Teden dni pariških razgovorov Ves tisk s precejšnjim zanimanjem spremlja razgovore namestnikov ministrov 'štirih velesil v Parizu, ki naj bi pripravili dnevni red za. konferenco zunanjih ministrov. ifspeh, ki so ga dosegli prvi teden — na sedmih sejah — je precej pičel. Kakor poročajo časopisne agencije, so začeli prvo sejo ljubeznivo nasmejanih obrazov, z vseh naslednjih sej pa so namestniki odhajali precej resni. Za dnevni red imajo dva predloga, in sicer sovjetskega in skupni predlog treh zahodnih držav. Zahodne države predlagajo razpravo o vzrokih sedanje napetosti o Evropi in o poti, ki naj bi zagotovila zboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in njimi; sklenitev pogodbe z Avstrijo in ustanovitev neodvisne avstrijske države; raziskovanje vzrokov, ki ovirajo ustanovitev nemške neodvisnosti in sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Sovjetski delegat Gromiko pa je predlagal: izpolnitev določb Potsdamskega sporazuma in razorožitev Nemčije; vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo in umik okupacijskih čet; proučitev položaja v Evropi in zmanjšanje oboroženih sil Amerike, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Brž ko sta bila sprožena oba predloga za dnevni red konference zunanjih ministrov, ali bolje rečeno predloga o vprašanjih, ki naj bi jih ta konferenca obravnavala, že se je začela dolga razprava, polna bolj ali manj odkritih očitkov. Gromiko je pričel z govori, značilnimi za sovjetsko diplomacijo, in vztrajal pri svojem predlogu. Zahodni predstavniki pa so zatrjevali, da vsebuje njihov predlog tudi vse temeljne misli sovjetskega predloga. Ves teden so vsak dan obravnavali dnevni red, pa se stvar še vedno ni premaknila z mrtve točke. Gromiko je načeloma privolil, naj bi konferenca zunanjih ministrov obravnavala tudi vprašanje Avstrije, popravil svoj predlog dnevnega reda toliko, da je dodal združitev Nemčije in opustil umik okupacijskih čet iz besedila predloga, hkrati pa tudi zavrnil popravljeno izdajo dnevnega reda treh zahodnih držav, ki so jo predložile v ponedeljek na sedmi seji. Komentarji tujega tiska o konferenci namestnikov zunanjih ministrov so dokaj različni. Nekateri zelo malo verjamejo v uspeh, medtem ko drugi napovedujejo, da bo prišlo do kompromisa v drugem tednu razgovorov. Precej optimistično gledajo na razplet razgovorov tudi francoski diplomatski predstavniki. Kje je pravzaprav glavna razlika obeh predlogov za dnevni red? Sovjetski predlog je v glavnem omejen na nemško vprašanje in ga skuša obravnavati ločeno od drugih vprašanj. Gromiko trdi, da je nemško vprašanje vzrok vse mednarodne napetosti, kar v bistvu ni prav nič drugega kot ponavljanje znane praške resolucije. Zahodni predstavniki pa zatrjujejo, da je zaostritev nemškega vprašanja samo posledica sedanjega napetega stanja v sveta, predvsem pa posledica oboroževalne tekme Sovjetske zveze in njenih satelitov. Zahodni predstavniki zahtevajo, rta/ se na konferenci štirih zunanjih ministrov razpravlja tudi o tem, da Bolgarija, Madžarska in Romunija kršijo mirovne pogodbe Proletarci vseh dežel, združite se! Poštnina plačana ▼ gotovini AYICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Ljubljana, sreda, 14. marca 1951 ŠTEVILKA 62. - LETO XII. CENA 2 DINAH|£ Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Viado Vodopivec — Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6 — Uprava: Kopitarjeva ul. 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naročniškega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddelka 86-85 — Številka ček. računa 604-90321-0 — Mesečna naročnina 50 din itd. To pa seveda sovjetskim predstavnikom ne gre v račun. Nedvomno se za sovjetsko težnjo, da bi omejili razpravo kolikor je le mogoče zgolj na nemško vprašanje, skriva preračunana diplomatska poteza, ki lahko služi mnogo bolj in-formbirojski propagandi kakor pa resničnim koristim miru. Značilne so tudi sovjetske spletke okoli vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo. Gromiko je sicer načelno privolil, naj bi konferenca štirih zunanjih ministrov obravnavala tudi to vprašanje, takoj pa je dodal že znano razbijaško zahtevo, da je treba vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo obravnavati hkrati s ttždškim vprašanjem. Sovjetska birokracija očitno računa s tem, da je zopet napočil čas, ko lahko poskuša porabiti del ozemlja, na katerem živijo naši narodi, kot plačilno sredstvo za uresničenje ciljev svoje imperialistične politike. Sovjetski birokraciji je zelo v napoto urejevanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, tržaško vprašanje pa naj bi bilo po njihovih računih tisto, ki bo normalne odnose med tema državama skalilo, zanetilo sovraštvo in onemogočilo prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, ki edino more koristi miru. Sovjetskih imperialistov pri tem ne moti, da je ogromna večina držav že zdavnaj priznala neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo kot najboljšo pot za ureditev tržaškega vprašanja. Kremeljska birokratska-kasta je šla v slepem sovraštvu do vsega, kar se ji ne podreja, tako daleč, da ji je prva skrb vojnohujskaštvo in netenje sovražnosti proti Jugoslaviji ter snovanje novih spornih področij in negotovosti. Čeprav zaradi take politike zdaj ponovno dvigajo glave stari fdiisti in informbirojevci v Italiji in skupaj prepevajo stara fašistična gesla, ni dvoma, da jugoslovansko in italijansko ljudstvo nikoli ne bo nasedlo umazanim spletkam imperialistične sovjetske birokracije. Toda to je le drobec, ki lahko ponovno pokaže »načelnost in doslednosti birokratske imperialistične diplomacije. Če po tednu sej in razprav v Parizu praktično še ni nobenih kolikor toliko pomembnih zaključkov, pač pa precej propagandnih govorov, ni to nič nenavadnega. Neki komentator je rekel o dogodkih preteklega tedna na konferenci namestnikov zunanjih ministrov: >Zdaj otipavajo drug drugega, raziskujejo, kdo in kje je pripravljen popustiti ...* Naj ima ta komentator prav ali ne, vsekakor bi bilo prezgodaj ie vnaprej zanikati možnost sporazuma glede dnevnega reda. Gotovo pa je, da je uspeh konference štirih odvisen od tega, ali bodo prišle do veljave resnične težnje po ohranitvi miru. Mariborska livarna m 4 mesece prehitela plan Eno izmed podjetij, v katerih se delavci dan za dnem borijo, da bi bile naše trgovine čimbolj založene z drobnimi, za vsakdanjo rabo potrebnimi predmeti, je tudi mariborska livarna. Tam izdelujejo jedilni pribor, gradbeno okovje, kopalne peči, vodovodne pipe in še mnogo drugih medeninastih in bronastih predmetov. Poglejmo, kako vse to izdelujejo in kako raste njihova storilnost. Iz topilnih peči venomer priteka medenina v modele najrazličnejših oblik. Iz livarne romajo odlitki v druge oddeike, kjer jih stroj in 'roka dokončno izoblikujeta. Vendar z odlitki ne gre iz livarne vsa v peč vržena medenina. Nekaj je ostane. To je žlindra, ki se kot smetana nabira na površini tekoče medenine. Livarji jo pridno posnemajo in odlagajo vstran. Ni še tako dolgo tega, ko le ležalo na stotine ton žlindre neuporabne. Zdaj je drugače. Pred dobrim letom, ko je livarni primanjkovalo surovin, je šinila direktorju podjetja tovarišu Germeku v_ glavo misel, da bi konec koncev morda žlindro le lahko izkoristili. In po lasmi zamisli je dal postaviti nov oddelek skomino pečjo. In glej: iz raztopljene žlindre v topilni peči je res priteklo 30% medenine! To pa še ni vse. Tudi pri blokiranju ostane žlindra. Toda v njej vsebovane medenine s tovarniškimi tehničnimi napravami ne morejo izločiti. Vendar jo zaradi tega ne zavržejo.; Za sorazmerno težke devize so zanjo našli odjemalce v tujini! In prihranek? — V našem denarju je znašal obračunski prihranek ?a lani skoraj dva milijona. In kar je najvažneje: s prihranjeno medenino dvigamo proizvodnjo za trg! Direktorjev zgled je spodbudil kolek-tiv. Pojavili so se novi novatorji in ra-cionalizatorji. Mladi mojster Ivan Ker-žan je skonstruiral in ob pomoči učeno.-v v gospodarstvu izdelal avtomat za upogibanje žice pri peščenih jedrih za armature. Avtomat naredi v eni uri toliko, kolikor trije nekvalificirani delavci v enem delovnem dnevu. — Mojster Hubert Ang-laitner je z izboljšavo zlitine obroča indukcijske peči skrajšal čas za njeno popravilo od 24 na 6 ur, odstranil pa je tudi nevarnost kvara pri prvem ponovnem topljenju. To pa je le eden izmed njegovih enajstih sprejetih predlogov za povečanje proizvodnje. Racionalizatorska in novatorska dejavnost, zboljšanje organizacije dela in stalno tekmovanje — to so trije vzvodi, ki so delavcem in delavkam kokilne li- V*ada LRS je podelila prehodno zastavo in nagrade najboljšim delovnim kolektivom Na predlog Glavnega odbora Zreč« ■indikator Slovenije in resornih ministrov je podelila vlada LRS za dosežene uspehe v izvrševanju planskih nalog v II. polletju 1950 prehodne tekmovalne zastave in denarne nagrade naslednjim delovnim kolektivom: Rudnik Laško 110.000 din; Mariborska livarna * Maribor 110.000 din; Tovarna umetnih brusov »Swaty« v Mariboru 25.000 din; Lesno industrijsko podjetje -Konjice 140.000 din; Kopitarna - Sevnica 58.000 din; Gozdno avtopodjetje - Maribor 30.000 din; Tekstilna tovarna »Intelu« • Kranj 200.000 din; Tovarna gumijastih izdelkov »Sava« - Kranj 115.000 dinarjev; Tovarna športnih čevljev - Žiri 125-000 din; Dri. vinogradniško posestvo - Radgona-Kapela 100.000 din; Gozdno gospodarstvo ' Postojna 25.000 din; Oljarna ■ Ljubljana 36.000 din; Hotel Union • Ljubljana 35.000 din; RepubliSko trgovsko podjetje (na debelo) »Železnina« -Ljubljana 12.000 din; Okrajno trgovsko podjetje »Prebrana« . Kranj okolica 25 tisoč dinarjev; Avtokaroserija - Ljubljana | 30.000 din; Triglavska tiskarna - Ljubljana 26.000 din; Poliklinika zavoda za socialno zavarovanje v Celju 20X100 din; Gradbeno podjetje »Projekt« - Kranj 170 tisoč dinarjev; Ljutomerske opekarne -Ljutomer 80.000 dih; Republ. montažno podjetje »Toplovod« - Ljubljana 65.000 dinarjev. Dokler obdržijo kolektivi prehodno tekmovalno zastavo, nosijo časten naslov: »Najboljši delovni kolektiv (svoje stroke) LRS«. Delovna kolektiva: Republ. trgovsko podjetje (n* debelo) »Železnina« - Ljubljana in Ljutomerske opekarne - Ljutomer sta prehodno zastavo prejela že tretjič in jo obdržita v trajno last. Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije in resorni ministri so podelili prehodne zastave in denarne nagrade naslednjim delovnim kolektivom: \ Rudnik Senovo 200.000 din; Tovarna kos in srpov - Tržič 20.000 din; Papirnica Vevče 150.000 din; Lesno industrijsko podjetje - Bled 160.000 din; Tovarna igrač v Novem mestu 25.000 din; Gozdno avtopodjetje - Celje 10.000 din; Tekstilna tovarna »Tiskanina« - Sjranj 280.000 din; Usnjama »Rono« - Tržič 20.000 din; Tovarna čevljev »Triglav« - Tržič 75.000 dinarjev; Drž. posestvo Pekre pri Mariboru 25.000 din; Gozdno gospodarstvo - m Eno najvažnejših in najtežjih del v tem mesecu je prevoz in spravilo lesa Sv. Lucija ob Soči 10.000 din; Mlinsko podjetje - Škofja Loka 10.000 din; Mestno gostinsko podjetje - Maribor 56.000 dinarjev; Republiško trg. podjetje (na debelo) »Živila« - Ljubljana — 6090 din; Okrajna zveza kmetijskih zadrug . Celje okolica 50.000 din; »Slovenija« avtopro-met - Maribor 28.000 din; Blasnikova tiskarna - Ljubljana 18.000 din; Bolnica -Slovenj Gradec 12.000 din; Gradbeno podjetje »Pionir« - Novo mesto 120.000 dinarjev; Industrija naravnega in umetnega kamna - Ljubljana 36.000 din; Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis IMM« C O Škofja Loka 30.000 din. « Dokler obdrži kolektiv prehodno tekmovalno zastavo Glavnega odbora ZSS in resornega ministra, nosi naslov: »Zaslužni delovni kolektiv (svoje stroke) LRS«. Pohvalne diplome Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije prejmejo naslednji delovni kolektivi: Rudnik črna • Kaolin; Tovarna emajlirane posode - Celje) Tovarna verig -Lesce; Tovarna kemičnih izdelkov - Celje; Lesno industrijsko podjetje - Postojna; Tovarna meril - Slovenj Gradec; Gozdno avtopodjetje - Postojna; Predilnica - Li. tija; Tovarna hlačevine - Celje; Tovarna usnja - Vrhnika; Industrija obutve - Ljubljana; Tovarna usnjene galanterije »Toko« Domžale; Državno posestvo - Rakičani; Državno posestvo - Sv. Jurij £ri Celju; Državno posestvo - Medlog pri Celju; Gozdno gospodarstvo - Ljubljana; Pivovarna Union - Ljubljana; Mlinsko podjetje - Celje; Zdraviliško gostinsko podjetje - Rogaška Slatina; Okrajni magazin, Ptuj; Okrajno odkupno podjetje »Živino-odkup« - Maribor; Izvozno podjetje »Slovenija vino« - Ljubljana; Industrijski servis . Maribor; Slovenija avtopromet -Ljubljana; Avtoobnova - Ljubljana; Zdravilišče TBC - Novo Celje; Splošno gradbeno podjetje »Primorje« - Ajdovščina; Gradbeno podjetje »Gradis IMM« - Jesenice; Gradbeno podjetje - Moste Zirov-nica; Ljubljanske opekarne . Ljubljana; Republiško tesarsko podjetje »Tesar« -Ljubljana. Iz pisarne Generalnega sekretariata vlade LRS. vame, bronolivarne, strugarne, brusilni-ce, montaže in drugih oddelkov pomagali do zavidljivih zmag. Naj govore »suhe* številke... Ob koncu lanskega prvega,polletja si je kolektiv priboril v trajno last prehodno zastavo republiškega ministrstva in sindikatov. Plan lanskega drugega polletja je količinsko presegel za 34%, letnega pa za 16% po količini, za 17.5% po vrednosti! Letos v januarju je zaoral sicer bolj slabo, in sicer zaradi popravil. Mesečni plan je izpolnil le 89-odstot-no. Toda v februarju se je krivulja že dvignila. Plan je spet presegel — za 6 Med ulivanjem v kokilni livarni odstotkov. In v tem mesecu bo verjetno januarsko izgubo že docela nadomestil. Vendar je to le del uspeha, kajti zaradi stalnega preseganja planskih nalog od leta 1947 so v mariborski livarni doslej izpolnili že 109.5% plana za prava štiri leta petletke! Kmalu bodo začeli delati za letošnje drugo polletje! Pa tudi to še ni vse. Lani so letni plan znižanja polne lastne cene presegli za 2S0%! Kaj pa kakovost in sortiment? — V podjetju pravijo, da je kakovost gotovih proizvodov zadovoljiva, vendar je kdaj pa kdaj zlasti v livarni nekoliko preveč izmečkov. Delavski svet se je prav te dni lotil tudi tega vprašanja. V veliko pomoč mu bodo racionalizatorji in novatorji. Njihovi predlogi so namreč dobili v zadnjem času bolj kakovostni značaj. Tako bodo zboljšali kakovost gradbf! figa okovja. Izdelovali bodo dva nova, moderna tipa okenskih okovov, modernizirali pa bodo še marsikaj. O sortimentu pa tole: čedalje odločneje izločajo iz proizvodnje predmete, s i katerimi je trg nasičen, uvajajo pa tiste, po katerih je povpraševanje. Evo: proizvajali bodo laboratorijske armature (gorilnike, stezalnike itd.), vodne ventile, iztočne stanovanjske pipe, bencinske armature, želodne tečaje za kuhinjsko pohištvo, pohištveno okovje; razpršilci za sadne škropilke gredo ta mesec na_ trg; v novem oddelku za brizgan liv se je že začela proizvodnja brivskih aparatov, vžigalniki pa so tik pred izgotovitvijo! Elektrostrojni klub pa se je zavezal, da bo izdelal orodje za proizvodnjo saci.nh škropi lk. V tekmovanju so kolektivu za zgled odlične brigade Turnška, Vajsa jn Bračka, predvsem pa oddelek bronolivarne, ki že dela za drugo petletko! Vj. K. MARŠAL TITO SPREJEL INOZEMSKE GOSTE II. KONGRESA ZVEZE BORCEV Beograd. 13. marca (Tanjug) Predsednik vlade FLRJ in častni predsednik Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije maršal Josip Broz-Tito je sprejel sinoči člane tujih delegacij, ki so se udeležili kot gosti II. kongresa Zveze borcev. Maršal Tito je priredil na čast tujih gostov intimno večerjo, ki so se je udeležili tudi predstavniki izvršnega odbora Zveze borcev NOV Jugoslavije. Izročitev odlikovanja narodnega heroja Djuru Pucarju - Staremu Beograd, 13. marca. Včeraj so v Pre-zidiju Ljudske skupščine FLRJ slovesno izročili red narodnega heroja Djuru Pu-carju-Staremu, predsedniku vlade LR BiH. Ob izročitvi odlikovanja so bili navzoči predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar, podpredsednik vlade FLRJ Aleksander Ran-kovič, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Marko Vujačič, sekretar Prezidija Mile Peruničič, minister zvezne vlade Osman Karabegovič, minister vlade LR Hrvatske Ivan Krajačič in sekretar vlade FLRJ za personalne zadeve Veljko Begovič. Predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar je v krajšem govoru dejal, da ga izredno vfeseli, da lahko izroči to visoko odlikovanje enemu najzaslužnejših sinov našega naroda. V predlogu vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ maršala Tita za to odlikovanje so poudarjene vse vrline Djura Pucarja-Starega — junaštvo in hrabrost, nenavadno vneto iif nesebično zavzemanje za dobro ljudstva tako v dneh borbe kakor tudi pri graditvi socializma. Pogostitev grških otrok pred njihovim odhodom v domovino Rdeči križ v Beogradu je priredil v soboto pogostitev grških otrok, ki se vračajo k svojim staršem v Grčijo. Razen glavnega tajnika Centralnega odbora Rdečega križa dr. Olge Miloševič je prisostvoval sprejemu tudi predstavnik švedskega Rdečega križa Aman Bengdt. Vsi grški otroci so dobili darila od Pomladka Rdečega križa Jugoslavije in od Ljudske mladine. V Grčijo se je vrnilo 50 dečkov in deklic. Na jugoslovansko-grški meji jih je sprejela posebna komisija predstavnikov grško-jugoslovanskega Rdečega križa ter Lige društev Rdečega križa. Navzoč je bil tudi Aman Bengdt. Razgovor i našimi inženirji. Hi sn sb lili iz Indije Beograd, 13. maroa, Dva naša delegata ing. Milivoj Filipovič, strokovnjak zveznega komiteja za vodno gospodarstvo, in ing. Kneževič, profesor visoke tehnične šole v Beogradu, ki sta se udeležila nedavnih kongresov hidrotehnikov v New Delhiju v Indiji, sta razložila V krajšem razgovoru sodelavcu Tanjuga svoje vtise s kongresa in poznejše 16-dnevne ekskurzije po Indiji. V mesecu dni, ki so jih naši delegati preživeli v Indiji, so bili trije mednarodni kongresi hidrotehničnih strokovnjakov: kongres za visoke jezove, kongres za irigaoije in prekope in kongres za hidroenergetiko. Na vseh teh kongresih so sodelovali delegati osmih evropskih in izvenevropskih držav. Razen tega je bil še poseben pokrajinski sestanek strokovnjakov azijskih držav, posvečen izključno obrambi pred poplavami v azijskih državah. Naši delegati so aktivno sodelovali na teh kongresih, pokrajinskega sestanka strokovnjaikov azijskih držav pa so se udeležili kot opazovalci. Na kongresih, ki so bili posvečeni problemom visokih jezov, irigacije in prekopov, so imeli naši delegati skupaj 11 referatov naših najpomembnejših hidro-t eh nični h strokovnjakov. Štirje referati naših strokovnjakom so obravnavali naše znanstvene teoretične probleme o gibanju naplavin, referat o graditvi zemeljskih jezov, o perečih melioracijskih problemih v FLRJ itd.. V okviru kongresa so priredili tudi inženirsko razstavo, na kateri so strokovnjaki različnih držav z umetniško izdelanimi grafikoni, slikami in zemljevidi prikazali stanje in tehnični napredek hidromelioracij v svojih državah. Naš paviljon j® bil edea najbolje urejenih in najbolj obiskanih paviljonov na razstavi, je obsegal makete jezov v gradnji in projekte hidrotehničnih melioracij, dalje kratek pregled zgodovine NOV, fotografije o graditvi države in zgodovinske znamenitosti ter lepote naših krajev. Med razstavo je obiskalo naš paviljon razen več desettisoč prebivalcev New Delhija in drugih velikih indijskih mest, tudi večje število članov indijskega parlamenta in nekaj članov vlade s predsednikom vlade g. Nehrujem na čelu? Po zaključku kongresa so priredili za vse delegate ekskurzijo po Indiji, da bi si ogledali velike'hidrotehnične objekte, ki jih grade v različnih krajih države. Poseben vtis so na delegate zapustila orjaška dela pri graditvi velikih jezov na največjem pritoku reike Inda v Punjabu itd. Hidrotehnična dela so sploh izredno obsežna. V ta dela vlaga indijska vlada skrajne napore. To je povsem razumljivo, ker je problem namakanja za Indijo problem fizičnega obstoja prebivalstva. V Indiji umre letno zaradi lakote povprečno po 2 milijona ljudi, in to v glavnem prav zaradi nezadostnih setvenih površin. V Indiji danes namakajo okrog 22 milijonov ha zemlje, kar pa je še vedno zelo malo v primeri s prehrambenimi težavami velikanskega 400-mili-jonskega naroda. Razen novih velikih jezov, ki jih grade, so delegati obiskali tudi nekaj že poprej zgrajenih hidroteh-ničrnih objektov, in sicer glavni kanal gornjega Gangesa, hidrocentralo v Ma-hatma Gandiju, velik jez »Krišna-Red-žasat in pa namakalne sisteme iz dobe mogulov na