Leto xiv., §tev. m i
SLOVENSKI
Izđnja ći»uptsno-za!o?ni6ko pod J c. J e »ZUL »INa* lisk« j Uireklor; Budi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vodnjak / Tiska tUkarna »Slov. poročevalca« j Uredništvo: Ljubljana, Tomšičev* ulica S, teletina 23-522 ds U-524 / Uprava: Ljnbltma, Čopova ■lica 30-HU telden 32-575 U *2-421 f Oglasni oddelek: Ljabljlna, Kardeljeva ulica 4, telefon 21-^4, aa Uobljhnske naročnike 20-163, aa »nanje 21-832 / Poštni predal S f Tekoči račun Narndnr banke 601-»1«-143 I Mesečna naročnina IM din
Ceni
10
Vsi graditelji železniških pro-g v naši državi -poznajo tračnice ze niških železarjev. Sto in sto ton so jih izdelali med drugim v tem velikem metalurškem kombinatu, za čigar razširitev in mo. deimiizacijo bomo investirali sa mo letos okoli 11 milijard din.
Odmev v svetu na govor maršala Tita
Bistvo in namen gospodarskega pritiska Italije na Jugoslavijo
Razkrinkana laž o »strateškem« blagu pri italijanskem izvozu v Jugoslavijo
Atene, 16. nov. (Tanjug). Krogi, ki so blizu grški vladi, so ocenili včerajšnji govor maršala Tita kot izraz konstruktivnih naporov Jugoslavije, da bi se rešilo kočljivo tržaško vprašanje. Ti krogi poudarjajo, da je postalo tržaško vprašanje po tem govoru mnogo jasnejše. V Atenah poudarjajo, da prispevajo besede maršala Tita k utrjevanju in razvoju sodelovanja med balkanskimi narodi.
Časopis »Etnos« piše v svojem komentarju, da je včerajšnji govor maršala Tita navdahnjen s prepričanjem, da je tržaško vprašanje mogoče rešiti na miroljuben način in da so mogoči prijateljski stiki med Jugoslavijo in Italijo.
Pariz, 16. nov. (Tanjug). Današnji »Aurore« objavlja obširno poročilo o včerajšnjem govoru maršala Tita, v katerem omenja pripravljenost Jugoslavije, da sprejme pravilno delitev cone A in da bi z miroljubnimi sredstvi rešili tržaško vprašanje. Časopis opozarja, da to ne pomeni, da namerava Jugoslavija opustiti svojo zahtevo po celotni coni B, ker to ozemlje pripada Jugoslaviji. Vodja jugoslovanske države, piše časopis, je opozoril tudi zahodne zaveznike, da bi pomenilo izročiti cono A Italiji, dati proste roke Rimu za bodoče naklepe proti Jugoslaviji. V poročilu svojega dopisnika iz Rima, piše časopis, da je govor predsednika Tita napravil na rimske diplomatske kroge močan vtis.
»Combat« piše, da včerajšnja izjava maršala Tita ne vsebuje nobenega novega predloga, ker je »Beograd pred nekaj časa pokazal znamenja pomirljivosti«. »Storjeno je bilo vse, piše časopis, da bi prišlo do sestanka petih držav. Toda Jugoslavija noče sama nositi žrtev za mir. Sedaj je torej vrsta na Rimu. Italijanska vlada, piše časopis, ne more ničesar dobiti s svojim nepomirljivim stališčem.
»Franc Tireur« piše, da ne more biti govora o izročitvi cone A Italiji in da je edina rešitev pri sedanjem položaju pravilna delitev te cone med obe državi. Časopis pripominja, da je maršal Tito opozoril zahodne zaveznike, naj tržaški problem vzamejo resno in ne uporabljajo diplomatskih trikov.
Bonn, 16. nov. Govor, ki ga je imel včeraj maršal Tito, je vzbudil širok odmev v zahod-nonemškem tisku. Neodvisni »Die Welt« piše, da je predsednik Tito napovedal, da je Jugoslavija pripravljena na pravilno delitev cone A s tem, da dobi Jugoslavija področja, ki so pretežno naseljena s Slovenci. Časopis piše, da bo Jugoslavija ta predlog dala na mednarodni konferenci o Trstu. Ce bo Italija privolila na tako rešitev, piše časopis, bi bil Beograd pripravljen za miroljubno sodelovanje.
»Frankfurter Allgemeine Zeitung« navaja besede maršala Tita, da Jugoslavija zaradi Trsta ne bo šla v vojno, da pa se ne more odreči dolžnosti, zaščititi koristi Slovencev v Trstu.
New Delhi, 16. nov. (Tanjug).
Govor maršala Tita, ki so ga vodilni indijski časopisi priobčili v obsežnih izvlečkih na pcvih straneh In s slikami jugoslovanskega predsednika, razlagajo v delhijskih političnih krogih kot odločen in jasen. Krogi, ki so blizu ministrstvu za zunanje zadeve, izražajo mnenje, da zahteva položaj odkrito reševanje tržaškega vpra-
dolžnost
Prvi volilni rezultati iz vse države
Beograd, 16. nov. V vseh enotah Jugoslovanske ljudske armade, Jugoslovanskega vojnega letalstva in Jugoslovanske vojne mornarice so se davi ob sedmi uri začele volitve v zvezni zbor Ljudske skupščine. Pri. teh volitvah so sodelovali vojaki, ki služijo kadrovski rok in vojaki-rezervisti, namreč začasni sestav armade, medtem ko bo stalni sestav armade, oficirji in aktivni podoficirji, volili z ostalimi državljani 22. novembra.
Poročila iz vseh garnizij pravijo, da so vojaki opra vib volitve v zelo slavnostnem razpoloženju. Volišča so bila okrašena z zastavami, s slikami naših voditeljev in cvetjem. Na voliščih so bili pripravljeni prostori, v katerih so vojaki izpolnjevali glasovnice ter jih vtikali v kuverte, v katerih bodo glasovnice odposlane v okraje, kjer so vojaki vpisani v splošne volilne imenike.
Zanimanje vojakov za te parlamentarne volitve je bilo zelo veliko. Še preden so bila objavljena v tisku in v »Uradnem listu« so vojaki poznali imena poslanskih kandidatov v svojih volilnih okrajih, v pismenem občevanju s svojci
Do 14. ure je zvezna volilna komisija prejela poročila o izidu volitev na ladjah »Učka«, »Kosmaj«, »Kordun«, »Jajce«, »Prenj«, »Kornat«, »Beograd« in »Ljubljana«, ki so na plovbi izven teritorialnih vod FLRJ. Ta poročila o izidu volitev je zvezna volilna komisija takoj dostavila pristojnim okrajnim volilnim komisijam, ki jih bodo združile z ostalimi izidi na dan splošnih volitev. Kakor se je zvedelo, so na teh ladjah glasovali vsi volivci.
Na ladji »Kordun«, ki plove
iz Anglije proti Jadranu, se je posadka že v zgodnjih jutranjih urah zbrala pred okrašenim voliščem. »Se enkrat smo manifestirali, so sporočili po radiogramu člani posadke »Korduna«, odločnost, vdanost in voljo, da glasujemo za najboljše, ki se bodo borili za povečanje ljudske
žanja, češ da je mogoče samo tako podpreti sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo ter ohranitev miru. Indijski politični krogi poudarjajo, da bi Indija pozdravila dokaze miroljubnosti Italije, ker je njeno stališče do Jugoslavije vznemirilo ne le jugoslovanskega predsednika in jugoslovanske narode, temveč tudi tiste kroge v tujini, katerim se rožljanje z orožjem ne zdi dovolj prepričljiv dokaz za pravico in resnico.
so zvedeli, kdo bo ▼ zvezni skupščini zastopal njihove
okraje.
Do 12. ure je glasovalo 80-2 odstotka vojakov v enotah JLA, ki so v coni B. V enotah Jugoslovanskega vojnega letalstva je do 14. ure glasovalo 98% vojakov, v letalskih garnizijah v Ljubljani, Pančevu, Rankovičevu in Zemunu pa je bilo glasovanje končano do 14. ure.
V obmejnih enotah je že dopoldne glasovala večina vojaških volivcev, čeprav so bila volišča precej oddaljena od večine obmejnih stražnic. Do
11.	ure dopoldne je glasovalo 70% graničarjev ob meji proti Italiji in Avstriji.
Na ladjah naše vojne
mornarice
Split, 16. nov. Tudi v vseh garnizijah Jugoslovanske vojne mornarice so danes v slavnostnem razpoloženju opravili volitve ljudskih poslancev. Glasovali so mornarji, ki služijo vojaški rok in oficirji ter podoficirji, ki so na svojih vojnih ladjah v bližini cone B STO. Poleg stalnih volišč je bilo organiziranih tudi nekoliko plovnih za manjše enote. Te so z volilnimi komisijami obiskovale opazovalne postaje in obmejne straže na najbolj izpostavljenih postojankah jadranske meje ter zbirale glasove mornarjev. V splitski garniziji so do 11. ure dopoldne glasovali že stoodstotno vsi mornarji.
blaginje, nadaljnjo okrepitev socialistične demokracije, za pravilno ureditev naših nacionalnih interesov v Trstu in coni A. Glasovali smo na ta način za Tita in za socialistično domovino!«
Tudi tri ekipe strokovnih delavcev podjetja »Brodospas« okrog 100 mornarjev, ki že nekaj mesecev dvigajo potopljene ladje v vodah grškega arhipelaga pri mestu Vclosu, v bližini otoka Skiatosa in na zahodni obali Peloponeza, so danes volili že v prvih jutranjih urah.
Svečano razpoloženje v ljubljanskih vojašnicah
Ljubljana, 16. nor. Pravi
praznik je bil danes v vseh vojaških enotah, k0 so vojaki y»ÖJä kandidate v republiška
Beograd, 16. novembra. Glede r.a dejstvo, da se struktura izvoza v Jugoslavijo v zadnjih nekaj letih ni bistveno spremenila, sodijo V zunanjetrgovinskih krogih Beograda, da je nedavni sklep italijanske vlade o prepovedi izvoza v Jugoslavijo sovražno dejanje, ki ima namen izsiljevati in izvajati gospodarski pritisk na našo državo. K temu je treba pripomniti, da v Rimu že več kot leto dni poskušajo omajati normalne trgovinske zveze med Jugoslavijo in Italijo.
Kot je znano, je italijanska vlada že julija 1952 blokirala Izvozna dovoljenja nekaterim italijanskim podjetjem, hoteč prisiliti naše gospodarske kroge k nakupu Italijanskih umetnih vlaken. Konec lanskega leta so Italijani prepovedali uvoz živine iz Jugoslavije. Naši trgovinski zastopniki so se začeli podajati z Italijani za določitev kontlngentnih seznamov za uvoz živine. Italijani pa so ta pogajanja namenoma zavlačevali. To zavlačevanje se je končalo s sedanjim sklepam vlade g. Pelle o prekinitvi normalnih gospodarskih zvez z našo državo.
Nevzdržnost trditev italijanskih uradnih krogov, da gre za prepoved Izvoza »strateškega blaga«, utemeljujejo naši zunanjetrgovinski strokovnjaki z uradnimi podatki o bilanci ibla-
in zvezno skupščino. Lepo so okrasili svoje vojašnice, si nadeli najlepše uniforme, vse kot ob največjem prazniku. V ljub-ljanskih vojašnicah so že pred sedmo uro bile pred volišči dolge vrste, posamezne enote so že do desete ure glasovale sto odstotno.
yojaki enote podpolkovnika Kovačeviča so izredno lepo okrasili svoje volišče. K0 smo jih v vanih dopoldanskih urah obiskali, je že zadnji vojak Izpolnil svoj0 državljansko dolžnost. Med volivci v tej enoti so bili fantje iz vseh naših republik, a vsi so danes dali svoj glas za predstavnike republiških in zvezne ljudske skupščine. Njim so se pridružili še stoti in tisoči vojakov.
V enoti majorja Milana Je-* kiča so vojaki po končanem glasovanju prepevali in se zavrteli v kolu, iz katerega je složn0 kot en glas zadonela pesem »Druže Tito, naš maršale, mase su te izabrale!«
Tudi v garniziji letalcev podpolkovnika Sretana Santiča so vojaki prišli na volišče s pesmijo in transparenti. Med nje je danes pcišla tudi godba Ljudske milice in jim je igrala vesele in borbene pesmi. Ob dvanajstih so že vsi volili, nato pa so gledali film »Crveni cvet«, zvečer pa pri njih gostuje skupina pevcev in članov baletnega ansambla iz ljubljanske Opere.
govne zamenjave od leta 1949 dalje. Tedaj je bil sklenjen ju-goslovansko-italijanski trgovinski sporazum, ki so ga podaljševali od leta do leta.
Po podatkih jugoslovanske statistične službe se je italijanski izvoz pogonskih sredstev v Jugoslavijo (ki jih imajo v Italiji za važno strateško potrebščino za prevoz vojske) stalno zmanjševal Leta 1950 je znašala vrednost izvoza pogonskih sredstev v Jugoslavijo 4,6 odstotkov skupnega izvoza, 1. 1951 pa samo 1,5 odstotkov skupnega italijanskega Izvoza v našo državo. Lani je bil ta izvoz iz Italije v našo državo 6-krat manjši kot leta 1951.
Med 600 in več vrstami in skupinami predmetov, ki jih uvažamo iz Italije, je nad 50 vrst tekstilnih izdelkov, več vrst semen, steklene in porcelanaste posode, potrebščin za gospodinjstvo, elektrotehničnih hišnih naprav, papirnih izdelkov, glasbenih godal ter zamaškov In drugih izdelkov Iz plutovine. Uvoz teh predmetov ni kazal bistvene spremembe, ker so na obseg njihovega prometa vplivale potrošne potrebe, ne pa »strateški razlogi«.
Samo postavke o italijanskem izvozu strojev, naprav in prevoznih sredstev v našo državo kažejo od leta do leta stalno na-
Do 13. ure pa je v vseh vojaških enotah Ljubljane glasovalo že 96% volivcev-vojakov.
In v ostalih predelih Slovenije
Tudi iz ostalih predelov Slovenije smo dobili iz vojaških enot številna poročila o volitvah, ki nam pričajo o veliki zavednosti borcev naše armade, ki so že v zgodnjih jutranjih urah izpolnili svojo dolžnost. Iz Škofje Loke nam sporočajo, da so tudi pri njih vojašnico nadvse lepo okrasili, ter da so vojaki ves dan zbirali okcog svojih godb ter prepevali in plesali kola. Do
11.	ure so že vsi volili. Enota v Grosuplju pa je zaključila z volitvami že ob 10.30, enota vojne pošte 7309 je končala volitve ob 10. uri, enota vojne pošte 5426 in 3112 pa ob 11-url itd. Enote, ki so na položaju v coni B pa so do 13.30 ure zaključile stoodstotno z volitvami. Posebno v teh krajih je bilo razpoloženje vojakov navdušeno, izredno svečano. Prepevajoč borbene pesmi, vzklikajoč maršalu Titu, ljudski oblasti in Zvezi komunistov so vojaki prihajali na volišča. D0 10. ure dopoldne je že glasovalo nad 60% naših graničarjev in to kljub temu, da so morali precej daleč do svojih volišč.
Skupno je v vsej Sloveniji d0 13. ure glasovalo okrog 96% vojakov.
rašČanje. Tu gre predvsem za uvoz poljskih traktorjev in kmetijskih strojev, katerih je naša država kupila lani za nad 2 milijardi lir. Iz Italije smo uvozili tudi precej potniških avtobusov, elektrotehničnega orodja in drugih standardnih izdelkov’, ki bi jih lahko uvozili tudi iz držav Zahodne Evrope. Naši zunanjetrgovinski strokovnjaki pravijo, da se je uvoz teh predmetov zvišal na obojestransko zahtevo in po pogajanjih z italijanskimi gospodarskimi krogi. Pri tem smo računali z gospodarskim dopolnjevanjem in zemljepisnim položajem obeh držav. Zato prevladuje mnenje, da je imela Italija privilegiran položaj kot sosedna država v primeri z drugimi državami, s katerimi že imamo solidne trgovske zveze.
To prednost, ki so jo imeli italijanski izdelki na našem tržišču, 'in potrebo po čimbolj normalnih gospodarskih zvezah med Italijo in Jugoslavijo so do pred kratkim priznavali tudi mnogi italijanski funkcionarji. Tako je italijanski minister za trgovino g. Lombardo izjavil oktobra 1950 naslednje:
»Ce razčlenimo našo zamenjavo po proizvodih, bomo ugotovili, da se naši gospodarstvi oči-vidno dopolnujeta, na kar sem pravkar opozoril. Mi izvažamo k vam zlasti izdelke strojne industrije in blago, ki je značilno za našo proizvodnjo — tekstilno blago, kemične izdelke, žveplo itd. Iz Jugoslavije pa uvažamo predvsem les, rude in končno več tipičnih kmetijskih pridelkov in živil«.
Z mnenjem g. Lombarda se strinja tudi časopis italijanskih industrijcev »24 ore«, ki je pisal konec 1. 1950, da so večina »novih italijanskih dobav Jugoslaviji izdelki strojne industrije, zlasti taki, ki naj bi omogočili modernizacijo jugoslovanskega kmetijstva«. Obe ti izjavi sta v protislovju s sedanjim sklepom italijanske vlade o prepovedi izvoza v Jugoslavijo. Gre za prav brezmiselno potezo v škodo italijanskega gospodarstva, kar potrjujejo tudi pritožb; zastopnikov italijanskih podjetij našemu diplomatskemu predstavništvu v Rimu.
Kot je znano, rimska vlada ni dobila podpore v krogih Združenih narodov. Gospodarski pri-
Vceraj so volili jugoslovanski državljani v coni B
KOPER, 16. nov. Danes so jugoslovanski državljani, med njimi tudi pripadniki JLA, ki žive na področju cone B STO, volili svoje poslance v zvezno in republiške skupščine. Že pred 7. uro so Čakale pred volišči velike skupine volivcev, da oddajo svoje glasove. Volišča, ki jih je bilo v vsej jugoslovanski coni 8, so bila lepo okrašena. Posebno svečano je bilo na tistem volišču v Kopru, kjer so glasovali pripadniki JLA. Med volitvami so nenehno oddajali po zvočnikih partizanske in jugoslovanske narodne pesmi, s hiš pa so vihrale jugoslovanske :n republiške državne zastave. Že dopoldne so volili vsi volilni upravičenci. Okrog 9. ure je bila volilna udeležba 90 odstotkov.
London, 16. nov. (Tanjug). Na voliščih v veleposlaništvu FLRJ v Londonu so danes glasovali za poslance zveznega sveta. Glasovali so vsi nameščenci jugoslovanskih ustanov v Londonu in člani njihovih družin ter drugi državljani, ki so bili ta dan v Veliki Britaniji. Med volivci so bili tudi posadka jugoslovanske ladje »Dinara«, ki je zasidrana v londonskem pristanišču, Jugoslovani na službenem potovanju, jugoslovanski študenti in drugi jugoslovanski državljani, ki žive v Veliki Britaniji Udeležba je bila stood-
tisk italijanske vlade na našo državo in poskus gospodarska vojne proti nam je ostal s tem brez pričakovane moralne opore tako v Italiji kot v vsem svetu. Dejstva govore, da vlada g. Pelle želi tudi po gospodarski poti doseči nekak politični uspeh o protijugoslovanski gonji.
Vojaški razgovori v Beogradu se nadaljujejo Beograd, 16. nov. (Tanjug). V generalnem štabu JLA s0 se davi nadaljevali razgovori med zastopniki turškega, grškega in jugoslovanskega generalnega štaba. Kot je znano, so se razgovori načeli 10. novembra in je verjetno, da se bodo v kratkem uspešno končali.
Veleposlanik ZDA izročil poverilnice
Beograd, 16. nov. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes ob 10. uri poverilna pisma od novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika ZDA v Jugoslaviji g. Jamesa Riddleber-gerja-
Pri izročitvi so bili navzoči državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan in načelnik oddelka protokola državnega sekretarja za zunanje zadeve dv. Sloven Smodlaka. —j Od ameriške strani so bili navzoči svetnik veleposlaništva g-
W.	Wallner, svetnik veleposlaništva za gospodarska vprašanja g. J. Killen, vodja misije za vojaško pomoč kapetan bojnega broda H. Wright, letalski ataše polkovnik R. Bergmayer in vojaški ataše polkovnik W. B. Means.
Sestanek mednarodne organizacije za uporabo tovornih vagonov
Beograd, 16. nov. Na sestanku Mednarodne organizacije za uporabo tovornih vagonov, ki bo od 24. do 26. t. m. v Sieni v Italiji bodo med drugim razpravljali tudi o sporu med jugoslovanskimi in madžarskimi železnicami, ki je nastal zato, ker Madžarska ni hotela plačati Jugoslaviji svojih dolgov. Jugoslovansko-madiarski spor traja že od 1949. leta, ko so jugoslovanske železnice zahtevala od madžarskih železnic, da jim plačajo odškodnino za izkoriščanje jugoslovanskih tovornih vlakov, ki so bili 1947. in 1943. leta na Madžarskem. Ker jugoslovanski poskusi, da se ta spor reši direktno, niso uspeli, so jugoslovanske železnice izročile vso zadevo Mednarodni organizaciji za uporabo tovornih vagonov.
Ovaduštvo v Trstu
Beograd, 16. nov. V krogih italijanskih iredentistov v Trsta pripravljajo spisek oseb, ki bi jih bilo treba zapreti ali izgnati v trenutku, ko bi italijanske čete prikorakale v mesto. Kot je zvedel Jugopres, je ta naloga poverjena bivšemu fašističnemu polkovniku Zapollatiju, ki je organiziral široko mrežo vohunstva in ovajanja tistih Tržačanov, ki nasprotujejo priključitvi Trsta Italiji. Na spisku polkovnika Zapolattija je okoli 70.000 oseb.
stotna. Volivci so glasovali za kandidate tistih volilnih okrajev, v katerih so vpisani v volilne imenike.
Dunaj, 16. nov. (Tanjug). Ves današnji dopoldan so prihajali jugoslovanski državljani, zaposleni v poslaništvu FLRJ, glasovat za poslance zveznega sveta ljudske skupščine. Glasovali so tudi člani posadke ladij »Kopaonik«, »Slovenija« in »Banat«, ki so na plovbi po avstrijskem delu Donave.
V Celovcu so tudi uredili volišče za jugoslovanske državljane, ki danes glasujejo za poslance zveznega svetsi Ljudske skupščine.
PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA MOŠA PI JADE BO GOVORIL V SREDO i8. NOVEMBRA OB i6. URI NA VELIKEM ZBOROVANJU VOLIVCEV V LJUBLJANI, NA TRGU REVOLUCIJE. VABIMO VSE LJUBLJANSKE VOLIVCE, NAJ PRIHITE NA TO ZBOROVANJE V POLNEM ŠTEVILU
PRAZNIK V ENOTAH JLA
Pripadniki JLA izpolnili državljansko
Na enem izmed volišč v ljubi Janški garniziji
Volitve na ladjah izven naših voda
Glasovanje t jugoslovanskih predstavništvih v tulim
V nedeljo dovoldne 90 m tb rali rudarji in ostali prebivalci Id rije na volilnem zborovanju, na katerem Je govorila organizacijski sekretar CK ZKS Vida To tnSifi
Sestanek zastopnikov okrajnih in mestnih volilnih komisij
Pri republiški volilni komisiji LRS je bila v soboto konferenca z zastopniki vseh okrajnih in mestnih volilnih komisij z območja LR Slovenije. Vse okrajne in mestne volilne komisije so poročale o dosedanjem stanju organizacijskih priprav za izvedbo splošnih volitev dne 22. novembra in za Izvedbo volitev v zvezni In republiški zbor proizvajalcev, ki bodo na območju LRS dne 24. novemtva.
Iz teh poročil je bil0 razvidno, da so dosedanje volilne priprave potekle v redu, da so okrajne in mestne volilne ko-nrsije že v redu prejele ves volilni amterial od republiške volilne kom'sije, nadalje, da so že povsod postavljeni volilni odbori, določena volišča itd.
Instruiranje volilnih odborov se je ponekod že začelo, v glavnem pa b0 izvršeno te dni in sicer do četrtka. Izpiski iz volilnih imenikov za posamezna volišča so skovaj povsod že sestavljeni in potrjeni. Volilne komisije so bile na konferenci ponovno opozorjene na to, da mora Izpisek iz volilnega imenika obsegati za območje posameznega volišča vse volivce, ki so vpisani v splošni volilni imenik za tisto območje, ne glede na to. če bodo na dan vol'tev doma ali ne.
Nadalje je bilo podmeno ob-ravnavan0 navodilo republiške volilne komisije v zvezi z ureditvijo volilnih spisov in poročevalske službe na dan volitev kakor tudi glede sporočanja volilnih rezultatov republiški volilni komisiji. Poročevalska služba na dan volitev, ki jo bod0 opravljali ovlilni organi, b0 zajemala samo potek voli-
tev, ne pa tudi volilno udeležbo. Končno je bil obravnavan postopek v zvezi z izvedbo volitev poslancev zveznega in republiškega zbora proizvajalcev, ki bodo opravljene po volilnih telesih, in so bila tozadevno dana podrobna navodila okrajnim in mestnim volilnim komisijam.
Kranj, 16. nov. V tovarniških prostorih »Tiakanine« v Kranju je govoril danes podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marjan Brecelj, ki se je v svojem govoru zadržal v glavnem na vprašanju samoupravlja v gospodarstvu in na vprašanju Trsta. V kratkem razdobju osmih let, je poudaril dr. Brecelj, so se izvršile v naši državi veliike spremembe. Nova Ju goslavija je zabeležila na gospodarskem in vseh drugih področjih tako velike uspehe, da je danes sposobna uresničiti demokratično ljudsko sa-mounravlganje. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v zadnjih treh letih, naim omogočajo, da smo prešli na takšen način uiprav-liauia v gospodarstvu, kakor ga že izvajajo delavci v tovarnah. Prvič v zgodovini človeštva bomo imel; pri nas posebna predstavniška telesa, v katerih bodo predstavniki delavskega razreda.'
Omenjajoč včerajšnji govor predsednika republike maršala Tita v zvezi s tržaškim vpra-
Umaknjena kandidatura Beograd. 16. nov. Zvezna volilna komisija bo objavila v »Uradnem listu FLRJ«, da so zbcvi volivcev v sitničkem volilnem okraju umaknili kandidaturo Mite Milkoviča Iz Beograda, ker je imenovan za veleposlanika v Bolgariji. V tem volilnem okraju ostaja kot kandidat Krst0 Filipovič, čigar kandidatura je bila že prej potrjena kot druga poleg kandidature Mite Milkoviča.
šanjem je dr Brecelj naglasil, da je postal problem Trsta osrednje vprašanje evropske ;n svetovne politike, ker se je naša država odločno zoperstavila poskusu, da bi velike sile spet odločale o usodi malih narodov. Naša mala država je ne glede na število svojega prebivalstva in svoj obseg uspela ostati še nadalje samostojna država ter je vse prepričala, da je mogoče urejati z njo stvari samo s sporazumom, ne pa z diktatom.
Prepričan sem, je na koncu svojega govora poudaril dr. Brecelj, da boste 22. novembra pokazali, da ste vi delavci to, kar ste bil-; v preteklosti, steber naše politične in gospodarske zgradbe, ki je ne more nihče zrušiti. Kakor doslej, se bomo tudi v bodoče borili za tiste cilje, ki so ideal vsega naprednega človeštva.
Brzojavka funkcionarjev izraelske organizacije »Mapai«
Beograd, 16. nov. Sekretar socialistične stranke Izraela »Mapai« g. Meir Argov in vodja delegacije »Mapai«, ki je pred kvatkim obiskala Jugoslavijo, g. Perec Naftali sta poslala Socialistični zvezi delovnih ljudi Jugoslavije naslednjo brzojavko:
»Delegacija Mapai izraža ob vrnitvi v Izrael skupno z vodstvom Mapai najglobokejšo hvaležnost SZDLJ za tovari.ki sprejem in toplo gostoljubje. Hkrati sporoča svoje občudovanje za uspehe, dosežene v Jugoslaviji. Naša stranka in Vaša zveza, ki temeljita na velikih idaslih narodne in socialne svobode, sta povezani v trdnem prepričanju o zmagi naših smotrov.n
Zahodnonemška sindikalna delegacija na Reki
Reka, 16. nov. Zahodnonemška sindikalna delegacija transportnih delavcev in delavcev javnih služb, ki je že nekaj dni v naši državi, je obiskala Reko kot gost sindikata pomorščakov, danes pa se je odpeljala v Postojno. Zastopniki zahodncnemških sindikatov so si ogledali reško pristanišče, klub pomorščakov in motorno ladjo »Vojvodino«. Posebno so se zanimali za razmere pristaniških delavcev, za delavsko samoupravljanje in splošna vprašanja naših pomorščakov.
Zasedanje italijanske republikanske stranke v Trstu
TRST, 16. nov. (Tanjug). Kakor se je zvedelo, je imelo vodstvo tržaške organizacije italijanske vepublikanske stranke 14. in 15. novembra zasedanje, ki mu je predsedoval sekretar te stranke Michele Ci-farelli. Navzočim je obljubil, da si bo republikanska parlamentarna skupina prizadevala, da se b0 vprašanje Trsta rešilo na način, ki ne bi imel za posledico, »da bi se Italija morala odreči pravici do cone B«, in da bo zahteval, da bo Pellova vlada privolila na pe-terno konP-.-enco »samo ob trdnih in stvarnih poroitv h«. Poročilo z zasedanja pa teh poroštev ne omenja določneje.
Proračunska sefa MLO Maribora
Dr. Brecelj) sued delavci v Kranfu
Predvolilno zbor ovan je v tovarni »Tiskanitia<r
Povračila tekstilni industriji ob znižanju cen
Predlog proračuna za leto 1954, ki je z rt /18 mili j onov višji od letošnjega, bodo obravnavali še na zborih volivcev
Odbor za gospodarstvo prt zveznem izvršnem svetu je sprejel včeraj odiocbo o povračilih tekstilni industriji spric-o znižanja cen. Do povračila imajo pravico tkalnice in tnivoiazna podjetja, ki nimajo svojih predilnic oziroma ki so odvisna od nakupa prediva, dalje konfekcijska podjetja, ki niso v sestavu tekstilnih kombinatov, marveč kupujejo tkanine, kakor tudi državne obrtne delavnice in obrtne zadruge, ki izdelujejo konfekcijo iz kupljenega blaga.
Tkalnice, trikotažna podjetja in državne obrtne delavnice imajo pravico do povračila v višini 5 do 9% vrednosti nahajajočih se zalog prediva. Podjetja, ki izdelujejo konfekcijo, državne obrtne delavnice in obrtniške zadruge, ki izde-
okraja
Koper, 15. nov. Danes je bila prva terenska vaja prostovoljcev Koprskega okraja. Bataljoni so imeli svoje vaje v bližini Kopra, v mestu samem pa je bila vaja protiletalske zaščite. Po končanih vajah so se prostovoljci zbral; na stadionu, kjer je bil pregled bataljonov in predaja raporta komandantu brigade. Zbora prostovoljcev na stadionu so se udeležili brli narodni heroj Jože Borštnar, predstavniki JLA, sekretar okrajnega komiteja ZK v Kopru tov. Jurij Beltram ter predstavniki ljudskih odborov in množičnih organizacij.
Po predaji raporta je govoril prostovoljcem komandant brigade rezervni podpolkovnik France Potočnik. V svojem govoru je na kratko orisal junaštva našega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi ter njegovo odločnost ob krivičnem sklepu britanske in ameriške vlade. Poudaril je: »Ze prve dni po objavi sklepa so se začeli v našem okraju v velikem številu
POPRAVEK
V članku »Nekaterim podjetjem je Narodna banka blokirala kredit, ker so prepla-čevala pridelke«, smo v nedeljski številki med kaznovanimi podjetji omenili tudi podjetje »Vino-Ljubljana«. To napačno omembo popravljamo z dejstvom, da ni šlo za podjetje »Vino-Ljubljana«, temveč za podjetje »Vino-Ljub-Ijana-okolica*.
lujejo konfekcijo iz kupljenega blaga, imajo pravico za povračilo v višini od 4 do 19%, kar za visi od vrednosti posameznih vrst blaga. Vsa podjetja, ki imajo pravico do teh povračil, so dolžna znižati svoje prodajne cene. V kolikcr pa prodajajo tekstil v svojih prodajalnah, pa morajo znižati maloprodajne cene v skladu z znižanimi cenami pri trgovskih podjetjih.
Vrednost zalog se bo obračunavala po cenah, po katerih je bilo blago nabavljeno vključno do 31. oktobra letos. Odločba predvideva tudi popis zalog tekstilnega blaga, na osnovi katerega bodo odobrena povračila. Ta navodila veljajo tudi za vojna in invalidska podjetja.
prijavljati prostovoljci z željo, da se čim prej vojaško usposobijo ter v primeru potrebe aktivno sodelujejo v borbi za naš opravično stvar. Prostovoljci so se prijavljali najrazličnejše starosti. Tako smo že v tistih dneh formirali našo brigado prostovoljcev, ki se je takoj začela vežtoati. Kljub številnim težavam so bile z dobro voljo in samoiniciativo premagane v>se ovire, tako da je bil tudi uspeh vaj v tem kratkem času prav dober.«
Za njim sta spregovorila še tov. Jurii Beltram v slovenskem in Primio Tomassini v ita-lilanskem jeziku, ki sta seznanila prostovoljce z današnjim mednarodnim političnim položajem. Po končanem zboru je sledila pogostitev prostovoljcev, ki so še vse pomoldn-e ostali na stadionu In se pogovarjali o «mehih in pomanjkljivostih prvih vaj.	E. K.
V Kiki trdi so odkrili spomenik književniku Jovanu Popoviču
KIKTNDA, 16. nov. Ob udeležbi	15000	iz me-
sta in okolice so v nedeljo v Ki-kindi odkrili spomenik književniku Jovanu Popoviču. Odkritju spomenika je prisostvoval tudi podpredsednik zvezn izvršnega sveta Milovan Djilas. O delu in zaslugah pokojnega Jovana Popoviča je govoril književnik Milan Bogdanovič.
Maribor, 16. nov. Nocoj je bila v Mariboru 20. skupna seja mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO, na kateri so razpravljali o sestavi proračuna za leto 1954 in o izkoriščanju sredstev iz dopolnilne akumulacije za leto 1953.
Proračun, ki ga je dal v razpravo MLO, je odraz potreb mesta odnosno posameznih svetov v bodočem letu, je po predlogu za 178 milijonov višji od letošnjega in je sestavljen v vidu novih gospodarskih uredb. Večji del sredstev za proračun se bo stekal iz davkov na dobiček podjetij. Od dogovora med kolektiv; in organi oblasti pa bo odvisno, kolikšna bodo sredstva, ki jih bodo kolektivi iz svojih dohodkov prispevali za komunalno skupnost. Prva naloga pa bo v 1954 letu predvsem izvršitev plana v letošnjem letu. Člani obeh zborov so dali k predlogu proračuna več pripomb, sklenili pa so, da bodo od 1. do 10. decembra o predloženem proračunu razpravljali s svojimi volivci, tako da bo definitivno sprejeti predlog
čimbolj odraz volje vsega mariborskega prebivalstva.
Odborniki so razpravljali o formiranju sklada za kreditiranje gospodarskih investicij, da bi s tem zagotovili reden dotok finančnih sredstev in redno gradbeno dejavnost MLO ob prehodu v novo plansko leto.
Za predlog so glasovali vsi odborniki. Take sklade imajo tudi v ostalih okrajnih ljudskih odlborih, ker je to edina možnost financiranja manjših investicijskih objektov. J. P.
Novi šef ameriške vojaške misije v Beogradu
Washington, 16. nov. (AFP). Ameriško obrambno ministrstvo je 14. t. m. objavilo, da je brigadni general Peter Rains imenovan za šefa vojaške misije v Jugoslaviji.
Novi šef ameriške vojaške misije, k; prihaja na ta položaj namesto generala Johna Harmo-nyja, bo prevzel dolžnosti ob koncu meseca.
Prva terenska vaja prostovoljcev koprskega
Naši handidati
Ir, o jnntetoimfi
V 111. volilni enoti, ki v slovenjegraškem okraju obsega v glavnem fužinarsko področje Raven in Dravograda, so si volivci izbrali za svojega kandi-
data v rcpuoiiski zooi ■tov. Iva Janžekoviča, sekretarja železarne in jeklarne na Ravnah.
Ze v mali obrln'ški družini je tov. Janžekovič občutil v mladih letih, težak boj za obstoj. Pet let nato, ko se je začel učiti železostrugarstva, je odšel v začetku leta 1943 v partizane. Na lastno željo je bil v letu 1946 demobiliziran kot oficir JLA. Potlej je služboval na okraju v Prevaljah, v tovarni dušika v Rušah. Zatem je bil sekretar okrajnega komiteja v okraju Maribor - okolica, predsednik oblastnega odbora sindikatov, do konca 1952 pa je bil sekretar okrajnega komiteja ZKS v Slovenjem Gradcu. Sedaj je sekretar ravenske jeklarne, ljudski poslanec in član okrajnega komi. teia ZKS in okrajnega sekretariata SZDL. V severnovzhodni Sloveniji, zlasti pa v slovenjegraškem okraju, je tov. Janžekovič znan in priljubljen politični delavec ter zvest fužinairski tovariš med koroškimi delovnimi kolektivu
Murn n Bute
Martin Bajc-Grega kandidira v 33. volilni enoti krškega okraja, ki obsega občine Cerklje, Kostanjevica, Podbočje, Raka in Bučka.
Doma je na Rak t. kjer te je po končani osnovni šoli učil pri očetu Čevljarske obrti. Ze zgodaj se je začel zanimati za napredno delavsko gibanje. Pozneje se je o Šentjerneju še tesneje povezal z delaoskimi organizacijami ter je bil leta 193? aretiran in zaprt. Leta 1938 je dobil službo o Tržiču na Gorenjskem, kjer je še aktivneje sodeloval v revolucionarnem gibanju. Okupacija ga je zalotila v Kostanjevici, kjer se je takoj vključil v osvobodilno gibanje ter delal kot aktivist OF n tem delu Dolenjske do spomladi 1942, ko je odšel o par'izaae. Pozneje je kot odgovorni politični delavec delal vse do osvoboditve na področju Gorjancev in v novomeškem okrožju. Po usvoboditoi je bil član okrožnega ks •n it e ja Novo mesto, pozneje sekret a-okrajneča komiteja Krško, nato pa v Ljubljani na raznih republiških forumih. Zdaj je poslovodja v trgovini s čevlji. Je nosilec spomenice 194i in rezervni kapetan JLA.
Martin Bajc je zelo razgledan in se je vedno zanimal zlasti za probleme Dolenjske. Dobro pozna probleme svojega
Zvezna trgovinska inšpekcija je včeraj izdala posebno sporočilo, v katerem poziva vse potrošnike, naj takoj javijo vse prekrške o znižanju cen tekstilu mestnim in okrajnim trgovinskim inšpekcijam, da bi preprečili nadaljnja kršenja te uredbe in bi lahko pod-vzeii potrebne zakonske ukrepe.
Zvezna trgovinska inšpekcija ugotavlja v svojem poročilu, da so nekatera trgovska podjetja že prekršila predpise nedavno izdane uredbe. Nekatera podjetja so na primer iznesla netočne cene z dne 1. avgusta t. L, s čimer jim je uspelo izigrati predpisano znižanje cen tekstilu na škodo potrošnikov. Nekatera podjetja niso znižala cen tekstilnih izdelkov in blaga tako, kakor predvideva uredba. Dogajajo pa se tud; primeri, da so bile med tem kratkim časom no-
duhovnškov
V	Zagrebu se je pred dneoi zbralo nad 200 duhoouikoo iz LR Hrvatske na ustanovnem občnem zboru Dru-itoa katoliških duhovnikov Hrvatske. Ustanovnemu zboru so priso-stoooale tudi delegacije duhovniških društev iz Slovenije z župnikom Medveščkom na čelu, iz Bosne in Hercegovine z Bono Ostojičem na čelu, Crne gore s kanonikom Lukovi-čem na čelu ter iz Srbije z župnikom Masničem na čelu, tako da je občnemu zboru prisostvovalo nad 100 katoliških duhovnikov. Vsi imenovani so v imenu teh društev tudi po-zdravili občni zbor.
V	imenu SZDL Hrvatske je občni zbor pozdravil dr Zlatan Sremec. predsednik Sabora LR Hrvatske. Prav tako so občni zbor pozdravili: msgr. Ritig, zastopnik MLO Zagreba, zastopnik RK in zastopniki društev pravoslavnih duhovnikov.
Po referatu prof. Marohniča v vlogi duhovniških društev in po orga-nizacijskem referatu žuvnika Kristo-fora se je razvila živahna diskusija, n kalen so govorili številni delegati. Med drugim je govoril tudi dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. Stanko Cajnkar. Vsi so poudarjali,
volilnega okraja, o katerih nam je na kratko povedal:
Volilna enota, v kateri kandidiram, je pretežno dgro-na Nekatere občine so celo pasivne in so bile med vojno po okupatorju hude prizadete. Mnogo ljudi se na svojin malih domačijah in napusti zemlji ne more preživljati. Zato je tu zelo važen problem zaposlitve odvečne delovne sije. Lanski mraz je povzročil mnogo Škode v vinogradih in sadovnjakih, tako da je postal ta problem še bolj pereč.
Zelo pereče je v tem predelu tudi vprašanje obnove. Ponekod so doslej obnovili le hišo, so pa brez gospodarskih poslopij, ki si jih doslej niso mogli zgraditi. Moje volivce hudo zanima tudi gozdno gospodarstvo. Vsekakor bo potrebno novi zakon izvajati bolj življenjsko, kot se je doslej. Vso pozornost bo potrebno posvetiti tudi pravilni odmeri davkov, ki je bila doslej mnogokje doKaj kričeča, pospešil naj bi se predvsem prehod na odmero davka po katastru. Zelo važno je za te kraje tudi kmetijsko nadaljevalno šolstvo, za katerega ima prebivalstvo veliko razumevanje. Za dvig tega področja bi
T ■	-,.X. -	--/>
mesto. Na Bučki pa se ljudje zelo zanimajo za neizkoriščene železne rude, ki bi lahko dale temu področju trdno gospodarsko osnovo.
A n nit, k ni ni*'
V Preboldu in njegovi okolici je med tremi kandidati za republiško ljudsko skup cino tudi nameščenec Tekstilne tovarne v Preboldu Anton Kotnik.
Tod. Kotnik je tamošnji rojak, doma iz bližnje Kaple vasi. Čeprav je izšel iz kmečke družine, se je že d mladeniški dobi uorstil med prve recolncionarje-borce za praoice delavskega razreda. Skupno z narodnim herojem Slavkom Šlandrom je rasel in se razvijal o brezkompromisnega borca. Zaradi lega je že 1932. leta postal član Komunistične partije Slovenije. V ljudski revoluciji je sodeloval od vsega njenega začetka. V priznanje za težko delo med okupacijo nosi Spomenico 1941. Poleg tega najčastnejšega odlikovanja ima še Orden zasluge za narod
111.	stopnje.
ve cene tekstilu in tekstilnim izdelkom ponovno zvišane. V interesu potrošnikov je, da javljajo vse te prekrške pristojnim organom.
Pocenitev kave, riža, čaja, južnega sadja in začimb
Te dni smo že poročali o nameravani pocenitvi riža, kave, južn. ga sadja in začimb. Medtem pa so bilj na predlog posebne komisije pr; upravi za zunanjo trgovino že znižani uvozni količniki za t» artikle. Na osnovi znižanih uvoznih količnikov predvidevajo člani te komisije, da bo padla cena kilograma kave na 29C0 din. riža na 210 din, čaja na 3000 din, popra na 4C09 din itd. (Tanjug).
Hrvatske
da se oelika večina hrvaških duhovnikov želi organizirati o stanovskem duhovniškem društvu, la pa posamezni hrvaški škofje temu nasprotujejo, ker jim ne gre o račun sodelovanje patriotskih duhovnikov * ljudsko oblastjo Odločno so se izjavili, da bodo šli po zastavljeni poti.
Na koncu so sprejeli pravila društva. izvolili dvajsetčlanski glavni odbor i prelsednikom prof. M Drobničem na čelu in sprejeli resolucijo o nadaljnjih nalogah. Z občnega zbora so nato poslali pozdravno pismo tov. Titu in tov. dr. Bakariču. To je sedaj že četrto duhovniško društvo n Jugoslaviji, a n LR Srbiji so izvršili vse priprave za sklicanje ustanovnega občnega zbora društoa katoliških duhovnikov LR Srbije.
Naslednjega dne, tl. nov., je bilo o prostorih Zavoda za socialno zavarovanje Hrvatske sDečano podpisovanje pogodbe o socialnem zavarovanju duhovnikov — članov društva katoliških duhovnikov LR Hr-oatske, o čemer smo že poročali. Svečanemu podpisovanju je prisostvovalo okrog 100 duhovnikov iz Hr-a»ttke.
