St. 45-
Trst, sreda dne 14. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
PhC9m07lia ot A. uin >Jutr0“ izhaj'1 vsak dan — tudi ob nedeljah in praz-rUdCl!l>B£lla 31. H- »III« nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, ncfranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d'Asslsi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič' v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : I mm. visokosti četverostolpue vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Duobus litigantibus ,.
Nemštvo ob Adriji napreduje. Tiho, brez ropota, ali vztrajno in sigurno se vrši imigracija nemškega elementa na naše Primorje in ravnotako tiho in brez ropota se vrši v Primorju germanizacija Slovencev in tudi Lahov. Vlada podpira na vse kriplje vsa nemška prizadevanja in ne bomo dolgo čakali na to, da nastopi Nemštvo ob Adriji javno ne samo kot socijalni in gospodarski, temveč tudi kot politični faktor, ki postane ‘— tavoriziran od vlade -— kmalu tako niocan, da ga bodo moiali upoštevati Slovenci in Lahi, ker bodo čutili njegovo brutalno moč, njegovo odločnost in brezobzirnost.
Nemške nevarnosti ob Adriji se ne zavedajo v zadostni meri niti Lahi niti Slovenci. Prvi vidijo pred sabo samo panslavistični strah, samo številne slovenske mase, ki oklepajo Trst od vseh strani, ker tvorijo njegovo zaledje, in silijo v mesto samo, drugi pa ne vidijo drugega kot italijansko iredento in pošast v obliki peterožarne zvezde in v boju, ki se vr$i med Lahi in Slovenci, se prav dobro počuti vlada, ki izigrava sedaj prve proti drugim, potem pa drage proti prvim, tako, da imajo eni in drugi zaprte oči za ono, kar se dogaja za njihovim hrbtom, kjer vlada na vseh koncih in krajih forsira pomnožilev nemškega elementa in utrditev nemških bojnih postojank na Primorskem.
Te dni se je raznesel glas o ustanovitvi nove nemške gimnazije v Trstu. Glas je bil dementiran in ta dementi je verjeten, ker to bi bilo vendar tudi od avstrijske vlade preveč, da bi ustanovila v Trstu drugo nemško gimnazijo, ko Slovenci niti ene srednje šole nimajo. Ali pra’.en in brez podlage ta glas vendar ni bil: vlada utihotaplja novo nemško ljudsko šolo v Trstu, od katere preti Slovencem vefija nevarnost kot od nemške gimnazije, ker nova nemška ljudska šola bo nova ponemčevalnica otrok slovenskih železničarjev v Trstu, ki se jih bo sililo pošiljati svoje otroke v nemško šolo, ne sicer direktno, ali vendar na tak način, da se oni ne bodo mogli braniti, ako ne bodo hoteli čutiti posledic svojega narodnega čustvovanja — v službi. In težak je danes boj za vsakdanji kruh, v katerem omaga mnog značaj
»Duobus litigantibus, tertius gaudet", dokler se dva bojujeta, se tretji veseli. Ma-lokedaj in malokje se je čutila resničnost tega starega latinskega reka, kot se to čuti sedaj na Primorskem. Lahi bi Stovence naj-rajše kar pobili, ali jih pa vsaj pognali — v Sibirijo, Slovenci bi pa Lahe najrajše pometali v morje, ali jih pa pognali — v Kalabrijo, Nemec se pa smeje in zida na razvalinah skupnega domovja Lahov in Slovencev — trdno svojo hišo.
Od strahu pred panslavizmom ne vidijo Lahi nemškega dela in od strahu pred iredentizmom ne vidijo Slovenci nemškega napredovanja. Lahi se hočejo iznebiti Slovencev, ki so na Primorskem domače prebivalstvo, ne brigajo se pa za naseljevanje in utrjevanje tujega, nemškega elementa; Slovenci pa čuvajo pred iredento Avstrijo, katere vlada — germanizira njihovo prade-
LISTEK.
Nostradamus.
DEVETO POGLAVJE.
Razbojniki.
II.
Lagarde in Montgomery.
Ko je Royal de Beaurevers zapazil, da je stolp hotela Roncherolles v ognju in da ni več nobene možnosti bega, ter je spoznal, da bo moral umreti strašne in bedne smrti kakor lisica, ki jo zakade v njenem brlogu, takrat je sedel na prvi prag stopnjic, vodečih v zgornje prostore stolpa, prekrižal roke, zasmejal se s čudnim smehom in se nato nenadoma razjokal — bolj od jeze Jin sramote, kakor od resnične žalosti in obupa.
Zunaj se je slišalo upitje profosovih ljudi, ki so kričali ujetim na pogin Vrtinci dima so silili v stolp, prepletaje se s škrlatnimi jeziki, ližočimi proti jetnikom. Drug drugega se videli samo še kakor sence s Eimdaljebolj zabrisanimi obrisi. Čuteč bližino smrti, se je hotel Trinquem9ille izpovedati in je pokleknil pred Bouracana, ki je skaSal z mogočnim pihanjem odvrniti dim.
dovsko zemljo in sicer germanizira vztrajno in sistematično!
Ali res ni načina, po katerem bi se te razmere mogle spremeniti P Ali Lahi nikdar ne postanejo toliko pametni, da bi sprevideli, da so Slovenci na Primorskem domačini, ki bi morali vživati vse pravice domačinov ? In, ali Slovenci nikdar ne sprevidijo, da je uloga, ki jo igrajo na Primorskem, nehvaležna ?
Ako se ne začnejo zavedati niti Lahi niti Slovenci svojih napak in ako ne bodo posvečali večje pozornosti germanizatoričnim stremljenjem tržaškega namestništva, pride čas, ko ne bo Trst niti laški, niti slovenski, temveč — nemški, južni Hamburg!
Ne delajmo si nobenih nepotrebnih iluzij in nikar si ne domišljujmo, da so Nemci še daleč od Trsta, da so v Trstu samo kolonija, ki ne more priti nikdar do potrebne veljave! Nemci so trezen, delaven in vztrajen narod, ki se je utrdil v Rusiji, pa se ne bi utrdil v Trstu, kjer mu gre na roko ves državni aparat!
Položaj Slovencev na Primorskem sploh, posebej pa v Trstu, je zelo težak. Opustiti boja z Italijani ne morajo, dokler so Italijani taki. kot danes, ali nekaj se mora ukreniti tudi proti nemškemu navalu, nemškemu napredovanju na Primorskem se mora posvetiti ona pozornost, ki jo ono zasluži! Boljše je, da se vrši boj na dve fronti, kakor boj z enim sovražnikom zato, da bi se napravil prostor drugemu, še močnejšemu in nevarnejšemu sovražniku!
Iz slovenskih krajev. *
Iz Sv. Križa pri Kostanjevici. V krški bolnišnici je umrla dne 6. t. m. po kratki bolezni posestnica Josipina Horvat iz Sv. Križi pri ‘Kostanjevici. Pokojnica je sporazumno s svojimi sorodniki odredila, naj se je prepelje v domači kraj in tam pokoplje na dostojen način. Ko je odšla hčerka pokojnice k tamošnjemu župniku in mu naznanila pogreb, je pričel župnik takoj po svoji stari navadi pa#iti obraz, stokati in izpraševati, kdo bo pogreb plačal. Oh kdo bo plačal! . . . V strahu, da ne bi dobil plačila, je ukazal, da se mora truplo pokojnice prevesti v mrtvašnico. In prišel je duhovnik, blagoslovil krsto, rajnico pa so položili v grob ne da bi se ji izpolnila zadnja želja. Vprašamo g. župnika: Ali ni to očitno sramotenje pokojnice in njenih sorodnikov. Kristus ni svoje dni nikogar vprašal, ako je koga spremil k zadnjemu počitku, kdo bo plačal. Ker mrtvi ne vstajajo, da bi prišli plačevati farsko bisago, bi moral župnik s svojimi zastarelimi možgani vsaj toliko vedeti, da bodo plačali tisti, ki so pogreb naročili. Ali morda ni res 1
DNEVNE VESTI.