reki Jammu, severno od New Delhija. Samo ti prekopi namakajo sedaj nad 4 milijone hektarov zemlje. (Tanjug.) Šovinistična gonja vodi do dobrih odnosov n e Da bi bilo tržaško vprašanje pravično rešeno — poudarjamo pravično, ker slovensko ljudstvo je že dovolj žrtvovalo — je želja Jugoslavije in Italije. Vendar v Italiji rešitev tega vprašanja vedno bolj otežkočajo zaradi ravnanja tistih, ki nočejo videti resničnih dejstev, ki nočejo objektivno soditi, ampak spodbujajo k besedi in življenju najbolj šovinistične sile, da bi kot »glas ljudstva« podprle izsiljevanje in pritisk na Jugoslavijo. Drugače ni mogoče oceniti šovinistične gonje zadnjih dni v Italiji. V Rimu, na trgu Venezia, je bila v nedeljo »manifestacija« nekdanjih Mussolinijevih vojakov, na kateri so zahtevali priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. To »manifestacijo« sta počastila s svojo navzočnostjo predsednik italijanske skupščine Gronchi in podsekretar * italijanski vladi Martino. To naj bi dalo tej »manifestaciji« pečat vladne solidarnosti z »glasom ljudstva«, to je z glasom članov organizacij bivših italijanskih vojakov. Tako umetno napihovanje šovinističnih strasti naj bi bilo napotilo za ministrskega predsednika De Gaspe-rija in zunanjega ministra grofa Sforzo, ki sta se ta dan odpeljala proti Londonu na razgovore z angleškimi državniki. Agencija Italija javlja, da je grof Sforza v tej zvezi pred odhodom dejal: «Res je. da gremo v London, da izmenjamp mišljenja o vprašanjih, ki so nam pri srcu. Ker pa nam ne leži nobeno vprašanje bolj na srcu kakor Trst, bomo govorili tudi o njem.« Vendar je treba ob tej »manifestaciji« omeniti tudi to, da je bilo na trgu Venezia v Rimu kljub bučni reklami, saj že nekaj časa pišejo italijanski listi o Tržaškem vprašanju na prvih straneh pod poudarjenimi naslovi, samo okrog 1500 ljudi — za dvomili,jonsko rimsko mesto. Ali ni ta primer zelo značilno opozorilo, da italijansko ljudstvo odklanja raz-pihovanie šovinizma in izkoriščanje tržaškega vprašanja za pritisk na Jugoslavijo. Ta zgrešena šovinistična kampanja torej ne doseza uspehov. Nad njo se kvečjemu navdušujejo in ji ploskajo v Kremlju. Ploskajo ji tisti, ki potrebujejo konflikt v tem delu Evrope, ki nočejo mirnega in prijateljskega sožitja in so zato tudi na konferenci štirih umetno vrinili tržaško vprašanje, ki naj bi zavrglo reševanje drugih perečih vprašanj. In končno tak šovinistični pritisk na Jugoslavijo podpira danes tudi povečevanje napetega ozračja, ki so ga ustvarili tisti * Vzhodom: Izsiljevanje s šovinistično kampanjo okrog tržaškega ozemlja je podobno zgodbi iz Sheakespearbvega »Beneškega trgovca« — Shvlocka, ki je zahteval naj mu sodišče prizna pravico, da svoji žrtvi, ki je zašla v stisko, izreže kos mesa iz živega telesa. Vendar ima drama poučen konec — izsiljevalca Shvlocka je končno Kita s e n severnokorejske enote se še vedno umikaio Ameriška letala so izvedla 900 poletov in paralizirala železniški promet v Severni Koreji zadela roka pravice. Morda bi bijo prav, Tokio, 13. marca. — Reuter poroča, če bi nekateri izsiljevalski šovinistični . da se severnokorejske in kitajske enote krogi prebrali to poučno zgodbo in raje prenehali listati po spominih , rajnkega Duceja. Razsodnost in dobra volja za izboljšanjem odnosov naj bi končno tudi v Italiji prevagala nad takimi šovinističnimi izbruhi. V ponedeljek je v Beogradu italijanski izredni poslanik in opolnomočeni minister Enrico Martino obiskal maršala Tita in uradno sporočil, da italijanska vlada skrbno sledi zadržanju vzhodnih sosedov do Jugoslavije in dal tako vedeti, da je italijanska vlada solidarna z našo domovino, ki je ogrožena od vzhodnih sosedov. Te geste se je moral razveseliti vsak demokratični človek v tem delu sveta. Zaradi obojestranskega prizadevanja so bili v zadnjih mesecih doseženi lepi uspehi v zbliževanju obeh držav. Taki šo- danes še naprej umikajo vzdolž cele korejske fronte, puščajoč za seboj gosta minska polja, V današnjem poročilu vrhovnega štaba generala Mac Arthurja je rečeno, da čete pod njegovim poveljstvom še napredujejo. Te čete zadevajo samo na nekaterih krajih na odpor. Premiki 25. divizije so na nekaterih krajih deloma ustavljeni, enote 3. divizije pa še vztrajajo na položajih reke Han med Jongdongpojem in krajem, ki leži 14 km vzhodno od Seula. Na odseku 7. armade je sovražnikov odpor neznaten. Na položajih pred 24. in 25. divizijo puščajo za seboj »kitajski prostovoljci« čedalje večje količine opreme. ’ Iz štaba 8. armade poročajo, da se okrog 5 do 6 tisoč Kitajcev zakopava vzdolž severne obale reke Hongčon in da vinistični izbruhi pa nosijo v sebi ne- j se kitajsko topništvo ruske izdelave po-varnost, da jih bodo skalili. Zato so vse . mika proti postojankam južno od Čunčo-' obsodbe vredni. R. j na. Enote te armade so vkorakale v Gromiko zavrnil predlog zahodnih držav Pariz, 13. marca. (Tanjug) Z včerajšnjo sejo namestnikov zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije. Francije in ZSSR se je začel drugi teden poizkusov, da se določi dnevni red konference štirih. Včerajšnjo sejo so pričakovali s toliko večjim zanimanjem, ker so mislili, da bo sovjetska delegacija zavzela stališče do spremenjenega predloga prve točke dnevnega reda zapadnih sil. Po tem predlogu bi spremenjeno besedilo 1. točke obsegalo razpravo o vzrokih mednarodne napetosti v Evropi in sredstvih, da se zagotovi dejansko in trajno zboljšanje odnosov med ZDA, Veliko Britanijo. Francijo in ZSSR kakor tudi o ukrepih za odstranitev strahu pred napadom, dalje o izpolnitvi sedanjih pogodbenih obveznosti in razpravo o sedanji ravni nemške oborožitve in končno o vprašanjih, ki zadevajo Nemčijo v zvezi z oboroževanjem. Jugoslovanska narodopisna skupina pojde v Avstrijo Beograd. 13. marca. Včeraj zvečer se je odpeljala v Avstrijo jugoslovanska narodopisna skupina. V Avstriji bo gostovala več tednov. Člani skupine bodo priredili na Dunaju, v Grazu. Celovcu in drugih večjih avstrijski!) mestih več nastopov, na katerih bodo pokazali naše narodne plese in peli naše narodne pesmi. Z igralci so šli na turnejo tudi člani tamburaškega orkestra. Na poti po Avstriji bo vodila narodopisno skupino Olga Skovran, direktorica ansambla narodnih plesov LR Srbijo. V Barceloni je stavkalo 300.000 delavcev Beograd, 13, marca. — Reuter poroča: Po včerajšnji eplošni 6tavki 300.000 barcelonskih delavcev je izvedla policija pozno zvečer racijo v barcelonskem pristanišču, davi pa številne aretacije. Splošna stavka, ki 60 jo barcelonski delavci začeli zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov, uživa podporo prebivalstva, ki je ogorčeno zaradi vedno večje draginje. Delavci, katerim so se pridružili uradniki, mali trgovci in drugi, so metali včeraj zažgane cunje, namočene s petrolejem na sedež barcelonske občinske uprave, in kamenje proti luksuznemu hotelu Ritz. Demonstranti so prevrnili veliko število tramvajev, tako da je bil promet ustavljen. Prav tako ne obratujejo tudi avtotaksiji, ker jim tega stavkaške straže ne dovolijo. Po izjavi španskega notranjega ministra, je dobila barcelonska policija okrepitve, da bi bila kos položaju. Edina podobna stavka, do katere je v Španiji prišlo po vzpostavitvi fašističnega reda leta 1948, je izbruhnila 1. maja 1947 v rudarskem področju Bilbao. Pri stavki, Itd je trajala teden dni, je sodelovalo 250000 rudarjev. V istrskem okrožju volijo delavske svete ^ Koper, 13. marca. (Koper.) V več podjetjih istrskega okrožja so bile včeraj in v nedeljo volitve delavskih svetov, Tako so delavci tovarne ribjih konserv »Arrigoni« v Umagu, dalje delavci v premogovniku v Sičolah, v podjetju Istra - Sene v Kopru in delavci gradbenega podjetja v Bujah prvi izvolili svoje delavske svete, ki bodo prevzeli upravo nad podjetji, v katerih delajo. Do konca t. m. bodo izvolili delavske svete tudi v drugih podjetjih istrskega okrožja. Predstavnik ZSSR Gromiko je zavrnil, kakor poroča Reuter, kompromisni predlog zapadnih sil, o katerem je trdil, da je »slabši od prvotnega« zato, ker postavlja oborožitev Nemčije skupno z vprašanjem oborožitve ostalih držav, predlagal pa je delno spremembo druge točke v sovjetskem predlogu dnevnega reda. Prvotni predlog te točke sovjetskega dnevnega reda se ie glasil: >Razprava o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in pospešeni umik okupacijskih čet iz Nemčije.« Po izjavi uradnega predstavnika sovjetske delegacije je Gromiko predlagal, naj bi iz te točke odstranili besede »pospešeni umik okupacijskih čet iz Nemčije«. Tako bi spremenjeno besedilo druge točke sovjetskega dnevnega re ja bilo naslednje: »Vzpostavitev enotnosti Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe z,Nemčijo.« UP misli, da je nova redakcija druge točke sovjetskega predloga za dnevni red prvi korak, ki ga je ZSSR napravila v smeri kompromisa z Zapadom, da bi dejansko prišlo do konference zunanjih ministrov štirih velesil. Attlee sprejel Jugoslovansko delegacijo London, 13. marca (Tanjug). Predsednik britanske vlade Glemeu-t Attlee je priredil kosilo na čast jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki je prišla na osemdnevni obisk v Anglijo kot gost britanskega parlamenta. Kosila so se udeležili člani jugoslovanske delegacije s podpredsednikom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mošo Pijadom na čelu. Razen tega sta se kosila udeležila jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Jože Brilej in minister, svetnik jugoslovanskega veleposlaništva Branko Zlatarič. Z britanske strani so se kosila udeležili razen predsednika vlade Attleeja člani britanske vlade Noel Back er, Kenneth Younger, dr. Edirth Summerškiil in David Breen, dalje Antbomy Eden, namestnik šefa konservativne stranke in bivši zunanji minister, Fitzroy, Mclean, znani funkcionar konservativne stranke in Lloyd George, predstavnik liberalne stranke. Uradni del svojega obiska je začela jugoslovanska parlamentarna delegacija z obiskom na londonski občini, kjer je jugoslovansko delegacijo pozdravil predsednik Dewis Lawson in ji želel dobrodošlico- V imenu jugoslovanske delegacije se je za pozdrav zahvalil Moša Pi-jade. Delegacija je prav tako obiskala monumentalno katedralo Sv. Pavla, kjer so ji pokazali sledove škode, ki je bila povzročena med drugo