V razgovoru s tov. Kotnikom o poteku volilnih sestankov in o vprašanjih, ki so se na razgovorih volivcev s kandidatom najčešče pojavljala, nam je povedal, da je bila davčna politika tudi v njegovi enoti osrednje vprašanje. Seveda v vrsti gospo-darsk. problemov. Glede na različno gospodarsko strukturo te volilne enoto^ ki zajema poleg dolinskih visoku aktivnih predelov (Savinjske'lfloline) ter višinskih pasivnih krajev (Dobrovlje, Reka) tudi\dva močna Industrijska centra ».Tekstilno tovarno v Preboldu teri Rudnik
rjavega premoga v Zabukovici)' je tudi reševanje specifičnih vprašanj zelo različno: Tu se prepletajo stremljenja delavskih svetov za zboljšanje proizvođenje in za čim popolnejšo uveljavljanje delavskega samoupravljanja; tu se kaže obrtna politika zlasti sedaj z novimi predlogi predpisov: zakon o zaščiti gozdev prav tako še terja prepričevalnejš’h utemeljevanj itd. Posebno poglavje pa tvori kmetijsko zadružništvo, ki je dobilo v zadnjem času s predlogom desetletnega perspektivnega načrta razvoja kmetijstva v celjskem okoliškem okraju jai-snejše naloge.
mi. Vilma P t kovic
Ing Vilma Pirkovič Izhaja is uradniške družine in je že pred vojno živela o Novem mestu, le kot študentka je našla pot o skojevske vrste, leta 1938 pa je postala članica Okrožnega komiteja KPS N odo mesto. Med oso vojno je aktivno delovala, najprej v ilegali v Ljubljani, potem pa kot mladinska aktivistka v novomeškem okrožju, kot članica P K SKOJ in malo pred koncem vojne v sekretariatu USAOJ v Beogradu. Po vojni je delala na Dunajtt pri naši misiji za repatriacijo, nato pa o sekretariatu za prehrano Zveznega gospodarskega sveta o Beogradu. Po vojni je tudi končala študij agronomije in dela zdai v Glavnem odboru zadružne zveze in kot predsednica Zveze žena zadruinic Slovenije.
Volivci novomeškega okra.ia so jo izbrali za kandidata v republiški zbor proizvajalcev.
Ing. Vilmo Pirkovičevo smo naprosili, naj nam pove nekaj misli o vprašanju kmečkih žena.
»V primeri s položajem kmečkih žena v drugih republikah smo pri 'nas v Sloveniji precej na boljšem saj jz pri nas žena že dokaj enakopraven činitelj v gospodarskem življenju na vasi, dočim je drugod še precej izkoriščana delovna sila. To se je precej jasno izkazalo tudi pri zadnjih vouvvah kmetijske skupine
proizvajalcev, ki so se jih žene udeležile v velikem številu, kar je dokaz, da že čutijo, da so soodgovorne pri reševanju vseh problemov družbenega in
gospotu*. o.ž-djetija jia v&-
si. Prav tako je njihova aktivnost močno izstopala na zadnjih zadružnih občnih zborih, ki se jih je udeležila od vseh zadružnikov najmanj polovica žena zadružnic. V zimskih za-aruzmh in prosvetnih tečajih je bila slaba polovica vseh udeležencev — žene. Samo lani je otnsKovaio tečaje, ki so jih organizirale zadruge, preko 30.000 kmečkih žena. od skupnega števila vseh kmečkih proizvajalcev je 58 odstotkov žena, 43.600 žena pa je samostojnih gospodarjev na posestvih v naši republiki, ki dobro vodijo svoja kmečka gospodarstva. od skupnega števila članov pa je 27,6 odstotkov žena, dočim je v upravnih odborih zadrug še vedno štaba udeležba žena, komaj 5,8 odstotkov.
Pred Zvezo žena zadružnic stoje velike naloge. Med vsemi je najvažnejša krepiti zadružništvo med ženami ter skupno z zadružniki skrbeti za dvig kmetijske proizvodnje, poleg tega pa je prav za žene za-družnice pomembna skrb za vrsto drugih drobnih stvari, kakor so pridobivanje kakovostnih semen, dvig prašičereje, perutninarstva, pri čemer so dosegle že lepe uspehe prav zadružnice v okraju Murska Sobota. Druga važna naloga je izobraževanje kmečkih žena, tretja, prav tako pomembna pa je skrb za razbremenitev kmečkih gospodinj, ki pa je zaradi objektivnih težav id stvar daljšega razdobja.«t	-
Sporočilo zirsue trgovinske inšpekcije ob pocenitvi tek sli in h izdelkov
Ustanovni občni zbor Društva katoliških
Ovire pri izvajanja načrta zahodnoevropske obrambne skupnosti
»Manchester Guardian<r o sporazumu Zahodne Nemčije in organizacijo severnoatlantskega pakta
Generalna skupščina Svetovne federacije hivšžb bojevnikov
HAAG, 16. nov. (AFP). Da- sednik federacije Albert Morel nes se je v Haagu začela 4- zahvalil kraljici za udeležbo, generalna skupščina svetovne Mnoge ugledne osebnosti so federacije bivših borcev, ki bo poslale skupščini pozdrave, v zasedala do 19. novembra.	katerih izražajo simpatije in
Ob navzočnosti velikega šte- želje za nadaljnje delo Svetov-zahtevall od Lanlela in Bidaulta, vila delegatov je skupščino slo- ne federacije bivših bojevni-
Osamljen glas
obrambni skupnosti, tako da Britanci nimajo pravice biti nestrpni nasproti Francozom. Zato bi bilo neprimerno,« piše »Manchester Guardian«, »če bi zahodni sili na bermudski konferenci
London, 16.	novembra (AFP). »Manchester Guardian« pri- naj zajamčita ratifikacijo	v bliž- vesn0	začela	holandska kraljica	kov.
'	nji prihodnosti«.	T"1,:--- ——-a- rl
Liberalni »Manchester Guardi- pominja, da bi vendar morali
vztrajati pri tem, da bi Zahodna Nemčija spoštovala obveznosti, ki jih je že sprejela: da ne bo ganizacijo severnoatlantskega izdelovala orožja onstran reke
Julijana, nato pa se je pred-
an« je objavil danes uvodnik, v katerem zastopa zamisel o sprejemu Zahodne Nemčije v or-
pakta. Po mnenju časopisa bi bilo to samo priznanje obstoječega dejstva, saj bo imela Zahodna Nemčija tudi po določbah pogodbe o zahodnoevropski obrambni skupnosti pravzaprav lastno voj-
Rene in se bo omejila na izdelovanje manjšega orožja s te strani reke. Tem poroštvom, ki bi jih Nemčija sama nudila, bi priključili še poroštva, ki jih prinaša seboj Atlantski pakt,
sko in lastni mobilizacijski apa- ker ima poleg ostalih udeleženk
rat. Udeležba Nemčije v Atlant, skem paktu bi imela po mnenju časopisa tudj to prednost, ker bi s tem odgovorili na pripombe, ki so jih izrekle mnoge ugledne osebnosti Evrope gtede težnje po obnovi nemške vojaške sile.
tudi podpise ZDA in Velike Britanije.
Pojasnjujoč svoje stališče, piše »Manchester Guardian«, kako počasi se izvaja načrt o ustanovitvi zahodnoevropske obrambne skupnosti, ter poudarja, da bi pomenil sprejem Nemčije v Atlantski pakt alternativo k ustanovitvi skupnosti. Časopis izraža tudi razumevanje za fran-
Priprave za konferenco o Koreji
Pan Mun Jom, 16. novembra cosko “anie ^e ratitika-(AFP). Današnja seja pred-	°_obr^™b^^skuP;
hodnih razgovorov o politični konferenci o Koreji se je nanašala na tehnična vprašanja ,	, „	...
glede kraja in dneva politične v°st* f^ncoskih voditeljev ter
r.osti, hkrati pa opozarja, da stalno odlaganje ratifikacije napravlja vtis slabosti in omahlji-
konference. Po seji je dal vodja delegacije Združenega po-
občutek, da Francija ni niti sposobna prevzeti odločilne vloge
veljstva Arthur Dean optimi- v EIi"rop' stično izjavo, rekoč, da je bila »Pri tem pa nosijo delno kriv-seja »prijetna« in da se vse ‘ucP ZDA in Velika Britani-
Generalni sekretar federacije Eliot H. Newcombe je podal poročilo o delavnosti federacije v minulem letu. Dejal je, da s0 v svetovni federaciji včlanjene organizacije bivših borcev Iz 20 držav, ki zastopajo nad 18 milijonov članov in da se to število staln0 zvišuje.
Predsednik Morel je nato v imenu Svetovne federacije bivših b ovce v Izročil predsedniku holandske delegacije ček za 33 000 goldinarjev kot pomoč bivšim borcem iz Nizozemske, ki so jih prizadele poplave februarja letos.
Po krtttkt, ki jo je v trta-ikem občinskem svetu izrazila socialna demokratka Gruber-uencova proti tržaškemu županu Bartoli ju, ker ni upošteval angloameriškega ukaza glede prepovedi izobešanja italijanske zastave na občinski palači in dat tako porod
za nerede, se je z javno kritiko sedai oglasilo glasilo italijanske republikanske stranke »Voce Republicanaa, ki kritizira italijansko vlado zaredi zaostritve tržaškega vprašanja. Ta kritika je toliko bolj zanimiva, ker so ob glasovanju o zaupnici Pellovi vladi republikanci glasovali za vlado. Republikanci so glasovali tudi za znano resolucijo glede vladne akcije v obrambo »ita-lijanstva obeh con Tržaškega ozemlja«. Voditelji te stranke so se vedno strinjali z iredentistično politiko italijanskih vlad in prav iz ust njihovega člana, bivšega obrambnega ministra Pacciardija so vedno
Tržačani o zadnjem govoru maršala Tita
TRST, 16. nov. Za govor viji vse ozemlje v coni A, kjer maršala Tita v Beogradu je žive Slovenci. Nadalje so izjavilo med tržaškim prebival- ljali, da je Tito s svojimi mi-stvom veliko zanimanje. Ze v roljubnimi predlogi ponovno nedeljo, ko so p0 konferenci dokazal, da želi najti Jugosla-OF na kratko poročali, kaj je vija sporazumno in pravično
razvija »na zelo učinkovit način, skoraj tako kot na kakih poslovnih razgovorih«.
Na današnji seji so sklenili,
ja«, pripominja časopis, »ki so stavile kot pogoj za imenovanje vrhovnega poveljnika atlantskih sil in ojačenje sil v Evropi, da
Prvi japonski poslanik v Jugoslaviji g. Sadao Hirose je prispel v Beograd, kjer ga je pozdra vil načelnik protokola državnega sekretariata za zunanje zađe ve
govoril maršal Tito o tržaškem vprašanju, so izvoljeni predstavniki Slovencev na tržaškem ozemlju sprejeli z navdušenjem in odobravanjem zahtevo, da mora biti priključeno Jugosla-
da se bosta jutri sestala dva se osvoji načelo o ponovni obo-
___i. ji___ i • i___z. _ _i_i__i _ rnžifvzf Memitito» vvTrmnrtlovocf
pododbora, ki bosta sklepala o sestavi in kraju, oziroma datumu politične konference o Koreji.
Arthur Dean je izjavil novinarjem na tiskovni konferenci, da je davi na seji ponovno izrazil željo Združenega poveljstva, da bi omejili udeležbo na konferenci na države,
rožitvi Nemčije«. »Trmoglavost Wsshlngtona na tej poti n; olajšala rešitve problema«, sodi časopis.
»BritSfcci pa zahtevajo od Francozov, naj prevzamejo obveznost!, ki jih sami odklanjajo. Niti laburistična stranka niti konservativna vlada nista pripravljeni zahtevati od britanske-
V berlinski vladi ni več
socialistov
Konec koalicije treh strank v zahodno beriiriškem parlamentu in senatu
Kar so pričakovali, se je
ne bo mogla namestiti, ker se smejo novi senatorji voliti šele po volitvah zahodnoberlin-skega parlamenta, ki pa naj
rešitev tržaškega vprašanja.
V nekaterih gospodarskih krogih v Trstu so sprejeli izjavo o razdelitvi cone A, da bi mest0 Trst prišlo pod suverenost Italije, z veliko zaskrbljenostjo. Poudarjali so, da bi bila v sedanjem času za gospodarsko bodočnost Trsta najboljša rešitev internacionalizacija Trsta. Trst bi v sklopu Italije nedvomno hiral in propadel.
Na splošno sodeč po prvih komentarjih in izjavah, ocenju-jet0 Titov govor kot mirolju-
Zahodni odgovor Moskvi
ki so sodelovale v korejski ga parlamenta, naj bi osvojil na- zgodilo. Komaj šest tednov po vojni.	čelo o britanski udeležbi v smrti berlinskega župana Er-
nesta Reuterja se je razbila koalicija treh najmočnejših strank v zabodnoberlinskem parlamentu in senatu, ki jo je ,	on ustanovil in vodil dolga
Pariz, 16. nov. (AFP). Kakor sko vlado, naj se udeleži četver-	je za njegovega
se je zvedelo iz obveščenih ne konference, kot so jo vabile naslednika izvoljen dr. Walter virov, so tri zahodne sile iz- vse dosedanje note zahodnih sil. Schreiber, predstavnik Kr-ročile danes sovjetski vladi Ostale podrobnosti o r.oti še hi- gčansko - demokratske unije odgovor svojih vlad na zadnjo so znane.	(CDU), je bilo rečeno, da mu
sovjetsko noto. Kakor poro- London, 16. nov. (r). Nota, je vodstvo stranke naročilo, čajo, so noto izročili velepo- ki so jo danes poslale zahodne naj obnovi koalicijo sočiali-sianiku ZDA, Velike Britanije velesile Sovjetski zveži, ugo- stov, krščansko - demokratske in Francije v Moskvi sovjet- tavlja z obžalovanjem, da So- unije in svobodne demokratskemu ministrstvu za zunanje vjetska zveza ni pristala na ske stranke (Freie Demokra-
zadeve.
Kakor se je zvedelo, je odgovor zelo kratek in ima samo 60 vrst. V odgovoru vabijo sovjet-
predlog konference štirih ve- tische Partei — FDP), lesti glede Nemčije in Avstri- p0 izvolitvi novega berlin-je. Nota dodaja, da ostaja po- skega župana dr. Schreiberja nudba štirih velesil za tako je b;i0 več konferenc med
Dr. W. Schreiber
Aretacije neonacistov v Avstriji
DUNAJ, 16. nov. (AFP). V Gradcu so uradno sporočili, da so prijeli 8 oseb, ki so pripadale neonacistični organizaciji.
Zadnje tedne so v Gradcu na .	,	,	,
skrivaj delili in razmnoževali Sovjetska zveza postavlja kot
pogoj tudi opustitev obrambe zahodne Evrope. Sovjetska
konferenco še vedno v veljavi predstavniki vseh treh strank, koalicije in ko ie novi župan zažeIa verjetno pred 25. decemb-
1-* **	J v	. * VftTVl M.’ riO VTi Qr>0 AA Vi O H O CftlO
dr. Schreiber naglasal, da bi se mogla ustanoviti tudi koali-
vjetska zveza za udeležbo na iTönferencäh” so” predstavniki	socialistov in
taki konferenci na nrairi nota konferencah so preastavniKi demokratske unije (CDU), so
bi bile po ustavi decembra ^en. odločen In spravljiv, s 1954,	katerim je Jugoslavija pokazala
_____	ponovno željo za vzaj'emno so-
delovanje in rešitev spornih Na Norveškem SO prijeli vprašanj ter ohranitev miru. sovjetske vohune
Oslo, 16. novembra CAFP). —
V noči od sobote na nedeljo so v Kirkenesu, na severu Norveške, prijeli 4 Norvežane, ki so osumljeni vohunstva za Sovjetsko zvezo. Kakor piše konservativni časopis »Morger.bladet«, so izvedli aretacije na podlagi izjav nekega sovjetskega vohuna, ki so ga pred 3 meseci prijeli v Vadsoe, ter sovjetskega poročnika obveščevalne službe Pavlova. Aretirani Norvežani so sedaj v Kirkenesu, blizu sovjetske meje, kjer je bil tudi prijet sovjetski vohun norveškega rodu po imenu Hansen. Obravnava proti tem vohunom se bo
S. Lenardič.
4500 plačanih agentov
Britanski >Daily Express« je objavil zanimiv članek o organizatorjih nedavnih tržaških neredov. Dopisnik tega lista o svojem poročilu navaja, da je bil organizator tržaških neredov nek bivši Mussolinijev sodelavec in pomemben predvojni agent italijanske tajne policije. Za svoje fašistične usluge je pred koncem vojne dobil mesto prefekta v nekem severnoitalijanskem mestu, sedaj pa ima svoj sedež v Trstu. Tržaški urad tega človeka vzdržuje tudi italijanske iredentistične stranke v Trstu. Ko je policija po neredih izvršila preiskavo na sedežu tržaške■
prihajale najbolj vojnohujska-ike parole proti Jugoslaviji, peiia pa je s svojo politiko zadel ob točko, kjer so republikanci najbolj občutljivi, morda pa je vzrok republikanske kritike tudi neuspeh Pellove akcije.
»Voce Republican^« namreč očita vladi, da je zaostrila tržaško vprašanje prav v najmanj prikladnem trenutnu m na najmanj primeren način. V največje zlo šteje pelli njegov ukrep glede prepovedi italijanskega izvoza v Jugosla -trijo, kar je bilo — kakor piše omenjeni list — izvedeno prav zato, da se zaostri odnose z Jugoslavijo. Republikanski list navaja, da to ne bo imelo drugega učinka kakor, da bo zaprlo tržišča italijanski industriji in izvozu v trenutku, ko vlada govori o potrebi okrepitve izvoza. Jugoslavija bo prav lahko našla iste proizvode v drugih državah — poudarja »Voce Republicans* in pravi, da bi bila taka politi.rca logična in dosledna, če oi jo izvajati kominjormovci, m
žele Italijo vključit i v sovjetski blok.
Čeprav je zaenkrat to osamljen glas, je vendar znaeden za razpoloženje bivših strank centra, ki so spremljale De Gasperijevo vlado in so v iredentistični akciji podprle tudi Pello. Sedaj pa so po tržaških neredih naredile obračun in ugotovile deficit za Italijo. To jih navaja na kritiko, ki je razumna, toda žal omejena na preozko področje, pač le na področje, ki najbolj zanima republikansko stranko, za katero stoje v glavnem le predstavniki italijanske veleindustrije.
Eksplozija bomb v Trstu
TRST, 16. nov. (Tanjug). Fvejšnjo noč sta v Via Cava-na. enem izmed zloglasnih okolišev Trsta, iz katerega je doma dobršen del udeležencev pri nedavnih fašističnih neredih, eksplodirali dve ročni bombi, ki pa nista povzročili žrtev ali kake večje škode. —: Policija, ki je takoj prijela neko osebo, osumljeno, da je vrgla bombe, ni dala nobenega sporočila, tako da vzrok, zakaj sta bili vrženi bombi, ni znan. Ta dogodek v vsakem primeru nedvoumno dokazuje, da imajo prav stanovalci tega kraja bombe, vevjetno pa tudi drugo orožje, kar vsekakor potrjuje pisanje tržaškega demokratičnega tiska, da je v Trstu veliko skritega orožja. Znano je, da s0 demonstranti pri nedavnih izgredih metali bombe na policijo.
Vpoklici vojaških obveznikov v Italiji
Beograd, 16. nov. Jugopres je
m da so Sovjetski zvezi vrata *ki s0 tvorile dosedanjo koali- drSchrVberTaglašab'da^biTe rom’ ni pa znaij°’ če bodo soje'	_ _______ -	___
pogojev, ki jih je stavila So!	mogla ustanoviti tudi koali-	IE**
h konferenci odprta. Glede
ga neofašističnega gibanja, je med zvedel, da italijanske vojaške drugimi dokumenti — kakor piše oblasti še vedno vpoklicujejo
lamenta in senata. 2e na prvih
skim vohunom, ali pa ločeno.
bi pomenile, da bi morale zahodne velesile opustiti svoje načrte za varnost Kaže, da
letake s fašističnimi znamenji in nacističnim kljukastim križem. Na letakih je bil podpis neonacistične organizacije »Freikor Alpenland«. Alpenland je v nacističnem žargonu naziv za Avstrijo.
Med do sedaj prijetimi ose-
taki konferenci, pa pravi nota	FnP	nastoDali	proti	obnovi	,	“‘T	.
zahodnih velesil, da postavlja	FDP	nastopati	proti	obnovi	predstavniki	FDP zaceli	boj
Sovjetska zveza več zahtev, ki	.	.	. ,	kotirati konference. V odsot-
O sprejemu Kitajske	»osti predstavnikov FDP so
v 07N	razpravljali tudi o predčasnih
v IDZ.1N	volitvah novega zahodnober-
Bonn, 16. nov. (Tanjug). Li- linskega parlamenta, obve-beralni časopis »Frankfurter ljalo pa je stališče predstav-Alloemeine Zeitung« se zavže- nikov CDU, naj ostane dose-ma danes za sprejem Mao Ce danji parlament do poteka Tungove Kitajske v Organlza- svoje z ustavo določene dobe. cijo združenih narodov in opo- Na ^ način je bÜQ stare zarja, da tudi ameriški m ni- koalicije treh strank konec in
rrcA -w TUnnmn mnnlfA I lil l 1 oQ
Izj'ava novega predsednika Filipinov Manilla, 16. nov. (AFP). Novi predsednik Filipinov Ramon Magsaysay je izjavil dopisniku
4.500 plačanih članoo tega gibanja o Trstu
To vest je vredno zabeležiti predvsem zaradi tega, ker italijanska vlada po neredih v Trstu ni hotela imeti nobene zveze s povzročitelji, dokument, ki ga omenja >Daily Express« pa ponovno dokazuje, da neredov niso povzročili kaki navadni fašistični prenapeteži, temveč faši-
zveza mora vedeti, da je tak pogoj popolnoma nesprejemljiv.
čuje italijanska vlada, ki ji je v primeru neuspeha podobnih organiziranih akcij potreben alibi.
Odpoklic
generala Robertsona
London, 16. nov. (Reuter).
ster za zunanje zadeve Dulles zd je vlado zahodnega Ber-
tč **cci lr.eTlrim vi« nn	a nn_	—	_	_ .
agencije »France Fvesse«, da sti, jjj, prao za take sioari pl, ob temelj zunanje politike nove vlade prijateljstvo z ZDA in dobre zveze s sosednimi državami Daljnega vzhoda in jugovzhodne Azije. Magsaysay je izjavil, da bo obiskal več držav v jugovzhodni Aziji, vštevši tudi Vietnam, konec leta pa bo šel na obisk v ZDA. Glede no-
pred kratkim ni odločno »od- jina prevzela nova koalicija
------	„_____„,	________ kIonU Poznanja Kitajske. Ca- CDU jn FDP. Predstavniki so- L kičL uuioit v	vjicuc uw—
bami je Ferdinand Mayer,	Zastopnik britanskega ministr-	sopts meni, da bo moral0	pre-	dalistiene stranke	so odklonili	tranje	politike izjavlja	novi
predsednik organizacije »Fe-	stva za zunanje zadeve je spo-	jfei „ETf.d°'<:a:l ca.sa’	J10*/	7?"	svojo udeležbo v	novem se-	predsednik Filipinov, da se bo
deracija mladine, zveste do-	ročij danes, da bodo ta teden	r° Z'UA razumele,	da Ma0	Le	natu in so ostali v	senatu samo	opirala	na prizadevnost v	služ-
movini« in več članov te or-	odpoklicali vodjo britanske de-	f	senatorji CDU in	FDP, ki jih	bi in	poštenje. Filipini	bodo
movini« in več članov te organizacije. Policija je že tri mesece zasledovala to organizacijo in ugotovila, da je bila omenjena federacija samo krinka za neonacistično skupino, ki je širila letake z napisom »Freikor Alpenland«. Prijela je tri voditelje organizacije. Pri aretiranih so našli listine in seznam članov te organizacije. Kakor se je zve-
legacije na pogajanjih z Egiptom generala Robertsona v London. V tukajšnjih diplomatskih krogih razlagajo njegov odpoklic kot jasno priznanje britanske vlade, da ne bo tako kmalu sklenjen sporazum o umiku britanskih čet z območja Sueškega prekopa. Robertson b0 prevzel dolžnosti predsednika britanske komisije za trans-delo iz političnih krogov, so port. Britanski veleposlanik v na tem seznamu^ tudi imena Kairu, ki je sedaj na bolezen-več znanih političnih osebno- skem dopustu v Veliki Britanl-sti. Pričakujejo nadaljnjih j;, se bo vrnil v Egipt sredi aretacij.	decembra.