Državna policija v Ljubljani. Po Ljubljani se govori, da je šef sedanje mestne policije ljubljanske Johann Lauter trdno prepričan, da postane v priznanje zaslug, storjenih Sch\varzu, Nemcem in klerikalcem — ravnatelj državne policije, ki se ustanovi v Ljubljani. Klerikalci bi bili z njim sicer po-
„V imenu Jezusovem", je vekal Trin-quemaille, »sprejmi izpoved mojih grehov in mi daj odvezo in extremis!“
,Zeja me!u je zarjul Bouracan.
»P . . . o Dio 1 je zagodel Corpodibale.
Royal ni rekel ničesar, ni videl ničesar, ni slišal ničesar. Komolce na kolenih in glavo v dlaneh, je ob toliki bližini smrti prvikrat v svojem življenju premišljal o rečeh, ki se jim ie nehote čudil. Zdajci pa, ko je plamen oplazil Trinquemailleja in je hrabri mož pretresljivo zakričal k nevemkateremu svetniku, je Royal odprl oči in planil pokoncu: pogled se mu je bil obesil na nekaj, česar prej ni zapazil! In tisto nekaj so bila vrata v tleh !...
Vrata v tleh ! Pot v podzemeljske pro • store! Morda celo rešitev! Na vsak način pa je pomenil ta izhod, da se jim ni treba več bati smrti v plamenih! S prstom ga je pokazal svojim tovarišem. Vsa četvorica je zarjula od radosti in planila nad rešilna vrata. Bila so železna. Kleče, zadihavaje se, napol zadušeni od dima, so jih poizkušali vzdigniti. Bila so brez obroča. Njih bodala so se lomila v špranji. Nohti so jim krvaveli. V par trenotkih so se prepričali, da se ta vrata zapirajo s pomočjo notranjega mehanizma, in da je njihov trud brezuspešen.
polnoma zadovoljni, ker njim ni do tega, da bi vodile policijo spretne roke, temveč samo do tega, da bi te roke bile —- njihove, ali Lauterju se želja najbrže vseeno ne bo izpolnila, ker kakor smojzvedeli pri drž. policiji se mu nudi samo mesto policijskega komisarja, s sedežem v Mostah, ali na Viču. Sicer je za njegove skromne zmožnosti tudi to še veliko preveč, ali vendar mnogo manje od onega, kar pričakuje.
Ljubljanski klerikalci	so	v	zadregi,	ker
ne smejo biti nasprotni	vladni	zahtevi,	po
kateri naj plačuje ljubljanska občina 130.000 kron na leto za vzdržavanje državne policije v Ljubljani, ljubljanski davko plačevalei pa
— in ti su tudi volilci !	—	ne	uiorejo	biti
zadovoljni s tem, da bi	se	dali tako dreti
od države. — Celo klerikalni volilci, ki so sicer ponižni kot ovčice in ubogljivi kot psički, se puntajo in pravijo, da to ni prav, kar hoče vlada napraviti iz njih — namreč molzno kravo. Položaj za klerikalce res ni ugoden, ker sedaj se jim bodo krave smejale ako bodo še kdaj trdili, da so prijatelji Ljubljane. Lepi prijatelji Ljubljane, ki odo-brujejo vsako novo obremenitev ljubljanskih davko-plačevalcev.
Ne more zmagovati ! »Učit. tiskarna" je najprej mislila, da bo mogla izdajati »Meglo"
— brez urednikov, t. j., da bo mogel napisati vse šef-redakter Ribnikar sam, kateremu so dali za pomoč samo enega stalnega urednika, ki je z ,Učit. tiskarno" v žlahti. Pase je kmalu pokazalo, da urejevanje dnevnika ni tako enostavna in lahka stvar in zato s 2-daj razpisujejo mesto enega urednika, tako, da bosta urejevala v bodoče »Meglo" dva človeka, ker Ribnikar se vendar ne more posvetiti žurnalistiki, ker ima tudi drugih opravkov. Pa še ne bo dosti, »Megla" ostane vedno — meglena.
Nečuven škandal in pritožbe. Iz Št. Jakoba v Trstu smo prejeli naslednjo pritožbo slovenskih staršev, ki pošiljajo svoje otroke v C. in M. šolo: Splošno moramo slovenski starši priznati, da so učitelji naše C. in M. šole demokratični in z nami čuteči ljudje, zato gojimo do njih vse zaupnje. Največje nezaupanje pa moramo izraziti in javno pribiti sedanjemu vodstvu C. in M. ljudskih šol v Trstu. Mi slovenski starši prispevamo s svojimi skromnmi prispevki k vzdržava-nju šol, zato imamo tudi povsem opravičeno pravico, da šolsko vodstvo primerno upošteva naše težnje in želje. Pritožb imamo dovolj, za danes samo omenjamo in pov-darjamo, da nismo zadovoljni s sedanjim voditeljem, ki je pravi klerikalni in vladni podrepnik ter podi naše slovenske otroke iz slovenske šole v laške. Pripomba uredništva. Čuli smo že več takih in enakih pritožb, ki so nam prihajale od priprostih šentjakobskih delavcev. Ker smo se sedaj precej natanko informirali o celi zadevi, odločno zahtevamo, da osrednje vodstvo družbe sv. C. in M. v Ljubljani odstavi takega povsem nezmožnega voditelja V interesu stvari same pa je, da družba pojasni javnosti vso zadevo.
Cesarska in kraljeva pari. Naši visoki birokrat je imajo pred vsem čudne in naravnost kitajske pojme glede delovnega razmerja takozvanih pogodbenih uradnikov nasproti državi. Naravnost smešen je v tem oziru stari predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu Jacopig. Na nekem oddelku so vsi
Vstali so in pomerili drug drugega s strašnimi pogledi, ki so govorili:
»Končano je! . ,
Isti hip pa so malodane odreveneli od strmenja. Vrata so se dvigala! .. . Da, ču-dež se je godil! Nekdo je bil odrinil vrata od spodaj, da so zinila naširoko in pokazala široke kamnate stopnice, ki so se vgrezale v podzemlje. Trepečoča luč je svetila po teh stopnjicah m se oddaljevala kakor zvezda rešitve. In ko so se sklonili naprej, so videli njo, ki je nosila luč ; obračala je svoj obrazek proti njim, plašno in smelo hkrati, ter jih vabila z znamenji, naj gredo za njo.
»Marija Devica sama in nihče drugi 1“ je mrmral Trinquemaille, dočim so Strapafar, Bouracan in Corpodibale trepetali od nekakega praznovernega občudovanja.
