «Vibii« bo postala Hladnikov film ((Peščeni grad« ter Stigličevo komedijo «Onega lepega dne«, podjetje »Triglav* pa se bo predstavilo s Čapovim «Našim avtom«. Vsi ti trije filmi so že doživeli stik z občinstvom. Ocena je bila, da je Stigličeva komedija od vseh treh najboljša. iiiiiiiiiiiilliiilltlillllilllllllliiiiliniilliiliniiliHifiifHiiiiiiniliiiiiuiiiiiiiliiiliniilillitiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiilifniillllliiiitiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinuttHiitilililiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiliililiiiiliiilliiiliiiMii ODMEVI NA PROCES IN USMRTITEV VOHUNA PENKOVSKEGA Kaj so Američani in Angleži zvedeli od bivšega sovjetskega polkovnika Vojaški državni tožilec pomirja, da ni vohun veliko vedel - Sedanja «praz-nina» v zahodni vohunski mreži - «Smrt strahopetca» - «MaIi Penkovski* MOSKVA, prve dni junija. — Kaj je vohun Penkovski izdal, ameriški in britanski obveščevalni službi? Nedavni proces v Moskvi je dal zainteresirani javnosti dokaj popolno sliko o dejavnosti in metodah ter ciljih zahodnih vohunov. Ni pa jasneje odgovoril na gornje vprašanje. Zato se je o tem že med procesom in koj po njem na široko razpravljalo in se še razpravlja med tujimi diplomati in dopisniki, hkrati pa tudi med sovjetskimi državami. Oni so vprašanja v tem smislu postavljali tudi na sestankih ali jih pošiljali uredništvom. Hipotez je bilo veliko. Izhajalo se je predvsem od važnosti, ki je b'la dana procesu v tisku in javnosti, od o- stre obsodbe ter, končno, od precej važne funkcije, ki jo je Penkpvski imel. Poleg tega je bil Penkovski nekoč vojaški a-taše v Turčiji kot polkovnik sovjetske armade. Od tod prepričanje, da je izdal važne vojaške tajnosti. Najbolj razširjena je bila verzija, da je Penkovski izdal podatke o sovjetskem raketnem o-rožjU, konkretneje o sovjetskih raketah na Kubi. Ta hipoteza se je opirala predvsem na okoliščino, da je bil Penkovski aretiran le nekaj dni po izbruhu karibske krize. Trdilo se je, da je ostal v zvezi z visokimi vojaškimi osebnostmi in predstavniki vojaške informativne službe, kjer je prej tudi sam delal in so mu zato bile dostopne važ- gani, ki jih je bila vlada imeno-vala, oziroma postavila, da bi se Pobrigali za zapuščeno imetje, dokler bi njegova usoda ne bila dokončno rešena, Konec marca pa je bila alžirska država s posebnim dekretom vse to imetje prevzela v svoje ro. ke ter ga izročila v upravljanje delavcem. Izdani šo bili tudi dekreti o delavskem samoupravljanju, v katerih je predvideno, da morajo delavski sveti in u-Pravni odbori biti izvoljeni na demokratičen način. Volitvam prvega delavskega Sveta na velikem kolektivnem Posestvu blizu Alžira, ki obsega °krog 1800 tektarov, so prisostvovali tudi predsednik vlade Bgn Bela, minister za poljedel-stvo, številni sindikalni funkcionarji in novinarji iz raznih dežel. Za častno predsedniško mizo •ie sedel tudi stari felah Said Busuui, To kolektivno posestvo, hacionalirVano pred dvema mesecema, je pripadalo bogatemu kolonu-Veieposestniku, enemu naj-v‘.',čjih gospodarskih magnatov Severne Afrike. Danes nosi ime Baidovega sina Amara, ki je bil Padel kot partizan. Tako Said kit njegov sin Amar sta se rodila na tej zemlji, ki sta na njej delala kot mezdna delavca V slavnostni dvorani razkošnega dvorca, ki je prej v njem živel bivši lastnik, je ob tej pri-, liki okrog miz v skupinah sede-,16 na stotine felahov, ki so čakali, da volilna komisija objavi volilne rezultate. Dvorana, ki se je to pot iz slavnostne spremenila v volilno, je bila okrašena z zelerio-belimi alžirskimi zastavicami, v njej pa so bile kabine z zelenimi zavesami in še vse drugo, kar je potrebo za volitve. Pred dobrim letom so vsi ti ljudje še bili pravi sužnji, od. danes naprej pa bodo na tej isti zemlji njeni gospodarji, delavci, ki jo bodo svobodno u-Pravljali. Vsi vinogradi so že lepo obdelani, pfav tako lehe zgodnje zelenjave, ki se zde kot geometrične risbe v zvezku dobre- ................................................................................................................... z nekaterimi prijatelji. Obvladujte Iz umetnostnih galerij Krožniki Gianne Scarpa v «Rossonijevi» Razstava ročno obarvanih krožnikov, ki jo prireja v Rossoni-jevi galeriji Gianna Scarjj«, za Trst pač ni vsakdanji dogodek. S to zvrstjo upodabljajoča umetnost i se danes, zlasti prt nas, le redkokdo ukvarja, ker žgali glino je zamudno delo in niti m ^ Gianna Scarpa pa je našla tisočletja staro slikarsko udejstvovanje ki je po svoji lepoti in trajnosti svežine privlačevala toliko umetnikov. Namreč, pri njenih poslikanih krožnikih je iz žgane gline le krožnik, ki služi za podlagi kroženju z umetnimi poste-kleninami organskega izvora sintetičnih mas. Teh je danes na trgu nič koliko, zato ni lahko spoznati, katerih se Scarpova poslužuje, da z njimi doseže tako presenetljive učinke, ki so skoro podobni onim kitajskega porcelana. Kako sestavlja svoje mešanice, je pač njena tajnost, kot je to bila nekoč prt Luchi deli a Robta in kot je bila skrbno čuvana tajnost posteklenine z