svetovno vojno, in dela za popravilo poškodovanega poslopja. Udong, ki leži 13 km severovzhodno od Hengsonga. Letala ameriškega letaktva na Daljnem vzhodu so izvedla včeraj več kot 900 poletov, zaradi česar je praktično prišlo do zastoja celotnega železniškega prometa v Severni Koreji. V teh akcijah je bilo porušenih 120 cestnih in železniških mostov ter ubitih ali ranjenih okrog 500 sovražnikovih vojakov. Ameriška letala s pogonom na stisnjeni zrak so se borila z okrog 45 letali tipa »Mig« in sestrelila 2, poškodovala pa 6 letal iz te skupine. Ameriške veletrdnjave so dane6 napadle važno preskrbovalno središče Corvon. Na mesto so veletrdnjave odvrgle nad 155 ton bomb. , V poročilu ameriške mornarice je rečeno, da se je nadaljevalo bombardiranje Vonsana, ki traja že 24 ur. Ameriška križarka »Manchester« bombardira skupaj z drugimi vojnimi ladjami področje Songdžina, okrog 100 km južno od sovjetske meje, več kot 100 ut. Severnokorejski gverilci Tokio, 13. marca. To poročilu Reuterja je v Južni Koreji sedaj še okrog 23.000 severnokorejskih gverilcev. Kakor trdijo v vojaških krogih sedaj niso posebno nevarni, ker so v glavnem odrezani in razkropljeni po planinah. Toda že njihova navzočnost pomeni stalno nevarnost za prometne zveze in preskrbovalno mrežo enot generala Mac Arthurja. Računajo, da so posebne Mac Arthurjeve enote v zadnjih akcijah uničile polovico severnokorejskih gverilcev. Gverilci operirajo sedaj v glavnem v jugozahodnem delu korejskega polotoka, in sicer v majhnih skupinah. Na nekaterih krajih imajo tudi svoje ozemlje, oblast in policijo, Oboroženi pa so slabo ter imajo mnogi izmed njih samo nože in kopja iz bambusovega trsa. INCIDENT NA KITAJSKO-VIETNAMSKI MEJI Saigon, 131 marca. (Tanjug.) Francoski uradni zastopniki v Saigonu so danes potrdili, da so vojaki LR Kitajske 8. marca prekoračili mejo Indokine pri kjaju Ban Nam Kuong, 80 km zahodno od Lao Kaja, in odpeljali 12 vietnamskih obmejnih stražnikov in nekega francoskega oficirja, United Press poroča, da glavni štab v Saigonu ni sporočil, ali 15o bili izdani potrebni ukrepi, da bi. se ti ljudje vrnili. Vendar pa sodijo, da incident ni tako resen, da bi kazal na odkrite francosko* kitajske sovražnosti. V Saigonu mislijo, da je prišlo do incidenta zaradi pomote, ker leži Ban Nam Kuong v federaciji Taj, približno 2 km od meje proti kitajski provinci Junan, Ob sestavi francoske vlade Pariz, 13. marca (Tanjug). Nova francoska vlada je včeraj sklenila zahtevati od konference 'predsednikov parlamentarnih skupin, da dobi pri debati v Narodni skupščini prednost razprava o vladnem predlogu civilnega proračuna. Konferenca p -edsednikov parlamentarnih skupin bo neposredno pred današnjo sejo narodne skupščine, na kateri se bo predstavila nova francoska vlada. Ob sestavi Queuil!eve vlade, ki je skoraj popolnoma podobna vladi Renč Plevena. se v političnih krogih čudijo, da je bilo treba 12 dni krize, da so sestavili prav enako vlado. V teh krogih poudarjajo, da ni razen želje, da bi obvarovali enotnost večine pri sedanjem položaju. nobenih novih razlogov, ki hi narekovali kateri koli stranki ali politični skupini drugačno stalšče. kakor pa ga ie imela pred vladno krizo, čeprav ni prišlo do soglasja o volilni reformi. Vsi dvomijo, da bo mogla sedanja vlada laže rešiti najvažnejša vprašanja, ki so obstajala že pod Plevenovo vlado. Pariz, 18. marca. (UP) V torek je francoska narodna 6kupšfcina izglasovala zaupnico Queuillevi novi koalicijski vladi s 388 glasovi proti 180. Z glasovanjem je dobil Queuille prosto pot za izvedbo programa. Ko bo program izveden bo Queuille prosil predsednika Vincenta Auriola, da razpusti sedanjo skupščino in dolofti datum za splošne volitve. AMERIŠKI IN BRITANSKI TISK O »BELI KNJIGI« VLADE FLRJ Beograd, 13. marca. (Tanjug.) Bela knjiga, ki jo je izdala vlada FLRJ o napadalnem ravnanju ZSSR in njenih satelitov proti Jugoslaviji, je naletela na velik odmev in na veliko zanimanje v tisku ZDA in Vel. Britanije. Tisk teh dveh držav poudarja v prvi vrsti, da napadalna politika ZSSR in njenih satelitov ogroža mir v srcu Evrope in da bi pomenil napad na Jugoslavijo začetek tretje svetovne vojne. Ves ameriški tisk prinaša na prvi strani obširna poročila o Beli knjigi vlade FLRJ. Največja ameriška časopisa >New York Times« in »Nev York Herald Tribune« sta prinesla ob tej priliki tudi uvodnika, v katerih govorita o gonji ZSSR zoper Jugoslavijo. Uvodnik »Nev York Timesa« poda najprej vsebino najpomembnejših poglavij iz Bele knjige, nato pa dodaja: »Iz obsega, vsebine in nasilnosti informbiro-jevske propagande se jasno vidi, da je Jugoslavija izpostavljena vojnemu pritisku. Kakor je Hitlerjeva Nemčija dolžila žrtve svojega napada, ki ga je takrat pripravljala, da imajo napadalne namene in da izzivajo, tako dolži tudi tisk ZSSR in njenih satelitov Jugoslavijo, da hoče napasti svoje sosede.« Uvodnik se končuje z besedami: »Kremelj bo moral sprevideti, da bi napad na Jugoslavijo, tudi če bi bil to samo napad satelitov ZSSR, priklical v današnjem napetem mednarodnem ozračju strah tretje svetovne vojne«. V uvodniku »New York Herald Tribune« je rečeno, da Bela knjiga vlade FLRJ izpričuje, da Kremelj ogroža mir v srcu Evrope. Časopis omenja napad na Jugoslavijo v zadnji noti ZSSR, Vel. Britaniji, kaže na komin-formovsko gonjo, zoper Jugoslavijo, na stalna izzivanja, ki jih uprizarjajo na ri- jugoslovanskih mejah Madžarska, Bolgarija in Romunija, ter na oboroževanje teh sovjetskih satelitov. Napad satelitov ali ruskih čet na Jugoslavijo bj prenesel korejsko vprašanje na vitalno sceno Evrope. -Nevarnost napada na Jugoslavijo obstoji, biti pripravljen za primer nevarnosti pa je najboljša in edina pot, po kateri lahko preprečimo, da bi se nevarnost napada spremenila v resnični napad. Tudi britanski tisk obširno komentira Belo knjigo vlade FLRJ. V daljšem izvlečku iz Bele knjige poudarja »Manchester Guardian«,'da je vlada FLRJ skle-j nila izdati dokumente o napadalnem ravnanju ZSSR, kor je prepričana, da pomeni to ravnanje resno nevarnost za mir na Balkanu. Časopis se posebno ukvarja s tistimi deli Bele knjige, ki obsegajo podatke o propagandnih akei* jah ZSSR in držav pod njeno kontrolo, katerih namen je, da bi Jugoslavijo na znotraj oslabile. »Daily Thelegraph« pravi, da bo konferenca namestnikov štirih ministrov za zunanje zadeve v Parizu dobila v Beli knjigi pomembno gradivo o položaju na Balkanu. V časopisu je rečeno, da evropskega vprašanja sploh ni mogoče rešiti, če se obenem ne reši vprašanje položaja na Balkanu. »Timesov« dopisnik iz Beograda citira besede pomočnika ministra za zunanje zadeve Vejvodg, da je poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in državami Informbiroja med najnevarnejšimi/ elementi čedalje večje napetosti v Evropi. ; Zato je poglavitnega pomena, da svetovno javno mnenje zve za bistvo spora j med Jugoslavijo in državami Inform-l biroja. --------------------------------i___________ Ko smo tik pred volitvami v novo Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije, je prav, da 6e vsaj bežno ozremo na zakonodajno delo na|e prve retine Ljudske skupščine, ki ni prva samo po osvoboditvi, ampak prva v naši slovenski zgodovini. Poslanci za našo slovensko ljudsko skupščino so bili izvoljeni 27. oktobra 1946 kot poslanci za Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije. Prvič se je sestala 18. novembra 1946, si predpisala poslovnik in izdala zakon o Pre-zidilju Ustavodajne skupščine LRS. Dne 16, januarja 1947 pa jo sprejela in razglasila ustavo Ljudske republike Slovenije ter se še isti dan pretvorila v redno ljudsko skupščino. Najvažnejše zakonodajno delo je naša prva Ljudska skupščina opravila kot Ustavodajna s tem, da je sprejela ustavo ljudske republike Slovenije, ki nam med drugim prupoznava vse atribute suverenega naroda. V štiriletni delovni dobi redne Ljudske skupščine od 16. januarja 1946, ko 60 je Ustavodajna skupščina spremenila v redno, pa do njenega razpusta 13. januarja 1951, so narekovale njeno zakonodajno delo najnujnejše, zlasti gospodarske potrebe, na tistih področjih javnega življenja, ki 60 po ustavi ostala v republiški pristojnosti. Ena najvažnejših nalog je bila, da skupščina takoj v začetku vsfcladi pravne predpise iiz predustavne dobe z zvezno itn republiško1 ustavo im z zveznimi zakoni. Tako je že na svojem drugem rednem zasedanju potrdila vrsto zakonov (zakon o amnestiji in pomilostitvi za dejanja, kazniva po zakonih republike Slovenije, zakon o stanovanjskih in poslovnih prostorih, zakon o volitvah ljudskih poslancev v Ustavodajno 6kup-ščLmo LRS, ki ee preimenuje in prooenu-]• r zakon o volitvah ljudskih poslancev Zakonodajno delo prve slovenske ljudske skupščine za Ljudsko skupščino LRS, zaikon o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji in zakon o ustanovitvi častnega naslova »narodni umetnike). Vse te zakone je vskladiiila z ustavo in jih potrdila z določenimi spremembami in do:polnitvami. Z zakonom o potrditvi odlokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946, ki ostanejo v veljavi brez sprememb, je skupščina potrdila vrsto odlokov im zakonov SNOS in svojega predsedstva oziroma Prezidija, ki jih ni bilo treba spreminjati. Z zakonom o potrditvi zgodovinsko važnih odlokov, ki so biti izdani rjo 20. novembra 1946, pa je skupščina potrdila vrsto zgodovinsko važnejših odlokov, izdanih v dobi narodnoosvobodilne borbe, več odlokov im zakonov SNOS, njegovega predsedstva oziroma Prezidija, pa je Ljudska skupščina razglasila za neveljavne z zakonom o odpravi odtokov in zakonov, izdanih do 20. novembra 1946. Začetek dola prve redne Ljudske skupščine LRS pada v dobo, ko so bili ustvarjeni pogoji za načrtno gospodarstvo in ko smo dejansko tudi začeli načrtno gospodariti. Zalo je naravno, da je naša prva redna Ljudska skupščina že po pičlem polletnem obstanku dne 8. junija 1947 spre j ela republiški zakon o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947 do 1951. Prav tako je naravno, da je Ljudska skupščina že pred tem z enim evojih prvih zakonov pooblastila vlado, da na področju narodnega gospodiarstva lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo- Brez takega pooblastilnega zakona bi na področju gospodarstva ne bilo mogoče hitro odločanje, ki je prav v gospodarstvu pre-mnogokrat potrebno. Sprejet* je bila vrsta zakonov z gospodarskega področja, Kot rečeno, je skupščina zakon o stanovanjskih in poslovnih prostorih in zakon o agrarni reforma in kolonizaciji vskladiiila z ustavo. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji pa je tesno povezam z zakonom o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarju Tega je tudi z že omenjenim zakonom o potrditvi odlokov im zakonov, iizdamih do 20. novembra 1946, potrdila Ljudska skupščina. Tesno povezan z agrarno reformo pa je tudi zakon o Mtovidiacijd agrarne reforme, ki se je iizvaijala do 6. aprila 1941 na veleposestvih na ozemlju LRS. Z zakonom o agrarni skupnosti se je premoženje agrarnih skupnosti, obstoječe predvsem iz skupnih pašnikov in gozdov ter iiz pašnih in drugih pravic, razglasilo za splošno ljudsko premoženje v upravi ljudskih odborov. Zaradi zaščite in povzdige gozdnega gospodarstva če v okviru zveznih splošnih zakonov o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi Ljudska skupščina izdala zakon o gozdovih. Tudi zakon o lovu sodi bolj ali manj v to poglavje zakonodajnega dola Ljudske skupščine. V vrsto gospodarske zakonodaje sodita nedvomno tudi zakon o vzdrževanju stanovanjskih poslopij in zakon'o obrtništvu. Prvi naj bi preprečil alt vsaj omejil propadanje stanovanjskih poslopij, drugi pa postavlja obrtništvo na mesto, ki mu po njegovi važnosti v naši državi gre. Poseben in zelo važen del gospodarske zakonodaje pa obsegajo republiški proračuni. Zaradi natančno opredelitve pristojnosti Prezidija Ljudske skupščine pa sta bila med prvimi zakoni izdana zakon o Prezidlju in zakon o pooblastilu predsedstva Prezidija Ljudske skupščine LRS za reševanje prošenj in pritožb, poslanih Ljudski skupščini. Da se uresniči načelo ustave o volitvah predstavniških organov in 6 tem omogoči izvrševanje ljudske oblasti, je Ljudska skupščina izdala zakon o volitvah ljudskih poslancev za Lj%isko skupščino, zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov in zakon o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske republike Slovenije. Namenom državne uprave služi zakon o upravni razdelitvi LRS s številnimi spremembami in dopolnitvami. Podobne naloge pa ima zakon o Imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš. Prav tako eta bila izdana zaikon. o prekrških zoper javni red im mir in zakon o posesti in nošenju orožja. V tej zvezi moramo omeniti tudi zakon o pooblastitvi vlade LRS in njenih članov, da določajo kazni za upravne prekrške, Ta zaikon, ki je pooblaščal vlado LRS in njene člane, da kršitve svojih predpisov stavijo pod določene kazenske sankcije, je bil večjega pomena, ko je bil Izdan, z Izdajo temeljnega zakona o prekrških pa je izgubil svoj pomen in tudi veljavo. Omenili bi še zaikon o nazivih, pečatih in štampiljkah ljudskih odborov in zakon o ''pečatih, ^štampiljkah in žigih drž. organov LRS. Za zaščito premoženja in življenja ob požarih ter drtigih katastrofah je bil i izdan zakon o prostovoljnih gasilskih društvih, da bi poglobili smisel _ za zavarovanje splošnega ljudskega im zadružnega premoženja in prilagodili prostovoljno gasilstvo sodobnemu razvoju. ' Na področju urejevanja uslužbenskih razm.er ter v okviru zveznega zakona o državnih uslužbencih je biil izdan zakon o državnih uslužbencih LRS. Ta zakon velja za republiške uslužbence in uslužbence ljudskih odborov na ozemlju LRS. Po spremembah in dopolnitvah zveznega zakona pa je bil spremenjen in ^dopolnjen tudi. republiški zakon o državnih uslužbencih. Na področju znanosti in kulture so bili izdani: zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zakon o varstvu kulturnih spomenikov im prirodnih znamenitosti v LRS in zakon o ureditvi visokega šojetva v LRS. K temeljnemu zakonu o zakonski zvezi pa sta bila kot dopolnilna, zakona izdana: zakon o priznavanju veljavnosti zakonskih zvez, sklenjenih pred 9. majem 1946, * ki se jim je po prejšnjih predpisih oporekala veljavnost, in zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci. Prva Ljudska skupščina jo sprejela tudi zakon o državljanstvu Ljudske republike Slovenije. Za poglobitev demokratičnih načel in krepitve ljudske oblasti je ob zaključku svoje poslovne dobe izdala zakon o zborih volivcev, zakon o svetih državljanov in ko-misijah državljanov ter zakon o delu ljudskih odborov okrajev, mest, izločenih iiz okraja in mestnih rajonov. Ta kratek pregled zakonodajnega dela in zakonov, ki jih je v svoji delovni dobi izdala prva redna Ljudska skupščina, priča, da je bilo njeno delo več ko plodno. Ker je Ljudska republika Slovenija enako kakor druge ljudske republike prenesla važen del svojih prb stojnosti v pristojnost zveznih organov, se v republiških zakonih ne zrcali v celoti družbeni gospodarski razvoj naše domovine, ker ta odseva v glavnem iz zvezne zakonodaje Vendar pa navedeni republiški zakoni kažejo probleme republiške zakonodaje in 6 terni tudi delo dosedanje skupščine. J. H, Obisk pri najboljšem poštnem ko/ektinu »Odgovarjamo na vsak utrip prometa" Vsak delavnik ob pol devetih odhitijo umi pismonoše na vse štiri strani Maribora. Istočasno že lahko imetniki poštnih predalov, tovarne, podjetja in ustanove, dvignejo jutranjo pošto. Torej za celih 20 minut prej kakor doslej. Toda to je pozno, bi rekel marsikdo. Pa ni, kajti »ljubljančah« pripelje pošto komaj eno uro prej. En sam človek bi potreboval za povprečnih 3500 dnevnih pošiljk dve do .tri ure. Notranjo pisemsko in dostavno službo so združili. Vseh 28 pismonoš razdeljuje pošto na okraje. Združeni so v dve brigadi, ena je za levi, druga za desni breg. Naslovniki dobivajo pisma in pošiljke eno uro prej, kakor so jo prejemali pred meseci. S stalnim vežbanjem se je vsak pismonoša tako usposobil, da obvlada in dodobra pozna šest mestnih dostavnih okrajev. Če ta ali oni .zboli, brez posebnih težav vskoči drugi. V PETIH MESECIH — ENKRAT OKROG ZEMLJE Kar priznajmo, da smo hudo nestrpni in nezadovoljni če ni pisma o pravem času. Toda ali kdo pomisli, koliko truda, dela, skrbi in težav je, preden dobiš pismo v roke ,.. ? Mariborski pismonože prehodijo dnevno 408 kilometrov, en sam dostavljač, na primer eden najhitrejših in najvestnejših, Primož Perc, tudi 28 in več kilometrov. Dnevno prejmejo Mariborčani 9- do 12.000 pošiljk. Mesečno prehodijo pismonoše nad 11.000 km. V petih mesecih prehodijo torej enkratno pot okrog zemlje. Poglejmo Jožeta Majdiča. Med najurnejšimi je. Dnevno prehodi do 64 nadstropij stopnic, torej za šest ljubljanskih nebotičnikov! Seveda morajo biti taki ljudje zdravi ko dren, pa tudi mladi. V resnici pa niso, kajti dobra polovica je že priletnih. Kako torej zmorejo vse to? Z voljo, tekmovanjem, požrtvovalnostjo in s krožki. S krožki? Da. In tudi z delovnimi .posvetovanji, študirajo okrožnice, tekoče zadeve, učijo te risati, spoznavajo poštno geografijo, poeebno pa še ulice in svoje dostavne okraje. ■ 344 UDARCEV V MINUTI Brzojavi! Hitrost je še bolj kot pri poštarjih potrebna v telegrafskem oddelku, pri teleprinterjih. Morsejevi aparati 60 že stvar preteklosti. Po osvoboditvi uporabljamo teleprinterje, daljnopisne stroje. Med štirinajstimi telegrafistkami 6ta dve zmagovalki v nedavnem republiškem tekmovanju med Hrvatsko in Slovenijo: Milena Lauferjeva in Milica Grešakova. Takoj po osvoboditvi so bile prve telegra-fistke na teleprinterjih začetnice. Do 160 udarcev v minuti je bil rekord. In zdaj? V decembrskem^ tekmovanju v počastitev obletnice OF je Milica Lauferjeva dosegla rekord — 344 udarcev v minuti, brez napake. To pomeni 102% norme. In vse v slepem pisanju, ne da bi gledala besedilo. ' Da, besedilo je huda reč, toda kos so mu igraje, da niti ne vidiš, kako prsti letijo po tipkah. Evo delček šifriranega besedila: (7K5 = M2V/p4AM 5X — 43C — XY5 (Y—Y9 — N8). Ze pri branju se ti oči utrudijo ... Toda takih, kakor sta Lauferjeva in Grešakova, je 1>e več. OD 50 NA 11 MINUT Torej ne samo brzina, tudi kakovost! Predvsem kakovost! Po zmagovitem medrepubliškem tekmovanju so povabile mariborske telegrafistke na novo tekmovanje tovarišice v Beogradu in Zagrebu. petletko, že lani julija. Nič manj delavne in spretne niso telefonistke Vrenkova, Jurečkova in Šafhalterjeva. Normo presegajo tudi do 30%, kar pomeni, da vzpostavi zvezo za 12 medkrajevnih pogovorov na uro, namesto za osem. V zadnjih petih letih je promet miri-boTske pošte zelo narasel, pošta pa ima 45 delovnih moči manj kakor 1945. leta! * In na koncu še nekaj be6ed upravnika tovariša Vehovarja, kako so si dru- MED VOLIVCI > m. s v/' , ir Grešakova Milica je ena najboljših telegrafistk Kaže, da so se jih tam ustrašili, kajti dobile so odgovor, »da ni tehničnih priprav« za tekmovanje,. Malce čudno zveni, ko pa vemo, kaj je za tekmovanje potrebno: teleprinter, telegrafi6tka in seveda volja in pogum! • Oddelek dela noč in dan. Dopoldne gre delo najhitreje. Dnevno sprejme oddelek okrog 650 brzojavk in jih odda prav toliko. Če si, recimo, ob devetih oddal pri okencu brzojavko, jo telegrafistka čez pičlih 11 minut že oddaja; po osvoboditvi je potrebovala brzojavka za isto pot tudi do 50 minut. Skrčili so tudi čas od sprejema do dostave brzojavke. Planirani čas za to je 69 minut, znižali so ga na 51, Lani januarja so potrebovali celo 100 minut, letos januarja povprečno polovico manj. Kaj to pomeni, ve vsak, ki ima opravka z brzojavkami. Vsaka minuta je včasih dragocena. 15 MEDKRAJEVNIH POGOVOROV NAMESTO 8 Medkrajevna ... 1 Koliko negodovanja je zaradi nje! Več neupravičenega, mnogo več kot upravičenega, kajti 18 telefonistk na telefonskem oddelku s; skupno z vodstvom stalno prizadeva izboljšati službo, pospešiti posredovanje medkrajevnih pogovorov in zmanjšati napake. Njihovo prizadevanje ni zaman. Marica Sernčeva je prva v Sloveniji izpolnila DOBRA SINDIKALNA PODRUŽNICA NE BO POZABILA NA PROIZVODNE NALOGE Ljubljana, 13. marca. » V nedeljo je bila v Delavskem domu letna skupščina sindikata kemične industrije Slovenije. Udeležili so se je tudi predsednik Centralne pprave Zveze sindikatov kemične industrije Jugoslavije Milan Kajgarič, zastopnik Zveze sindikatov Hrvatske Šime Pajič in drugi. 