Royal de Beaurevers je čutil, kako ga prešinja do dna srca drhtljaj čudne sladkobe, in je sam pri sebi zašepetal njeno ime:
»Floriza 1“
Trepetal je, ne vedoč, zakaj. V glavi se mu je mešal cel kaos nejasnih misli. In zaničeval je samega sebe, čuteč se tako šibkega, ko je bil vendar ponosen na to, da se ne boji ničesar na svetu, niti zunaj niti znotraj sebe. Srdito je zmajal z glavo in zagodrnjal :
uradniki preobloženi z delom. Akti se dan na dan kopi ijo. Delavskih moči primanjkuje, a delo mora iti redno od rok. Kaj stori modra birokratska glava ? Vsede se za svojo zeleno predsedniško mizo in napiše ferman, s katerim ukazuje uradništvu dotičnega oddelka, da mora dve uri več na dan garati. Ta ferman Jocopiga je naravno med pogodbenimi uradniki vzbudil splošno ogorčenje in nezadovoljstvo. Doslej so morali ti ljudje za borih 260 vinarjev garati in prebrskavati odnosno revidirati razne ,številke in račune* nečuvstvajoči birokrat Jaeopig pa jim je z nekako municijozno milostjo poskrbel še za pop ddansko delo. Kratkomalo : Ti dogodbeni uradnik moraš še popoldne od 4. do 6. čepeti pri ak:ih in »številih.* saj si mlad in lahko delaš! Zraka in prostega časa za oddih itak ne potrebuješ! Kako naravnost kratkovidno postopa ta birokrat, se vidi iz tega, da se ne bodo ti ljudja niti mogli pošteno najesti in oddahniti. Svetovali bi birokratu Jacopigu, da naj sam sedi dnevno 8 ur pri mizi v zaduhlih uradnih prostorih. S humanitarnega stališča pa zahtevamo, da se ta »ferman" umakne. Če imate preveč dela, pa poiščite še več moči.
Kdo reši to zagonetko ? Iz Novega mesta smo prejeli: Mi smo sicer vajeni reševati zagonetke, ampak naslednje pa le ne moremo uganiti. Poslušajte! Ko sta bila pri zadnjih volitvah v tukajšnji občinski svet odbornikom izvoljena med drugim tudi gg. sod. svetnik Žmavc in pis. predstojnik Abram, sta dobila znani migljaj od zgorej, češ, da državnem uradniku ne pristoja se spuščati v javno politično življenje. Gospodje od zgorej bi bili najrajše videli, da bi bila omenjena gg. sploh odstopila od izvolitve. Ker pa so se bali javnega protesta, so jima milostno dovolili, da smeta fungi-rati le kot namestnika v občinskem svetu. Tu je v kratkem povedan prvi del uganke. Kmalo nato je sledil drugi zanimivejši del. Znani kanonik Žlogar je ustanovil klerikalno .Meščansko Zvezo', torej nekaj popolnoma enostransko političnega. V odbor pa je bilo izvoljenih nekaj c. kr. jetniških paznikov novomeškega okrožnega sodišča. Če bi bili oni gospodje od zgorej dosledni, bi ne smel nobeden teh paznikov postati odbornik notorično političnega društva. Pravzaprav še mauje. kajli občinski zastop ni nikako politično društvo, volitev in izvolitev v tako korporacijo tvori del pravice in dolžnosti avstrijskega državljane. »Meščanska Zveza* pa je čisto navadno Novo klerikalno politično društvo, kamor najmanj spada c. kr. jetniški paznik kot odbornik. Ali to čudo! Slavna gospoda od zgorej ne le da je pustila c. kr. jetn ške paznike kot odbornike pri klerikalnem političnem društvu, nego še prav rada vidi, da se agitacija za to društvo razširja med vse uslužbence in uradnike c. kr. okrožnega in okrajnega sodišča v Novem mestu. Da smejo biti tudi davčni uradniki odborniki in člani tega političnega društva, to se nam že ne zdi več taka uganka, ker smo od te strani še večjih zagonetk že vajeni. Ampak ono prvo omenjeno zagonetko kdo jo razreši, mi je ne moremo.
0 slovenskih tržaških trgovskih pomočnikih smo prejeli sledeči dopis: V Trstu je poklic slov. trgovskih pomočnikev velepomen-
Pri rogovih hudičevih, to je hči velikega profosa ! .. . Dajte, spravite se dol!“
Porinil je Gorpodibala po stopnicah, dregnil Trinquemailleja, prijel Bouracana in Strapafarja za ušesa, in ko so bili vsi na poti v klet, je zamahnil z jezno, izzivajočo gesto proti vratom, odkoder se je slišalo tuljenje preganjalcev in rohnenje požara, ter se napotil še sam po stopnicah, zaprši vrata in zapehnivši zapah na notranji strani. Spodaj je bila Floriza pustilo svečo v prostorni okrogli kleti, kjer se je četvorica razbojnikov ustavila grohotaje in preklinjaje, z vsemi znaki tistega norega veselja, ki se polašča ljudi, ako jih čudež reši smrti, ki se je zdela neizbežna.
Roval je bil planil za Florizo, ki je bila izginila v neko galerijo, in jo došel ravno v trenotku, ko je odklepala vrata. Ozrla se je. Videti je bila zelo mirna, samo malo bleda je bila Njemu je zastajal dih. Naposled je vprašal z osornim glasom:
»^akaj nas otimate ? Ali veste, kdo smo ? Ni dvoma. Rokomavhariji smo in obešenjaki, ki jih je hotel vaš ljubeznivi očka speči v ognju in ki jih bo obesil jutri ali kak drugi dan, ako namreč oni njega ne obesijo. Gorje meščanu, ki nam pride v roke, kadar sije mesec na nebu! Pustiti mora v naših rokah najmanj svojo mošnjo. Kadar
ben Že zato, ker silijo v mesto daugorodci, da bi si prisvojili ves trgovski promet. V Trstu imamo, žal, slovenskih trgovcev na debelo joko malo. To je žalostno. Zakaj ? Zato, ker se morajo vsi naši trgovci na drobno posluževati večinoma pri drugorod-cih, pri ljudeh, ki bi nas, ako bi mogli, vto-pili v žlici vode. Krvavo potrebujemo torej potemtakem v Trstu delo, iz katerega bi se razširjalo slov. trgovino. Up, da bi se v Trstu kedaj pričelo delovati se s strani sedanjih slovenskih trgovskih pomočnikov na tem polju, se mi, žal, izgublja v zrak. V Trstu je število slovenskih trgovskih pomočnikov veliko število — žallbog narodnih, malo. Slovenski trgovski pomočniki se, odkrito rečeno, sramujejo svojega materinega jezika. Sramujejo se svojega lepega jezika, zato ga tudi med seboj ne govorijo. Temu bi se človek ne mogel toliko čuditi, ako bi bili ti mlačneži rojeni v Trstu ; ako pa pomislimo da bi od tolikega števila trgovskih pomočnikov, uslužbenih v Trstu, slovenskih lahko našteli na prstih ene roke. moremo položiti roke na obraz in se milo zjokati. Vajenci prihajajo v Trst z dežele samo z ljudsko šolo, torej znajo malo čitati in pisati, računati prav malo — nič. V službe prihajajo k slovenskemu gospodarju, kateri se je naučil le toliko, kolikor v trgoviui potrebuje. O knjigovodstvu pa nima niti pojma. Učenec se torej pri svojemu gospodarju ne more naučiti niti toliko, da bi bil kedaj zmožen voditi samostojno trgovino. „Trgovsko izobraževalno društvo" je pred leti otvorilo trgovsko šolo. Mi ni sicer znano, koliko gospodarjev pošilja svoje učence v to prepotrebno šolo, sodeč pa po vedenju istih, mislim, da jih ne more biti veliko število. Povrnimo se zopet k trgovskim pomočnikom Odvisen je naprepek slov. trgovine v Trstu le seveda od trgovskih pomočnikov. Ako pa bodo naši »narodni" trgovski pomočniki vedno tako zavedni, kakor so sedanji, moramo upati v kratkem na slov. trgovski prapor. Ti pomočniki, učlanjeni v „Trgovskem izobraževalnem društvu", ki niso zmožni napisati v svojem materinem jeziku niti par stavkov, tolčejo tako italijanščino, da bi človek ne vedel, ali naj bi se jim smejal, ali jokal. Kaj si more misliti tuji trgovski pomočnik, ki pride v službo v Trst, ki se želi zabavati s svojimi kolegi in sliši le italijansko govorico ? Gotovo jim pokaže hrbet in sporoči svojim kolegom, kjer je prej bil uslužben, za napredek slovenskega naroda v Trstu nepovoljne utise. Slovenski trgovski pomočniki v Trstu ! Nisem napisal te vrstice mogoče iz kake osebnosti ali mržnje do vas, napisal sem jih, ker sem skozinskoz naroden, z namenom, da vas bodo vzdramile, da vas bodo streznile in zbudile iz narodnega spanja, v katerem bolj in bolj dremate !