zlatimi odsevi mojstra Andrea iz Gubbia. Veličastno lepoto krožnikov tega mojstra, umetnika bogatih figurativnih kompozicij, pač Scarpova s svojimi sredstvi in znanjem, seveda, ne doseže. Doseže pa svojevrstno ljubkost z_ dekorativno razmestitvijo i>‘ krogu glavnega motiva, ki se pomanjšan ponavlja, kot cvetni listi okoli večjega središča. Prefinjeni slikar in kritik Cesare Sofianopulo Scarpovi upravičeno priznava v uvodni besedi vabila k razstavi, visoko barvno občutljivost in intimnost oblik. Lani, na spoji prvi tovrstni razstavi, pa je Scarpova pokazala mnogo več hotenja, kako bi razvila svoj lastni slog, ki se očituje tudi tu t> krožnikih z belo-zelenimi dalmatinskimi otočki in skalnatimi bregovi. A sedaj se raje zgleduje po mojstrih Daljnega vzhoda in išče svoje navdihe enako spretno v Indiji, Tqda, ali ne bi morda našla kaj lepega tudi tu med nami? MILKO BAMBIČ OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Neka zadeva v zvez z določenimi interesi bo Obrala zelo napačno smer, če ne boste spremenlLj svojega stališča Ne kažite preveč očitno svoje ljubosumnost:. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dokončati boste morali neko zelo nehvaležno delo. Za vskladitev odnosov z ljubljeno osebo je potrebno večje razumevanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.0.) Bodite oprezni v odnosu do nekaterih Ukrepov svojih nasprotnikov. Skušajte sl zagotoviti potreb™ mir. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dan Je primeren za pogajanja v zvezi z nekim zanimivim delom. Zadovoljstvo za »ne, ki se zanimajo za umetnost. LEV (od 23.7, do 22.8.) Dali Poste povsem ustrezen odgovor onim, ki vam bodo hoteli vsiliti nekatere napačne Ideje. Prejeli boste darilo, ki bo povsem ustrezalo vašemu okusu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj prilagodljivi, pa boste Izboljšali svoje odnose z nekim svojim predstojnikom. Ne zapletajte stvari s svojo samoljubnostjo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte vskladlti svoje splošne interese z ornimi nekega prijateljstva, KI sb vam tudi potrebni. Sreča In mir v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Povsem brez skrbi lahko pristopite k ustanovitvi neke družbe skupno docela nekoristne izbruhe svoje Jeze. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ambicija nekega kolega bo spodbudila tud: vašo. Srečali boste nekega prijatelja, ki zanj že dolgo niste čuli. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Preden se skupno s Se nekaterimi lotite nekega tveganega podviga. Se enkrat temeljito premislite. Neko pismo vam bo pojasnilo določene odnose v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V teku Izpolnjevanja neke zelo odgovorne naloge, utegne priti do spora z zelo vplivno osebo. Ne ocenjujte prepovršno neke osebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes boste Imeli občutek, da vas nihče noče razumeti, vendar se bodo vaši posl! ugodno razvijali. Ne mešajte »e v zadeve drugih. ne vojaške tajnosti, Nekateri so c^lo trdili, dg ijjL v tesnih zve-. zah z maršalom Nedeljinom, ;ki je umrL.ob nekem poizkusu novega raketnega orožja. Obnavljala se je tudi kronologija prvih dni karibske krize, da bi se iz tega izluščil sklep, da so A-mgričani morali imeti bolj točne podatke o sovjetskih raketah na Kubi, kot so jim jih mogle dati fotografije njihovih izvid-niških letal. Na vse to proces ni dal javnega odgovora enostavno zato, ker se je o tajnostih, ki jih je Penkovski izdal, na sodišču govorilo za zaprtimi vrati. Odprta vprašanja so se zaradi tega še nadalje obravnavala in, zdi se, s tolikšnim zanimanjem, da se je list »Izvestija«, z namenom, da »odgovori na vprašanja bralcev, kako veliko škodo je dejavnost Penkovskega prizadejala sovjetski obrambni sposobno-sti», obrnil h glavnemu vojaškemu tožilcu generalnemu poročniku Gorniju. Tožilec je listu izjavil, da je »Penkovski, ko je postal vohun, izdal ameriški in britanski vohunski službi neke važne podatke, med njimi tudi neke podatke, povezane z državno tajnostjo, vendar se kljub temu more s polno odgovornostjo reči, da to ne bo prizadejalo obrambni sposobnosti Sovjetske zveze nobene resnejše škode«. Penkovski je izdal neke ločene vojaške podatke, kot je rekel Gorni, kot tudi neke tehnične in notranjepolitične informacije. Po svoji vlogi pa je bil Penkovski «daleč od podatkov, ki so povezani z oborožitvijo sovjetske vojske, z njenimi dizlo-kacijami in z osvajanjem novih vrst orožja«. Ko je Penkovski kot polkovnik zapustil vojsko, je bil postavljen za načelnika oddelka za mednarodne zveze pri državnem komiteju za koordinacijo znanstvene raziskovalne dejavnosti. V tem svojstvu je pogosto potoval na Zahod kot načelnik ustreznih sovjetskih delegacij. Tedaj je tudi stopil v stik z zahodnimi vohunskimi službami. V Moskvi je svoje vohunske stike nadaljeval prav tako preko predstavnikov obveščevalne službe, ki so prihajali v Sovjetsko zveze kot člani raznih delegacij. »Za zvezo« mu je služil* tudi šest angleških in pet ameriških diplomatov. Njim, še najpogosteje njihovim ženam, je Penkovski izročal