ZADNJI TELEUBAIHl
■■■■ ■"	prve izdale ■ ■■ n»
strmoglaviti od zunaj, kakor se ni dalo storiti niti s francosko niti z rusko revolucijo. Tedaj se bo pokazalo, poudarja časopis, da je mnogo pravilneje, »če Zahod odpre svoja vrata Pekingu in napravi kitajsko industrializacijo neodvisno od sovjetov.«
»Razlogi bodo sčasom čedalje bolj in bolj govorili v prid spo-
je samo osem. Izpraznjenih mest v senatu nova koalicija
Evakuacija kuomintanških čet iz Burme spet ustavljena
Rangun, 16. nov. (AFP). Po
morali še prositi za ameriško pomoč, če hočejo izvesti gospodarski program, čigar smoter je notranja tednost in dvig življenjske ravni prebivalstva.
Sovjetska zveza izvaža zlato
London, 16. nov. (Tanjug).
Vladna kriza v Kambodži rešena
Pnom Penh, 16. nov. (AFP). Po posvetovanju z zastopniki raznih političnih skupin v Kambodži je bila vladna kriza rešena. Imenovana sta bila predsednik in podpredsednik vlade.
Odpor proti volitvam v Sudanu
Kartum, 16. nov. (AFP.) Po
poročilih, ki jih je prejela mednarodna komisija za pripravo volitev v Sudanu, so pripadniki plemena Aliab v južnem Su-
razuma s kitajsko ljudsko re- vesteh iz Tašileka se j'e danes po-	•	. .T ' '	“ ’ J“-“““ ““
publiko,« nadaljuje »Frankfur- novno ustavila evakuacija kuo- Eond°nskl tednl‘k sPe0'ple« 3av‘ danu odločno odklonili svoje tec Allgemeine Zeitung«. »Sa- mintanških čet iz Burme. V Ran- 1 a- da ^2vaza ^jetska zveza delegate na volitve v njihovem mo tako b0 mogoče razbiti so- gunu sodijo, da je prišlo do novih zlato v Zahodn° Evropo. Prejš- področju. Pleme se je umakni-vjetski monopol nad dohodi h nevšečnosti med burmansko in njj mesec_,s0 sovjetski predstav- lo v svojo vas in se oborožilo Kitajski.« Časopis pripominja, kuomintanško vojaško misijo za- raki prodali na borzah v Am- za obrambo.
da bi na bermudski konferenci	radi	evakuacije Burmancev, ki so	ffdan™. Parlzu	‘n	Zür!chu “	--------
prav lahko prišl0 do tega, da	bili	med kuomintanškuni četami.	wasi,ta*to«,.	is nov. (AFP) Pribi Churchill zastavil svoj vpliv	Verjetno gre to pot za neko zen-	™nenju ekonomskih	strokovnja	nodinjo srtdo	j,0 ia«ela obrat«,
in nagovoril Američane k po-	sko	iz burmanske pokrajine San,	k°v ~ nadaljuje	»People«, žele	vati radijska	nostaja ameriSk«
NEW YORK. IG. n<yv. (r). Politični odbor OZN bo nocoj glasoval o razorožitve«.'! resoluciji, ki ao jo predložile tri zahodne velesile.
RIM. 16. nov. (r). Ob 17. «e je pričela seja italijanske vlade pod predsedstvom ministrskega predsednika Pelle. Pella je poročal o «vogem obisku v Ankari, nato Pa so razpravljali o mednarodnem položaju. Ameriške agencije poročajo. da je na dnevnem redu seje tudii razprava o traškem vprašanju.
Bonn. is. nov. (r) Vrhovni po. veljmik Atlantskega pakta gene. ral Gruenther Je imel danes razgovore z vojaškimi svetovalci za. hodnonemške vlade In kanclerjem Adenauerjem. Gruenther je pozneje izjavil novinarjem, da le soo_ razum med Francijo in zahodno Nemčijo za varnost Zahodne Ev-
puščanju v "azijski "politiki,	"ce	ki” so” jo našli, novinarji, ko so'	Prt« ruski voditelji s	tem dum-
Reynaudom.	Reynaud	pravi,	dabo	se mu bo to	posrečilo, zaklju-	spraševali kitajske	vojake. Bur-	f1“8“"1 rtato do cim	večjih za-	xa postaja bo omogočila	stik	z
Francija	do	1.	marca	ratificirala	čuje časopis,	»bD sestanek	na	manska misija se je	uprla evakua-	l°8 tuJe valute, da bi	mogli na-	Idjami na kateri koli	točki sveta.
& °«	Bermudskih	otokih vzbudil no- ciji te ženske, kitajski zastopniki	baviti sredstva za plačilo blaga,	*• '%
—---------—	pa so protestirali, ker so novinar- 8a uvažajo z Zahoda, pred-	nov dolarjev	njena jakost	pa maji spraševali ljudi,	namenjene za	vsem hrane in potrošnih artiklov,	ša l.zoo.OM watov.
evakuacijo, in obtožili burmanske zastopnike, da ovirajo izvedbo evakuacije. Do sedaj je bilo evakuiranih 913 kuomintanških vojakov.
ska v enem letu postala stvar, nost.
New York. 16. nov. (rt Biväl predsednik Truman bo danes ponoči ob 5 srednjeevropskega časa govoril iz Kainsas C i tty j a po radiu o zahtevi White. Iz krogov, ki so blizu Trumanu, poročajo, da
vo upanje.«
»Prepričevanje« v Pan Mun Jomu Pan Mun Jom, 16. nov. (UP).
bo Truman podal zagotovilo, da Današnja seja »prepričevanja« je vedel za Whdtejevo vohunsko severnokorejskih ujetnikov, ki
se nočejo vrniti, se je končala
delovanje v korist Sovjetske zvi ze. da ;pa ga je povišal prav zato. da bj varnostna oblast laže dokazala Whitejevo vohunstvo.
London. 16. nov. fr) Odgovarja, Joč vodji opozicijo Attlee ju. je izjavil miFrnstrski predsednik Churchill v Spodnjii zb^nrMci. da tre. mutno n; mogoče sikrajšati dveletne vojaške službe v Veliki Brlta-
Indija in Tibet
rope oeobho-roo notrebeo. Sodelo- «liji. Ce bi Velika Britanija nrav
vanje inemSke vojske v zahodno-ovroraski obrambi Je neogibno-Poveljstvo Atlantskega pakta od. klanja vse druge obrambne ca* črte. Gruenther 1e zanikal vesti, da bi hotela ZDA umakniti svojo votsko iz Evrope.
New York. 16. nov. (rt Ameriške revije objavljajo razgovor s podpredsednikom francoske vlad«
s pretepom. Ujetniki so začeli metati kamer.-je na severnokorejske oficirje. Indijske čete so takoj posredovale ln odpeljale najbolj razjarjene ujetnike. Sestanek je trajal polnih 5 ur. Po »prepričevanju« se je samo 6 ujetnikov od skupno 227 odločilo za vrnitev v Severno Korejo, hi vrimdlio rnr-'e. da Je Velika Združeno poveljstvo je takoj Delhi indijski veleposlanik v Sovjetski* ^ezTaCMTrchil|OPpTt1;e vloži,° Potest prot; trajanju Pekingu Po izjavl Nehruja bo-prlstal na Attieejev predlog, da seje, češ da tako Izmuči ujetnike, do na konferenci govorili o
naj bi pariamont ob priložnosti (ja na koncu niso sposobni odlo- prometu in trgovinskih zvezah
ponovno raTitwavtjai o trajanju ,■*.	......	..	_.. .  
vojaške služb*.	, titi »e o svoji usodi,	s Tibetom.
v tem trenutku skratšala volaškj rok. bi to lahko t>o menil o uadec zaupanja pri «ljenih zaveznikih Ul
New Delhi, 16. nov. (Tanjug). Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil danes, da je indijska vlada začela priprave za bližnja pogajanja s Kitajsko o nerešenih vprašanjih glede Tibeta. V zvezi s temi pripravami je prispel te dni v New
Ta duh še vedno strašil
Im tDit Wiltmochn
rezerviste na obmejnem področju z Jugoslavijo. Zadnje dni v glavnem vipoiklicujejo vojaške obveznike 28., 29. in 30. letnika. Zborno mesto za vse rekrutirane vojne obveznike je Videm. Ko se vpoklic navadnih vojakov omejuje samo na mlajše letnike, vpoklicujejo oficirje in podoficirje brez ozira na starost. Doslej je bilo več dezer-tacij vojnih obveznikov.
Brodolom italijanske ladje
London, 16. nov. (AFP). Danes zjutraj je italijanska ladja »Victoria Claudia« trčila ob francosko tovorno ladjo »Peru« iz Le Havra in se nato potopila. Reševalne ladje iz Dungenesa, Hastinesa in Dovera so rešile samo 5 brodolomcev. Smrtnih žrtev je okoli 20. Več trupel so našli na ostankih potopljene ladje. Pri reševanju so sodelovali helikopterji britanskega in ameriškega letalstva. O žrtvah na francoski ladji ni nič znanega.
»Observer« o sestanku štirih
London, 15. nov. (Tanjug)'. Kakor poroča »Observer«, so še vedno znaki, ki pričajo, da se Churchill ni odrekel upanju, da b0 prišlo do sestanka predstavnikov štirih velikih sil. Pričakujejo — piše list —: da bo Churchill zagovarjal na bermudski konferenci stališče, da bi bilo treba vzpodbuditi Sovjetsko zvezo, da bi prišla na konferenco in da bi bilo o tem treba nadaljevati razgovore po diplomatskih kanalih. Se ni opuščena možnost pakta, ki bi temeljil na načelih Locarna, poudarja »Observe:«.
Kartum lj. nov. (UP) Prve su_ danske parlamentarne volitve so prišle danes v najvažnejšo fazo, ker se je začelo glasovanje pismenih volivcev, katerih glasovi bodo mogli pokazati, ali bo postal Sudan neodvisna država ali del Egipta. Volitve za prvi nacionalni parlament Sudana so se začele 2. nov. Doslej so bile izvedene v tistih volilnih okrožjih kjer Je večina volivcev nepismeeiiih. ki so glasoval z znaki »>-	-»-ami. v neka-
terih primerih na tudi na ta način, da se Je od njih zahtevalo naj se postavijo izza tistega kandidata, ki so ga Izbrali.
Kairo Id. nov. (AFP) Egiotov-ski minister za notranje zadeve, polkovnik ZaheriJa Mohijedin 1e sinoči izjavil da tulci ne bodo izvzeti z Sklepa o zanlemh) Imovine. pridobi lene z ženitvijo ali z nasledstvom od članov dinastije Mohameda Ali. Dejal je da bo ta sklep veljal tudi za gospo Fatmo Foad Tuve), ženo **-»»kena veleposlanika v Egiptu ki Je član bivš« egiptovske kraljevske rodbine.
Za razvojem črne metalurgije se skriva napredek Hercegovine in Bosne kot celote
Zadružništvo šoštanjskega okraja v borbi za dvig živinoreje
Zadnja vojna je živinoreji šoštanjskega okraja prizadejala
Povojni razvoj Bosne ln Her- v industrijskega delavca pa je
cegovine poznamo predvsem po še težje.
kor je mogoče naglo prehitevala, mu metalurškemu obratu y Hipa. terja še več. In za ta napre- JflSu. diek se borimo med drugim v Borba za črno metalurgijo v veliko škode. Stalež živine je Illjašu, nedaleč od Sarajeva, kjer Bosni in Hercegovini je del pre- močno padel; zat0 je ostala več gradimo veliko topilnico in livar- P°roda te naše ljudske republi- ali manj le živina slabe kako-
lmenih Zenica, Vareš, Ljubija,	Zenica proizvaja že danes mno-	no cevi, kokil, valjev in strojne-	ke v socialistični državi. Razen	vosti, ki je bila slaba podlaga
Kakanj, Kreka in Banoviči. Ta	go več Siemens-Martlnovega je-	£a liva. Ta veliki metalurški	elektrarn, razširjenih premogov-	za nadaljnji razvoj živinoreje,
ugotovitev je prav tako značil-	kla in elektrojekla, kakor stara	obrat bo rabil ogromne količine	nikov, pomembnih za vso državo	Pospešitev živinoreje so precej
na, kakor je za povojni napre- Jugoslavija, ter 3-krat več valja-dek Bosne in Hercegovine zna- nih izdelkov. Leta 1939 je Bo-čilna bitka za zgraditev moderne sna in Hercegovina proizvajala črne metalurgije- Prav gotovo 27.000 ton surovega železa in grešimo domala vselej, kadar ko- 80.f*X) ton jekla, lani pa je dala li govorimo in pišemo na p odo- 66.000 ton surovega železa in ben način o tej naši ljudski re- 132.000 ton jekla. Razvoj v in-publiki. Ta napaka je ostanek
električne energije; če bi obra- koksarne v Lukavcu, je Bo-toval že sedaj, bi potrošil skoro sna in Hercegovina dobila še celotno sedanjo električno pro- mnogo več. Tuzlanski industrij-
zavirala tudi sušna leta. Zaradi tega živinorejci niso skrbeli za prenašali, osvežitev krvi in uvoz plemenja.
Prihodnji mesec bodo pričeli skoraj v vsem okraju umetno osemenjevati živino — Po načrtu bo v šoštanjskem okraju zasejanih s krmskimi rastlinami 33°/o njiv — Kmalu bodo pričeli peskati kisla zemljišča
vilnim bikom in bolezen tako
izvodnjo v Bosni in Hercegovini. ski bazen, v katerega smo in- kov iz oddaljenih krajev, kar je kmetijske zadruge rejce nepri-Da bi spravili vsa ta prizadeva- vestirali okoli 50 milijard din, nja v celoto, moramo poleg dru- predstavlja bogato področje, bo-
nastopajočo degeneracijo marl- javljenih bikov prijavljale ljud-jadvorske pasme živine še po- ski oblasti, so rajši molčali ali
preteklosti. Kako naj bi ne bili zaverovani v imenitne številke o proizvodnji premoga, železa in jekla in v številke, ki nam jih obeta bližnja prihodnost, ko naj se konča bitka za ureditev črne metalurgije v tej naši republiki?
Spričo pomembnosti črne metalurgije zaostaja v Bosni in Hercegovini nekoliko tudi skrb za investicije v družbeni standard, zaostaja tudi skrb za kadre. To so napake, katerih se zavedamo in ki jih že skušamo reševati.
Zaostalost terjata naglico in pametno razmišljanje, ki ga je čedalje več.
Prav zaradi tega naj se najprvo seznanimo s skrbjo za ljudi. Medtem ko je bilo v razdobju 1945-50 investiranih v Bosni in Hercegovini za kapitalno graditev 6 milijard 769 milijonov dinarjev, je bilo za povečanje družbenega standarda porabljenih 5 nrlijard 441 milijonov dinarjev. Toliko so znašale republiške investicije, investicije iz zveznega resora pa so bile še mnogo večje. To je le primer iz povojnega razvoja te naše ljudske republike z neslutenimi naravnimi bogastvi. V letih, o katerih govorimo, so v Bosni in Hercegovini zgradili med drugim 53.716 stanovanjskih zgradb.
Izmed šol in kulturno-prosvet-nih domov, ki smo jih zgradili v vsej državi do leta 1950 nekaj nad 2400, jih odpade dobra tretjina r.a to našo ljudsko republiko, ki terja prav spričo pomanjkanja kadrov najhitrejši dustrijsko napredno državo, raz- vini tudi velike
gega graditi v Bosni in Hercego- Sat vir surovin za metalurško	speševalo.	Tem težavam so	se	so jih celo zagovarjali. Prav za-
industrijo in trdno osnovo za	pridružile	še	razne živalske	radi tega tudi vsa prizadevanja
razvoj kemične industrije; novih	spolne bolezni	(trihomonias	in	odbora za živinorejo pri okrajni
druge), ki	so v	zadnjem času	za-	zadružni zvezi niso rodila tolik-
tovarn pa je v Bosni in Herce-
umetno osemenjevanje razširi skoraj na ves okraj. V ta na-Namesto da bi živinorejci ali men so v teku obsežne priprave.
Okrajna zadružna zveza je že nabavila nov traktor »Unlmog«, ki bo služil samo za osemenjevanje živali. Tudi bodoča osemenjevalca bosta v kratkem končala šolo, tako da bodo pričeli z osemenjevanjem v prvih dneh de-
govini še mnogo več! Naj ome- vzele v okraju nesluten razmah, jnih rezultatov, kot bi morala, cembra. Glede na to so med dru-
gim določena tudi osemenjevalna središča itd.
ntmo Prijedor, gradbišče nove Skoda, ki jo je utrpelo gospo-tovarne papirja y Maglaju, voj- darstvo okraja, se ceni na več
no industrijo, lep napredek lesne industrije, industrije strojev
Kljub temu pa napori le niso bili zaman. Z raznimi sestanki deset milijonov dinarjev. Kme- jn predavanji je odbor končno
tijske zadruge so sicer organizi-
itd. Bosni in Hercegovini so dan- rale preglede in zdravljenje danes na stežaj odprta vrata za okuženih živali, nabavljale zdra-
dosegel, da so živinorejci spoznali, da je treba ukreniti vse, da bi se zboljšalo stanje živine.
Vzporedno s tem bodo organizirali molzno kontrolo in selekcijo živine. Da bi to nalogo laže
razvoj. Prav v tem tiči veliki ve plemenjake itd., toda bolezni Glede na to so že pričeli kastri- izvedli, bodo odslej bolj skrbe-
pomen razvoja te naše ljudske le niso mogle dokončno odpra-republike za vso našo jugoslo- viti. Tega Je kriva zlasti malo-
vansko skupnost.
J. S. — J. K.
marnost nekaterih živinorejcev, ki so gonili okužene krave k šte-
rati zakotne bike; to delo bo kmalu zaključeno.
Junija letos so pričeli z umet-
li za splošno in strokovno izobrazbo naših živinorejcev, kar bodo dosegli s predavanji, teča-
Pripombe k norim najemninam
Veliki bajs?ri eia dmevnem ko pu premoffofvoiika Tito v Bakovičih omogočajo visoko proizvodnjo tega rudnika v katerem nakopljejo letno nad en milijon ton premoga; pred vojno J« znašala v tem premogovniku okoli 300 ton.
V 85. iteoilki z dne 12. novembra letos prinaša >Ekonomska po-litika< izpod peresa D. Stefanoviča k novi uredbi o tarif ir an ju najemnin nekaj pripomb, ki so tako utemeljene, da ne bo odveč, če seznanimo z njimi tudi naše bralce.
Načrt uredb« pravi, da se bo nova najemnina določala po kvadratnih metrih stanovanjske površine, upoštevajoč pri tem kvaliteto stanovanja. Vendar tega načrt uredbe določno ne predpisuje, temveč prepušča vso stvar navodilom. Po mnenju Stefanoviča bi bilo treba vzeti vso stanovanjsko površino, to je površino sob in pomožnih prostorov. To svojo trditev opravičuje z naslednjimi razlogi:	,
a) Mnogi pomožni prostori, zlasti v stanovanjih, ki so razdeljena, se dejansko uporabljajo za stanovanje; Se torej teh prostorov ne pri določanju najemnine v poštev.
da se zadovoljimo z odstotkom povprečnega povečanja, bi se sedaj obstoječi razpon samo še povečal.
nim osemenjevanjem živine na & razstavami ^in^podobno. Gle-področju Šaleške doline. Spočetka je bilo to delo težavno, kajti živinorejce je bilo težko prepričati o prednostih tega načina oplojevanja, zlasti še, ker sc se širile govorice, da bodo rojenim teletom manjkali udje, da bo možno take krave le trikrat obre-jit; itd. Ko je praksa pokazala,
Stefanovič graja v nadaljnjem dej- da se krave. z umetnim oseme-stvo, da načrt nove uredbe ničesar njevanjem hitreje obreje, So zine pove o tem, za koliko naj bi se vinorejci te predsodke opustili.
Doseženi uspehi so dali odboru za živinorejo nove spodbude za delo. Na zadnjem sestanku odbora je bilo sklenjeno, naj se
umdnßtvu
elektrarne,
razvoj na tem področju. Podob- voj v"državo* ki ne bo korakala predvsem Jablanico in Jajce II. ra je bila tudj skrb za zdrav vštric z drugimi industrijsko Hidroelektrarna v Jablanici bo stveno,prosvetno kulturo za naprednimi deželami, marveč dajala na primer skoraj tretjino gradnjo bolnišn c in- dispanzer- ^ ^udi postopoma in koli- svoje električne energije velike-jev, ki so jih dobili tudi najbolj zaostali kraji. Skrb za družbeni standard in za kulturno-prosvetni napredek se je v zadnjih letih še znatno povečala.
Ne gre naštevati vseh številk do današnjih dni. Povrnimo se nazaj k industriji — črni metalurgiji in drugim panogam, ki bodo terjale prej ali slej vse tisto, česar do sedaj morda še nismo storili.