Sleparije pri volitvah v trg.-obrt. zbornico. Iz novomeške okolice nam poročajo : Jiakor pri vsakih volitvah, tako so klerikalci pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico vprizo-rili naravnost nesramne sleparije. Ponovil se je isti čudež, kot pri občinskih volitvah v Kandiji, namreč, da so se od volilne pravice izključili obrtniki, ki že več let izvršujejo svoj obrt, ki jih davčne oblasti vselej poznajo, kadar je treba plačati davek in ki so pa sicer na glasu, da niso — klerikalci. Nasprotno pa ni od volilne pravice izpuščen niti eden »črnuharjev". Klerikalci so vsiljevali glasovnice tudi takim osebam, ki že dlje časa ne izvršujejo svoje obrti. Le vprašajte g. Zurca, ako ni on tudi takim osebam razpošiljal plasovnice za te volitve.
Spomlad sredi zime. Iz Dolenjskega nam poročajo: Kar čudno se nam zdi, ko čitamo kakšna buda zima vlada po drugih deželah. Izvzemši nekaj dni sredi januarja, ko smo tudi mi prišli do ledu, je toplomer redkokdaj zniknil pod ničlo. Navadno imamo pri nas 10—10° G toplote. Nekaj naravnost čudovitega pa so doživeli koncem januarja v okolici Št. Ruperta. Začele so vzcvetati
se hoče kak visok in hraber gospod iznebiti tekmeca ali ugrabiti kako gospodično ali nabrisati ljudi, ki jim poveljuje velemožni Kajetan de Roncherolles, nam da znamenje. In mi, dobri ljudje, ki si želimo samo pošteno zaslužiti svoj kruh, mu prihitimo na pomoč. Zaseda stane deset liver za posameznega moža, pobitega do polumrtvega in puščenega tako ob cesti. Rop deklice stane običajno deset tolarjev s sliko našega dobrega kralja francoskega. Za sunek z bodalom pa se plača najmanj deset zlatnikov. Vsa naročila se izvrše točno in dobro. Plačaj, pa lahko noč. Vi pa ste hči velikega profosa, interesirani na vsakem obešenju, razkolesenju ali sežganju kakega razbojnika in nepridiprava. Naša sovražnica ste. Zakaj nas hočete oteti ?“
Te besede je govoril z divjo ironijo in zamolklim srdom, ki ga je stresal po vsem životu. Mislil je, da mu je srce polno sovraštva . . . Toda medtem ko je govoril, je sklanjal svojo glavo s čistim profilom bronaste medalje. Ko je nehal, jo je dvignil nagloma in pomeril Florizo z zlobnim pogledom. In zda ci je videl solze, ki so počasi kapale deklici s trepalnic. Odskočil je, tako osupel, tako poražen, da se mu je zdelo,
črešnje in — verjamite ali ne — dobile so se tudi že dozorele jagode. To se je tudi nam Dolenjcem tako čudno zdelo, da so se dobili občudovalci te prirodne izrednosti, ki so v Trebnjem ponujali za vsako jagodo 1 krono. Toliko, če ne še več, je zrela jagoda zime tudi vredna, ali morda ne ?
Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo zvečer ob 8. uri, gostuje na tržaškem slovenskem gledališču v Trstu, prva subreta slov. dež. gledališča v Ljubljani gospodičn i Rezika Thalerjeva v Parmovi opereti Caričine amazonke. Opereta je skrbno pripravljena in krasno insce nirana ter je dosegla pri svoji reprizi popoln uspeh. Predstava se vrši v abonoment.
Avstrijski dridnavti. Lansko polletja v morje spuščeni 20.000 tonski bo;ni kolos „Viribus Unitis*, katurega so dne 24. julija 1910 začeli graditi v tržaškem »Stabilimento tecnico“, bo tekom tega leta popolnom dograjen in z vsemi potrebnimi aparati opremljen. Na tem dridnavtu so že vsa debela dela zvršena sedaj pričenjajo s podrobnostmi. Prvo poskušno vožnjo napravi „Viribus Unitis" najbrže že to jesen. Za drugi, »Teget-hoff" imenovani dridnavt je že postavljeno ogradje. Ta dridnavt bo stopil v aktivno mornariško službo v jeseni 1. 1913. Tretji dridnavt gradi ogrska ladjedelnica »Danu-bius“ na Reki. Četrtega bo pa tudi zgradil tržaški »Stabilimento tecnico".
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdč, Mar. Majcenova v Št. Janžu 5 K z ozirom na patentirano laž v »Domoljubu". V gostilni g. Gregorja Peternela v Poljanah pri Škofji Loki se je nabralo na Klobovsovi svatbi 12 K 30 v. vsoto je poslal družbi g. Peternel. Hvala! Naši rojaki v Ameriki za družbo sv. Cirila in Metoda. G. Fr. Sakser je poslal 50 K 70 v po naročilu g. Antona Kranjc. Taylor, Wasch. Iskrena hvala ! Tonček, Vinko in Bratomil Rebek v Celju so poslali C. M družbi hranilno knjižico v znesku 69 K 04 v z dopisom : V nepozaben spomin dne 23. prosinca t. 1. umrlega bratca Jankota pošljemo kot dediči njegove lastnine hranilne knjižico kreditne stavbinske zadruge .Lastni dom" v Celju v znesku K 69.04 sad pokojnikovega 4 letnega truda v prid koristni družbi sv. Cirila in Metoda, za katero je tudi dragi pokojnik se navduševal. Rodoljubnim darovalcem srčna hvala!
Sokolski telovadni odsek »Moste" pri Ljubljani vahi na predpustno veselico spojeno z igro .Trije tički", burka v dveh dejanjih, ki se vrši dne 18. februarja t. 1. v Predovičevi restavraciji p. d. pri Miškotu na Selu Ker bo nudila ta prireditev vsakomur dovolj razvedrila in zabave se prosi sl. občinhtvo, da se je v največjem številu udeleži. Odbor.
»Slovenski llustrovani Tednik* štev 6 vsebuje: Revolucija na Kitajskem (5 slik); 40-letnica poroke in 70-letnica rojstva slov. skladatelja Srečko Stegnarja (2 sliki); razveljavljenje 2 mandatov ljubljanskih poslancev (3 slike, 1. Deželni dvor Kranjski v Ljubljani, 2. A. Ribnikar in 3. Jos. Reisner); Slov. pisatelj Ivan Cankar; Član slov. dež. gledališča v Ljubljani: Josip Peček (2 sliki); Rokodelsko bralno društvo v Tolminu (4 slike); Skrivalnica, V romanu »V burji in viharju" je v tej številki tudi 1 slika. V malem listku je pa priobčena lepa črtica Kiza Gotani, ki jo je spisal znameniti ruski pisatelj A. P. Čehov. Izmed člankov opozarjamo posebno na članka o Srečku Stegnarju in Ivanu Cankarju.
Strašna rodbinska drama. — Iz Jessyja na Rumunskem se poroča: V okraju Bačan na Rumunskem je živel župan Vasilij Kus-nariČ, ki se je približno pred poldrugim letom poročil s kčerko nekega bogatega posestnika, s svojo mlado soprogo v silnem nezadovoljstvo. Očital ji je celo zakonolom-Stvo s njegovim lastnim očetom. Te dni je dobil župan neko anonimno čestitko, katero pisava je bila popplnoma podobna pisava soseda Barguanu. Čestitka se je glasila:
kakor da se zemlja odpira pod njegovimi nogami. Ona pa je odgovorila s krotkim glasom :
»Izkušam .vas rešiti, ker ste vi rešili mene."