fotografske posnetke dokumentov in šifrirana poročila z diplomatskih sprejemov v Moskvi. Včasih je vohunski material posredoval tudi v bonbonierah, ki jih je poklanjal otrokom zahodnih diplomatov. Seveda se postavlja vprašanje, kako je Penkovski prihajal do podatkov in informacij, kako je prihajal do vojaških tajnosti, ko vendar ni bil več v vojski Postavlja se vprašanje, kdo mu je informacije dajal. Tudi o tem je dal nekaj podatkov glavni vojni tožilec Gorni. Tako se je avedelo, da je zaradi Penkov- skega bil odstavljen in degradiran glavni maršal sovjetskega topništva Vareneov. Ta je bil prijatelj obsojenega vohuna in, kot se zdi, je Penkovski to prijateljstvo znal izkoriščati. Kc» je bil Penkovski odpuščen ‘iz ar» made, je Vareneov posredoval, da so Penkovskega postavili na odgovorno rrtešto, kjer se je tudi začela njegova vohunska dejavnost za zahodne vohunske službe. Ob tej pritožnosti sta se navajali tudi imeni generala Pozov-nja ter polkovnika Puzinova, ki sta Penkovskemu dajala na vpogled tajne uradne dokumente. Ugotovljeno je bilo isto tudi za svetnika državnega komiteja za koordinacijo znanstvenega raziskovanja Petrpčenka. Ti pa, kot se zdi, niso vedeli za vohunsko dejavnost Penkovskega. Zaupali so mu tajnosti kot prijatelji in kot visokemu funkcionarju, ki je vreden zaupanja. Zato so bili sedaj kaznovani le s strogim disciplinskim ukorom. Drugi ((sodelavci« Penkovskega so se pojavili na sodišču kot priče, Njegovi stari znanci, ki so se radi izživljali v zabavah in pijančevanju, so mu ob teh priložnostih nehote izdajali tajnosti. Sicer pa so pokloni iz tujine in ta veseljačenja bila glavno sredstvo, s katerim je Penkovski skušal prodreti do tajnih podatkov, s katerimi so razpolagali njegovi prijatelji in znanci na višjih in odgovornejših položajih. Po procesu se je sprožilo še eno vprašanje: je bil Penkovski sploh ustreljen? Največji interes, da bi sprožila ta dvom, je imela zahodna obveščevalna služba. Ta je namreč z odkritjem dejavnosti Penkovskega utrpela največji politični in organizacijski udarec. V trenutku aretacije Penkovskega je enajst angleških in ameriških diplomatov v vsej naglici zapustilo Moskvo, medtem ko je eden odpotoval takoj po procesu. Sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve je te osebe proglasilo za ((nezaželene«. Vohunska mreža brez dvanajstih važnih članov pa je doživela veliko praznino. Da vsaj do neke meje odbije udarec, je zelo verjetno vprav Zahodna obveščevalna služba vrgla bolj samoobrambno, hkrati pa tudi nekoliko sondažno trditev, po kateri naj bi bil Penkovski sovjetski agent, ki je bil načrtno .postavljen v stik z zahodnimi službami, da bi jih razkril. Po tej hipotezi — o kateri so zahodni listi veliko pisali — Penkovski ni bit niti ustreljen. General Gorni odgovarja tudi na to vprašanje: »To je nesmisel. Penkovski je mrtev. Obsodba je bila izvršena 16. maja. Pred tem je bilo Penkovskemu dovoljeno, da se sestane z materjo. V noči pred ustrelitvijo je napisal več pisem Ko mu je bilo sporočeno, da je bila njegova prošnja za pomilostitev odbita in da bo obsodba izvršena, ni od njegovega drznega obnašanja, ki ga je kazel pred sodiščem, ostalo niti sledu. S smrtjo se je srečal kot strahopetec.« TJkoInost, da se je glavni tožilec odzval vprašanjem uredništva in državljanov komaj dvajset dni po zaključenem procesu, kaže, kolikšen odhfetr je imel primer Penkovski in kako se je še ve.dno p njem govorilo in se še govori. Poleg teih je «zadeva Penkovski« dobila še en specifičen videz. Sovjetski tisk je posebno poudarjal pot moralno političnega razkrajanja funkcionarja-vo-huna. »Snov s procesa prepričljivo priča o nujnosti krepitve revolucionarne budnosti in borbe proti malomeščanščimi, brezidej-nosti in ostankom preteklosti, ki razjedajo zavest nekih' moralno nestabilnih ljudi«. «Izvestija» opozarjajo: «Od malomeščančine je komaj korak do moralnega razkroja, a moralni razkroj, in idejna opustošenost, morata dovesti človeka v mrežo imperialistične špijonaže«. List je na tej liniji začel tudi akcijo proti »malim Pen-kovskim«, to je proti vsem onim, ki težijo za mondensikimi in tihotapskimi stiki s tujci in to iz želje po lagodnem življenju brez dela, iz želje po podkupnini in zahodnem načinu življenja. r. b. SOBOTNI IN NEDELJSKI DOGODKI V SLIKAH I V soboto so v osnovni šoli v Saležu imeli zaključno šolsko prireditev. Na sliki: nastop otroškega pevskega zbora , V soboto zvečer je bila v Ljudskem domu na Opčinah otvoritev slikarske razstave šestih tržaških slovenskih slikarjev. Dr. Hlavaty je zbranemu občinstvu spregovoril nekaj primernih uvodnih besed r- . ( || 4 V Lipici je bil v nedeljo skupen nastop PD »Lipa« iz Bazovice ter PD »Bazovica« z Reke. Na sliki vidimo male harmonikarje z Reke med izvajanjem njihovega programa Pftftlil E ^ hofe »j :m « • • | | j' Nastop mešanega zbora k. p. d. »Bazovica« z Reke Programu je sledila izmen,java daril in pozdravov Mii \7 TOREK, 4. JUNIJA 1963 Radio Trst A 7,00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Klavirski duo Russo-Safred; 17,20: Lahka glasba; 18.00: Italijanščina po radiu; 18,15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz del dunajskih klasikov; 19.00: Pisani balončki: nato Včeraj in danes; 20.00: Šport; 20.30: Pevci, kitare in ritmi; 21.00: Leopardi: Moralni spisi; 21.30: Klarinetist Miha Gunzek, pri klavirju Glta Mally; 22.00: Znanost in tehnika; 22.15: Ples v blue jeans; 23.00: Ansambel Milt Jackson. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot Juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.00: A. Boccardi: «L'lr-redenta«; 14.35- Jazz. Koper 6.15: Jutranja glasna; 7,00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Valčki; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40. Orkestri in ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14,30: Sola in življenje; 14.50: Berliozov Rimski karneval;'15.30; Plesna glasba; 16.00: Prisluhnimo Jim skupaj; 16.30: Tretja stran; 16.45: Operni koncert; 17.40: Glasbene sanje In želje; 18.00: Prenos RL;‘i9.00: Pep-pino di Capri; 19.30: Prenos RL; 22.15: Ritmi; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL, Zaradi smrti papeža Janeza XXIII. bodo danes vsi radijski oddajniki v Italiji o-mejili svoje oddaje in bodo oddajali samo vesti in cerkveno glasbo. Tuji periodični tisk; 19.00: Schoen-bergove skladbe; 19,30: Vsakove- černi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schubertove skladbe; 21.20: Skladbe J. Suka; 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes. Slovenija Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Opprna, antologija;, 10.30: Balzac: tOnorina«; 11.00: Giro d l-talia; lf.30: Koncert; 13.15 in 13.55: Giro dTtalia; 15.45: Likovna umetnost; 15.45J Ital. pesmi In plesi; 16.00: Program za otroke; 16.30: Komorna glasba s plošč; 17.25: Simfonični koncert, v odmoru Srečanja s pisatelji; 19.10: Oddaja za delavce; 20.00: Po večernih vesteh Giro dTtalia; 20.35: R, Zandonai: «1 ca-valteri Ekebu«. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje M. Del Rio; 9.00; Ital. popevke; 10.40: Za glas in orkester; 11,00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45; Plošče; 15.00: Skladbe za godala; 15.35: Spomin na C. Galeffija; 16.00: Ritem in melodija ter Giro dTtalia; 17.15: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Vaš juke box; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19,50: Giro dTtalia; 20.35: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček. ///. program lt.30. Gospodarska rubrika; 18.40: 4.00: Dobro jutro!; 8.05: Obisk v operni hiši; 8.40: V tričetrtinskem taktu; 8.55: Radijska šola; 9.25: Pesmi in plesi iz Sovjetske zveze; 10.15: Sirola: Koncert za klavir in orkester; 10.40: Rapid Speech; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.15: Iz folklornih zapiskov T. Maroltove; 12.30: Plošča za ploščo; 13.15: Obvestila; 13.30: Giordano: 3. dejanje opere «Fedora»; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pri skladatelju Lipovšku; 15.15: Operetni napevi; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18,00: Narodi v svojih pesmih; 18,45: S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Skupni program JRT; 20.20: Radijska 1- gra; 21.20: Dlvertimento v G-duru: 21.35: Nočni kaleidoskop: 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija Zaradi smrti papeža Janeza XXIII. odpadejo danes 4. junija 1963 vse napovedane točke televizijskega sporeda razen televizijskega dnevnika, ki bo ob 20.30 uri in ki bo vseboval posebna poročila o pokojnem papežu. Jug. televizija NI SPOREDA. Vreme včeraj; na) višja temperatura 23.3, najnižja 16.5, ob 13. uri 20.6; vlage 62 odst., zračni tlak 1012.5 stalen, veter 4 hm zahod-nik, nebo 9/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 19 sto-pm.|. — 4 4. junija 1963 Tržaški dnevnik S SEM TiŽAŠKICA OBČINSKEM SVETA Občinski svet je sinoči prekinil sejo v znak zalovania zaradi papeževe smrti Sntomlec Hreščak JPSIJ predlaga aaj upat ponča o pripombah in tlogab pnU razlastitvam uml/ise pri Spodnji Magdalen! ■ Vprašanje združitev otroškib bolnišnic Danes, TOHEK, 4. junija Franc Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 18.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 16.52 in zatone ob 3.03 Jutri, SREDA, 5. Junija Ferdo Sinoči ob 20. uri je župan dr. Franzil prekinil sejo tržaškega občinskega sveta v znak žalovanja zaradi smrti papeža Janeza XXIII. Ob začetku seje je žuipan sporočil svetovalcem, da je poslal državnemu tajniku vatikanskega mesta kardinalu Oicognamju brzojavko, v kateri je rečeno, da se Trst, *t Je imel čast imeti nekajkrat v gosteh kardinala Roncallija, pridružuje splošni zaskrbljenosti in hkrati občudovanju do velikega papeža miru in ljubezni. Nato je župan govoril « srečanju Tržačanov s pokojnim papežem, ki se je ob mnogih priložnostih z veseljem in domotožjem spominjal na naše kraje, saj je bil tudi nekaj časa patriarh v Benetkah. Zatem se je nadaljevala seja z vprašanji svetovalcev. Socialistični svetovalec Dušan Hreščak je Vprašal župana, ali se mu ne zdi primerno obvestiti občinski svet in s tem tudi javnost, o pripombah k načrtu občinskega odbora za zasego