Glavna skrb Bosne in Hercegovine je danes železarski kombinat v Zenici, ki bo s svojimi tremi plavži porabil letno 1,75 milijonov ton železne rude. Zenica je daleč naprej, Vareš, od koder naj bi prišla ruda, pa je v zaostanku. Zato je tamkaj v teku velika bitka, ki i0 bije okoli desetPsoč graditeljev. Ta veliki železarski kolektiv si prizadeva, da bi do leta 1955 omogočil letno proizvodnjo nad en- milijon ton železne rude in s tem
če torej teh prostorov ne bi jemali pri dolo“
ti prišlo do mnogih komplikacij v proračunu in razdelitvi najemnine.
b)	Ce vzamemo gradbeni namen za izhodiščno točko, je pogosto težko določiti, ali gre za sobo ali pomožni prostor (stanovanjsko kuhinjo, predsobo, dekliško sobo in slično).
c)	Ce bi jemali pri določanju nove najemnine v poštev samo sobne površine, bi to privedlo do neupravičeno nižjih najemnin pri manjših stanovanjih, čeprav so stroški za graditev takih stanovanj Ln tekoči izdatki zanje večji, kakor pri velikih stanovanjih. Na primer: enosobno stanovanje 18 m2 sobne površine die na življenjski standard ljudi. Ce
najemnine dejansko povišale, in zo perstavlja tej nelogičnosti kot primer nedavno pocenitev tekstilnih izdelkov, ki je bila predpisana z uredbo. Razen tega je mnenja, da bi morala biti nova stanovanjska najemnina predmet širše razprave. Po njegovem mnenju gre za to, da se najemnina v povprečju poveča za 80 odstotkov, vendar dela pri tem razlike, in sicer takole: najemnine za slaba stanovanja naj bi ostale nespremenjene ali naj bi se povečale kvečjemu za 30%, srednjedobra stanovanja naj bi se podražila za 80%, izredno dobra stanovanja pa za okrog 200%. S tem bi uresničili več pravičnosti glede na kakovost stanovanja, povečalo pa bi se tudi avtoma tično razdeljevanje stanovanj in kakovost stanovanjskega prostora v skladu z dejanskimi finančnimi možnostmi posamezne družine in v skladu z dejanskimi stroški vzdrževanja. H koncu pripominja Stefanovič, da bi upoštevanje teh načel imelo za posledico, da bi kar najmaiuj prizadeli življenjski standard materialno slabše situiranih družin, ki imajo na splošno manjšo stanovanjsko površino in kakovostno slabša stanovanja.
V naslednjem odstavku ugotavlja Stefanovič, da povišanje najemnine ne bi imelo nobenih občutnih posle-
de na to, da bodo dvignili pridelek krme po količini in kakovosti, bodo posvečali v bodoče več pozornosti njivskemu pridelovanju krme. Soštanjski okraj mora namreč postati izrazito živinorejski okraj, za kar ima vse pogoje. To je bilo poudarjeno tudi v 10-letnem načrtu za razvoj kmetijstva, ki predvideva 6-letni kolobar, tako da bo 33 odstotkov njiv zasejanih s krmskimi rastlinami. Istočasno bodo morali pričeti graditi silose za kisanje krme.
A. P.
Gospodarske vesti
KAKO JE PRAVZAPRAV S PISALNIMI TRAKOVI?
Zavod, v katerem sem zapo-slen .je te dni potreboval dva pisalna trakova 13 mm in ene-ga 16 mm. Kurirju zavoda sem dal 500 din, računajoč, da bo imel dovolj denarja, če stane vsak pisalni trak okrog 100 din. No, kurir je šel v papirnico Mladinske knjige v Kardeljevi ulici 5 in zahteval tri že omenjene pisalne trakove. Vendar se je neverjetno začudil, ko mu je prodajalka povedala, da stanejo ti trakovi
vojno je stal pisalni trak okrog 35 din, danes pa — 691 din. Kako je mogoča takšna razlika? K temu je treba pripomniti še to, da je pločevinasti obroč navit le do polovice s trakom; že to ni prav in pošteno.
Ernest Janežič, Ljubljana
s 16 m2 pomožnih prostorov bi stalo, recimo, 18X50 = 900 din, to se pravi na l2 m površine vsega stanovanja bi prišlo 26.50 din, medlem ko bi stalo trosobno stanovanje' 4S m2 sobne in enako obsežne pomožne površine 48 X 50 = 2400 din; na ’ 1 m2 tega drugega stanovanja bi torej prišlo le 57.50 dinarjev.
Dalje. V namenu, da .bi se najemnine za stanovanja med posameznici mesti spravile nekako v sklad, bi morala uredba predpisati tudi razpone tarif. Ce ostanemo pri tem.
Tudi prodajati je treba znati
1672 din, in sicer: dva 13 mm rojstvo nove Zenice in tudi naše 1382 din, trak 16 mm pa 290 nove napredne metalurgije. Re- din. Ko je kurir prodajalko
zerve Vareša. ki jih cenijo na okoli 140 milijonov ton, opravičujejo prizadevanja. Kaj delajo v Varešu? Urejajo mehanizacijo in kopljejo, da bi prišli
vprašal, zakaj so pisalni trakovi 13 mm dražji od onih 16 mm, mu je prodajalka pojasnila, da gre pri 13 milimetrskih trakovih za uvožene,
do rude. Rezultati tega prizade- medtem ko je 16 milimetrski vanja bodo naslednji: Ze pr:- trak domač izdelek. Pri tem hodfn.e leto bo dajal Vareš pet- pa je opaziti, da so obojni tra-
kra-t več železne rude kakor pred vojno, čez dve leti pa bo tamkaj delalo petkrat manj delavcev kakor danes. Tu v Varešu se bijejo tudi za izpopolnitev trenutno še praznih delovnih mest ob zeniškjh plavžih In v livarni v Ilijašu pri Sarajevu, ki io gradijo. 2-e ena naloga je Zcdcsti težka, spreobrniti kmeta
kovi izdelek tovarne »Karbon-« iz Zagreba. Ali je res mogoče, da more nastati iz takorekoč odpadnega materiala izdelek s tako pretirano in neverjetno visoko ceno?
Naj bo kakor koli, zdi se mi pa, da nekaj ni v redu; bodisi pri MlacnnsKi Knjigi, bodisi
pri tovarni »Karbon«. Pred
Proizvodnja Je tesno povezana s prodajo tudi pri nas. Komercialisti naših tovarn in podjetij se čedalje bolj trudijo pridobiti za svoje standardne in nove izdelke čim širši trg čim več potrošnikov ne samo doma. ampak tudi v tujini. V industrijsko izredno razvitih državah je reklama kralj gosp cd ar jen ja. kajti sama proizvodnja še ne zadošča za rentabilna upravljanje podjetja. Reklama dobiva čedalje večji pomen tudi v naši državi. Od suhih časopisnih oglasov brez posebnih domislic, smo naipredovali že daleč naprej, čeprav je stanje reklamnih zamisli rojenih dandanes v naši državi, vse prej kakor zadovoljivo. K filmskim diapozitivom o>glasnhn deskam Po mestih ‘m oglasnim deskam po cestah so se v zadnjem času pridružili še tako imenovani reklamni fV-mi. ki so zlasti razširjeni v tujini.
V ponedeljek sp Je v Ljubljani predstavil s svojimi reklamnimi filmi Biro za napredek trgovine
v LR Srbiji, ki izdeluje razen tega tudi osnutke za plakate in etikete ter ureja izložbe, razstavne prostore in podobno. Predstavnik tega beo-grajskega podjetja je prikazal zastopnikom ljubljanskih industrijskih podjetij in ustanov vrsto reklamnih filmov našega gospodarstva naših večjih podjetij, kot so tovarne »Fotoke-mika«. »Neva« ter »Kraš« iz Zagreba, tovarna čevljev Kosma.1 iz Beograda, tovarna nogavic Ključ iz Sarajeva »Stoteks« iz Novega Sada. sarajevska tobačna tovarna, skopjanska pivovarna, zagrebška tobačna tovarna in druge. Reklamni zvočni lutkovni in barvam« filmi so vzbudili med sicer maloštevilnimi gledalci, precej zanimanja kljub nekaterim pomacj** kljivostim. zlasti spričo širokih možnosti, ki Jih mudijo reklamni filmi pri osvajanju trga. Zamisel Biroja za napredek trgov:ne LR Srbije je treba pohvaliti, kajti
drži, da znese sedanja resnično nemogoča najem cina pri, recimo, štiričlanski družini komaj 3% njenih dohodkov 'v absolutnem znesku 500 din), bi se ta odstotek s povišanjem najemnine v povprečju povečal na 6% (okrog 900 din); to da ne bi imelo nobenega posebnega vpliva na skupne življenjske stroške. Pri tem je treba obenem upoštevati pocenitev mnogili živil prav v letošnjem letu, ki ne samo kompenzira predvideno povečanje najemnin, temveč pušča prizadetim državljanom celo določen odstotek zboljšanja.
Ko komentira v načrtu uredbe predvidene temeljne in dopolnilne najemnine, pravi Stefanovič, da ima ta delitev najemnine v dva dela tudi svoje slabe strani. Predvsem meni, da bi takšna delitev izredno komplicirala določanje najemnin, češ število stanovalcev se precej pogosto menja. Razen tega pravi, da bi glede na precejšnje razlike v najemninah med posameznimi mesti ta tarifni minimum mogel biti precej različen, to pa da bi bilo v nasprotju z našo politiko, ki stremi za tein, da.-na področju vse države za isto skupino ljudi nekako izenačuje življenjske pogoje. V Titogradu znaša trenutno stanovanjska kvadratura na enega prebivalca 8.6 m2,v Skoplju 7.9 m2, v Ljubijaui 14.1 m2, v Sjenici v Srbiji 5 m2, v Vučitmu in Kosovki Mitroviči 6 m2 v Beli crkvi 18 m2 ra v Apatinu 17 m2. Končno bi bila pri ^predvidenem sistemu najemnina za prenatrpana stanovanja razmeroma manjša od najemnine za stanovanja, ki so normalno zasedena, čeprav drži, da so vzdrževalni stroški pri prvi vrsti stanovanj ravno v nasprotju z obsegom najemnine. Glede na vse to meni Stefanovič, da bi bilo neumestno pristati na določanje najemnine (temeljne in dodatne)
njegov kolektiv že izpolnjuje svo- P° dveh vidikih, oziroma da bi bilo
jo glavno nalogo in daje »našemu gospodarstvu crnenc reklamne pripomočke — filme, izmed katerih bi nekateri lahko reprezentirali naša podjetja tudi v tujini.
prav, če bi odložili uresničenje tega načrta vse dotlej, dokler do podrobnosti ne analiziramo ves sistem ta-rifiranih najemnin z vidika preprostejše oblike.
Francoska skupnost za jeklo t. J. privatna organizacija. ki zajema vse glavne domače proizvajalce jekla in surovega železa, je dobi!a dovoljenje, da razpiše v začetku novembra posojilo za industrijsko opremo v znesku 8 milijard frankov. Izdane bodo na 20 let obveznice v nominalni vrednosti 10 000 frankov, obresti pa bodo znašale najmanj 6 odstotkov. S tem posojilom zbrani znesek bo razdeljen med 17 podjetij.
Na petdnevni seji v Bruslju s0 ustanovili prometni ministri iz 17 evropskih dežel novo mednarodno organizacijo, katere cilj je koordinacija evropskega cestnega, železniške-in rečnega prometa.
Grško trgovinsko ministrstvo je objavilo, da nikakor ne misli povečati že odobrene kvo’ te 4000 ton riža za izvoz. Ta
dovoljena kvota je v glavnem že izkoriščena. Po zadnjih cenitvah je letošnja letina za 8000 ton nižja od lanske in znaša 70.000 ton.
Napovedi krogov, ki so blizu vladi ZDA, da bi izboljšanje evropskega gospodarskega položaja moglo omogočiti zmanjšanje ameriške pomoči inozemstvu v prihodnjem letu, so naletele v Ameriki na zelo ugoden sprejem. To bi pomenilo, da pomoč Marshaloevga plana nt Mia zaman, razen tega pa se ameriški davčni zavezanci nadejajo, da bi imelo zmanjšanje pomoči inozemstvu za posledico tudi vsaj delno zmanjšanje davčnih bremen. Zmanjšanje ekonomske pomoči bo verjetno ugodno sprejeto tudi v Kongresu, ki se zopet sestane januarja 1954.
Mednarodni svet za pšenico je izdal poročilo, da je v soglasju med člani Sporazuma skupna kvota pšenice za razdobje 1953/54 začasno določena na 11,462.090 ton. Do 20. oktobra je sporazum ratificiralo 45
držav. Izvozniške države so sa obvezale, da izvozijo pšenico po najvišji ceni 205 centov za bušel (1 bušel = 35.2 1), uvozne zemlje pa, da jo bodo kupovale vsaj po 155 centov. Izvozne države so ZDA. Kanada, Avstralija in Francija, uvozne pa Zahodna Nemčija, Japonska, Indija, Italija. Egipt, Grčija, Indonezija, Izrael, Jor-nija, Koreja, Libanon in nekatere druge.
Egipt in Romunija sta skle’ nila trgovinski sporazum, po katerem bo Egipt iz Romunije uvozil nafto in les, izvozil pa v t0 državo bombaž in poljske pridelke.
Svetovna letina koruze bo po cenitvah ameriškega kmetijskega ministrstya letos znašala 5 milijard 630 milijonov bušlov
(1 bušel je 35.2 1) in bo s tem približno enaka lanski letini, ki je bila druga rekordna letina po 1. 1948. ko je znašala 6 milijard bušlov.
Posebna delegacija britanskega združenja trgovcev z vinom In alkoholnimi pijačami ie upravi za carine obrazložila finančne, statistične in druge razloge, zaradi katerih to združenje meni, da je treba znižati carine na vino, zlasti na porto in shery. Sekretar združenja je izjavil, da so današnje carine na porto in shery 6.25-krat večje od predvojnih, carine na vina iz britanske skupnosti pa desetkrat večje.
Britanske žene bodo letošnjo zimo nosile nkovinske« površnike. Kovino — 2.5 unče (ena unča = 28.3 gr) aluminija za vsak površnik — brizgajo skozi fino mrežo na hrbtno stran rajonske tkanine, ne da bi postala s tem manj voljna. Tovarne, ki izdelujejo to tkani’ no, trdijo, da varuje človeka pozimi pred mrazom, poleti pa pred vročino. V Ameriki uporabljajo tako tkanino že leto dni.
kSrusimo tehniško *esedo
Terminološka sekcija Društva za varilno tehniko LRS je pred kratkim pod tem. zdaj že nekoliko udomačenim naslovom znova razvnela bitko za spajko in prot lotu ter kategorično odločila. da ostaja DVT sedaj še ori spajkanju. češ zavoljo teg3, ker bo traha pač lotanje podpreti in
spajkanje spodbiti s tehtnejšimi argumenti kot so or.i, navedeni v Slovenskem poročevalcu Sek-
cija DVT se ne more strinjati, da bi spajkanje preganjali samo zato, ker je narejeno iz srbohrvaščine in želi glede takega ravnanja z njo res temeljite in vsem razumljive dokaze.
Naši dnevniki j>rav gotovo le g težavami in žrtvami (zaradi prostora namreč) objavljajo je-izkoslovne razprave, ki bi bile dovoli obširne, da bi bile tudi dovolj tehtne, vendar pa prav ta primr kaže. da bi bilo koristno — če DVT vztraja in je prepričano, da bo potem konec boja na življenje in smrt za to besedo — opisat: ves razplet vprašanj jr. odgovorov za njeno ohranitev ali izločitev. (Upajmo da nam uredništvo Slovenskega poročevalca ne eo odrekl.o svoje dosedanje naklonjenosti-in nam bo spričo Razraščanja tega posebnega spora to pot dalo še nekaj več prostora)
Tehniška sekcija Terminološke komisije pri SAZU se je že pred dvema letoma obrnila na inštitut za slovenski jezik pri
IV.
Slovenski akademiji znanosti in umatnosti prav zaradi tega. ker ji med tehniki samimi ne tako ne drugače r.i bilo mogoče izgladiti spora za spajko in vse njene izvedenke, češ da ta samostalnik tehniki že mnogo let poznajo in pridno uporabljajo, vtem ko je tabor sodelavcev pri TS zagovarjal mnenje, da je spajkanje bolj alj manj izraz iz otroške govorice, sicer oa tudi slovnično zgrešen in morda tudi pomensko ni najbolj posrečen. Spričo takih nasprotij se je TS z, obširno razlago njegovega pomena obrnila kar na naš jezikovni vrh-kj ga je takrat vodil pok. prof. dr. Ramovš, in to temoolj upravičeno, ker Slovenski pravoois (SP) glagola spajkati ne obsega, (pač pa samo spajati in spojiti), čeprav s? je zavedala, da v njem čisto strokovnih izrazov sploh ni in potemtakem s tem še ni bilo rečeno, da beseda ne bj biia dovoljena ali celo slaba. Omenjena izraza iz SP. ki sta istovetna, pa za spajkanje kot cisto določen tehnološki postopek nista uporabna, ker sta preveč splošna.
Pok. prof. dr. Ramovš je za TS napisal nato pojasnilo, ki se dobesedno glasi takole:
»V isto vrsto nesrečnih- izrazov (mišljeni so nekateri drugi, ki jjh tu ne kaže naštevati) sodijo tudi »spajka — spajkati — nikjer nima. marveč le spajati spajkanje«. SP glagola spajkati
nikjer nima m^Rveč le spajati z onombo: Glej spojiti. Bilo bi tudi čudno, ko bi ga imel, saj ie tvorba tako očitno nemogoča, da se le vprašujemo, kako in kdaj je nastala. Najbrž ji je botrovala srbohrvatska spojka, pa jo je nekdo naslonil r.a nedovršno osnovo spaj—, kar spaja, in je nastala spaka spajka: v srbhrv. namreč pomeni spojka »sve ono, čime može da se što spaja« (Bakotič). Slovenci v splošnem uporabljamo doslej tujko lotati —am in dejanje je lotanje —a; od tod imamo dovršnik zalotati —am, zalotan —a —p, odlotati —am. odlotan — a —o. zlotati —am zlotan —a —o. Ta tuja izposojenka je iz srednje visoke nemščine si jo je izposodila iz keltščine. SP 1950 je glagol zabeležil in ga ne preganja; mislimo, da ima prav, zakaj beseda je udomačena, je ne moremo nadomestiti s primerno dobrimi ali enakovrednimi in jasnimi domačimi tvorbami, zato ima vsaj toliko pravice kakor učene tujke po različnih laboratorijih in strokah; zakaj bi pa ravno preprost človek ne imel pravice, da si v takih primerih pomaga s tujko, in ta niti ni kakorkoli poKvarjena. da Di nas bilo tre Da Piti sram.
Pa zakaj bi bili domači gornji izrazi taka slabi? Nesreča je ta. da je tu terminelag zacel~pri samestalniku .. Kakor hitre je bila narejena najprej neredna samestalnjška oblika spajka, je bila pot do pametnih zveder.k zaprta. Glagol spajkati je kai nesrečen, saj r.e moremo določiti nitj tega. ali je dovršen ali ne- • dovršen; s— mu daje videz dovršenosti, — paj — pa nedovr-
šenosti; če beremo še »spajkanje«: imamo določno vtis nedovršenosti. Alj lahko rečemo, da sta oba dela »spajkana«? Ce je tako, potem bi bil glagol dovršen in nedovršen v isti oblikj, kar se slovenskemu čutu upira. Spet ga pa ne moremo spremeniti po vidu z novo predložno zložitvijo. Ali naj potem ločimo: spajčiti — spajčen (dovršno) in spajkati — spajkanje (nedovršno)? Ne, to ne gre. oblika je že ob rojstvu samostalnika ponesrečena, zato je tudi vsak nadaljnji porod nemogoč. Zato tudi ne verjamemo, da bo oblika kdaj zaživela med resnično slovenskim delavstvom.«
Tako je torej utemeljil prof. Ramovš nesrečen nastanek spaj-ke in vsen drugih tvorD na tej osnovi. TS se je glede na te razlage odvrnila od spajke in sku-šaia nato aomacemu izrazu postopoma pomagati ao veljave tudi med tehniki samimi, rri tem Poskusu — oaioeeno tako še ni me — je zaaeia od neke ugovore, kakor oa oi se kritiki termi-noiosKega a.ela y is ne zaveua-lt. da v vsen teh primeriti ne gre za posamezne boij aii manj usidrane oeseae ali izraze iz te an one poseDne tennisKe stroke, marveč preavsem za načelno rešitev, aa Domo lenmki po tej poti poskušali iztreoiti prav vse tisto izrazje, ju nam ga no jezikovni vrh — vsekakor dovolj tehtno in — če hočete — tudi vsem razumljivo — prikaza^ za ponesrečeno, slabo, spačeno Itd Spričo tega smo mnenja, da je tudi načelno zgrešeno iskati med strokovnjaki pristaše za to ali ono besedo in se zatekati k nekemu številnejšemu tafaoru zagovornikov, ki ji t» (kako
pa?) pomagal do uveljavitve. Ta način pri čiščenju tehniškega besedja ne more privesti do uspešnega konca: v skrajnem primeru pa nas morda čaka še najhujša zadrega, da bi jezikoslovci pod pezo takih argumen, tov odnehali in nas tehnike pustili same, naj govorimo in pišemo napak če smo pač v večini sporazumni s tem.
Pri ponovni razpravi o spajki in lotu je jezikovni sodelavec TS k vsemu temu pristavil še, da je lotanje v slovenščini v rabi vsaj že od 12. stoletja, kar dokazuje nepreglašeni O. Ce bi ga bili sprejeli pozneje, bi se moralo glasiti letanje, tako kakor je pregiašena spakedranka iz poznejše dobe: letkolben. Tehniki iz sekcije so ta etimološki argument izpopolnili še z dodatkom, da je sklicevanje na neko rahlejšo vrsto vezi, ki so se ga že svoječasno poslužili zagovorniki spajke. tudi jalovo, češ da je lotanje — in še kako čvrsto, ce se zanj ne uporablja kositer
Ce torei jezikoslovci pristajajo na lot in vse, kar je z njim v zvezi, in če bi se t^jiniki držali zgoraj poudarjenega načela — se pravi, usmerili svoje delo v opredeljevanje pojmov po tehnični plati, kar ie zanje vsekakor hvaležnejše področje kakor pa spuščanje v jezikoslovne vode in vrtince (če ne gre za očitne nejasnosti), tedaj bi lahko namesto spajkala in spajkalnika privzeli še lotalp in lotal-nik, razlikovali Iotr.o kovino od lotane itd.
V podobno zagato smo — po vsem videzu, zlasti tudi z zakovico, o kateri hranimo takole izvirno pojasnilo:
»Kako nevarno je izhajati iz predložnih samostalnikov, nam
dokazuje tudi zakovica za net z vsemi izvedenkami. Tudi net je r.aša izposojenka iz srednje visoke nemščine, a tudi ta je razvila svoio družino: netati. ne-tanie, za—od—netati. za— od— netan. Od besede zakovica podobnih izvedenk ne moremo ustvariti, ker je beseda že v samostalniku 'zložena s predlogom za—, a v drugačnem pomenu, kakor bi ga zahteval glagol, ki bi ustrezal tujemu zanetati. Samostalnik zakovica je spet sestavljen tako umetno, da je že ob rojstvu zamorjen: oče ie hotel s predlogom za— povedati, da je to take vrste vez. ki jo je treba na drugem koncu za—kovati. Prav taKo pa je oče hotel ohraniti osnovo z jasno naslonitvijo na kovati, torej —kov—; sai zakev zakve po zgledu podkev—kve iz podkovati bi š!a le predaleč proč Tako umetno narejena beseda pa nima niti prav jasno določenega poudarka, ali je zkövica. zakovica ali zakovica. Ima pa to dobro stran, da po zgledu drugih samostalnikov na —ica lahko dela glagol: zakovi-čiti —im (kakor konica — koni-čit itd.) Tod spet so težave z vidom zaradi nesrečnega predloga za—; ne vemo, ali je glagol dovršr-ik ali nedovršnik. Nezlo-ženi glagoli na —ičiti so po vrsti nedovršniki. zloženi pa dovršni-ki. Tako imamo tudi tu občutek dovrsnosti, saj pravimo »da je kotel zakovičen«. In vendar tudi lahko rečemo, da je izdelovanje trdnih zvez z zakovicami zako-vičenje Torej izrazito nedovršno! Nič ne pomaga, to bo vsak zdrav slovenski čut iskal rešitve. Tako ste jo poiskali tudi sami (namreč TS v takratni vlogi), ko ste iskali orimernega izraza za odnetati in ste na le-
pem za — odpahnili ter reikll raz—kovičiti. Tako se izlušči glagol kovičiti — kovičenje. ki terja osnovo kovica; potem lahko delate glagole za — raz—; od— s— kovičiti.