Royal je zarenčal:
»Tudi vaš oče je vedel, da sem vas iztrgal iz rok Saint-Andrejevih. Vedel je, da so moji štirje tovariši spremljali vašo kočijo in da bi se bili dali rajši ubiti na mestu do zadnjega, kakor da vas ne bi oddali zdrave in čile v hotelu Roncherolles. In vendar nas je hotel veliki profos zakaditi in sežgati. Ali slišite zgoraj tuljenje ognja?"
»Ali sovražite mojega očeta ?“ je vprašala ona z glasom, tako drhtečim, da je vztrepetal tudi on.
»Smrtno."
Ona je prebledela še bolj. Njene ustnice so se razbarvale,
»Videti bi nas bili morali, kako smo se cvrli," je povzel, žvečeč hesede kakor psovke. ,No, prej ali slej si boste itak lahko prišli pogledat obraze, ki jih bomo delali na vislicah na trgu Greve."
»Danes, ko je Vaša triletna hčerka — par-don, najmlajša sestrica — doživela že tri mesece, Vam najiskrenejše čestitam!* Cus-narič je nato povabil svojega očeta k večerji, kjer ga je pošteno opojih Ko je nastopila že pozna noč, se je sin podal na svoje maščevalno delo. Vzel je ostro na-brušen kuhinjski nož, prerezal ž njim najprej svoji soprogi, ki je že spala v postelji, vrat, nakar je udrl še v sobo, kjer je bil njegov oče in mu s sekiro razbil glavo. Po obeh umorih se je povrnil v spalnico in ubil še svojo triletno hčerko. Trupla vseh treh strašno razmesarjenih mrtvecev je vrgel na cesto pred hišna vrata. Njih kri je daleč naokolu porudečila sneg. Po svojem krvavem deianju si je osnažil obleko od krvi in odšel na policijo, kjer je poročal ves dohodek, ne da bi se vsaj malo kesal. Sosek Barquanu, katerega je Kusnaric imenoval kot pisca onega anonimnega pisma, je svoje dejanje pri zaslišanju na policiji takoj priznal, obenem pa pristavil, da se je hotel s Cumarica, katerega ljubosumnost je dobro poznal, samo malo pošaliti. Policija je oba na mestu are tirala in izročila sodišču.
Kranjski deželni zbor.
V1IF. seja, dne 13. februarja.
Dnevni red : Poročilo deželnega odbora o reformi šolskega nadzorstva. — Poročilo fin odseka o deželnem proračunu za 1.1912.
— Poročilo upr. odseka o samostalnen predlogu poslancev Jakliča, dr. Pegana in tovarišev zaradi otvoritve novih postaj in postajališč na dolenjskih železnicah. — Poro-č lo kmetijskega odseka o uravnavi Kamniške Bistrice, o načrtu zakona glede dolžnosti za vzdrževanje ograj in o izboljšavi pašnikov.
— Poročilo finančnega odseka vsebuje s prošnje za podporu in 2 za pobiranje doklad v občini Kal pri Postojni in St. Križ pri' Kostanjevici. Dnevni red zaključuje s poro. čili personalnega odseka.
Za 9-30 dop. napovedana seja se prične kratko pred 10. uro. Seji prisostvujeta tudi knezoškof dr. Jeglič ter deželni predsednik baron Sctnvarz. Po kratko rešeni 1. točki dnevnega predsestva, se nadaljulje pri zadnji sej prekinjena debata o reformi zakona o šolskem nadzorstvu.
Poroč. posl. dr. Zajec. Specijalne debate se udeleže poslanci: dr. Eger, Gangl, dr. Krek in dež. predsednik baron Schvvarz. Dr. Eger stavi nekaj izpreminjevalnih predlogov, ki so bili vr činoma sprejeti. Gangl izjavi v imenu svojih tovarišev, da se iz znanih razlogov ne morejo udeležiti specijalne debate. Učiteljstvu je treba najprej reforme plač, ta reforma pa prinaša učiteljstvu le še novih dolžnosti ter omejitev dosedanjih pravic. Pri prehodu k glasovanju napredni poslanci zapuste zbornico ; Nemci ostanejo in glasujejo s klerikalno večino. Reforma se je sprejela seveda po želji in volji večine.
Ob pol 11. dop. se je pričela in nadaljevala generalna debata o
deželnem proračunu
za 1. 1912. Prvi (kontra) govornik posl. Lenarčič. V skoro i uro trajajočem govoru osvetljuje žalostno stanje narodnega gospodarstva na Kranjskem.
Na podlagi stvarnih razlogov svari klerikalno večino, naj s svojimi brezuspešnimi špekulativnimi načrti nikar ne spravlja deželnega gospodarstva v še hujšo stisko in večje dolgove, katerih bremena bode morala nositi vsa dežela in pod katerimi bodo ječali še dolgo pozneje tudi naši zanamci. Peča se s posameznimi že znanimi načrti kakor; deželne volne sile, deželna klavnica i. dr.
Dr. Šušteršič proti galeriji.
Ko je poslane Lenarčič svoj govor končal, se je odobravanju od strani naprednih poslancev pridružila tudi galerija. Deželni glavar razjarjeno skoči po koncu ter vpije ; Tisti gospod, ki je aplavdiral se ima takoj odstraniti in je izključen od vsake seje v sedanjem zasedanju. To je nesramnost!“ — Dotični gospod (kavarnar Vospernik) se je temu ukazu takoj odzval.
Potem govori posl. dr. Pegan. Začetkom omenja uspehe pri reviziji občinskega premoženja na podlagi računov in inventarja in zavrača kritiko, da je klerikalna večina deželi pritisnila pečat občinskega gerentstva. Potem se peča z od dr. Trillerja v zadnji seji stavljeno resolucijo o zadevi postopanja deželnega odbora s posameznimi občinami. — Pravi, da deželni odbor pri svojem postopanju z občinami ne pozna prav nobenega strankarstva, vse se vrši le strogo v mejah zakona (?) Za dr. Peganom govori poslanec Gangl.
Poslanec Gangl je mirno in stvarno kritiziral dvojno mero deželnega odbora, kar je spravilo klerikalno večino v mučno in veliko zadrego, iz katere jih je skušal potegniti poslanec Jarc z raznimi neduhovitimi mejklici, tako neduhovitimi in nerodnimi, da ga je moral deželni glavar poklicati k redu. Gangl je v svojih dokazih glede dvojne mere kazal pred vsem na neznosne, lokalnopoli-tične razmere v Idriji, katero deželni odbor in vlada poznata samo pri pobiranju davkov,
sicer jo pa preganjata, kakor to dovolj jasno osvetljuje znana Kobalova afera.
Splošno veselost pri naprednjakih ia zadrego pri klerikalcih je vzbudila Ganglova opazka, da je bil prejšnji deželni glavar mož finih manir in lepega vedenja.
Končno je poslanec Gangl predlagal resolucijo za 10 odstotno povišanje učiteljskih plač.
Poslanec Gangl je slednjič z ogorčenjem protestiral proti temu, da se deželni odbor obrača glede podeljevanja 25 odstotkov učiteljske doklade na županstva za informacije o značaju,, po’itičnem mišljenju in zasebnih razmerah posameznih učiteljev. — Poslanec dr. Zajc ne verjame. Gangl pa se je obrnil k deželnemu glavarju, ki je to izrecno potrdil.
Slednjič je dr. Triller imenom narodno-napredne stranke izjavil, da se bodo napredni poslanci vzdržali specialne debate z ozirom na drzne napade od strani poročevalca dr. Kreka na narodno-napredno stranko. Za n im so še govorili grof Barbo in dr. Lampe.