gradbenih zemljišč pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami za zidanje ekonomskih in ljudskih stanovanj, ki so jih predložile sledeče ustanove; kmetijska komisija {»krajinskega sveta, pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, trgovin-sa zbornica, Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Svetovalec Hreščak je poudaril, da bi dokončna odobritev omenjenega načrta občinskega odbora p o po 1 no m a uničila vrtnarstvo na omenjenem področju, ki zalaga mestni trg s povrtnino. Župan dr. Franzi! je odgovoril, da je občinski odbor že proučil omenjene pripombe in prizive, ki so jih vložili prizadeti proti načrtu o zasegi zemljišč. Vse prizive in pripombe bo občinski odbor na eni od prihodnjih sej predložil v razpravo občinskemu svetu, ki bo moral o njih sklepati. Podžupan prof. Cumbat je odgovoril na vprašanje, ki sta ga svoj čas predložila svetovalec dr. Pincherle (PSI) in svetovalka dr. Weiss (KPI) v zvezi s statutom o združitvi klinike dojenčkov z otroško kliniko «Burlo Garofolo*, ki ga je sestavila prefektura. Prof. Cumbat je dejal, da je pokrajinski odbor za javno skrbstvo odobril predlog statuta za združitev obeh otroških bolnišnic, hkrati pa je zavrnil priziv občinske uprave v zvezi z omenjenim statutom. Statut, kakor tudi vse ostale dokumente, ki se nanašajo nanj, bodo poslali v proučitev in odobritev notranjemu ministrstvu, državnemu svetu in predsedniku republike. Vprašanje združitve klinike dojenčkov z otroško bolnišnico *Bur-lo Garofolo* je imelo v tržaškem občinskem svetu velik odmev. V preteklosti je prevladovalo mnenje, da predlagana združitev ne bi ničesar koristila ne eni ne drugi otroški bolnišnici. Zato je bila večina mnenja, naj klinika za dojenčke ostane v okviru združenih bolnišnic, ker so bile te že pripravljene na vzdrževanje vseh stroškov, kakor tudii na sprejem osebja klinike v sestav združenih bolnišnic. Nenadoma pa se je izvedelo, da je prefektura sestavila statut o združitvi obeh otroških bolnišnic, ne da bi o tem kaj obvestila občinsko upravo. Prefektura je poslala občinski upravi statut samo v vednost. Iz statuta je razvidno, da bodo krajevne uprave zelo slabo zastopane v u-pravnem svetu nove zdravstvene ustanove. Zato je občinska uprava predložila prefekturi priziv, v katerem je zahtevala večje zastopstvo. Kot je že omenil podžupan v odgovoru svetovalcem, je odbor za javno skrbstvo, ki odloča o teh vprašanjih, občinski priziv zavrnil. Ostane pa dejstvo, da bo priziv občinske uprave priložen listinam statuta, ki ga bodo poslali v odobritev v Rim. Upajmo, da se bodo v Rimu prepričali o upravičenosti priziva občinske u-prave in da bodo tudi temu primerno statut popravili. w % | Ivr»xk sai posledice, ker ne upošteva’ pred-logov občinske uprave. Komunistični svetovalec Tonel je opozoril župana na pomanjkanje sladkorja na trgu in na hude posledice, ki ga ima ta pojav. De-jal je, da so začeli nekateri trgovci že prodajati sladkor po višji ceni, kot jo določa medministrski odbor za cene. Zato je zaprosil župana, naj posreduje na pristojnih mestih, da se preskrba s sladkorjem normalizira in da se prepreči višanje cene. Župan je odgovoril, da je občinski oddelek za prehrano v stalni zvezi s prefekturo glede tega vprašanja, da dal odbornik Venier na"prihodnji seji bolj obširen odgovor. ...........*......................................M..,............................ vanj družinam, ki živijo v občinskih zasilnih stanovanjih. Odbornik je poudaril, da so pred kratkim dodelili 14 novih stanovanj tem družinam in da jih bodo v prihodnjih mesecih dodelili še nekaj. Sicer pa tudi s temi dodelitvami vprašanje še ne bo rešeno in bo še vedno ostalo precejšnje število družin, ki bodo prisiljene živeti v občinskih zasilnih stanovanjih. Svetovalec Lonza (PSDJ) pa je predložil odboru resoluciji), v kateri poziva občinski odboj", naj začne v občinskem svetu razpravljali o ustanovitvi večernifh sol za pridobitev diplome višje srednje šole, da se s tem omogoči delovni mladini študij na višjih srednjih šolah. KER NISO PREJELI PLAČ 2A MAJ V bolnišnici Burlo Garofolo so uslužbenci napovedali stavko Država dolguje bolnišnici nad 200 milijonov lir - Nujna vprašanja svetovalcev v občinskem svetu Uslužbenci otroške bolnišnice Burlo Garofolo so včeraj napovedali 24-urno stavko, ker jim uprava ni izplačala prejemkov za mesec maj. Stavkali so vsi uslužbenci, katerih navzočnost ni bila nujno potrebna v službi. Od danes do jutri zjutraj bo v bolnišnici stavka v bolj mili obliki, jutri pa bo stavka v vseh bolnišnicah, če ne Šole zaprte Ministrstvo za javno vzgojo v Rimu je odredilo, da je v znak žalovanja zaradi smrti papeža Janeza XXIII. danes, 4. junija, odpovedan pouk na šolah vseh vrst in stopenj. bodo uslužbenci bolnišnice Burlo Garofolo prejeli plače. V združenih bolnišnicah bo v tem primeru trajala solidarnostna stavka pol dneva. O položaju v tej bolnišnici in o poskusih, da bi se spojila s kliniko za dojenčke, proti čemur so se borili zlasti levičarski predstavniki v tržaškem občinskem svetu, smo pred leti mnogo pisali. Sedaj ni