0 delu članov sindikata je izčrpno poročal predsednik republiškega odbora Franc Lazar. Delavci papirne industrije so izpolnili lani letno nalogo stoodstotno, v silikatni kemiji pa celo s 100,3%. Med 11 delovnimi kolektivi, ki so predčasno izpolnili planska naloge, so se najbolj uveljavili kolektiv papirnice v Količevem, »Celuloze« Videm-Krško in steklarne v Hrastniku. Lani so podjetja razglasila za udarnike 3403 delavce ali okrog 38% v kemični industriji zaposlenih: v hrastniški steklarni 1289, v steklarni Rogaška Slatina 582, v vevški papirnici 490, v papirnici Sladki vrh 178, v kemični tovarni Ruše 150. Novatorji in raciooalizatorji so se z 72 predlogi uspešno uveljavili: kemična industrija je s predlogi pocenila proizvodnjo za 17 milijonov, z racionaliza-torskimi predlogi iz leta 1949 pa za nadaljnjih 10 milijonov dinarjev. Znižanje proizvodnih stroškov pa so dosegli tudi s krčenjem števila administrativnih moči. V kemični industriji kljub za 27,1% manjšemu upravnemu aparatu administrativno joslovanje ni trpelo, skupnosti pa je dalo _etni prihranek nad 29 milijonov dinarjev. Premalo pa 60 se zavzele sindikalne podružnice za pravilno gospodarjenje z delovno silo in za zajezitev fluktuacije. V prvem polletju je prišlo skoraj 24% novih delavcev, odšlo pa jih je nad 31%. V tovarni kleja sta se od treh delavcev izmenjala dva, v steklarni Rogaška Sla- ’ tina 42,3%, v »Celulozi« 32,4% itd. Do izostankarjev so bile sindikalne organizacije mlačne, pa tudi za tako imenovane »bolnike« se niso kaj prida zmenile. V POPRAVEK N» zasedanju delavskega sveta gospodarskega združenja podjetij tekstilne in usnjarske industrij? LRS dne 3. t. m. je bila zaradi napake v evidenčni službi pomotoma imenovana »Predilnica in tkalnica Tržič« med podjetji, ki ne javljajo Tesničnega stanja zalog bombaža. Smatramo za potrebno, da se ta -popravek objavi, posebno |w zaradi tega, ker je časopisje objavilo samo to podjetje, medtem ko so bila ostala neimenovana. Iz glavnega sekretariata Generalne direkcije tekstilne in usnjarske industrije LRS. E steklarni Rogaška Slatina je bilo v septembru tudi po 14% »bolnih«, ko pa *> poljska dela ponehala, se je znatno znižal' tudi odstotek delavcev ,ki niso hodili delat, češ da so bolni. Razprava na letni skupščini je pokazala, da so nekatere sindikalne organizacije z izvolitvijo delavskega sveta prepustile proizvodne naloge njemu, same pa so skrbele le za kultumoprosvetno delo. Nobenega dvoma ni, da je vzgoja delovnega kolektiva osnovna naloga sindikalnih organizacij. Ni p* tudi dvoma, da se vloga razrednih sindikatov z izvolitvijo delavskih svetov ni prav nič zmanjšala. Le ob krepki podpori sindikalnih organizacij bodo tudi delavski sveti kos nalogam na področju upravljanja podjetij, — V kemični industriji bi mogli s petodstotnim prihrankom premoga znižati proizvodne stroške za 5 milijonov dinarjev letno, ogromne vsote pa bodo prihranili tudi z izkoriščanjem odpadnih plinov, s polno obremenitvijo parnih turbin, z zamenjavo kvalitetnega premoga z lignitom itd. gič priborili tako veliko priznanje: »Tekmovali smo tudi poprej, toda ne tako kakor zdaj. Zdaj tekmujemo po šahovskem načinu. Borimo se, da bi šlo delo za povečanje produktivnosti vzporedno s kakovostjo. Pošta mora reagirati na vsak utrip prometa, naše delo je drugačno kakor v tovarnah. Pri nas ni ustaljenih oblik in načinov. Če bi pustili oddelke take, kakršni so, bi se nam vse podrlo in zaman bi bilo vsako tekmovanje. Vsak čas zahteva svojo organizacijo dela in razporeditve ljudi.« H. B. Zrnje gre skozi, plevel ostane! Dobra, koristna dejanja, zdravo pobudo ljudstvo odobrava, sprejema, pomanjkljivost, krivico, škodljivstvo žigosa, odklanja! To so zgovorno potrdili vsi dobro pripravljeni in pravilno vodeni predvolilni množični sestanki. V tem hribovitem kraju niso hudo sejali, rešetžli. Tod sta doma revščina in poštenost. Sicer je med vsakim zrnjem plevel. Ta je ostal tudi na kozjaškem predvolilnem rešetu, vendar ga je bilo bolj malo. Kar poglejmo... O BOJU ZA MIR O tej stvari je govoril poslanski kandidat Franc Zalaznik-Leon povsod najprej. Tudi v Remšniku, kjer se je zbralo 220 ljudi. Iz vsake hiše je prišel po eden, iz marsikatere pa po dva, trije. Z obrazov bajtarjev in kmetov, mladincev in stark, ki so izredno pozorno poslušali besede-o našem boju za mir, si kaj lahko razbral, da je njihovo mnenje na pravi strani. To so po govoru jasno in odločno povedali. Potem so se znanemu borcu Leonu lepo zahvalili za bogata darila, ki jim jih je okrajni odbor Zveze borcev poslal za novo leto. O odkupih pa niti besede. Le o tem, da jim često zmanjka koruze za vprežno živino, so potožili. Sklenili so namreč pogodbo za prevoz lesa, pa ne bi radi požrli dane besede. Čut odgovornosti je pri njih močno razvit. Plan prevoza hočejo pošteno izpolniti! HOTEL JE NAPELJATI VODO NA SVOJ MLIN V Kapli je bilo boli živo. Sicer ne kdo ve kako. Kozjaški človek je namreč miren. tih. Narava mu ni naklonjena. Povsod hrib, povsod trd. žejo trd boj za vsakdanji kruh. Zato je tudi v besedah skromen. In skoraj 180 takšnih je oni dan stalo in sedelo v neveliki sobi. Spoštljivo so sledili Leonovemu izvajanju in v razpravi najprej izrazili zadovoljstvo, da kandidira pri njih star partizanski znanec. Obljubili so mu, da se bodo na volitvah odrezali kot se jugoslovanskim državljanom spodobi. Potem je nekdo zaprosil za pojasnilo, če bi morda okraj lahko nekoliko boli upošteval hribovske kraje pri odkupih. In neki nepridiprav je takoj izkoristil priliko: »Kmeta uničujete! ...» V hipu so bile oči malodane V Vaneči bodo napeljali elektriko ■ Zbor volivcev v Vaneči se je začel z zamudo, vendar kdo bi vaneškim volivcem zameril, saj so pota med razritimi klanci na Goriškem taka, da človek najraje ostane pozimi doma. Ko je prišel-pričakovani kandidat za poslanca v Ljudski skupščini LRS, ga j® predsednik vaške Fronte pozdravil to 11111 dal besedo. Govornik se je. dotaknil mnogih stvari, ki ponavadi zanimajo volivce; govoril je tako preprosto o mednarodnem položaju, pravilni politiki našega vodstva, o gospodarskih vprašanjih itd., dta so ga Vanečani z lahkoto razumeli. Poglavitno je torej, da so ga razumeli, pa tudi on je bil menda zadovoljen z njimi. $ V razgovoru po uvodnih besedah kandidata, so imeli volivci mnogo vprašanj in skritih želja, nekateri so začeli govoriti o nepravilnih odkupih, drugi o novem sistemu trgovine in o davkih. Ko je bil sestanek že kar živahen, je vstal kmet Zekš in predlagal: »Možje, pustimo te vsakdanje stvari, o njih se bomo pogovorili prihodnjič. Sedaj imamo važnejša vprašanja lin želje.« Možje so se spogledali in pritrdili. Začeli so govoriti o elektrifikaciji vasi, o čemer so razpravljali že i nekdanjimi poslanci, ki so sicer vse obljubili, storili pa niso ničesar. Volitve so se vrstile, hribovci so volili vse ^mogoče kandidate od Benda do Hartnerja, v vaneških ba jtah pa so še vedno svetile brlivke. Po osvoboditvi pa je iz Vanečanov znova planilo na dan: »Elektriko moramo imeti!« Hoditi so v Mursko Soboto, zahtevali včasih tudi z ostro besedo, končno pa se jim je le posrečilo nakupiti najnujnejši material. Kandidajt je prisluhnil njihovim besedam in načrtom ter pred-log pozdravil. Za električno luč so bili vsi, tudi tisti v zadnjih bajtah, ki se stiskajo nekje za hribom. Pogovorili so se o začetku del, o transformatorju, ki ga bodo postavili v dolini, o lesenih drogovih Itd. Prav za volitve pa bodo držali. začeli že kopati jame za drogove in z drugimi pripravami za napeljavo elektrike. ‘ Za elektrifikacijo je prišla na vrsto vaška zadruga. Pred dnevi je okrajna zveza zaprla zadrugo, sklicali so občni zbor zadružnikov' in ugotovili izgubo v znesku 33.000 din. »Kaj boste z zadrugo', ki dela z izgubo,« so dejali okrajni inštruktorji, zaprli trgovino, blago pa odpeljali. Ros je, da se zadružniki med fetpm niso mnogo menili za zadružno trgovino, poglavitno je bilo, da so dobili od časa do časa kvas, cigarete, sol in kakšno perilo. Tudi ni čudno, da je nastal primanjkljaj, saj je bila trgovina založena s podkvami in raznimi lopatami, ki jih hribovci ne potrebujejo. Napačno je bilo tudi, da so v zadrugi videli samo trgovino. Če bi imeli sadjarski in živinorejski odsek, bi odpadle težave pri škropljenju, kd jih imajo sedaj, pa tudi s plemenilno postajo bi lahko začeli. »Brez zadruge ne bomo«, so sklenili in se domenili, da bodo imeli kmalu nov občni zbor. V zadrugo bodo priključili tudi sosedno vas Dolino, kar bo okrepilo zadružno poslovanje. Odkupe bodo prevzeli kar sami, pa tudi zdravilna zelišča bodo pridneje nabirali. Ob koncu sestanka se je nekdo spomnili tudi zadružnega doma, o katerem v ,Vaneči neradi govorijo. Izkopani temelji in opeka že dve leti čakajo na Vanecane, medtem, ko je zadruga stisnjena v tujih prostorih, sestanki pa so po hišah. »Sedaj pred volitvami lahko to sramoto popravimo. Na polje še ne moremo iti in če vsi složno poprimemo, ni vrag, da ne bi spravili do strehe naš zadružni dom!« so sklenili volivci. Material, ki jim še manjka za zgradbo, bodo že nekje dobili. Elektrifikacija vasi in dograditev zadružnega doma, to sta nalogi prebivalcev Vaneč, ki Jdh bodo letos gotovo izvršili, saj so tako sklenili na predvolilnem sestanku to bodo besedo tudi -k. KRATKE GOSPODARSKE VESTI PRVI DOMAČI TKALNI STROJ V tovarni »Tekstilstroj« v Zagrebu j izdelujejo prototip našega prvega tkal- | nega stroja. Projektiral ga je strokovnjak Industrijskoprojektiivuega zavoda v Zagrebu ing. Franjo Kale. Novi tkalni stroj ima vse prednosti najbolj modernih tipov. Njegovi deli so konstruirani tako, da bo okvar malo, tudi če bo stroj dolgo obratoval. NOV NAČIN OGREVANJA Delavca zagrebške železniške delavnice Dragotin Ronji in Božo Lučič sta izdelala prototip naprave za ogrevanje vagonov osebnih vlakov. Gre za krožno Parno 'ogrevanje kakršno imamo zdaj, ie da bo pritisk pare mnogo manjši. Zajp bo manjša tudi poraba kuriva. Vsi vagoni bodo enako topli. Letni prihranek pri kurivu bo znašal okrog 2 milijona dinarjev. PROIZVODNJA RUD-NEKOVIN PETINPOLKRAT VEČJA KAKOR PRED VOJNO Proizvodnja nekovin je bila lani v naši državi petiiyx>lkrat večja kakor leta 1939. Do konca leta 1952 pa naj bi se po planu razmahnila tako, da bo štirinajstkrat večja. Samo za graditev in- dustrije nekovin bomo potrošili v prihodnjih dveh ledih približno milijardo dinarjev. Hkrati se je zelo skrčil naš uvoz nekovin. Pred vojno, v stari Jugoslaviji, smo izkoriščali samo nekaj nekovin, kakor so magnezit, kremenčev pesek in negorljiva glina. Velikanskih ležišč belega boksita v Črni gori sploh nismo izkoriščali, čeprav j« beli boksit na svetovnem trgu štirikrat dražji od rdečega. Po ležiščih magnezitne rude je naša država četrta na svetu. Grafit iz domačih virov smo začeli izkoriščati šele lani. Da bi mogli izkoriščati tudi druge nekovine, gradimo industrijo, ki jih -bo predelovala. Domača industrija porcelana bo izdelovala čez dve ileti že toliko porcelana za široko potrošnjo, da ga bo prišlo na vsakega prebivalca pol kilograma. 