Seja bo trajala še pozno v noč.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Ljubljana 13. feb. fZvečer ob 7.) Danes so se vršile volitve v kranjsko trgovsko-in obrtno zbornico v oddelku srednje in male trgovine. Udeležba pri volitvah je bila velikanska o J obeh strani. Agitacija je pri klerikalcih dosegla vrhunec terorizma. Nemci so volili s klerikalci, posebno v oddelku male trgovine. Končni rezultat še ni znan. Splošno pričakujejo, da bo prodrla lista na-rodno-napredne stranke. Šlo se bo samo za malo razliko glasov in tu bodo merodajni nemški glasovi. Skrutinij se je sestal šeie na po d večer in bo štetje glasov jako težavno. Izid volitev ljubljansko meščanstvo pričakuje z nervozno nestrpnostjo.
Inomost, 13. feb V najnovejšem času se čimdalje bolj ojačujejo obmejne trdnjavske posadke na južnem Tirolskem. Zlasti trdnjavska artiljerija dobiva dan za dnem močna ojačenja z Ogrskega. Doslej v ogrski trdnjavi komorno nastanjeni dve stotniji (3. in 4.) VII. trdnjavskega bataljona ste bile premeščeni v južnozapadni del Tirolske, kjer ste bili razdaljeni po fortifikacijah ob cestah to-nalske in presanellske alpske skupine. — S prvim marcem bo v južne Tirole premeščenih tudi več divizij luvbičnega topničarstva.
Belgrad, 13. feb. Nekateri politični krogi pričakujejo, da bo ministrski predsednik dr. Jovan Milovanovič še tekom tedna razpustil narodno skupščino. Volitve bodo baje po poteku sedmih tednov po razpust. uDalje se razširja tudi dokaj neverjetna vest, da namerava tudi dr. Milovanovič kandidirati v enem zanj ugodnem volilnem okraju.
Belgrad, 13. feb. Razpust narodne skupščine je gotova stvar. Kralj Peter je že podpisal ukaz, skaterim se določajo glavne volitve za 24. marca. Nova skupščina pa bo sklicana že 28. aprila k zasedanju.
Pariz, 13. feb. V tukajšnjih diploma-tičnih krogih je vzbudilo splošno pozornost odpotovanje italijanskega poslanika Titto-nija v Rim. Temu pripisujejo zelo važno misijo in je potovanje baje v zvezi glede obnovitve trozveze. Razširja se tukaj tudi doslej uradno še ne potrjena vest, da je Italija zato, da bi se tudi Švica priklopila sedaj obstoječi trozvezi in bi tako tvorile Avstrija, Nemčija, Italija in Švica močno četverozvezo, ki bi bila za ohranitev miru dalekosežne važnosti.
Carigrad, 13. feb. Vlada je s posebno odredbo nakazala vojnemu ministru eden miljon turških lir za posebne vojne izdatke.
Atene, 13. feb. Glasom tušem iz Pariza in Peterburga došlih informacij bo Rusija ostalim velesilam predlagala, da pripoznajo na Kreti sedanjo začasno vlado revocijonar-nega odbora, katera vlada si je nadela ime »Kraljestvo Grško". Rerolucijonarni odbor je vsebino proklamacije glede neodvisnosti Krete že sporočil zastopnikom evropskih ve-levlasti, ki pa še niso zavzele napram temu določenega stališča.
London, 13. feb. Angleški ministrski svet je včeraj nad 2 uri podrobneje razpravljal o političnem pomenu misije vojnega ministra lorda Haldane-a v Berlinu, kakor tudi o vseh politično gospodarskih vprašanjih, ki stoje s tem obiskom v zvezi.
Peking, 13. feb. Sedanja kitajska začasna vlada je objavila po vsej obširni državi tri, odstop sedanje cesarske rodovine se tičoče razglase. V prvem se narodu naznanja odstop in odpoved prestola v drugem razglasu se cesarska rodovina zadovoljuje z vsemi, med zastopniki prejšnjega cesarstva in re-volucijonarci ugotovljenimi in od obeh sprejetimi pogoji. V tretjem razglasu pa naznanja vlada mandarinom, da se je dinastita odpovedala vlaianju na željo naroda. Pokojnina odstopivšemu mladenni cesarju je določena na štiri milijone dolarjev. • - Republikanska vlada v posebnem manifestu obljubuje narodu reformo ustave, reformo financ in
denarja ter zagotavlja vsem narodom človečanske svoboščine in versko strpnost. — Dvor začasno se ostane v Pekingu, pozneje pa se preseli ua odstavljenemu dvoru lastna posestva v bližini Pekinga.
Poking. 13. feb. Vladni razglas, ki pro glaš:i Kitajsko za republiko, povdarja med drugim : „Večina kitajskega naroda zahteva republiko. Nemogoče je nasprotovati željam in koristim miljonskega naroda zaradi teženj in slavohlepja ene družine, ker sta cesarica
—	vdova in cesar sam priznala potrebnost republike in izjavila, da radovoljno odstopita svojo vlado narodu. Republikanska zveza, skupno s sedanjo začasno vlado garantira vsemu prebivalstvu javno in zasebno varnost in bo skrbela za splošni mir po celi deželi. Ustanovili bomo veliko republiko, ki bo v sebi združevala mandžursko, kitajsko, mongolsko, mohamedansko in tibetansko ljudstvo".
Vladni manifest je bil po vsej obširni državi z navdušenjem sprejet.
Poaet pni Lauterju.
Prišel sem iz tržaškega blata v ljubljansko blato in ko sem stopal proti častitljivemu Ijubljankemu rotovžu, sem nosil na čevljih dve vrsti blata: nekaj bolj črnega tržaškega in nekaj bolj rumenega ljubljanskega; bil sera torej čisto „patriotično* pobarvan in ko me je srečal v Stritarjevi ulici baron Sehwarz, ki se je ravno sprehajal po glasoviti ljubljanski „klobasi“, me je začudeno pogledal, po tem mi je prijazno pokimal v pozdrav, v sebi je pa zadovoljno mislil: en grešnik manj, en spokornik več
Nisem hotel oropati Schwarza veselja in mu dokazovati, da nima blato na mojih čevljih nič skupnega z mojim prepričanjem, temveč sem se prav spoštljivo in ponižno odkril, potem sem jo pa vdaril naravnost proti rotovžu, kjer sem hitro preskakal onih par stopn,ic do prvega nadstropja in kmalu sem stal pred gospodom Lanterjem šefom »mestne" policije ljubljanske.
„Klanjam se prav globoko, gospod magistralni svetnik ga pozdravim prav glasno veselo in razposajeno, kakor je to moja stara navada, on pa je ostrmel in samo zamrmral :
,,Bav-bav !-‘
„Seveda, sem Bav-bav, ali kaj se me bojite, saj vam nočem nič hudega.“
,Ali kaj strašiš po Ljubljani ? Kaj delaš tukaj, ko si se vendar že zdavnaj preselil v Trst. Tvoje mesto je v Trstu tam imaš pravico strašiti, v Ljubljani nimaš nič več iskati."
„Počasi, prijatelj! sicer sem se preselil v Trst, ali Ljubljančani me imajo take radi, jaz pa njih, da jih večkrat obiščem in nihče se me ne boji. povsod me radi vidijo, samo semtertja zagledam kak dolg obraz in ti, prijatelj, me tudi nisi vesel, kakor vidim “ »Zapreti te bom dal, Bav-bav, ako kmalu ne izgineš."
„Bora ključavnico razbil in ušel, ker ne maram delati druščine tvojim domačim živalim, bolham, stenicam itd.u .Pretepsti te bom dal.“
„Bom palico prelomil, ker se ne maram seznaniti s tvojimi policijsko-pedagoškimi pripomočki."