primeren čas, da bi se vračali k temu, kajti položaj v Burlo Garofolo je naravnost obupen, kajti uprava nima na razpolago denarja niti za nakup hrane. Do tega je prišlo, ker ni ministrstvo za zdravstvo plačalo upravi bolnišnice nad 200 milijonov lir, ki jih dolguje za zdravljenje po-liomielitičnih m epastičnih otrok. To je .spravilo bolnišnico na rob finančnega zloma. O tem za sedaj brezizhodnem položaju so obširno razpravljali tudi včeraj v občinskem svetu, kjer so postavili ustrezna vpraša- V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA 28. in 29. t. m. sestanek mešanega odbora za les Mešanemu italijansko-jugoslovanskemu od-boru bo predsedoval dr. Pizzigallo, direk. tor za gorsko gospodarstvo in gozdove .........................n,,,,,,,,, iiih.i.i.i,.n.«....ui,.■..1.11,111111,.m............. DANES DOPOLDNE NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE Iz Rima poročajo o sklepu, da se skliče v Trstu 28. in 29. Junija mešani italijansko - jugoslovanski odbor za les. Omenjeni odbor bo sklican istočasno, ko bo v Trstu mednarodni velesejem, na katerem bo 30. junija dan posvečen lesu. Delu mešanega odbora za les bo predsedoval novi generalni ravna telj za gorsko gospodarstvo in gozdove dr. Vitantonio Pizzigallo, ki je istočasno predsednik Italijanskega gospodarskega odbora za les. Z Italijanske strani bodo prisotni trgovci z lesom in pluto, predstavniki zadevne vsedržavne federacije in tehnični delegati državnih železnic, ki so zainteresirani pri nabavah železniških pragov. Jugoslavija sodeluje od samega začetka na mednarodni razštavl lesa, ki je prirejena v okviru vele sejma in razstavlja podroben pregled svoje lesne proizvodnje od rezanega lesa najrazličnejših vrst pa do končnih lesnih izdelkov. Tudi na letošnjem velesejmu bodo jugoslovanska izvozna podjetja zavzela obsežen prostor v pritličju paviljona «F», kjer bodo razstavljala najpomembnejša podjetja kot: «Export drvo» iz Zagreba, .(Slovenija lesu iz Ljubljane, «Jugodrvo» iz Beograda, *Sipad» iz Sarajeva, »Tovarna pohištva« iz Nove Gorice, »Lesno industrijsko podjetje« z Bleda in druga. 314.000 ton (lani 255.000 ton), žitarice 51.000 ton (87.000), les 57.000 (76.000) in razno blago 415.000 (460.000) . RAI-TV danes Tiskovni urad RAI-TV je sporočil, da so danes ukinjeni vsi televizijski in radijski programi razen oddaje dnevnih vesti. Zaradi tega bo televizija (na nacionalnem in drugem programu Istočasno) oddajala ob 18. uri potek slovesnega prenosa trupla papeža Janeza XXIII. v baziliko sv. Petra In ob 20,30 posebno izdajo dnevnika. Radio bo oddajal vsa predvidena novinarska poročila, med njimi pa simfonično glasbo. Ustanovitev študijske komisije za Ustanovo tržaškega pristaniška Korak k izvajanju člena 70 statuta dežele Furlanija-Julijska krajina, s čimer naj se uredi status tržaškega pristanišča Danes dopoldne bodo na sedežu tržaške trgovinske zbornice ustanovili študijsko komisijo za proučevanje vprašanj povezanih z ustanovitvijo Ustanove za tržaško pristanišče. Člen 70 novega deželnega statuta namreč v zadnjem odstavku določa; «Z republiškim zakonom bodo v roku enega leta od uveljavitve pričujočega statuta Izdana navodila za ustanovitev Ustanove za tržaško pristanišče in za njeno ureditev«. V ta namen bodo pristojni organi lokalnih upravnih in gospodarskih ustanov sestavili posebno študijsko komisijo, ki bo pripravila osnutek zgoraj omenjenega zakona in navodil. Gre za pomembno vprašanje, saj določa statut dežele dežplni upravi pomembne kompetence glede vprašanj pristaniškega tranzitnega prometa in med drugim določa drugi odstavek člena št. 47 naslednje: ureditvi prvikrat soodločali lokalni »Deželni odbor mora biti tudi vprašan za mnenje v zvezi z Izdelavo trgovinskih pogodb s tujimi državami, ki zadevajo promet dežele ali tranzit skozi tržaško pristanišče«. Na tak način se bo v okviru dežele dokončno uredil statut tržaškega pristanišča, ki uživa izjemen položaj in ki zakonsko ni točno določen. Mnogokrat je namreč že bilo govora, da se nameravajo uki-niti privilegiji «proste luke«, odnosno so tržaški gospodarski krogi s težavo to nevarnost preprečili. Sedaj naj se v okviru dežele, odnosno na osnovi poapbnega zakona, dokončno uredi statut pristanišča, Javnih skladišč in določi sistem proste luke. Pomembno novost pri tem pa predstavlja dejstvo, da bodo o tej ..................,,","""""""im,",m.",,'i'i,.»».<•■..........■■■lllllll.m,.........„„„„..