Glagol, ki mu je vid tako zamegljen, kakor nam je v spajkati in zakovičiti. nam ostane tuj. . «
TS se je oprijela tudi te razlage. ki prav tako izvira iz Inštituta za slovenski jezik, in sprejela kovico namesto zakovice. K ODjavi tega s kratkim (in zato nepopolnim) pojasnilom se je oglasu v Slovenssem poročevalcu dr. V. L z ugotovitvijo (in obširno razlago), da je zakovica prav dober izraz... in ne more biti kovica
Ta dva primera Kažeta, da j« — mimogrede rečeno — ’■ermi-nološko aeio na tehničnem področju verjetno združeno se z večjimi težavami kokor v drugih strokah, ki so bile (in so se) mnogo manj pod tujim vplivom, kakor je oiia vprav tenniška, hkrati pa tudi, da lahko razprava o posameznih izrazih zavede v slepe ulice, iz katerih — vsaj naviaezno — r.i izhoda. Kajti Drz ko pride tako daiec, da ten-nik in jeziKosiOvec, vsak s svojimi argumenti, postavljata ul-tifnativne zahteve, namesto da bi iskaia možnosti za sporazum s sodelovanjem in ocojestranskim razumevanjem, je vsaka pravilna rešitev proolematicna. v največ primerih pa spfoh iluzorna. Pot, ki vodi do doorih sadov je samo ena; dobro jezikovno znanje in dobro poznavanje snovi, združeno s težnjo za najDOlj-šim. kar r.aš jezik zmore.
Ljubljana. 2. novembra 1953
Tehniška sekcija Terminolo» ške komisije bAriU.
Il Dnevne včšti 1
KOLEDAR
Torek. 17. ivo»vembra: Ljuba. Or©-gor.
Sreda. 18. novembra: MalSko. Oliva.
V Kluba kultom ih delavcev govori v sredo. 18. XI. ob pol 21. hrvatski književnik Meri »n Matkovič: o sodobni hrvatski knj-i-gevmosti.	7429-d
Predavanje akademika prof. dr. J. Hadžija: »Odnosi med zarodki in predn*iki< se prelo*, n« kasci ej-Ai datum. Prirodoslovno društvo.
Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljecji obvešča svoje Člane, da bo danes, v torek 17. t. m. ob 18. tiri govori v zbornična dvorani Univerze toy. prof. Bor» züherl o temi »Kulturni delavec v naši stvarnosti«. Vabimo naše člane, da se tega zanimivega predawn-tula udeleže v Čmvečjfm številu. — Društvo -visokcšolakith profesorici znanstvenih delavcev v Mjani.
Biološka sekcija vabi na preda-
v tortik. 17. XI. ob 20. uri V fizikalni predavalnici univerze Vse biolci?e. agronome gozdarje in študente teh strok. Predaval bo prof. ing. Ciril Jeglič O zimzelenih listavcih, ki vzdrže v našrni podnebju.	7392-p
Veb'rw vas v čitalnico Društva ta Združene narode na Cankarjevi cesti 5/n. kjer je na razpolago !e«po število inozemskih publikacij. časopisov in revij- Čitalnica Je odprta vsak dan od 9. do 11. ure ter od 17. do 19. ure razen Ob sobotah popoldne.	7!9S-d
Smučarji in planinci, krema »Pouir Vous« je preizkušena za Vas! Dobite Jo povsod!
Kadar Imate goste. Jih poetre-rite z odličnim Gosadovim »Planinskim čajem«!
DPD »Svoboda« — Bežigrad vabi vse pevce in pevke, ki so se priglasili kaikor tudi vse one. ki bi želeli sodelovati v pevskem zboru, naj pridejo v društvene prostore Paitnova 32 fbrvšf Talon) v četrtek 19. novembra ob 20. uri. ko se bodo veje pričele.
»Sadni super čaj« ima slasten okus!
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek 17 nov.: zaprto, ßreda 18 nov ob 20:	Salacron
»Tak kakor vsi«. Abonma red A. CBaoula igra Vladimir Skrbinšek).
Četrtak 19 nov-: zaprto OPERA
Torek 17. nov ob 19 30:	Veirdn
»Rigoletto«. Red E. ßreda. 18 nov ob 19.30: Puccini »La Boheme« Gostovanje grßke-
ei dirigente Anti joha Evange-tosa in Rudolfa Francla Zaključena predstava za ZSJ. —
Četrtek. 18- oov.. ob 18.30: Gounod »Faust«. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS <V»ljax> vstopn o*- od 13 nov.) Petek. 20. nov. ob 19.30: Delibes »Coppeiia«. Balet. Red G. Soboia. 21. nov. ob 19.30: Puccini »Seviljska brivec«. Premiera, izven.
Nedeija. 22. nov. ob 19.30: Massenet »Werthwr«. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven in za podeželje
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gled. pasaža
Torek. 17- nov . ob 16: J. Zemljan. Odločitev — Red Torek popol danski. Vstopnice so še v prodaji.
Sreda 18 nov ob 20: R Tagore Chltra. Predstava je z* abonma RED SREDA. Vstopnice so še ' v prodaji.
Četrtek. 19. nov. ob 20: R. Tagore: Chitra. Predstava je za Red Četrtek, vstopnice so še v proda ji.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionette Levstikov (Šentjakobski) trg Petek. 20 nov. ob 17: Pengov-S mončič Zlate ribica.
Sobota. 70. nov. ob 17:	Malik
Žogica Marogica Ob 20 30:	Pengov - Simončič
Zlata ribica. — Za odrasle. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Torek 17- nov., ob 12 30 m 15.30: Gostovanje na Bledu Sreda 18. nov. ob 16 m 17.30: Gostovanj« na Jesenicah. Četrtek. 19 nov. ob 16: Gostovanje v Dolu on Hrastniku Nedelja. 22. nov. ob 17: Stemm!« »Čarovni klobuk«.
Prodaja vstopnic za vse predata v e od petka dalje od 11. do 12.30 pri blagajn! Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred vsako predstavo pri gledaliških blagajnah.
ORVESTILA
RAZPIS
Splošna bolnica v Mariboru razpisuje prosta delovna mesta za kuharja, oz. vodjo bolnične kuhinje s potrebno kvalifikacijo in večletno prakso in za glavno medicinsko sestro z dokončamo šolo za medicinske sestre in večletno prakso v zdravstveni službi. Ponudbe je poslati na sekretariat Splošne bolnice v Mariboru. Tržaška c. 13. — Uprava.
OPOZORILO
Danes, v torek dne 17. novembra 1953. popoldne ob 16. uri bo v sindikalni dvorani Državne založbe Slovenije. Stritarjeva ulica 3/n. Javno žrebanje srečk, ki so bile priložene tisoči izdaji Državne založbe Slovenile. Janka Kersnika. Zbrano delo V. zvezek in
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V torek, 17. dot. bo ob 19.30 predavanje I* cikla »Naše šolstvo«. »O nekaterih značilnostih oboeznega šolstva med Slovenci*. Predava orof. Milan Vrtačnik v dvorani I. državne gimnazije Vegova ulica 4 — [. n as trop je.
katerih odrezki so bili pravočasno poslani na upravo založb«. 2rebenje bo izvršila posebna komisija. v kateri so tudi nekateri znani kulturni delavci.
KONCERT S
Ozim in Horakova bosta v prvem delu koncerta 25. novembru igrala Bachovo in Beethovnovo sonato Drugi del sporeda obs ga skladbe Matič ča. Kogoja. Schumanna. Michaela Blocha in Bartoka. Vstopnice v Koncertni poslovalnici.
'SMO
Poročila:	5.45	6.30. 12.30. 15.00.
17.00. 1S.00 22.00.
7.00	do 7.05 Nasveti za kmetovalce; 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Naša ljudska oblast (pon.): 11-30 Šolska ura za višjo stopnjo — Narod s?i so rvsal so<i\>o sam;	12.00	Lažja slovenska	orkestralna m	vokalna	glasba;	12/15
Zabavna glasba; 13.00 Pred volitvami; 13.10 Drobne skladbe velikih mojstrov; 13.45 Glasben! razgledi; 14.00 Za prileten oddih (lahka in zabavna glasba) — vmes ob 14.30 do 14.40 Radijske reklame;	15.15	Zabavna	glasba:	15.30
Športni tednik; 16.00 Popoldanski simfonični koncert — Johann Sebastian Bach. Konce-rt v C-duru Za 3 čembal e m orkester; Camille Saint-Saens. Tretja simfonija (z orglami); Matija Bravničar. Krall Matjaž, uvertura:	17.10 Domače
Eesmi in poskočne viže: 17-45 67 kcija tečaje angleškega jezika:
18.00	Zabavni zvoki; 18.30 Iz boiev naših narodov — Začetki socialističnega gibam ja v Srbiji:	18.40
Koncert pianiista Mariiana Lipovška;	19.30	Zabavna	glasba,	vmes
reklame In vremenska napoved:
20.00	Okno v svet: 20.10 Iz opernega ustvarjen'a Jacquesa Mayer-beera in Richarda Wagmerja;
21.00	Llteramo-esejistična oddala — Sodobna avstrijska proza: 21.30 Melodije Jz filmov in .glasbenih revij; 22.15 do 23.00 Nočni komom-koncert — Robert Schumann. Sonata za violino in klavir: Bruno Bjelinski. Sonata za č^lo In klavir: 23.00 do 24.00 na valu 327,1 m oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba).
MARIBOR
DEŽURNA LEKARNA
Torek. 17. nov.: Lekarna »Tabor«. Trg armade 3.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Torek. 17- nov. ob 20: Bizet »Carmen«. Red B.
RADIO MARIBOR Torek 17. nov.: Od 5.30 do 7.30 prenos iz Ljubljane; ob 7-30 pastor glasbeni spored, vmes objave; ob 7.40 tržni pregled icn nasveti; ob 8 poročila; ob 8.15 katere prireditve na.j obiščemo; od 12 do IG prinos iz Ljubljane, vmes ob 13 oddaja v madžarščini; ob 16 poje ženski zbor Svoboda-Tabor p. v. Albina Horvata; ob 16.20 hammond angle v ritmu: ob 16.30 pregled domačih dogodkov, vremenska napoved; ob 16.45 zabavna glasba, vmes objave; od 17 do 23 prenos iz Ljubljane.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: ameriški film Krvna osveta«.
UDARNIK: angleški film »Trenutek obupa«.
KOKSARNA I
„Boris Kidrič“ LUKÄVRC
?
OBVEŠČA
use petrošnifee fcoüsu, da ho
SKLEPALA POGODBE ZA 1954 ! od 20. do 30. aectmdra teios
•
V PODJETJU V LUKAVCU. POTROŠN.KE PROSIMO, DA NAM \ PRAVOČASNO SPOROČIJO SVOJE POTREBE, KER JE PRO- ! IZVODNJA OMEJENA IN iMAJO NEKATERI POTROŠNIK* j PREDNOST.	1
.«»••••• .••••»•• •«»•••«• ••••«•••• ••••••.«• ••*«•«••• .«••••••• •«•*•••»• ••••«*
UVLTlSRM RAZGLEOi
Pred izidom knjig Prešernove družbe
Natisniti in vezati blizu četrt milijona knjig ni majhna reč. Zato je potrebno nič manj in nič več kot 5 vagonov papirja. Takega dela v razmeroma tako kratkem roku, v katerem je bilo treba natisniti toliko knjig, ni mogla prevzeti ena sama tiskarna. Zato je bilo to delo poverjeno kar trem tiskarnam. Še nekaj dni in med člane bo razposlanih blizu 50.000 kompletov. Za prvo leto obstoja Prešernove družbe in maloštevilnost našega naroda je to kar lep uspeh. Zato je prav, da seznanimo naše čitatelje nekoliko s tistimi ki so ta uspeh v glavnem omogočili.
Za tako množično izdajo je potrebno, da so knjige res kvalitetne, da je oprema na dostojni višini, da so poceni, da izidejo pravočasno in da sloni organizacija zbiranja naročnikov in distribucija na široki mreži poverjenikov, ki se zavedajo velikega vzgojnega pomena razpečavanja napredne ljudske knjige. Važno je, da se tega zavedajo poleg prosvetnih delavcev predvsem tudi vsi tisti, ki delajo
posredno ali neposredno pri vzgojno izobraževalnih in političnih nalogah.
Poglejmo torej kako je bilo s temi postavkami.
Družba bo izdala poleg vsebinsko in ilustrativno bogatega koledarja še Cirila Kosmača: »Pomladni dan«, Ivana Ribiča: »Stopinje v snegu« in »Zgodba o zakladu«, Iva Zormana mladinsko povest »Iz obroča« ter poljudnoznanstveno delo treh mladih znanstvenikov Čopiča, ing. Koste in Osredkarja: »Skrivnosti atoma«. Prav gotovo je to program, ki ga z ozirom na cilje Družbe v tem času ni bilo mogoče sestaviti bolje. Ce za katero delo, ki je izšlo po vojni, velja, da res ustreza vsem zahtevam umetniškega ustvarjanja, to prav gotovo velja za povest Cirila Kosmača »Pomladni dan«. Družba se torej ni izneverila osnovnemu načelu, da izda najkvalitetnejša domača dela. K taki nakladi je torej izbira programa brez dvoma doprinesla svoj delež. To pa je pravzaprav vložen kapital, ki se bo Družbi prav rentiral šele v naslednjih letih.
Tudi glede opreme je Družba obljubila, da bo na višku. Knjige so tiskane na ploski tisk in ne na rotacijo, papir je mnogo boljši kot rotacijski, velikost knjig je normalna, knjižni koledar pa bo predstavljal pravo revijo, ki bo pestra in bogata tako po vsebini kakor po slikovnem materialu. Vse tri tiskarne so se res potrudile, da je tisk lep, črke pa zelo čitljive, tako da bodo knjige brez napora čitali lahko na podeželju tudi tam, kjer imajo slabšo razsvetljavo. Družba je torej tudi v tem oziru storila vse, da zadovolji tako preprostega kot najbolj zahtevnega bralca.
O	tem, da so knjige poceni menda ni treba še posebej pisati. Omenimo naj samo to. da stane Družbo vsak komplet cca 450 din. Po knjigotrških cenah bi bila ta cena še znatno višja. Clan Družbe pa prejme vseh 5 knjig za 240 din, če pa odbijemo še provizijo poverjenika, pa dobi Družba za komplet le 216 din. Družbi je torej uspelo tudi ta pogoj množične knjige povoljno rešiti, saj daje knjige članom res več kot polovice njihove vrednosti v dar.
Kako to? To so Družbi omogočili predvsem delovni kolektivi in družbene organizacije z vplačilom ustanovnin in podpornin. Družba ima 289 ustanovnih članov, ki so vpla-
POBREZJE: ameriäkä film »Tram-
vaj poželenja«.
STUDENCI: š\ erfski t im »Plesala je eno samo poletje«.
MURSKA SOBOTA MESTNI KINO:	francoski film
»Prepovedane itfre«.
PTUJ
MESTNI KINO:	emdriSd film
»Roseana Mc Coy«.
4	.nit!A
Uprava tovarne »Verig« Lesce
pri Bledu sporoča žalostno vest. da je umrl v Lescah njen 32-Iet-ni uslužbenec
ALOJZ TRIPLAT
Nadvse dobrega ir* vestnega stanovskega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
D otrpel je mož mož. očka. brat in dedek
RUDOLF CIMOLINI. gradbeni tehnik v pokoju.
Pogreb bo 18. t. m. ob 15. urn iz Nikolajeve mrliške vežice na na 2alah. — Žalujoči: žena otroci. sestra, vnuki n ostalo sorodstvo. — Ljubljena. 16. XI. 1953.
Umrla j« naša draga žena. mati. stara mati sestra, teta in svakinja
URSULA PERUZZI, roj. Vidmar
Pogreb se vrši v sredo dne 18. t. m. cb 14. uri iz Li.p na pokopališče v Tomišelj. — Žalujoč. Vladimir Peruzzi, mož. sin. hčerke in ostatlo sorodstvo. — Ljubljana. Liipe 16. XI. 1953.
ZAHVATE
Ob bridki izgubi našega skrbnega in nepozabnega o čet«
AUGUSTA BUČAR
se zahvaljujemo vsem ki ste ea spremili na -miosovi zadnji poti. darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. — Žalujoča žena Franja, sin Gust:: hčerke Štefanija. por. Belja. Fani. por. Volk. Breda in Sbnja.. — Litija Grbin.
Oh nenadomestljivi izgubi naših nepozabnih očetov možev, sinov in bratov
MAKUC STANKA tn JURAC ADOLFA,
se najtopleje zahvaljujemo vsem darovale m vencev in cve-tra. vsem. ki so z nami sočustvovali -'n Ju spremili do preranoga groba. — Se posebej se zahvafllule-mo Upravnomu odboru rudnika za vrijko romoč. želeizani em iz Železarne Ravne ter drugim podjetjem. — Žalujoči rodbini Makuc in Jurač.
MATA OGT.ASl
MESTO TEHNIČNEGA VODJE pod-jetja razpisuje podjetje »Svilanit«, Kamnik. Pogoji:	večletna praksa
v tekstilni stroki s specializacijo v svili. Stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. Ponudbe poslati takoj na podjetje. 19329-1 ZA TAKOJŠEN NASTOP iščemo sposobnega vrtnarja z večletno prakso ter konjarja. Interese uti naj se javijo na Ekonomiji Celje, Lava 9.	19330-1
MESTO POLK VALI FICIRANE KUHARICE iščem. Naslov SP Celje.
19303-1
ŠIVILJSKA POMOČNICA, dobro izučena, išče primerno zaposlitev v K ram ju ali okolici» Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj.	19313-1
ZLATO ZA ZOBE, 10 g, prodam. Naslov v ogL oddelku.	19339-4
ENOSOBNO STANOVANJE v Radovljici zamenjam za enakega v Šiški. Ponudb« v ogl. oddelek pod »Lepo«.	19323-7
POL HIŠE (kuhinja in soba) z dolgo njivo zamenjam za boljšo hišo brez zemlje. Ponudbe v ogl. odd.
pod »Ljubljana«.	19336-7
DVA LOKALA v strogem centra, večjega in manjšega, iščemo za takoj. Po potrebi odkupimo inventar. Naslov v ogl. odd. 19337-8’ IŠČEM ENOSOBNO STANOVANJE; nadzoroval bi centralno kurjavo, elektriko in vodovod, žena pomaga pri gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dostojna«. 19325-9 DVOSOBNO STANOVANJE t novi hiši poleg Celovške ceste zamenjam za enako v I. nadstropju v bližini pošte, nebotičnika. Selitev plačam. Po potrebi odkupim tudi pohištvo. Naslov v ogl. odd. 19338-9 LEPO, KOMFORTNO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd.	19154-9
PREKLICUJEM ŽALJIVKE o Siko-vec Ani. — Sikov« Rozi, Marko, Hrastnik.	19307-11
VREME
Napoved za toorek. 17. novembra 1953: V vzhodni Sloveniji oretež-nov. v ostalih predelih Pa delno oblačno vreme. Po kotlinah predvsem v Ljubljanski še v nočnem in dopoldanskem času megla. — Tempera tora bo nekolllko nižje.
čali skupno preko 12 milijonov dinarjev in 402 podporna člana, ki so vplačali skupno blizu 1 milijon 600 tisoč din. Tako so podjetja in družbene organizacije omogočile, da prejmejo delavci, kmetje in nameščenci tako poceni knjige.
Žal se pomena dobre knjige in vloge take družbe pri splošnih naporih za dviganje ljudi na višjo kulturno raven, raven, ki je dostojna socialističnega človeka, niso povsod in vsa podjetja v polni meri zavedala. Tu ni toliko vprašanje slabšega ali boljšega finančnega stanja podjetja kolikor političnih in drugih faktorjev v podjetju oz. okraju. Da bi na pr. v okrajih Črnomelj in Tolmin ne moglo niti eno podjetje, ali ustanova, ali organizacija vplačati ruti ene ustanovnine, v Črnomlju pa celo niti ene podpomine, (Tolmin eno), je malo verjetno, ko pa so n. pr. drugod vplačevali podpornine tudi nižji uslužbenci, kakršnih je dovolj tudi v Črnomlju in Tolminu.
Da so v teh okrajih Socialistična zveza, sindikati, prosvetni delavci in drugi storili mnogo premalo, dokazuje tudi to, da je v vsem okraju Črnomelj le 133 članov, v okraju Tolmin pa 247. Izgovarjanje na pasivnost kraja ne more v celoti opravičiti takega stanja, saj velja n. pr. tudi okraj Sežana za pasivnega pa ima vendar 1141 članov, čeprav.
Prenos podov invalidskega varstva na okraje
Svet za zdravstvo ki socialno politiko LRS v Ljubljani je skleci], da se prenesejo posli invalid»
skega varstva iz Invalidske uprave v Ljubljani na okrajna ta;ui-štva za zdravstvo in socialno politiko. S tem ukrepom se torej decentralizirajo posli invalidskega varstva. OLO Celje okolica Je že prevzel invalidske spise in likvidacijske liste od Invalidske uprave v Ljubljani in se naj torej invalidi v bodoče obračajo na ta j. ništrvo za iiudsko zdravstvo In soci a'n o politiko invalidski odsek v Celju v vseh Invalidskih zadevah, v katerih je dosedal odločala In. validska uprava v Ljubljani. Začasno ostane v pristojnosti Invalidske uprave v Ljubljani le od. ločanje erlede osebnih in družinskih invalidnin ter vsa opravila klimatskega in kopališkega zdrav-
IZ ŠKOFJE LOKE
Pocenitev tekstilnega blaga je razveselilo tudi potrošnike v Škofji Loki. Pred izložbami, kjer so bile navedene pri blagu vseh vrst stare cene in nove cene, so stale množice gospodinj, ki so precenjevale razliko posameznim predmetom. Kupčija v trgovinah je bila precej živahna, saj je padec cen marsikomu omogočil nabavo potrebnih predmetov. Nasprotno pa je tudi nekaj takih, ki obžalujejo, da so pred kratkim nakupili stvari za zimo, ker bi jih sedaj dobili mnogo ceneje.