90 MILIJONOV DINARJEV BOMO PRIHRANILI Natronske vreče za cement moramo uvažati. Vsako leto smo plačali zanje 150 milijonov deviznih dinarjev. Zdaj pa je izdala zvezna vlada naredbo, po kateri bodo dobivali potrošniki cementa za vsako ohranjeno vrečo 60% njene vrednosti ali 4 din izvenplanskega dobička, Cementarne pa bodo dobivale ostalih 40% vrednosti ali približno 3 din za vsako vrečo. Naredba je začela veljati dne 7. marca. Za vsako uničeno vrečo se plača 3 din, toliko se plača globe. Za vsako vrečo, ki je potrošnik ne vrne v 50 dneh, se plača tudi 3 din globe za vsakih nadaljnjih 10 dni. Izračunali so, da se bo z vračanjem natronskih vreč cementarnam zmanjšala potrošnja vreč za 60%, to pa pomeni, da bomo prihranili letno okrog 90 milijonov dinarjev. POSEBNE NAGRADE ZA DELAVCE. KI GRADE PRIORITETNE OBJEKTE Zvezna vlada je izdala odlok o posebnih dokladah za delavce, ki grade prioritetne objekte. Odlok se nanaša na delavce, zaposlene v metalurških koinbtinafiih v Zenici, Vareišu, Sisku, na Jesenicah, v Guštanju, Sevojnu, v koksarni v Lukavcu in na hidro centrali v Zvorniku. Doklade bodo znašale dnevno od 20—i60 din. Prejemali jih bodo delavci le, če bodo izpolnjevali norme. Vprašanje delovne sile na ključnih objektih bo postalo najbrž pereče, ko se bodo začela poljska dela-Odlok o izplačevanju posebnih doklad bo pri-Domogel, da letos ne bo odhajalo toliko delavcev i gradbišč domov delat na polja. vseh prisotnih ostro uprte vanj. Zdelo se je, kakor da hoče vse živo v sobi v eni sapi pribiti: »Mi smo prosili le za pojasnilo. nismo pa trdili, da nas kdo uničuje!« Rekel mu pa ni nihče nič. Pogledi so dovoli očitno govorili — in nepridiprav je osamljen in osramočen hočeš nočeš utihnil. O »STROGEM« IZPOLNJEVANJU PREDPISOV Brezno. Soba se je kmalu napolnila. Domači aktivist je naštel 70 ljudi. Največ -je bilo moških, med njimi lepo število kmečkih sinov, ki hodijo vsak dan na delo v mariborske tovarne. O tem so 1 na sestanku tudi največ govorili. V Mariboru namreč »strogo« izpolnjujejo predpise. Dovolj je. da kmečki sin — delavec stanuje pri starših, ki imajo obvezno oddajo, in že iz živilske karte odpadejo odrezki za mast in kruh. Res, oče ima 3 ha zemlje. Toda to je kozjaška zemlja, na njej ni lahko rediti toliko živine, da moreš oddati 30 kg mesa in 200 litrov mleka na leto. Vendar zaradi tega kozjaški mali kmet še ne godrnja. Vprašuje *e pa, če je prav, da mora rediti še sina — delavca? POPRAVILI BODO POTI V Podvelki se je sestanka udeležilo 80 volivcev, večinoma delavcev. Tu je doma tudi nakladalec in osemkratni udarnik Rutardt, Leonov namestnik. Vaščani so ponosni na to. In zgledujejo se po njem. Sicer niso nikdar zaostajali za dobrimi frontnimi organizacijami v okraju, vendar se tokrat nekam posebno živo pripravljajo na volitve. Na sestanku so na primer enodušno sklenili, da bodo popravili cesto proti Ribnici in še druge poti, po katerih se dan za dnem steka na železniško postajo desetine ton lesa. In pri besedah niso dolgo ostali. Na slabih, od težko naloženih kamionov in voz močno razritih cestah ie namreč že zadonela pesem prostovoljnega dela! * Tako rešetajo na partizanskem Kozjaku. Čeprav jim zemlja skopo rodi, so pri izpolnjevanju obvezne '»'toaie med prvimi v okraju. K teinu največ pripomoreta dve tretjini kmetov — namreč tisti, ki spadajo v najnižjo velikostno skupino. Kdaj pa kdaj je sicer kdo teh malih posestnikov zaprosil aktivista za pojasnilo, če bi morda okraj lahko nekoliko bolj upošteval hribovske kraje pri odkupih. In upravičeno. Na okraju so uvideli krivico, ki se^ godi marsikateremu tamkajšnjemu kmetiču. Zato so vasem na Kozjaku in Pohorju znižali obvezno oddajo mesa ra 30 000 kg! Le to je zdaj važno, da bodo od tega znižanja res imeli koristi predvsem najbolj prizadeti — revni kmetie! Kako pošten je človek na Kozjaku, pa najlepše pove naslednji primer: krajevna davčna komisija v Dogošah na Dravskem polju, to ie. v ravnini, je za lansko leto »ugotovila« enak narodni dohodekf!) kot za leto 1049. davčna komisija v Remšniku na Kozjaku pa za 50% višjega! To pa ni osamlien primer, to ie skoraida pravilo! In koziaški kmet in delavec bosta prav gotovo tako pošteno tudi volila! REHAR ALBIN kandidat v Ponikvah Tovariš Albin Rehar, kandidat za poslanca Ljudske skupščine v Dramljah, št. Vidu in na Ponikvah, nam je pripovedoval, o čem volivci na terenu največ razpravljajo. Predvsem si žele tesne zveze s svojim ljudskim poslancem zato, da bodo z njim skupno izpolnjevali gospodarske naloge, pa tudi napake bodo lahko odpravljali hitreje kakor doslej. Hvale vreden je sklep, sprejet na mnogih množičnih sestankih, da se bodo odslej potrudili ter opravili odkup pridelkov v bodoče brez pomoči okrajnih aktivistov. Menijo namreč, da 60 sami sposobni presoditi, koliko lahko kdo odda, in bodo to od vsakega posameznika tudi zahtevali. Če se bodo teh sklepov držali, bodo olajšali delo okrajnim odkupnim komisijam, ki so potratile m:.ogo .časa na terenu samo za to, da so prepričevale kmete o potrebi obvezne oddaje. Na vsem omenjenem terenu se vasi na volitve pripravljajo s prostovoljnim delom. Postavili so več transformatorjev in tudi drogove za elektrifikacijo vasi so pri-' pravili. Le pomanjkanje žice jim dela skrbi. Prav tako pripravljajo tudi opeko in apno za popravilo hiš. Tov. Albin Rehar je sekretar tovarniškega komiteja KPS v železarni Štore. Prav zaradi velikih uspehov železarne, v kateri dela — saj je dobila prehodno zastavo in denarno nagrado centralnega odbora Zveze sindikatov in sveta za j strojegradnjo — mu volivci zaupajo in ga bodo na volitvah izvolili za 6vojega ljudskega poslanca. —m Rehar s hčerko Majdo Na scfcv so sc dobro pripravili Poljčane, 13. marca Kmetijsko poverjeništvo okraja Poljčane je organiziralo že v februarju okrajni setveni aktiv, ki je v grimori s prejšnjimi leti mnogo širši, azen nekaterih strokovnjakov iz poverjeništva, KDZ in državnih posestev so člani sveta tudi odborniki KLO, ki odgovarjajo za kmetijstvo. Na prvi seji konec februarja so razpravljali o semenih, ogroženih površinah,. delovni sili ter vprežni živini. Semena bo primanjkovalo samo v nekaterih krajih Pohorja, kjer je lani toča uničila večino pridelka. Tudi z delovno silo in živino ne bo večjih težav, saj je za 7000 ha površin, ki jih je treba obdelovati, na razpolago nad 4000 glav vprežne živine im trije traktorji, KDZ Kovača vas pa je napovedala tekmovanje vsem KDZ v okraju, Industrijskim ekonomijam in državnim posestvom. Uspehi kmečkih delovnih zadrug Radgona, 13. marca. Kmečke delovne zadruge radgonskega okraja so dosegle lani kljub suši im to<5i lepe uspehe. Proizvodni plan so izpolnile 80'/#-no. V vsem okraju je^ sedaj 17 delovnih zadrug; 15 jih je že imelo redne občne .zbore, pri Benediktu in Ščavnici pa bo6ta zbora te dni. V delovnih zadrugah radgonskega okraja dobe zadružniki za delovni dan povprečno po 100 din, največ pa v Janževem vrhu. in sicer 175 din. Najslabše uspehe so dosegli lani v Stogovcih, kjer so dobili za delovni dan le 43 din. Na letošnjih občnih zborih je v delovne zadruge radgonskega okraja vstopilo nekaj desetin novih zadružnikov. Največ jih je pristopilo v tiste zadruge, 30 so lani žele največje uspehe. Samo v Janževem vrhu je vstopilo 17 novih družin, pri Ani 12, nekaj pa tudi v Rožidkem vrhu in v Apaški kotlini. — V. Cestna komisija v Zagorju dela Zagorje, 13. marca. Nedavno ustanovljena cestna komisija pri KLO Zagorje pridno dela. Od 1. marca je delalo na cesti povprečno vsak dan okrog 15 do 20 prostovoljcev. Iz Trbovelj so dobiili cestni valjar im tako delo dobro napreduje. Prostovoljno delo je organizirano tako, da je za vsak dan naprej določena skupima iz posameznih terenskih odborov OF, društev in ustanov, ki med seboj tekmujejo. Doslej so bili najboljši člani sindikalne podružnice gospodarskih podjetij KLO Zagorje. Okrog £4 prostovoljcev te sindikalne podružnice je nasulo na cesto okrog 60 kubičnih metrov gramoza, pa tudi uslužbenci okrajnih proizvodnih podjetij so pridno delali. Če bo delo tako napredovalo, bomo cesto v Zagorju popravili im izboljšali. — H. ZA POŽRTVOVALNO DELO USTREZNO PLAČILO Lani je bilo v Ljubljani 18.814 udarnikov. V lokalni industriji je dobilo ta častni naziv 4071 delavcev in delavk. Udarniške nazive podeljujejo mesečno, in sicer do vsakega desetega v mesecu za prejšnji mesec. Mnoge uprave podjetij .upoštevajo to navodilo, ki je izšlo v Uradnem listu, druge pa kršijo predpise. Za take nepravilnosti so odgovorne sindikalne podružnice podjetij. Januarja oziroma februarja »o poslala prijavnice ta potrdilo udarnikov z veliko zamudo sledeča podjetja: Slovenija ceste, »Zmaj«, »Ljudska pravica«, Tovarna hranil, Železniška kurilnica in glavni kolodvor. Papirnica Vevče pa je šele !. marca predložila prijavnice za 50 udarnikov, ki so si priborili te nazive januarja. Zato delavci v podjetjih upravičeno godrnjajo. Inšpekcija dela pil poverjeništvu za delo MLO bo klicala na odgovor podjetja, ki so brezbrižna glede udarnikov. SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Danes igra naša reprezentanca s Francijo Na delovno akcijo pojde 260 mladincev CEMU jih ovira okrajni pbo- SVETVI SVET PRI GRADITVI ŠOLE? Pretekli teden sem hodil po Suhi krajini po vaseh Hinje, Ratje in Zvir-če. Opazil sem, da v teh krajih se do danes niso zgradili nobene šole. Naj omenim šolstvo v Ratju, kjer 6e vrši pouk v preprosti kmečki hiši, kjer te na važno ustanovo opozarja samo s kredo napisano: »Sola«. V tej hiši imata v mali sobi pouk prvi im drugi razred, na drugem koncu vasi pa je v drugi hiši tretji im četrti razred. Okrajni prosvetni svet je v Ratje sicer poslal nekaj šolskih miz, ki