„„„„„„„... IZ POROČILA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Nepričakovan in občuten industrijske proizvodnje v padec aprilu Veljavnost potnih listov Tržaška kvestura javlja, da veljajo vsi potni listi starega modela, ki so bili izdani ali prenovljeni po 10. juniju 1960, do roka, ki je označen na samem potnem listu. Veljavnost potnih listov starega modela pa se ne more podaljšati preko 31. decembra 1964. Vsi imetniki potnih listov starega modela pa lahko prosijo za zamenjavo z novim modelom ob roku, ko zapade stari potni list. 179.000 ton v maju skozi Javna skladišča Maja Je dosegel promet Javnih skladišč tržaškega pristanišča 179 tisoč ton. medtem ko je maja lanskega leta znašal 142.000 ton. Ti podatki niso uradni in se nanašajo izključno na promet Javnih skladišč in zato ne obsegajo prometa ostalih pristaniških sektorjev. V razdobju januar-maj je dosegel promet Javnih skladišč 837.000 ton je bil za 41.000 ton, ali za 4,7 odst., nižji kot v istem lanskoletnem razdobju. Vendar pa se je de ficit v maju nekoliko znižal, saj je znašal v razdobju januar-april v primerjavi z istim lanskoletnim razdobjem 9,3 odstotka. Relativni napredek Je dosežen na osnovi večjih pošiljk žita in rud za CSSR. Struktura prometa v prvih petih mesecih pa je bila naslednja; rude amiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMsiliiiiuiiHiimMiiniiiuiiiiiiMi V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Začetek 6. zasedanja o ladijski tehniki Pozdrav rektorja tržaške univerze in župana dr. Franzila . Sodeluje okog 100 strokovnjakov iz vse Evrope . Danes potovanje z ladjo ašistMni i bilo za Zakonite osnove. Posledica tega ■?, da niso zadruge last njihovih članov. niti ni njihova uprava demokratična, ker del upravnega svet« imenujejo od zgoraj. Od 11 in se uvrstila v četrtfinale, kjer 6° nastopila proti Veliki Britaniji. * * * BRUSELJ, 3. — V drugem kol« teniškega turnirja za Davisov pokal je Velika Britanija odpravila Belgijo 5:0. • * • PARIZ, 3. — Francija Je z zadnjima zmagama v singlu izločila Brazilijo iz turnirja za Davisov po* kal. ATLETIKA 5 0 5 0-10 63-150 0 • * * Na turnirju za «Zvezno trofejo« v odbojki, ki je bil v nedeljo v Trstu, je zmagala ekipa Minelli iz Medene pred šestorko vojakov iz Neaplja, florentinsko Ruini in moštvom tržaških gasilcev. VARŠAVA, 3. — Poljak Andrej Zielinski je pretekel 100 m v 10”2, kar je najboljši čas na svetu v letošnji sezoni. KOŠARKA Goriziani odprla pol v prvo zvezno ligo Goriška košarkarska petorica je v nedeljo popoldne v dvorani UGG premagala Giro iz Bologne in se tako uvrstila na prvo mesto začasne lestvice finalnega tekmovanja ekip, ki se potegujejo za vstop v prvo zvezno ligo. Po predvidevanjih bi morala Goriziana premagati na domačih tleh še ekipi iz La Spezie in Brindisija, če pa bi ma. Ce v Bologni ne bi izgubila. Ji je brez nadaljnjih tekem zagotovljen vstop v prvo ligo. MUKO SKHMP DNEVNIK IZ FAŠISTIČNIH ZAPOROV sr ; m mmmmm ______________________ LfJ Oba tovariša sta to stališče zelo branila In ker sta ga zagovarjala še s tem, da nismo tako važni, da bi bili neob-hodno potrebni zunaj, ter da bi z našim delom na svobodi gotovo ne koristili toliko, da bi odtehtalo trpljenje, kateremu bi bili izpostavljeni zaradi našega pobega vsi tisti tovariši, ki bi nam ne mogli slediti iz raznih razlogov -predvsem zaradi slabega zdravstvenega stanja — in bi bili zaradi tega prisiljeni ostali v zaporu, sta bila zlasti neka druga dva tovariša mnenja, da so vse te njune pomisleke in načela narekovali bolj drugi razlogi Kakor pa raziogi partijske discipline, kateri naj bi morala brezpogojno pokoravati. Se uro pred tem utemeljevanjem je bila situacija za pobeg tako ugodna, da skoro ni bilo dvoma v uspeh. Nedvomno je bil predpogoj za uspešen pobeg soglasnost vseh tovarišev, ki bi pri akciji aktivno sodelovali. Nesoglasje med nami je prvenstveno vplivalo, da smo od sklepa v zadnjem hipu odstopili, kajti nemogoče je poskušati pobeg, ne da bi bili pripravljeni vsi tvegati vse. V meni je pokopana zadeva zbudila grenak občutek, pri tovariših ki sta načrt za pobeg podpirala, pa veliko nevoljo, tako da sta le s težavo zadržala izbruh jeze in očitkov. Večkrat sem slišal, da so uši snedle človeka. Vedno sem mislil, da se hoče s tem poudariti, da ima kdo pač veliko uši. Toda tu v zaporu sem se prepričal, da temu ni tako in da ljudje ne pretiravajo, kadar trde, da so uši koga pojedle. Na jutranji sprehod, ki se prične že ob osmih in ki traja eno uro, je prihajal tudi starček, upognjen v dve gubi. Pravili so, da je nekje z Vipavskega. Aretirali so ga in zaprli v tukajšnje zapore zaradi prosjačenja. Zaradi enakega prekrška je sedelo v zaporu še več oseb, kajti v Italiji je prosjačenje hudo kazniv prestopek. Ta starček je bil tako prepoln uši, da so padale z njega, z njegove obleke in suknje (oblečen je bil tudi v suknjo, čeprav je bila še velika poletna vročina) dobesedno pri vsakem koraku. Bil je ves popikan. Vsakokrat, ko je segel z roko pod srajco, za pas ali kam drugam, jih je privlekel polno pest. Od njega bežimo vsi, pa naj si imamo že uši ali ne. Stanje tega reveža bije z vso silo v cbraz zanikrni upravi zapora. Ker se mi je starček smilil, sem zato opozoril paanika na tega reveža in ga zaprosil, da mu da možnost, da se zajedavcev reši. Vendar pa je paznik le skomiznil z rameni, češ kaj se pa to mene tiče. Vernu odgovoru se pozneje nisem več čudil, ko mi je neki dobrodušni tržaški krčmar, zaprt zaradi trgovanja na črni borzi, pripovedoval, da je nekega večera opazoval skozi «špijon» v vratih kako se je neki paznik na hodniku slekel do golega in obiral uši pri svetlobi električne žepne sveti lke. Na sprehod hodimo na majhno tlakovano dvorišče skupno z vsemi ostalimi priporniki tega zapora. Ni nas mnogo, morda kakih 60, kajti zapor je majhen. Z izjemo nas so vsi ostali zaprti zaradi lažjih kriminalnih dejanj an prestopkov. Izjeme so neki Slovenec, nekje iz okolice mesta, neki učitelj iz Gradeža ter še en delavec, oba po rodu Furlana. Oba trdita, da sta imela zvezo s partizani. Trdita tudi, da operira sedaj v severni Furlaniji brigada partizanov, ki jo sestavljajo izključno samo Furlani. Vprašal sem ju, kako si zamišljata povojne politične meje v naših UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3600 Ur, celoletna 640' Ur — FLRj v tednu Stritarjeva ulica 3 1, telet. 