„Posekal te bom s sabljo/
„Ti bom sabljo vzel, ker za take sla-botneže kot si ti ni sablja, k večjemu otročja sabljica “
.Ustrelim te Bav-bav, ako takoj ne izgineš."
.Bom kroglo prestregel in jo spravil za prijazen spomin.*
Lauter ni več našel besedi, umolknil je in začel postajati vedno manjši, dokler ni popolnoma izginil pod mizo, izpod katere se je samo še malo pokadilo in — Lauterja ni bilo nikjer več — z mestno policijo ljubljansko je izginil tudi njen šef, dim, ki se je pokadil, je bil pa simbol nekdanje ljubljanske „autonomije*, ki so jo predstavljali tudi taki ljudje kot je — Johann Lauter —
Izginil je tudi stari Lauterjev prijatelj.
Bav-bav.
Razne vesti.
* Izpori delavcev v ogrskih tovarnah.
Slična mezdna kriza, kakor na Češkem, je nsstopila tudi v ogrski železni industriji. Iz-vrševalni odbor deželne zveze ogrskih žele-zaren in tovaren za stroje je sklenil predlagati v kratkem se vršečemu občnemu zboru splošni izpor delavcev v vseh budimpeštan-skih tovarnah za stroje.
* Resen položaj na Balkanu. Peterbur-škemu dopisniku berlinskega „Lokal-Anzei-gerja“ je izrazil črnogorski zunanji minister da je položaj na balkanskem polotoku zelo
resen. Italijansko-turška vojna je ustvarila na Balkanu atmosfero, ki lahko vsak trenutek prinese splošna razočaranja. Albansko vprašanja je še nerešeno. Črnogora ne more več mirno prenašati ogromnih stroškov imigra cije, ki še vedno narašt‘a, zlasti iz obmejnih albanskih krajev. Vse dosedanje intervencije Avstrije pri turški vladi glede tega vprašanja so bile brezuspešne. Političdi položaj mlado-turkov se nahaja v zelo kritičnem stadiju. Turčija stoji na predvečeru diktature.
* 82 letni drsalec. E. Lavvrence je po poročiliu ameriških časopisov najstarejši drsalec v Zjedinjenih državah. Že ko je bil šest let star, se je navdušil za ta špot, katerega goji pridno vsako zimo. Še letošnjo zimo se drsa vsaki dan, čemu le to dovoli vreme, najmanj po tri ure. Oče Lawrence je bil dolgo časa svetovni mojster v drsanju. — 82-letni starček pripisuje svoje krepko zdravje pridnemu drsanju.
* Umor. V Charlottenburgu je neki redar v pondeljek ustrelil svojo soprogo, ki mu je postala nezvesta. Nato je izvršil še samomor.
* Sleparski odvetnik. Odvetnika dr. Rei-manna iz Kolina na Češkem so te dni aretirali, kor je poneveril več tisoč kron denarja svojih klijentov.
* Poštno pronever.lenje. Poštni oficijant Vaclav Koprivar v Pragi, ki je poneveril nad 20.000 kron denarja, je sedaj pobegnil neznanokam.
* Razkrita igralnica. V neki kavarni v Eisenbachu je policija razkrila neko igralnico, v kateri je gospoda igrala za nenavadno velike svote. Zadevo j« naznanil policiji neki igralec, ki je zaigral vse svoje premoženje. Državno pravdnistvo je že odredilo obširno preiskavo. Neki igralec, ki se je bal preiskave, je pobegnil z vso svojo družino v tujino.
* Monna Lisa. V Parizu se razširja vest, da slavna slika Monna Lisa ni bila ukradena, ampak samo težko poškodovana in vsled strahu pred razkritjem skrita. Gotove osabe, ki bi rade prišle na svoje prejšnje mesto baje vedo, kje je slika skrita.
* 50.000 kron poneveril. Trgovski uradnik Karl Stepinsky je že meseca septembra lanskega leta pri dunajski tvrdki Hutter & Schrautz poneveril pri inkasiranju 50.000 K. Poneverjenju je tvrdka šele sedaj prišla na sled, ker je Stepinsky umel fingirane tirjatve postavljati v račune. Stepinsky je še pravočasno pobegnil.
* Nesreča na morju. Portugalska jader-nica .Silva Guera“ je v bližini azorskih otokov zgorela in se potopila. Kapitan in vse moštvo, 22 oseb, je utonilo.
* Poveljnik 34. kozaškega polka v Moskvi, Sulin, je bil radi poneverjenja uradnega denarja obsojen na tri leta trdnjavske ječe in izgubo vseh časti.
* Železniška nesreča. Na postaji Domsod na Ogrskem je trčil neki tovorni vlak z nekim osebnim vlakom. En potnik je bil nevarno, 19 pa lahko ranjenih.
* Skala se odtrgala. V predmestju mesta Satoralya na Ogrskem in sicer na bregu potoka Solyofka je padla v pondeljek na hišo tesarja Domenyka velikanska skala, ki je hišo popolnoma razrušila. Domenyk in njegova soproga sta obležala na mestu mrtva.
* Požar v podzemski jami. V nekem ru-dokopu u Črnem lesu je nastal te dni požar, d je zahteval okolu 40 človeških žrtev. Do-sedaj so izkopali 7 mrtvecev. Baje je v jami nekaj rudarjev še živih, katere pa dosedaj še niso mogli rešiti.
* Vsled slabega vremena. V pondeljek je dospel v Reko italijanski parnik .Principe Cornow“ iz Buenos Ayresa. Vsled slabega vremena je vozil to progo celih 130 dni.
* Lord Lister. V Londonu je umrl za mrtvoudom Lord Lister.
* Iz ljubezni do matere. Nemški cesar je sedaj pomilostil nekega infaterista Nau-manna, ki se je vedno branil ob sobotah opravljati kako vojaško službo in ki je tičal zaradi tega vedno v vojaških zaporih. Zaradi upornosti proti odredbam višjih vojaških predstojnikov je dobil pet let ječe. Naumann pa je sedaj sklenil ubogati vojaške predstojnike in tudi o sobotah opravljati svojo vojaško službo. K temu sklepu ga je privedla okolnost, da je njegova mati postala nevarno bolna. Naumann je bil že štiri leta ječe odsedel, sedaj so ga vsled cesarjevega pomi-loščenja izpustili domov k bolni materi.
* Lovski doživljaj avstrijskega poslanika v Petrogradu, Avstrijski poslanik na ruskem dvoru, grof Thum-Valsassina je doživel v soboto v bližini Petrograda na lovu na medvede nenavaden doživljaj. Poslaniku je nepričakovano prišel nasproti neki obstreljeni medved in je hotel navaliti nanj. Poslanik je bil v velikanski nevarnosti in ni vedel, kaj naj stori. Tu mu priskoči na pomoč njegov spremljevalec poročnik Balašor in mu stisne v rokah nabasan samokres. Poslanik je takoj sprožil in k sreči zadel medveda tako dohro, da se je na mestu zgrudil mrtev na tla.
* Mačke so ga pojedle. Iz Harkova na Ruskem se poroča: V KusneČevi ulici v Harkovu živi 71-letna hčerka nekega štab* nega kapitana, M. Popova. Četudi je njena hiša zelo velika, vendar je živela v njej sa-
ma. ne da bi s kom občevala. Ker se pa
zadnje dni ni popolnoma nič prikazala iz hiše, so sosedje odšli v njeno hišo in jo na svoje veliko začudenje našli mrtvo. Pri vstopu v njeno stanovanje se jim je nudil strašen prizor. V sobi ni bilo skoro nobenega pohištva, niti postelje. Pokojnica je ležala na par cunjah na tleh. Edina živa bitja, katera je Popovova ljubila, so bile mačke in psi. Po njeni smrti so našli sosedje v sobi 20 mačk, ki so nesrečnici iz gladu požrli obe roki in nogi. Po vseh sobah v hiši so ležale na tleh mrtve mačke in psi. Stanovanje stare ženske je bilo obetiem tudi skladišče za kosti, katere je vedno pobirala po ulicab.