IZ NOTRANJIH
GORIC
Z novembrom so r Notranjih goricah odprli dveletno kmetijsko gospodarsko šolo, ki jo obiskuje 35 učencev. V šolo je vključena vsa kmečka mladina, ki je zaposlena doma in se ukvarja le s kmetijstvom. Učenci redno hodijo v šolo iz Vnanjih goric. Jezera, Podpeči in Plešivice, četudi so te vasi precej oddaljene.
Poleg te šole ima kmečka ženska
mladina pod okriljem Rdečega križa dvakrat tedensko razna zdravstvena predavanja, o protiletalski zaščiti itd.
Kulturno - umetniško društvo »Zadrugar« je imelo pred nekaj dnevi občni zbor, kjer so ugotovili, da je število članov premajhno in bi bilo prav, da bi se v društvo vključila zlasti mladina. Na zbora so poleg dragega sprejeli tudi načrt za bodočo sezono.
V	zadružnem domu imajo novo
dvorano, ki je primerna za vse prireditve, le oprema je še pomanjkljiva. V nedeljo, 8. novembra je v tej dvorani gostovalo kulturno umetniško društvo poštnih uslužbencev iz Ljubljane i igro >V Ljubljano jo dajmo«. V dvorani se je zbralo nad 400 gledalcev, ki so bili z igro zelo zadovoljni in želijo, da bi bilo takih prireditev še več.
•
V	četrtek, 11 .novembra je bil se-
stanek članstva Socialistične zvez«, na katerem je govoril o tržaškem vprašanju in predstojećih volitvah tov. Branko Dobršek. Predsedaik občinskega ljudskega odbora, Alojzij Hušar pa je člane seznanil o davkih, o delu pri izsuševanju Ljubljanskega barja, nato pa so še razpravljali o zboljšanju kmetijstva in drugih svojih problemih.	S. N.
NOVICE IZ PTUJA
Obvezniki predvojaške vzgoje ptujskega okraja so pred dnevi zaključili 10-dnevna jesenska zborovanja, na katerih so pokazali posamezni centri svoje vojaške veščine. Posebej je treba pohvaliti disciplino mladincev, saj so se udeležili zborovanj stoodstotno. V tekmovanju, ki se je razvilo med centri in vodi v počastitev 22 deoembra, pa so bili najboljši kmečki centri Gorišnica, Ormož, Makole, Grajena, Starše, Žetale, Juršinci, Lešnje, Središče, Podgorci in Polenšak, pa tudi nekateri dragi centri so dosegli lepe uspehe. Za uspešen potek zborovanj gr« zasluga predvsem požrtvovalnim körn nudi r jem centrov in vodov, ki so bili vselej točno na zbirnem mesto, čeprav so nekateri morali prevoziti na poti do tja in nazaj tudi 30 km.
ljenja invalidskih upravičencev za L 1953. odločanje o invalidskih ki otročkih dodatkih ter ostala služ. ha s področja invalidskega varstva pa preide s tena na invalidski odsek p*1 tajništvu zaljud. sko zdravstvo in socialno politiko OLO Celje okolica.
Invalidska služba pri okraju se Je v zvezi s tem preselila v nove prostore rz I. nadstropja v pritličje dvoriščne Beradlb« OLO. Ta preselitev se je izvršila v prvi vrsti zato. da se invalidom ne ho areba mučiti s hojo po stopnicah.
Jadranska linijska plovba bo kupila veliko potniško ladjo
REKA, 16. nov. (Tanjug). — Jadranska linijska plovba namerava kupiti luksuzno potniško ladjo, ki bo v poletnih mesecih skupno s »Partizanko« vzdrževala hitro linijo Reka— Črnogorsko Primorje. Ker pomeni nabava tako velike ladje veliko pridobitev za naš turizem, je večje število trgovinskih zbornic in turističnih organizacij obljubilo, da bodo za nakup ladje dale del sredstev, ki so jih letos dobile pri turističnem prometu. Ladja, ki jo nameravajo kupiti, bo tako velika kot »Partizanka«.
Posebna dvigala za gradbeništvo
REKA, 16. nov. Po načrtih mariborskega inženirja Franca Globelnika bo reška ladjedelnica »3. maj« pričela izdelovati 5 dvigal za gradbena podjetja. Ta posebna dvigala, ki se bodo v glavnem uporabljala za graditev električnih central in drugih velikih objektov, doslej pri nas še nismo izdelovali. Dvigala se bodo odlikovala s hitrostjo uporabe (v eni minuti bodo dvignila tovor 30 m visoko) in se bodo lahko sestavila za tri višine od 15 do SO m.
Na Goriškem je setev ozimnih žit v polnem razmahu
Po jesenskem deževju je končno nastopilo sicer nekoliko hladno, vendar pa lepo vreme. Jesenskih sončnih dni so se razveselili stari in mladi, zlasti pa kmetje. Na njivah je zdaj vse živo. Traktorji orjejo globoke brazde na večjih površinah, na manjših pa orjejo kmetje z volički ter sejejo ozimna žita.
Kmetje iz okolice Nove Gorice posvečajo hkrati vso pozornost zimskim povrtnina-n, :a t« čim bolj zadostili potrebam domačega trga in „0-.i tržišč v Sloveniji. Zdaj imajo največ opravka z nego rdečega radiča, ki ga pobirajo in čistijo na stmiščih. Od tam ga presajajo v zavetne kraje. V glavnem ga hranijo in goje pozimi pod streho v vlažnem žaganju, gnoju in zemlji tako, da dobi lepo rdečo barvo in sočen okus.	J. P.
Manj avtomobilskih gum zaradi dopustov. Po začasnih podatkih je znašala francoska proizvodnja avtomobilskih gum letos avgusta 5.000 ton, julija 1952 13.360 ton in avgusta lani 7,106 ton. Zmanjšanje gre na račun letnih dopustov.
Enoten sistem carin v Burmi. Dne 1. oktobra je začel veljati v Burmi nov enoten carinski sistem, ki je zamenjal sedanji sistem standardnih in preferenčnih carin na uvoz v Burmo. Finančni minister je izjavil, da je bistvo novega sistema v visokih carinah na uvoz luksuznega blaga in v nominalnih carinah na uvoz za življenje nujno potrebnega blaga.
Člani Socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove in vsi državljani, prispevajte v volilni sklad!
Vsa denarna sredstva nakazujte na .ckoči račun pri NB štev. 601-T-290
smo lahko prepričani, da tudi tam niso še izčrpane vse možnosti. Zaradi tega je tako stanje, da prav najrevnejši predeli, za katere bi bilo najbolj primerno, da prejmejo čim cenejše knjige, ne bodo dobili teh knjig. In po čigavi krivdi?
Kolikor nam je znano, Družba tiska nekaj knjig več. Prav bi bilo, da gredo te knjige tja, kamor doslej še poverjeniška mreža ni dovolj prodrla. To pa ne bi smeli prepustiti samo slučajnosti, temveč bi se morale za to zavzeti predvsem SZDL, sindikati ter prosvetne organizacije. Ali ni n. pr. kritike vredno, da v trboveljskem okraju kar 6 - občin od
11 nima nobenega poverjenika in da kar v 6 občin ne bo prišla niti ena knjiga Prešernove družbe. V vsej Sloveniji pa je še menda 40 takih občin. Ce pa bi pogledali še v posamezne večje kolektive in ustanove, bi našli tudi tam precej takih, kamor še ne bo našla letos pot nobena knjiga Prešernove družbe. Kljub temu, da ima družba okoli 960 poverjenikov, katerih velika zasluga je, da je splošen uspeh družbe tako zadovoljiv, pa nam vse to kaže, da ima Družba še velike možnosti razvoja in da s to sicer zelo lepo naklado, še niso krite potrebe po dobri ljudski knjigi.
Klavirski koncert «Burice Huraija
Prvikrat je pri nas koncertiral pianist Juriča Murai, ki ima v Zagrebu in v sosednjih republikah že zveneče ime. Naša publika ga še ne pozna, lahko pa obžaluje, da ni slišala petkovega koncerta, ki je bil tako po sestavi programa kot po izvedbi res umetniški. Poleg odlične virtuozi-tete je izpričal umetnik visoko glasbeno kulturo, smisel za dojetje velikih oblik in moško, a vendar dovolj sentimentalno nrav za reprodukcijo svojega programa, ki je
segal od Chopina preko Mu-sorgskega do Francka.
Preludij, koral in fuga C6-sarja Francka je skladba, id na Bachovih principih polifonije gradi v novoromantiko segajoč slog. Pianisti so tu vedno postavljeni v precep, kako ta dva velika kontrasta spraviti v ravnovesje. Nekateri poudarjajo formalni, drugi čustveni element. Mislim pa, da je, kot pozneje pri Bus-soniju, potrebno odmakniti romantične elemente tematič-nim. Murai je to izvrstno storil posebno v koralu (ki je bil
— Očitno imajo drugačna življenjske pojme kot mi; Moj gospodar pravi temu: — Grem malo na sprehod s psom!
DOBRA LEKCIJA \ Filozof Kant je šel nekoč v restavracijo na kosilo. Ko je natakar prinesel na mizo krožnik solate, je gost, s katerim je skupaj obedoval, natresel na solato skoraj ves poper, ki je bil v posodici za poper, rekoč:
—	Meni ugaja zelo popra-na solata!
Da bi naučil egoističnega gosta pravilnega vedenja, je Kant zvlekel iz žepa tobačnico in jo izpraznil nad solato, rekoč:
—	Meni pa ugaja, če je zabeljena s tobakom za nju-hanje!
NI BOLEZEN
Dr. Edvard Gines je bil zelo duhovit človek. Nekoč ga obišče neki prijatelj in zdravnik videč ga, kako je bled, ga vpraša, kaj mu je.
— Slabo doktor, slabo— odgovori prijatelj. Tako se počutim kot, da bi imel ducat kladivov v glavi in sto vijakov v želodcu, v črevih me pa tako zbada kot da so žeblji. Kakšna je ta bolezen?
—	To ni nikaka bolezen, — mu odgovori zdravnik — to je skladišče železnine, moj dragi prijatelj.
M
•UNION«:	envršici barvni f*’m
•Skrivnostno živijenj« Wa!rer:a Miittyja«. Tednik: Filmske novost:. Bredstave ob 16. 18.15 ia 20.39.
•KOMUNA«: acner f:im »Trnaj-sto oisino« Tednik- Predstave Ob 16, 18 in 20
•SLOGA«: amer. film »Rdečelaska in kovboj«. Tednik Predstave
ob 16. 18 in 20.
»SCCA«: amer. film »Zaoleš.va«. Tednik Predstave ob 16. 18 in SO. — Prodaja vstocnic v vseh štirih kinematografih od 10 do 11 ter od 15. dalje.
•SISKA«:	amer barvni fijm
•Rudniki kralje Salamona«. Brez tednika. Predstave ob 16 18. in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje
»TRIGLAV«: amer. film »Festival Ch. Chapi na«. Prež tednika. — Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Ob veliki ločnici« in tednik. Predstave op 18.30. Predora vstopa o eno uro ipred pričetkom.
CELJE »UNION« emetr film »Zločin v Nevadi»
CELJE »DOM«; amer. tifn »Ob
vediiki ločnici«.
»BLED«: amer. barvna risanka »Ostržek«.
»KAMNIK«:	a.npi film »Hitnajfci
od zvoka«.
MEDVODE: ameriški barvni füm »Veliki Caruso«. Predstavi o4» 18 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: angleški film »Izobčenec z otokov«. KRANJ »STORŽIČ«: einer, barn, na risanka »Ostržek«. Predstave ob 16. 18 in ob 20.
-L-vu-l;	___
pa' še vedno premehak) in v fugi, ki jo je impozantno zgradil. Veličastno Chopinovo sonato v b-molu je zaigral tako, kot smo jo vajeni slišati od velikih mojstrov. Moško zajeta dramatična mesta so se menjavala s poetično kanti-leno, izredno težki scherzo je v virtuoznem tempu in v izpetem triu pokazal svojo nesmrtno veličino, zadnji stavek je bil samo v srednjem delu modulatorično nejasen, sicer pa zelo dober. Malo preveč pedala je vsem kompozicijam zmanjšalo plastičnost, ki jim jo je dal umetnik.
Musorgskega Slike z razstave nudijo poustvarjalcem priložnost, da pokažejo lepo kantileno in bravuro. Juriča Murai je pri vsaki skladbi pogodil njeno glasbeno bistvo, poetična serenada je imela izrazito kantileno, vsi skercoz-ni komadi so bili ritmično živi, finale je bil maestozen in virtuozen. Edino značaj Šmuj-la, ubogega, pred bogatinom jecljajočega Zidka, ni bil dobro zadet
Murai je odličen pianist zato je obžalovanja vredno, da niti glasbeniki niti glasbeni naraščaj niso v večjem številu obiskali koncerta. Pri tem ne govorim o intelektualcih, ki bi morali tudi čutiti potrebo po takih koncertih, ki so za zmerno vstopnino vsakomur dostopni.
Dr. Danilo Švara» j
Tuji komentarji o govoru maršala Tita
Pariz. 16. nov. (Tanjug) Včerajšnji govor maršala Tita so sprejel; v francoskih uradnih krosih v celoti zelo ugodno. Ti krogi upa-j da bo ton govora omogočil, tf pridejo razsotvari v smer. v k n bi bila možna rešitev tirža-š ia vprašanja. 'Pariški politični krogi poudarj-ajjo. da je mairšal Tito ponovno ^potrdil jugoslovansko dobro volijo, ki se kaže že dlje časa pod pogojem, da tudi druga stran ooousti ker — kot j« dejal — Jugoslavija ne želi. da se samo ona žrtvuje za stvar mii-rti. Sedaj mora tudi Rim s svoje »trani pokazati dobro volio, da bi so to težko vprašanje končno re_ šilo in -na ta način normaliziral položaj v odnosih med dvema sosednima državama. Ti kTOgi so prepričan', do sedal obstoja resno upanje, da bo v kratkem lahko prišlo do poprejšnje konference strokovnjakov, kot je to predlagala jugoslovanska vlada. Pa tudi do petome konference na kateiri bi bil-o lahko vprašanje končno rešeno, če tudi Italijani pokažejo pom irliiivost.
Kaj piavi Attlee
London. 16. nqv. (t) V razpravi v Spodnji zbornici je vodja laburistične ^trajnike Clement Attlee izjavil, da predlog maršala Tita Za rešitev tržaškega vprašanja poživlja upanje za konec tega spora. »Lahko upamo, da bo prišlo do rešitve tržaškega vprašanja ter imam za potrebno izjaviti, da je predlog predsednika Tita koristen in konstruktiven.« je dejal Attlee v zvezi z včerajšnjim govorom maršala Tita.
Dunaj. 16. nov. (Tanjug) Avstrijski kancler ing. Raab je imel nocoj sestanek z bivšim kanclerjem ing. Figlom, ki ga imajo na Dunaju za najresnejšega kandidata za zunanjega ministra po ostavki dr. Gruberja. Iz krogov ljudske stranke se je zvedelo, da sta raz-pravljaal o osebi bodočega zunanjega ministra. V istih krogih menijo. da je to lahko ing. Figi ali pa celo kancler Raab.
London. 16. nov. (r) Najnovejša
izjava predsednika Tita o Trstu predstavlja glavno snov v današnjem britanskem tisku.
Neodvisni londonski »Times« objavlja vest z naslovom »Razdelitev kot rešitev tržaškega spora«. K on s e rvatTVTL i »Daily Mail« objavlja poročilo z naslovom »Tito mudi načrt za Trst«, konservativci; »Daily Express« pa z naslovom »Titova gesta v zvezi s Trstom«. »Daily Telegraph« celo govori o »modifikaciji jugoslovanskih zahl^.*«. Vsi listi se strinjajo s tem. da predstavlja včerajšnji govor maršala Tita konstruktivni korak v namenu rešitve tržaškega spo. ra. Listi objavljajo obširne izvlečke iz Titovega govora, ki je bil po mn-ernju njihovih dopisnikov zmeren in realističen. Dopisniki iznašajo kot nov moment dejstvo. da je predsednik Tiito predlagal in zahteval, rual se vprašanje Trsta rešuje ločeno od vprašanja ostalega dela cone A.
Londonski »Times« poudarja, da je bil ostri ton v Titovem govo_ ru opomin, ki ga le naslovil na zahodne zaveznike, naj se ne
Predstavnik ZDA o konferenci petih
Washington, 16. nov. (AFP).
Predstavnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je nocoj izjavil, da vlade ZDA, Velike Britanije in Francije nadaljujejo po diplomatski poti razgovore glede konference petih držav o Trstu. Predstavnik je dodal, da smatra ameriško ministrstvo za zunanje zadeve še naprej, da predstavlja predvidena konferenca najboljše sredstvo za rešitev tržaškega vprašanja.
Protiangleške
demonstracije v Italiji
Rim, 16. nov. (Tanjug). Neo-fašisti in kominformisti so ponovno izzvali pvotibritansike nerede v italijanski pomorski luiki Taranto, kjer se nahajajo neke enote britanske flote. Posadka teh enot je bila na obali predmet napada in groženj od strani skupine neofašistov in kominformistov, kar se je pozneje spremenilo v ostre proti-britanske demonstracije. V vsem mestu so te skupine obkoljevale in zasmehovale britanske vojake ter jih prisilile, da se vrnejo na ladjo. Nekoliko britanskih mornarjev je lažje poškodovanih.
igrajo z ognjem. Ta ODomin je namenjen avtorjem deklaracije 8. oktobra. »Times« nato navaja izja. vo predsednika Tita. v kateri je dejal: »Mi ne vztrajamo na tem. da dobimo Trst. ker vemo. da nam ga ne bodo dali. toda zahtevamo In uporno bomo šb nadalje zahtevali. da mora vsa ostala cona A. razen zgolj mesta, pripasti Jugoslaviji, ker je to naše nacionalno ozemlje, do katerega imamo polno pravico«.
Konservativni »Daily Express« opozarja na opornim maršala Tita. da bi uresničenje deklaracije 8. oktobra neizogibno izzvalo spor. —
Nocojšnji londonski »Ewenisr News« objavlja kratek uvodnik z naslovom »Tito«, v katerem pravi, »da je maršal Tito dal značilen doprinos zmanjšanju tržaške krize«. Njegov govor je bil popolnoma dosleden prejšnjemu stališču. Ne glede na simpatij e.
politika
Rim, 16. nov. Kot poroča dopisnik Tanjuga, je imela rimska vlada nocoj sejo, na kateri je razpravljala o udeležbi Italije na predhodni konferenci petih držav o tržaškem vprašanju. Izgleda, da vlada načelno ni zavzela odklonilnega stališča do te konference, vendar pa je postavila nekatere smejitve in zahtevala jamstva, da konferenca strokovnjakov ne bo prešla določenih meja. Te omejitve so postavljene y tem smislu, da naj bi predhodna konferenca samo pripravila konferenco petih zunanjih ministrov, ki ne bi »smela ignorirati anglo-ameriškega sklepa od 8. oktobra.
Po Pellinem povratku iz Turčije izgleda, da sta predvsem dva momenta vplivala na stališče Rima do konference: prvo, garancije zahodnih diplomatov, da predhodna konferenca ne bo predstavljala »nikake zasede«, za katero bi se v naglici rešilo tržaško vprašanje, drugič pa včerajšnji govor maršala Tita, katerega ocenjujejo kot zmernega in kompromisnega. Ta dva momenta sta, izgleda, izpodbila vse izgovore, ki bi jih palača Chigi lahko uporabila pri svojem negativnem odnosu do konference strokovnjakov.
Zato nocoj vlada ne razpravlja o načelnem pristanku za konferenco, marveč o težavah, na katero bi taka načelna privolitev vlade naletela jutri v parlamentu. O tem je tudi danes Pella dolgo razpravljal s predsednikom republike. Akcija, katero je vlada z vsemi sredstvi začela okoli Trsta, je sedaj spravila Pellin kabinet v težek položaj, ker so se sprostile skrajne nacionalistične pretenzije in imata tako desnica kot levica možnost minirati
Nem York, 16. dot. (r). Politični komite Generalne skupščine OZN je ponovno odložil za 24 ur glasovanje o vprašanju razvrvžitve, tokrat na zahtevo sovjetskega delegata. Zahtevajoč to odložitev, je sovjetski delegat Malik izjavil, da njegova delegacija rabi oeč časa za proučitev raznih načrtov, ki so bili izneseni pred komitejem.
ki so preje lahko obstojale v Britaniji Za Italiijo. os le-te v tem vprašanju sedaj obledele. Maršal Tito je bistroumen in umerjen. Ravna kot odgovoren državnik z zdravim smislom za politično stvarnost. Realizem in umerjenost maršala Tita lahko ohladijo nekatere domišljave glave v Rimu. vendar bodo povzročile, da bo ma.ršal Tito dobil prijatelje in vplivne ljudi v Lcndonu in Wash mgt onu.«
del ego d i
Beograd, 16. nov. (Tanjug). Grški in turški vojaški ataše v Beogradu, brigadni general Bpaminodas Vretos in podpolkovnik Kemal Oiguz, sta nocoj priredila v teniškem klubu
sleherni eventualni kompromisni korak vlade in to z njenimi lastnimi izjavami jn obvezami.
Vlada rešuje nocoj tudi to vprašanje, ali naj Pella jutri v parlamentu samo odgovarja na interpelacije, ali naj poda efcspoze o tržaškem vprašanju, po katerem bi lahko prišlo do glasovanja o vladni politiki. Dalje, ali kabinet lahko računa na podporo pri glasovanju o udeležbi Italije na predhodni konferenci, ali se mora pobrigati, da to glasovanje prepreči po predhodnem sporazumu z določenimi parlamentarnimi skupinami. Vodstvo krščansko-demo-kratske stranke je dalo vladi proste roke, da »po najpovolj-nejših poteh, preko konference petih držav ali drugače, pride do sporazumne rešitve«. Druge stranke, zlasti kominformistične niso istega mnenja.
Položaj, ki kaže trenutno odnos sil v rimskem parlamenta, ni tak, da bi govoril v korist prevladalo v parlamentu ali popustljivega stališča glede tržaškega spora. V krogih zmernih struj malih strank centra in krščanskodemokratske levice so ta zmerna stremljenja v zadnjih dneh, zlasti pa po včerajšnjem govoru maršala Tita, znatno okrepljena. Ti krogi, kakor tudi tuji opazovalci v Rimu, smatrajo včerajšnji govor maršala Tita kot nadaljnje približevanje k rešitvi tržaškega vprašanja. Ta govor bo verjetno spodbudil v Italiji tiste struje, ki so kazale pripravljenost za kompromis, pozivale vlado k odstopanju od skrajnih pretenzij in jo celo obtoževale ultranacionalizma.