31-928, tekoči račun prt Narodni hnnirt v krajih. Odgovorila sta mi, aa obstoja med Furlani močan pokret, ki stremi po odcepitvi Furlanije od Italije. Furlanija naj bi bila priključena v sklop bodoče federativne Jugoslavije, v kateri naj bi imeli Furlani vse pravice sa- mostojnega naroda s federativno upravo. . Jf bil° t0 Pojasnilo novo, kajti nisem si mogel rcosllti, da žele Furlani pristopiti k bodoči novi Jugoslaviji. oU”0”Ay4u Danes je prišlo do ostrega prepira med nami in upravnikom zapora; sgodilo se je takole: Iz kruhove sredice smo si zgnetli male šahovske figure. To je bilo mogoče, ker smo prejemali zelo slab, lepljiv in neužiten kruh. Iz ostanka tega testa pa je neki naš tovariš zgnetel srp in kladivo in ko se je vrnil s sprehoda, je pri- lepil to na zunanio stran celičnih vrat. Pri popoldanski kontroli je paznik opazil ta znak in je zato takoj navalil na mene (navalil je na mene, ker se je z menoj lahko sporazumel v italijanščini) in zahteval, da mu moram povedati, kdo Je to napravil. Odvrnil sem mu, da tega ne vem in da m mu četudi bi vedel, tega nikdar ne izdal Tedaj je paznik zarjul in zagrozil, da si bom že še zapomnil (vsi pazniki so grozili na isti način, vendar pa si nikdo ni upal več groženj uresničiti) ter da bom odgovarjal še ta večer na kar je odšel. Mislil sem, da je bila ta zadeva s tem končana, kakor je bilo neštetokrat v drugih sličnih primerih in me sploh ni več zanimala. Cez približno eno uro pa pride spet paznik, ki pokliče tov. Roka m mene, da greva k upravniku. To nas je čakal v svoji sobi v družbi štirih paznikov. (Omeniti moram, da so se vsi direktorji in upravniki, kadar so govorili z nami v bojaziij, da se jim karkoli neprijetnega ne pripeti iz’ varnostnih razlogov obdali z večjo ali manjšo stražo).’ Iz narečja sim spoznal, da je upravnik doma s Sicilije. Ne bi imelo smisla podrobneje opisati potek razgovora, toda zanimivo je, da sva s tov. Rokom postala iz tožencev tožitelje. Upravnik je namreč začel filozofirati o socialnih vprašanjih, pa sva ga z vprašanji in odgovori spravljala vedno v novo zadrego. Končno pa se je izpovedal takole: «Jaz sem uslužbenec in moram kot tak odgovarjati svojim predpostavljenim za vse, kar se v zaporu dogaja. Sem revež in sem dolžam služiti gospodi, ki je obstajala od vekomaj* Ce sem prej nosil v gumbnici liktorski znak, sem to moral zaradi kruha in družine, ki jo imam. Danes pa ml tega o* treba več, ker imamo ljudsko vlado. Nesmiselno je bilo. da so mi vaši tovariši, ki so bili na prehodu pred vami to, večkrat grozili, češ le počakaj še nekaj dni, pa boš že vidsl. kajti nihče ne vidi v mojo notranjost, ki je morda naklonjena komunističnemu gibanju. Ker sem revež in nasta-vljenec, bom ostal na svojem mestu, tudi če pride na površje komunizem, kateremu bom prav tako vdano služil kot prej fašizmu in kakor služim sedaj ljudski vladi.» Tej izjavi so pritrdili tudi vsi ostali prisotni. Trditev, zaradi katere sem imel pred letom dni proces v La Speziji. da namreč v Italiji še ni pričakovati nobene vstaje ih prevrata, ker je narod nepou čen in masovno še nezgrajen, prihaja tu še enkrat do izraza v najsvetlejši luči. Videl sem, da bi le v nekoliko drugačnih razmerah * Rokom gotovo imela priliko okusiti vso trdoto disciplinskih kazni in da bi nam gotovo ne ušle tudi batine, če bi n« vladala med njimi taka negotovost. Prepričanje pri teh ljudeh ne pride v poštev, ker ga nimajo in ne morejo imeti, dokler bodo vajeni, da kdo drug misli, zanje, da kdo drug uravnava njih hotenja in dejanja. Vse karkoli počnejo, vs« šikane, vse surovo kričanje paznikov nad jetniki je premno-gokrat samo izraz strahu pred svojim predstolnikom ki hi pri najmanjšem prekršku ne štedil s prijavo — spet i* strahu pred svojim nadrejenim i. t. d. Gonilna sila vse te dejavnosti pa je napredovanje v službi. Prijaznosti ne poznajo, uslug, tudi najmanjših, običajno ne delajo, skrivoma pa se le poslužujejo cigaret, ki jim jih ponudi pripornik, da, za cigarete celo prosijo. Toda to jih ne odvrne, da bi ne oglušujoče rjoveli nad jetnikom, če ta stopi le korak vstran iz vrste, če se samo ozre nazaj i. t- d. Vpitje paznika J« zlasti glasno, kadar je v bližini svojega predstojnika. Spoštovanje, ki ga zahtevajo od pripornika, je absolutno enostransko in se ne zavedajo, da ima tudi obsojenec svoje dostojanstvo in pravico, da je upoštevan kot človek. (Nadaljevanje sledi) lei St 37 33« — NAROČNINA: mesečna 650 lir — Vnaprej: četf*' trpkega ..