* Mraz. V Newyorku divja že par dni strašna zima. 1 oplomeri kažejo 20 stopinj pod ničlo. Vsled mraza je na mnogih krajih ustavljeno delo. Iz zapada prihajajo neprestano poročila o smrtnih nezgodah.
* Nečloveški oče. Porotno sodišče v lia-tiboru je obsodilo zidarja Avgusta VVinklerja, ki je umoril svojo soprogo in svoje otroke na 15 let težke ječe.
* Boji med polioijo in delavci. Med pogrebom francoskega pred nekaj dnevi umrlega vojaka Arnoulta ki je bil obsojen na večletno ječo zaradi upornosti proti vojaškim oblastem je prišlo pred pokopališčem Pere-Lachaise do hudih in krvavih bojev med organiziranim francoskim delavstvom in pariško policijo. Tri policaji so bili težko ranjeni. Policija je 20 demonstrantov aretirala. Krvavim bojem je napravil konec nenadni dež, ki se je vlil na demonstrante pogrebce in policijo.
Mali oglasi.
Stavbišče v Ljubljani 5£EJE$
kolodvora, zelo pripravno 600 u’ i K 36 se radi družbinskih raz er proda, Tudi na male obroka, — Ponudbe: ,Lepa bodočnost" na upravo „Jutra“ v Trstu.
Nova knjiga! Arcibašev: Slike iz revolucije.
V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
Izvod stane K l.£0, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Sfofanu Klavsu — Ljubljana, Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Slovenskem., Denarje poslati naprej. Tudi znamke!
Ivan Krže
Trsi, Piazza S. Giovanni I.
7alnna konjakih in kletarskih potrebščin iz lesa m pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešut, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Prinnrnra 3TOj° tr«?°v*no « kuhinjsko posodo
r	vsake	vrste bodi od porce’ana, ze-
mlje, e t.aila. kositerja ali alu i-iniia, nadalje, klelke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg it. 9.
TTiŠfl “a Periferii' Ljubljane je prodati za 24.000 “K; denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled r estnega parcelacijskega načrt« i i a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4.
v Ljubljani v sredini mesta, na kriliti \	žišču dveh cest ležeče, kjer se lahko
zida vila ali več nadstropna hiša se po ceni iu ugodnimi pogoji proda.
ak'riziterje, ki bi ob obem razpeča-J-IJ&t/l Oil/IItJ vali „A.dresar“ sprejire pisarna „U-nivernal-1 v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Ženitna ponudba. fe0pttzLianj1oai-nižs
penzijo, se želi seznaniti z inteligentno gospodično s pre uoženjem. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro »Bodočnost11 na upravništvo „Jutra“ r Trstu.
Mlnfl ” °®a“ ‘rgorski sluga, išče službe v kaki ITlld/U trgovini na deželi. Gre tndi za kočijaža na dežel > ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jntra“ Ljubljana:
Oflflfl <2 A dostojnemu gospodu lepo opremljena v/Cltldj soba z električno razsvetljavo v sredini Trsta pri slovenski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu.
Orl H n OP tnlrni Telika meblovana “li ne-wU.U.d St? LtlKUJ n cblovana soba. Kje, pove podr. „ Jutra" v Ljubljani.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
—	— Ceniki brezplačno. — —
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo solučnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke ki že iu belrga teinta ne obstoji boljše milo kot bvetovnoznano Stcckenpferdovo milo iz lilij in ega mleka (Steckenpferd-
Lilienmilchseife), znamke Steckenpfml,od Berg-
n:anna Co., Teši n ob Elbi. — Ko i ad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, paifi-enjah in vseh »ličnih trgovinah. — Ravno- ■ tako se obnese Bergmannova lilijska krema a n e r au naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h.
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakavnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat. Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
/
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
li Oi v Ljubljani
k*, z. z n. z.	/p
(M) obrestuje hranilne vloge po	j 2i O brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	-$•	Rezervni	zaklad: nad pol milijona.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IKO jjH
a SDTtNES, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Fiazza della Borsa lO
t Ljubljani — Podipužnicsa. v Gorici, Celoveu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.----------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
„JUTRO“ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
'sr naslednjih tobakavisah:
©
©
Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Bojan,
Baunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana, Eončelj,
Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Bivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Accjuedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, ulica S. Marco,
©
©
©
POHIŠTVO SLOGOV
C
Lastna delalnica Cene zmerne. POSTREŽBA: SOLIDNA. ::
PETER 3ER9]
Trst
Via S. Giovanni št. 5.
mmi
maam
IBM
xxxx>o<xxxxxxxxxx>
Priporoča se za vsa v svojo stroko
spadajoča dela
J. ZAMLJEN §
čevljarski mojster
v LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3.
Dobe se jtudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
<XXXXXXX XXX>CKX/OOOOOCOOO< xxxxxxxx
1
i
N8*
* JVDR0UKA
a
| ia dobra žitna kava.
VVDROUA f
tomum |
HRANIL 5 I PRA6A-VUI J
| oiroikci moka, oblati in drug s	E
1	izdelki edino svoje	|
Ča5oph »Domači Pnjdeijf-^h&vcjž« cenik. |
&enzacijonah\a prodaja aajaooejše spo-uiladaaske konfekcije !
cRaonoko 1 dospela soeza, najmodernejša konfekcija z< 1awe ii\ (o dolgi paletoti (m-glani) in kosiunp od
cK 14.— naprej
n\odre ii\ barvane jopice za deklice od Jif 4 naprej
n
„ otroke „ „ 2	„
V
oHngteško skladišče oblek
&. cBerna(ooič,
Ljubljana, Mestni trg. štev. 9
JecLia^ci.
Vsi, ki pri petju jecljajo se lahko popolnoma ozdravijo brez zdravil, operacij, aparatov itd. Postopanje odstrani tipično bojazl jivo izgovarjavo in potem govori vsak kot človek s čisto govorico Zdravilni tečaj se obiskuje lahko brez vsakega motenja v službi ali obiskovanj ii sole Uspehe zavoda potrjuje več sto spričeval in ocen med drugimi od rajsega ministra pl. DIPAUL1, prečastitega prijorja samostana sevitov v Inomostu, ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole v Inomostu, kuratorija mestne sirotišnice za dečke v Bnm, Blav-nega zdravnika za živčne	bolezni c. kr. vseuč.	prof. dr. Fr. MlILLKR	v Gradca, c. kr.
dvornega svetnika KAltLA	\VERNER na Dunaju,	sirotišnice	v Bokanu, Dr. med. SEARPETTI
v Inomostu i v mnogih pismih iz privatnih krogov, ki potrjujejo trajno ozdravljenje.
Nj. prevz. hnezoškof dr. Zwerger je opetovano izvolil nakazati našemu zavoda bolnike, ki so trpeli na slnbi	izgovarjavi.
Za ljubljanski tečaj	se bodo sprejemale prijave dne	15, 16 in 17	februarja v hotela
pri »Slonu“ v Ljubljani.
Prof. Neumann ov zdravilni zavod za cisto izgovarjanje iz Gradca-Meran.
Osrednja Banka KLc Piazza Ponterosso 21
s
Podružnica sr Trstu
Obrestuje vloge :	Obrestuje vloge:
11 Oi . 4 11 01 /d 31 01 /d 51 01 |4 |0 " ® |2 |0 ‘ * |4 |0
povrnčno obreatovanj«
na knjižice	na	računu	in fixne uloge ©0 premijne vioge
18 0
Uradne ure od 9-12, 2-5
Vse bančne Iransakdje.