so sedaj shranjene nekje na KLO. Šolska oprema je v glavnem narejena iz surovo obtesanih desk. V mrzlih dneh vidiš otroke, kako se »tiskajo na kmečkih pečeh, ki stoje v teh »razredih«. Kljub težavam pa je uspeh šolanja še kar zadovoljiv. Ko bi bila šola vsaj malo podobna šolskemu poslopju, bi bilo veselje in zanimanje otrok za učenje gotovo večje, pa tudi učiteljstvo bi z mnogo manjšim trudom laliko doseglo lepše, uspehe. Sedanja šola v Ratju vsekakor niti malo ne ustreza svojemu namenu. Zato je nujno potrebno, da Čimprej zgradijo novo. Vaščani si nove šole zelo žele in sO tudi pripravljeni pomagati pri gradnji z delom in materialom. Čudno je, da na predlog, ki ga je sl tem v zvezi poslal KLO okrajnemu "prosvetnemu svetu v Novo mesto, še niso prejeli odgovora. Vaščani upravičeno vprašujejo, zakaj v njihovi vasi ni mogoče zgraditi Šole; zadovoljni bi bili tudi z montažno hišo, če res ni na razpolago gradbenega materiala. Gradnja šole bi bila za Suho krajino ena izmed prav važnih nalog. S tem bi razbremenili družine, v katerih hišah je sedaj pouk, hkrati pa bi napredovala šolstvo in prosveta. V. V. Po uspehih se odlikuje Ruie. 13. marca Sindikalno kultumoumetniško društvo »Miha Pintar« v Rušah je imelo tretji letni občni zbor. Pregled lanskega društvenega dela je pokazal veliko razgibanost vseh 11 odsekov. Po uspehih se odlikuje med Številnimi manj znanimi društvi v mariborskem okoliškem okraju. Od drugega občnega zbora, ki je bil lani v februarju, je število članov tako naraslo, da je zajelo že 27*/» prebivalstva. Društvo je priredilo lani doma. po rasnih krajih Slovenije in 'tudi v drugih republikah 105 nastopov. Da ni bilo premalo prostorov in ko bi mogli vsi oddelki delati pod eno streho, bi bilo delo plodovitejše. Njihove prireditve je obiskalo 12.979 poslušalcev in gledalcev. Sedaj so se vse skupine vključile v tekmovanje za 10-letnico ustanovitve OF. Društvo bo priredilo v aprilu z moškim, mešanim in pionirskim pevskim zborom, z vokalnim kvintetom, gledališkim odsekom, z malim orkestrom, godbo na pihalji, zabavnim orkestrom (ki so ga ustanovili v začetku tekmovanja) z mladinsko gledališko družino pri Industrijski šoli in odsekom v Bezeni kultu rnoum etn iško revijo v Rušah. Ustanovili bodo Se nove odseke, saj imajo za likWaterlojska cesta«. Kratki film: Iz davne preteklosti. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. Prodaja vstopnio od 15. ure dalje. — TRIGLAV: Ameriški film: »Njen otrok«, kratki film »Govori Moskva«. Predstavi ob 18 in 20. ŠIŠKA: Jugoslovanski film »Čarobni meč«, kratki film »Dogodek v Raši«. Predstavi ob 18 ln 20. — LITOSTROJ: Ameriški film »Zaradi njega«, srbski mes. 39. Predstava ob 20. — VEVČE: Angleški film »Sarabanda«, obzornik 41. MARIBOR PARTIZAN: Amer. film »Andy Hardy je zaljubljen« mesečnik JA 16. — UDARNIK: Ameriški film »Zena s trojnim življenjem«. CELJE METROPOL: Ameriški film »Wateriojska cesta«, meseč. JA 18. DOM: Ameriški film »Tarzan zmaguje«, kratki film »Vode nam bodo pokorne« KRANJ STORŽIČ: Ameriški film »Ljubavna pesem«, filmske nov. 29. JESENICE: Italijanski film >Mlin na Padu«, filmske nov. 20. BLED: Ameriški film >Zimska zgodba«. obzornik 45. RADOVLJICA: Švedski film »Ko cvetijo livade«, kratki film »Zima*. NOVO MESTO: Ameriški film »Ali Baba«, kratki film »Ptuj zgodovinsko mesto«. DOM2ALE: Sovjetski film »Sodišče tasti«, makedonski mes. 13. ŠOŠTANJ: Sovjetski fjlm življenje v Citadeli«, filmske novosti 21. ROGAŠKA SLATINA: Nemški film »Zakon v senci«, bosanski mes. 27. PTUJ: A.vstrijski film »Beli sen«, kratki film Ivan Cankar. VRHNIKA* Sovjetski film »Sedmero hrabrih«. Obzornik 40. SE55ANA: Angleški film »Hamlet«. • IDRIJA: Ameriški film »Noč v Casablanci«, makedonski, mes. 14. TRBOVLJE: Ameriški film »Humore- KOČEVJE: Dans-ki film »Sirota Stl-na«, kratki film *Pionir«. TOMBOLA »ŽELEZNIČARJA« 1*JIJBLJANA Sindikalno športno društvo »Železničar« — Ljubljana ho izvedel svojo v jeseni odpovedano veliko javno tombolo dne 6. maja 1951. Opozarjamo že danes na drngoccno dobitko. «30 tombol in nad 800 dobitkov bo razveselilo vsakega dobitnika našo tombol*. RAZNAŠALKO za raznašanje časopisa v jutranjih urah za Bežigradom takoj sprejme uprava »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 2. RADIO -PRESKRBA- DELITEV PRALNEGA PRASKA Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da sl lahko nabavijo pralni prašek na odrezek republiške dopolnilne preskrbe št. 8. živilske nakaznice za mesec marec 1951 v naslednjih obrokih: E—la jam.. E—la, H—lb, B—š. E—1, ES—1. E—2a, E—2, ES—2, E-3, ES—S 250 gramov. D—1. D—2, D—S, SO—1, SO—2. PO 200 gramov. Pralni prašek dele vse prodajalne raoiomlranih živil. -VESTI IZ MARIBORA- SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 14. marca ob 15: D. Gorinšek: »Bdeča kapici«. Izven in za šole. — Ob 20: G. Verdi: »Traviata«. LMS-2. Četrtek. 15. maroa ob 20: F. S. Finžgar: »Veriga«. Eed D. OGLASI EAZPIS. Krajevni ljudski odbor Sv. Jurij pri Celju sprejme v službo s 1. aprilom 1951 v svoji KLO pekarni samostojnega pekovskega pomočnika, ki bi bil obenem poslovodja te pekarne. Plača po dogovoru odn. po tozadevnih predpisih. Prošnje je vložiti takoj na KLO Sv. Jurij pri Celju. HONOEAHNEGA UEADNIKA (-CO) iščemo. Lahko je upokojenec. Vloge na Telovadno društvo 'Bežigrad, Ljubljana. USNJENO EOKAVICO, temnomodro, ‘sem izgubila dne 6. t. m. od Žiber-tove ulice do jasli. Prosim najditelja, da jo vrne 21bertova 29 — Wailla. LOVSKI PES ptičar, zgoraj rjav, spodaj bel, se je našel. Lastnik ga dobi: Kločko Igor. Ljubljana, De-vova 6. KUPIM HIŠICO z vrtom. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek >Ljud. pravice« pod ^Gotovina«. OTBOKE POUČUJEM francosko, in nemško. Naslov v ogl. odd. »Ljud. pravice« pod' št. 8317. ZAKONSKI PAR brez otrok, upokojen, išče službo za hišnika ali vzame v najem malo posestvo (okolica Bled—Radovljica). Ponudbe poslati podružnici »Ljudske pravice«, Jese- ' nice. DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru menjam za enako ali manjše v Ljubljani. Volčanšek, Sodna 3-1., Mari bor. TRGOVSKO PODJETJE »UMETNINA«, Wolfova l-II, ima v svoji poslovalnici Mestni trg 8, na zalogi večje število električnih in plinskih kuhalnikov, električnih grelcev in sesalcev za prah, raznih pisalnih strojev, fotoaparatov, daljnogledov mikroskopov, Jogarltmičnih računal! šestil, geodetskih meni, vodovodnih črpalk, telefonov in drupih tehničnih in elektrotehničnih nadomestnih delov, ki se vam nudijo po ugodnih cenah. TRGOVSKO PODJETJE »UMETNI- j. Wolfova ul. 1-1* sprejme v prodajo dobro ohranjene kavče, oto-mnne in žimnice (trodelne ali dvodelne), kuhinjske opreme s posameznimi deli ter pianine, harmonike in radioaparate. Ponudbe je poslati na naslov: Centralno sprejemališče; trjr. podj. »Umetnina«. Mestni trg: 7, Ljubljana. RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico Št. 53215 na ime Blažič Alojzij, Ljubljana. Povgetova PREKLICUJEM veljavnost izgubljeno sindikalne knjižice št. r>38350 na ime Teček Matija. Ljubljana. Mai-MUEOVA 10. Poročila ob 5.15, 6, 12.30, 15, 19.30, 22 in 23.55 5 Jutranji pozdrav — 5.25 Pesmi borbe in dela — 5.50 Jutranja telo-* vadba — 6.10—7 Lahek jufcramji kon-cert — 12 Aleksander Glazunovr Stjenka Razin, simf. pesnitev — Edvard Lalo: Naanouna. suita za orkester - 12 40 Zabavna objave — 13 Jezikovni pogovori — 13.10 Lahka orkestralna in solistična glasba — 14 Igra orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Jakova Cip-cUa. . — 14.30 Ob obletnici Marxove smrti govori minister dr. Jože PotrS — 14.45 Domača zabavna glasba — 15.10—15.30 Poje komorni zbor Radia. Ljubljana pod vodstvom Milka Ško-berneta — 17.30 Naš tedenski skladatelj: Sergej Rahmaninov — 17.40 Iz sodobne hrvatske proze — 18 Mladinske skladbe Pavla Kalana — sodelujejo gojenci glasbene šole rajona II-►— 18.10 Mali leksikon za pionirje — 18.30 Drobne skladbe velikih mojstrov — 19 Pred volitvami v Ljudsko skupščino LRS — 19.15 Slovenske naroane v priredbah Emila Adamiča — 19.45 Zabavna glasba, vmes objave — 20 Dr. Maks Šnuderl: Demokracija v novi Jugoslaviji — 20.15 Glasbena medigra — 20.20 W. Shakespeare: Macbeth (slušna igra) — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Iz del Blago j a Berse — 23.30 Zabavna glasba — 24 Glasbena medigra — 0.15 Oddaia v italijanščini — 0.45 Za-ključek oddaje. OSMRTNICI Umrla je naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA ZANO-ŠKAR roj. KOPAČ, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo v sredo 14. t. m. ob 16.30 iz hiše žalosti Rožna dolina V-ll. Ljubljana, Jesenice, 12. mar.ca 1951. Žalujoči ostali. Umrla je naša ljuba žena, dobra mama in stara mama BARA NEMANIČ. Pogreb pokojnico bo v četrtek 15. maroa na pokopališče pri Treh farah. Žalujofci: mož^ Franc, otroci in ostali sorodniki. Božakovo pri Metliki, Ljubljana. Maribor. ZAHVALE Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ob izgubi moje drage zene matere FRANJE OBERSNEL sočustvovali z nami, kakor tudi tov. se retarki AF2 terena za poslovilne Deserte ob grobu, so tem potom iskre-no zahvaljujemo. Posebno erao dolžni zahvalo tov. dr. Rotu za njegovo dolgoletno požrtvovalno prizadevanje v težki bolezni naše drage pokojnico. Obersnel Lojze in hčerki. v Ob prerani izgubi naše ljubljene zene, mame, sestre in «tare mame REE RUDOLF se toplo zahvaljujemo vsem ki ste jo spremili na njeni poslednji poti in ji pokolnili cvetje. Tovarihka zahvala tovarišicam terena 9, ki so ji lajšale zadnje trenutk* in sočustvovale. Prav posebna zahvala tov. Bego Danici za njene iskrene poslovilne besede, ki jih je izrekla ob njenem grobu. Enaka zahvala tudi vsem tov. in tovarišicam za njihov poslednji pozdrav. 2ialu* joči: mož, sin. sc*tra in ostalo sorodstvo. Prisrčno so zahvaljujemo vsem, ki sle tako iskreno sočustvovali z nami ob prebridki izarubi našega ljubega BRANKA RUPNIKA, prof. V. gimnazije v Ljubljani. Posebno zahvalo pa smo dolžni požrtvovalnemu osebju in-lerne klinike, govornikoma prof. dr. Novaku in ravnatelju Medvedu za toplo občutene poslovilne besede, vsem darovalcem vencev, pokojnikovim stanovskim tovarišem, dragim prijateljem in tolikim znancem in njegovi ljubljeni šolski mladini 7A spremstvo na poslednji poti in za tolažečo pesem ob prezgodnjem grobu* Globoko hvaležni Rupnikovi.