Toda, to stališče bo težko prevladovalo v parlamentu ali pa samo z velikimi težavami. Kajti levica in desnica sta do kraja zaostrili svoje zahteve, želeč prisiliti vlado, da se opredeli, ali za skrajni nacional-šovinizem monarhistične desnice, ali pa za slabitev zvez z Atlantskim paktom in za poli-
Potres 50 km severovzhodno od Beograda
Beograd, 16. nov. Danes ob
16.38	in 2 sekundi so aparati seizmološkega zavoda v Beogradu zabeležili začetek velikega potresa v daljavi 50 km severovzhodno od Beograda. Največji potresni sunki so bili ob 16.08 in 23 sekund, poslednji sunki so bili zabeleženi ob
16.45.	Ta potres so občutili mnogi prebivalci Beograda.
sprejem v čast grške in turške vojaške delegacije, ki se pogajata z jugoslovansko vojaško delegacijo o tripartitnem vojaškem sodelovanju. Poleg vseh članov grške, turške in jugoslovanske vojaške delegacije na čelu z šefi delegacij so se sprejema udeležili tudi državni sekretar za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošmjak, načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Peko Daip-čevič, državni podsekretar za narodno obrambo generalni podpolkovnik Otmar Kreačič, namestnik načelnika generalnega štaba generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič ter drugi generali in višji oficirji JLA. Sprejema so se udeležili tudi šefi diplomatskih predstavništev in tuji vojaški atašeji v Beogradu.
tiko kominformizma. Zahteve kominformovcev ie iznesel Nemiri v enem svojih člankov, v katerem je rečeno, da je »treba delati na tem, da se doseže povrnitev obeh con Italiji in da italijanska vlada odkloni udeležbo na onferencl o tržaškem vprašanju, kajti ta konferenca pripelje lahko v najboljšem primeru samo do razdelitve STO«.
Zahteve desnice — monar. bistev in neofašistov — niso daleč od tega stališča. Ti imajo konferenco za možno samo v primeru, če se poprej izvede angloamerički sklep od 8. okt. in če ta sklep ne prejudicira in ne «izključi italijanskih zahtev do cone »B«. Svojo nepopustlji. vost potrjuje dfesnica tudi v svojem današnjem tisku, ko vnaprej odbija jugoslovanske predloge, ki jih Je včeraj iznesel maršal Tito.
Pri tako skrajnih stališčih dveh parlamentarnih skupin, postavljajo v političnih krogih vprašanje, kakšno upanje ima vladia na podporo skupščine, če predloži razumnejše in popustljivejše stališče. Računa jahto izključno na glasove centra — krščanskih demokratov, liberalcev, republikancev in socialnih demokratov, ki bi lahko predstavljali večino, kolikor v teh strankah ne bi bilo ultranacio. nacističnih pretenzij, ki se javljajo zlasti pri socialnih demokratih.
Po razgovoru s Polio je Sara-gat izjavil, da je predsedniku vlade predložil zahteve svoje stranke, da vlada v nobenem primeru ne pristane na konferenco petih držav, če Anglo-američamii prej ne predajo vse oblasti v conii A Italiji. Komin, formovci, Idi so ohrabreni zaradi stališča skrajne desnice, so danes dali na znanje, da bi jutri lahko Snzvali v skupščini glasovanje 0 splošni politiki vlade, posebno pa še o tržaškem vprašanju.
Tali o razoarodulejo slovensko ozemlje
Trst, 16. nov. (Tanjug). V italijanskem obmejnem pasu prod Jugoslaviji so izročili pretekli teden italijanskim beguncem iz Jugoslavije in jugoslovanske cone STO v uporabo večje število stanovanjskih hiš. Te hiše so zgradili v Vidmu,
Gorici, Gradiški, Gradu, T riiču, Ronkah in drugod. Kot v coni >A« STO, kjer vrši italijanska oblast intenzivno naseljevanje italijanskih beguncev, da bi poleg denacionalizacije slovenskega življa ustvarila tudi neke vrste »vojaške krajine« proti Jugoslaviji, gradijo pas begunskih naselij tudi ob italijanski meji proti Jugoslaviji.
Pello skrbi njegova lastna
Kominformovci, neofašisti in monarhisti proti konferenci petih držav — V strankah centra naraščajo zmernejša stališča — Danes bo seja rimskega parlamenta
Spre tern v čast romskih
Še nekaj odmevov iz Z agreba
Ob 14.30 je biio 0:0, ob 14.36 pa že3:0...
Kolikšen bi bil r mo .* Odred, če b nut pozneje?
Maloštevilni najbolj vneti bo CklredoveRa moštva doma spet priče dramatičnega dvob ti pa so se znova prepričali^ elitni družbi nesporno zasluži je dokazal, da bi nemogoče s tiravanja lahko rečemo, da bi se ne bi pustili v začetku ta z njimi do-g^tja. Trije goli v keiga, pri čemer je vse kazalo, ogniti, toda pozneje ...
V SENCI D IN AMOVE MOJSTROVINE
Odredovi Igralci so se zdeli v tistem nekaj minutnem razdobju kot brezglavi ljudje, ki lahko samo Še brez moči otožno gledaio bliskovite mojstrske poteze velikega dirigenta z mednarodnim slovesom. Efcnamov precizni stroj je delaj brezhibno im s teko of en-
ezultat tekme Dina-i se bila začela G mi-
pristaši, ki zvesto spremljajo bor-in zunaj, so bili minulo nedeljo oja z zagrebškim Dinamom, hkra-da slovenski predstavnik v tej ime prvoligaša. Se več: Odred pet lahko bilo mogoče! Brez pre-Ljubljančanom to tudi uspelo, če ko zmesti da niso vedeli, kaj se šestih minutah je res nekaj red-da se katastrofi ni več mogoče
ODREDOV FINIS
S štirimi goli prednosti pač nihče ni pomislil da se utegnejo nadaljnji dogodki na igrišču povsem zasukati v prid gostov, katerim so celo naivečji optimisti napovedovali samo še najhujše. Finalist letošnjega pokalnega tekmovanja i« očitno mislil da je že popoln gospodar položaja, ki
Prizor iz najbolj tragičnega dela zagrebške tekme. Pred vrati Odreda so na delu: (od leve na desno) Piskar, Lesjak. Conč, Čajkovski, Bencik.
ztvno močjo, da ga n« tem nezadržnem pohodu ne bi zaustavil noben, še tako prekaljen nasprotnik. Odred je bil v senci prof e sorjeve mojstrovine Globoko spoštovanje do nasprotnika ga je tako razorožilo, d« ni niti utegnil pomisliti na kakršne koli uspešne protinapade.
DINAMOVO MOŠTVO
V DVEH IZDAJAH
Se pred tekmo 1e nek zagrebški novinar dejal da bi Odred s svojo tehnično izdelano -.aro. ki bi jo združil z borbenostjo, prav lahko utegnil ugodno presenetiti. — Dinamo, je pristavil, je ena tistih enajstoric. ki včasih prikaže prvovrsten medmarodni nogomet brez primere, drugič ali celo v isti tekmi pa tako popusti, da ga niti domači oboževalci ne morejo več prepoznati. To je moštvo v dveh izdajah. — Nedeljska tekma je nrjegove ugotovitve domala potrdila. le da bi temu dodali še nekaj svojih pripomb.
mu ga »nogometa. zelenci« sploh ne more-jo omajati. Taki računi so bili resda brez krčmarja. Odredovi igralci so občutili to podcenjevanje in vse bolj krepkeje vračali nasprotniku m:io za drago. toda žal spet samo »poslednjih dvajset minut«. Ljubljanski orkester je začel igrati ubrano in preudarno, tako da so zvoki te melodije že kar neprijetno udarjali na ušesa številnih gledalcev. Ko so nekateri člani te slovite enajstorice sprva skoraj nemo gledali ta zanje čudežen razplet so se znova pognali v borbo in skušali dokazati da so gostje svojo lepo pesem lahko zapeli samo zato. ker so izkoristili njihovo trenutno popustljivost. Ponovni Dinamovi poskus; kajpada niso več uspeli. Odred je s poletnim zamahom neprestano pošiljal napadalce pred Majerovičevo mrežo. k! se je zatresla trikrat.
Poleg »zgodovinskega« P el icon o-vega gola z volev udarcem iz daljave je solidni Piskar spet do-
V Kočevju veliko zanimanje za namizni tenis
TURNIR ZA HORVATOV POKAL
V	soboto in n-edeljo je bil v Kočevju republiški namizootenišk turnir za memorial padlega partizanskega borca in prvega oree nizatorja kočevskega športnega kluba inž. Mirana Horvata. Tur*
n.iT.1a se je udeležilo 67 igralcev iin igralk iz Slovenije, med niimi razen Kosmača, tudi vsa slovenska namiznoteniška elita pripna vil in vodil na ga ie odbor domačega TVD Partizan ob skremni podpori NTZS. z velikim uspe-hocn. Veliko število Igralcev in igralk iz Kočevja zlesti pa njihovi uspehi na tem turnirju -n Dre. cejšem obisk gledalcev 1e dokaz o velikem zanimanju za na-mizm tenis v tem kraju.
Zaradi slabih Drometnih zvez in skopo odmerjenega časa je bil turnir zelo naporen saj so igrali od štirih popoldne pa do treh zjutraj. Po komaj pet urnem počitku so nadaljevali s turnirjem ki je trajal do poznega popoldneva. Posledica tega so bila številna presenečenja, ki niso izostala skoraj v nobeni skupini.
Najprej so bijp končana srečanja pionirskih ekip. Pionirsko moštvo Projektorja iz Kranja v sestavi Plut. Česen Teran je v finalu premagalo Jesenice 5:1.
V	finale mladink ekipno sta se uvrst% Kočevje I z zmago nad Slavijo 3:2 in Projektor z zmago nad Kočevjem II 3:0. Zmagale so igralke Projektorja Vidmar. Teran in Dolenc 3:0. Uvrstitev na drugo mesto in zmaga nad Slavijo je lep uspeh mladink iz Kočevja.
Mladinci Projektorja Hlebš. Česen. Teran so v finalu mladinskih eJsiip premagali Slavijo 5:3. ki je pred tekmo izločil« Jesenice 5:1.
Tudi v finalu ženskih ekip sta se srečali Slavila in Projektor. Slednje so osvojile pokal in prvo mesto čeprav ne preveč prepričevalno. Zmaga 3:2 ie bila dosežena v igri dvoj o, kjer sta igralki Slavije Pogačar in Preša, kljub precejšnjemu vodstvu izgubile z Bogatajevo in Anzelčevo.
Lanski zmagovalec in branitelj pokala v te’kmovan'u moških ekip Slavija je že v polfinalu presenetila z izredno slabo igro n izgubila proti Jesenicam 5:1. V finalu sta se srečali ekipi Projektorja in Jesenic. Zmagali so Kranjčani Ahačič. Hl.ebš in Rebolj 5:2. Za Jeseničane ie dosegel dve zma.g.i Valentar. k; je premagal Ahačiča in Hlebša. Vrstni red: 1. Projektor. 2. Jesenice. 3. Kočevje. 4. Slavija
Zmagovalci v skup 'n ah posameznikov so naslednji:
Piomjrji: 1. 2ez!i.na (Projektor). 2. Stana (Jesenice). Favoriti Teran. Plut in Česen nso izpolnili pričakovanj.
Mladinci: 1. Hlebš. 2. 2lebiT (Jesenice). 3. Česen (Projektor). 4. Plut (Projektor. Preseneča neuspio ljubljanske trojice Wallasa. Zumerja in Prihode.
Mladinke: 1. Preša (Slavija) 2. Dolenc. 3. Vdmar (Projektor) 4 Erath (Kočevje).
Zmagovalka s svojo ofenzivno igro ni imela resne nasprotnice. Zmaga Prešo ve je edino prvo mesto. katerega niso zasedli Kranjčani.
Članice: 1. Bogataj (Projektor) 2. Pogačar (Slavila). 3. Anzelc 4. Vidmar (obe Projektor).
Bogatajeva se le z zmago 2:0 revanši ra la Pogačarjevi za sobotni poraz v moštvenem tekmovanju.
Naj zanimivejše ln presenetljivo Je potekalo tekmovanje v skupini
trdil, da Je »kralj« enajstmetrovk. kot ga je proglasil neki tamkešnji nogometni strokovnjak. Ko je Piskar odhajal k beli točki. so ga nekateri Dinamovi funkcionarji. pa tudi igralci nezaurno gledali, kot bi hoteli reči. češ. kad bo le neki ta »mali« napravil. 2q samo spoštovanje do mojstra enajstmetrovk vratarja Majerovi. ča mu bo odvzelo pogum ln hladnokrvnost. Ta »mali« se Pa vendarle ni dal premotiti od veni uprtih pogledov: kot zmeraj Jo žoga tudi tokrat neusmiljeno in nezadržno odletela na zaželeno mesto. Slavni MaieTovič. k! se j« prav te dni še posebej specializiral za kazenske strele, je utegnü samo še treniti z očesom.
SODNIK NE SME
PREMIŠLJATI
Po toči .ie prepozno zvenits. pravijo, toda vseeno je treba n« račun sodnikov nekaj pribiti. Ne bi bilo prav. če bi skušal oporekati zmago Dinama, vendar se zdi. da 1e sodnik Macchiedo iz S-lita v od loč In‘m trenutku hote ali nehote storil gostom več kot na\adno krivico. V času. ko je imel Odred prvo besedo r.a igrišču (pri staniu 4:2) je neki D -namov prodor ki se ie po kratkem dvoboju z Bencikom končal z golom zaustavil, pol sekunda noto pa je bila žog« v mreži. Vsakdo je mislil, da -e bil rač prekršek alj offside, oboje v korist Ljubljančanov. Na veliko presen ečn j e in po dallšTO razmišljanju je sodnik pokazal no belo točko — kazenski strel! Rs da neraz umi i rva sodn k ova odločitev in stanje 5:3 ni omajalo volje gostov vendar ni težko uganiti, kaj bi se spričo Odredovego s-ahr^za pritiska dogajalo na igrišču, če bi se rezultat še vedno glasil 4:2.. . Se slabši Da je bi! nv-ini Jelinek, ki ie v drugem polčasu čestokrat opozarjal glavnega sodnika na offs de ki Sc. b:li po našem mnenju zelo problematični.
»CE BI SE ZAČELA TEKMA
Sest minut pozneje . ..«
Izmed rr-'ogjh odgovorov na vprašanja, s katerimi so novinarji obsuli Igralce im funkcionarja obeh taborov, ie duhovite pripomba vodi<= Ljubljančanov: »V drugem polčasu too zmagali 3:1. škoda. da se tekma ni začelo šest minut pozneje . . .«
Res teh šest m:nut bo tudi mnogm drugim očividcem nedeljskega dvoboja še dolgo ostalo v spominu. Odredov! majstorici pa naj bo ta šestminutna tragedija spet poučen opomin: ne samo zadnjih d—’set. temveč vseh 90 minut traja vsaka nogometna borba!	St. L.
ZADNJE VESTI
Tekma Dinamo : BSK razveljavljena
Beograd. 16. nov. Tekmavalra komisija NZJ je razveljavila polfinalno vekmo za jugoslovanski nogometni pokal med Dinamom ia BSK. Ponovna tekma bo v soboto. 21. t. m. v Zagrebu. Ugotovljeno je biio. dia so bila v redni tekmi kršena pravila, kar j e vplivalo aia konecif izid tekme. Sodnik Markovič je namreč paskal y trenutku, ko je vratar Ma-jerovič odbil enajstmetrovko Ka-leperoviča. s čimer je bil le.ta moten pri pocicveiern streljanju, na ka.r je imel pravico tn bil lahko dosegel gol. Enajstmetrov-ka je bila v drugem polčasu pri stanju 1:9 za BSK. Izjava sodnika Markoviča, da je nehote piskal in dal znak z roko Kaleueroviču. naj nadaljuje igro. «ni bila sprejeta kot opravičilo. Pritožba Dinama je bila zavrnjena kot neumestna,
K-
Zenska košarkarska reprezentanca Jugoslavije je v Bruslju premagala Belgijo 47:3“ (23:22)
Pred približno SO.000 gledalci je švedska nogometna reprezentanca pripravila v Budimpešti veliko presenečenje Tekma z izbrano madžarsko enajstorico se je končala 2:2.
moških posamezno. V C**tort fir-ale so se uvrstili Ahačič Stnxnbl. Petrovič. Modrijan. Hlebš. Podobnik. Rebolj in Kocijan. V polfinalu je za prvo presenečenje poskrbel Štruenbl. ki ie premagal Ahačiča 3:1. drugo je pripravi Kocijan, ki je odpravil Rebolja 3:0. med tem ko je Modri jen. opravil s svojim klubskim tovarišem Petrovičem prav teko 3:0. Ko je še Podob n k premagal Hlebša 3:0. (po mnenju večine nadflepša igra na turnirju) je že vse kazalo. da bo to po letu 1951 prvi finale. v katerem ne bo nastopil igralec iz Krania. Toda prognoze se niso uresničile. Za vstop v finale je Modrijan gladko premagal Strumbla 3:0. medbrn ko ie Kocijan le s težavo nadigral žilavega Podobnika 3:2. Oči vi dno utrujeni Kocjan v finalu n; mogel premagati svežega Modrijana, ki je zmasa-l 3:2 in tako dosegel dose daj nedvomno na j večji uspeh v svojem namiznoteniškem udejstvovanju.
Po končanem turnirju Je mati pokojnega inž. Horvata, razdelila zmagovalcem ekipnih srečanj pokale in diplome, zmagovalcem v skupini posameznikov pa lepa praktična darila.
-SLAVOLOK
KRICH MARIA REMARQUE
ZMAGE?
xxvn.
»Kaj?« je vprašala.
»Je kdo v spalnici? Imaš koga tn?<
»Ne. Zakaj?«
Pogledal jo je. »Vendar ne bom imela koga tu, če prideš ti,« je rekla.
Se vedno jo je gledal. Stala je pred njim, zdrava, in se mu smehljala. »Kako pa prideš na to?« Njen smehljaj se je poglobil. »Ravic,« je rekla in njemu je bilo, kakor bi mu udarila toča v obraz, ker misli, da je ljubosumen in da ona uživa to. Torba z instrumenti v njegovi roki je bila mahoma težka kot cent. Položil jo je na stol. »Ti preklemanska mrha, ti,« je rekel.
»Kaj? Kaj ti je?«
»Ti prekleta mrha, ti,« je ponovil. »In jaz osel sem ti šel na lim.«
Vzel je spet svojo torbo in se obrnil proti vratom. Kakor bi trenil, je bila pri njem. »Kaj pa hočeš? Ne hodi! Ne moreš me pustiti same! Ne vem, kaj se bo zgodilo, če me pustiš samo!«
»Lažnivka!« je rekel. »Borna lažnivka! Nič ne de, da lažeš, a da tako poceni lažeš, se človeku upira. S takimi rečmi se človek ne igra!«
Odrinila ga je od vrat. »Ozri se vendar malo ojerog! Nekaj se je pripetilo! Saj vendar sam lahko vidiš! Poglej, kako je divjal! In strah me je, da spet pride! Ti ne veš, kaj. lahko stori««
Na tleh je ležal prevrnjen stol. Svetilka. Nekaj črepinj stekla. »Obuj si čevlje, če hodiš tod okrog,« je rekel Ravic. »Da se ne urežeš. To je vse, kar ti lahko svetujem.«
Med črepinjami je ležala fotografija. Potisnil je z nogo črepinje v stran in dvignil fotografijo. »Tu —« jo je vrgel na mizo. »In zdaj me pusti pri miru.«
Stala je pred njim. Gledala ga je. Obraz se ji je spremenil. »Ravic,« je rekla tiho in pridušeno. »Ne menim se za to, kako mi praviš. Že velikokrat sem lagala. In še bom lagala. Saj hočete vi tako.« Z roko je odrinila fotografijo. Zletela je čez mizo in padla tako, da jo je mogel Ravic videti. Ni bila podoba tistega, s katerim je videl Joan v Cloche d’or.
»Vsi hočejo,« je rekla polna prezira. »Ne laži! Ne laži! Samo resnico povej! In če človek stori to, je ne morejo prenesti. Nobeden! A tebe nisem velikokrat nalagala. Tebe nisem hotela —.«
»Dobro,« je rekel Ravic. »Ni treba, da bi razpravljala o tem.« Bil je mahoma ginjen na neki čuden način. Nekaj ga je prizadelo. To ga je ujezilo. Ni hotel, da bi še kaj zadelo.
»Ne. Pri tebi mi ni bilo treba.« je rekla iti <ra skoraj moledujoče pogledala.
»Joan —.«
»In tudi zdaj ne lažem Ne lažem čisto, Ravic. V resnici sem te poklicala, ker sem se bala. Srečno sem ga spravila skozi vrata in jih zaklenila. Bilo je prvo, kar mi je seglo v misel. Je to tako hudo?«
»Bife si prekleto mirna in brez strahu, ko sem prišel.«
»Ker je odšel. In ker sem mislila, da prideš ti in mi boš pomagal.«
»Dobro. Potem je zdaj vse v redu in lahko grem.«
»Vrnil se bo. Kričal je, da se vrne. Zdaj poseda kje in pije. Vem to. In če je pijan in se vrne, ni tak kakor ti — on ne zna piti —.«
»Dovolj!« je rekel Ravic. »Pusti to. To je preabotno. Tvoja vrata so dobra. In ne stori drugič ka j takega.«
Obstala je. »Kaj pa naj napiavim drugega?« je iztisnila hipoma iz sebe.
»Nič.«
»Kličem te — trikrat, štirikrat, ti ne odgovoriš. !n če odgovoriš, mi praviš, naj te pustim pri miru. Kako misliš to?«
»Natančno tako.«
»Natančno tako? Kako natančno tako? Smo mar avtomati, ki jih lahko poganjaš in ustavljaš? Eno noč je vse čudovito in polno ljubezni in nato nenadoma —.«
Obmolknila je, ko je zagledala Ravicov obraz. »Mislil sem si, da pride to,« je rekel tiho. »Mislil sem si, da boš skušala izkoristiti! To je v skladu s teboj!-Vedela si, da je bilo tedaj zadnjič in s tem bi se bila morala zadovoljiti. Bila si pri meni, in ker je bilo zadnjič, je bilo tako, kakor je bilo, in bilo je dobro in bilo je slovo in bila sva polna drug drugega in bo to ostalo v najinih spominih; ti pa nisi mogla storiti drugega, ko da izkoristiš to kakor kak kramar, da zaviješ v novo terjatev, da bi nekaj enkratnega, bežnega spremenila v plazeče se nadaljevanje! In ker nisem hotel tega, segaš zdaj po gnusnem triku tu in človek mora prežvekovati, o čemer je že samo govoriti človeka sram.«
»Jaz —.«
»Vedela si,« jo je prekinil. »Nikar spet ne laži. Nočem ponavljati, kaj si rekla. Jaz kaj takega še ne morem! Oba sva vedela, Nisi se hotela več vrniti.«