PRIMORSKI dnevnik f, začel. izhajati v Trstu DroHh1^3 1946' hiesov K^hik PARTIZANSKI bra ,V0NIK pa 26 n°™™- “raJ943 v vasi Zakriž nad clklir. tazmnožen na ^lost". 0d 5. d0 17 sep. »Tibra 1944 se je tiskal “ tiskarni »Doberdob«, v VCJJ pri Q°renji Trebu-dn id 18‘ sePtembra 1944 maJa 1945 v tiskarni nri .^eniJ'a* P°d Vojskim ,d,t,j|. do 8. maja 1945 £ v osvobojenem Trstu, £,.erJ® 'zšla zadnja števil-ti ' Bl1 J® ©dini tiskani par-“zanski DNEVNIK v za-Su?n)eni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 180 (13.713) Trst, nedelja, 12. avgusta 1990 Le dan po burnem zasedanju Arabske lige in razkolu v arabskih vrstah V Arabijo prihajajo medarabske sile Irak zavrača vsakršno obliko dialoga Medarabske mirovne sile za zdaj sestavljajo le pripadniki egiptovskih vojaških enot V Savdski Arabiji že 33 tisoč ameriških marincev - Vojaška operacija bo za ZDA zelo draga Kairo, BAGDAD, WASHINGTON — Dan po i, *erničnem zasedanju Arabske lige v Kairu, so avdsko Arabijo, le streljaj od glavnega žarišča r Prosti, prispele prve enote medarabskih mi-l6Vn*.K S'P V Savdski Arabiji se za zdaj nahajajo k^P^Piovske vojaške enote, tem pa se' bo v krat-jjj^Pridružil še kontingent sirskih in maroških preri avni pokrovitelj te operacije, tj. egiptovski Skp ednik Mubarak, je povabil tudi ostale arab-ra države k tovrstnemu koraku, vendar zaradi Se Prtij v njihovih vrstah je težko pričakovati, da (j®.11 bodo (poleg seveda Maroka in Sirije) pri-Kljub temu da je prihod medarabskih vp °Vnih sil pozitiven premik v Perzijskem zali-0,,' Pa obstaja bore malo upanj, da bi arabsko p0vno posredovanje imelo konkretne učinke. stal°Sre?ovanie meclarabskih mirovnih sil je po-d ° težavno tudi spričo gorečih obtožb, ki jih je ir ,aa roka Sadama Huseina, tj. podpredsednik kov - vlade Ramadan, izrekel na račun »zarotni-ta, ,lz arabskih vrst«. Ramadan si je dal duška (jj. °1. Po prihodu z zasedanja Arabske lige, med sinil111? Pa J6 ponovil obtožbe proti »ameriški in jPtstični nevarnosti«. Dr ribod mirovnih sil je delno zasenčila tudi Vrh m9, bo katere naj bi prišlo v bližini nekega Dnr x ega oporišča na jugu Savdske Arabije. Kot n .0^a neki zahodni diplomatski Vir v Nikoziji, Uin t *'arn °Pazib dve iraški izvidniški letali; en , nili sta se šele, ko so savdske protiletalske °te začele streljati proti njima. V Savdsko Arabijo je do včeraj prisjpelo 33 tisoč ameriških vojakov, v teku enega meseca pa se bo njihovo število povzpelo kar na 100 tisoč. Med enotami, ki so krenile iz ZDA, je tudi 24. mehanizirana divizija, tj. najbolj specializirana enota za boje v puščavskih področjih. VVashigton Post trdi, da bo »defenzivna« misija ameriških enot ZDA v Perzijskem zalivu stala najmanj tri milijarde dolarjev. Vlada Savdske Arabije je kljub znatnim okrepitvam iz ZDA prosila pomoč tudi od drugod; med tistimi, ki jih najbolj snubi, so vojaki vzhodnonemške Volksarmee. Mnogo teh namreč ne bo prišlo pod okrilje bodoče združene Nemčije, zato bodo raje stopili v vrste savdske vojske, kot da bi ostali brez posla. Na sliki (telefoto AP); pripadniki britanskega letalstva v ABK kombinezonih. Bruna Albertina iz Gorice Iračani zadržali v Bagdadu NA 11. STRANI Začetek evakuacije jugoslovanskih državljanov iz Iraka in Kuvajta LJUBLJANA — Po informacijah, ki jih je Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje včeraj dobil od Zveznega sekretariata za zunanje zadeve in od Veleposlaništva SFRJ v Bagdadu je predvidena evakuacija jugoslovanskih državljanov iz Kuvajta. Prvo večjo skupino 100-150 jugoslovanskih državljanov, ki bo organizirano prišla iz Kuvajta, in v kateri bodo tudi Slovenci, pričakujejo v Bagdadu že danes. Veleposlaništvo SFRJ v Bagdadu se pripravlja na sprejem in namestitev jugoslovanskih državljanov, ki bodo prišli iz Kuvajta. Umik jugoslovanskih državljanov iz Kuvajta in Iraka bo potekal preko Jordanije. Jordanske oblasti so jugoslovanskim državljanom dovolile prehod iz Iraka, ne da bi bila potrebna poprejšnja pridobitev vstopnih jordanskih viz. Vsa JATova letala, ki so v normalnih razmerah letela v Bagdad in Kuvajt, so usmerjena na amansko letališče.. V zvezi z gospodarskimi ukrepi jugoslovanske vlade do Iraka v skladu z Resolucijami VS OZN, bo v Beogradu v torek organiziran sestanek predstavnikov ZIS, republiških izvršnih svetov in podjetij, ki so angažirana na delih v Iraku in Kuvajtu. Vlada bo v torek odločala _ o oblikah italijanskega posega v Zalivu z_RIM — Včeraj sta na skupnem u Se^anju senatne in poslanske fisije za obrambo zunanji mi-ster De Michelis in obrambni 0 ln‘ster Rognoni predstavila vlo- novSš?^ r1 j°“alija ™ela v n,aj- “cjsi zalivski krizi. Na zaseda-prišlo do izraza skupno sta-z o t V-Seh, da mora Italija skupaj r ,Slalimi zavezniki sodelovati pri tkanju te krize, do izraza pa je zv . ludi dokajšnja previdnost v s ®Z1 z neposrednim vojaškim po-hadr*1- llalijanskih oboroženih sil Sp Miznem območju. Oborožen ja[ Pad sta brezpogojno zagovar-ce ;e predstavnika misovcev in Po^blikancev, proti vojaškemu len t9U Pa ie dil predstavnik Ze-tpip. Hravrice Capanna. Zunanji •dstKi61 >>vlade v senci«, komu-Kf>I apolitano, pa je poudaril, da ki n Zagovarja takojšnje ukrepe, Ha -pi di preprečili izbruh novega pQ ; -na območju Zaliva. Pri tem di It ...apodtano še dejal, da naj oif.;,. dja pri tem delovala pod 0kllliem OZN. je .,.5’Voiem odgovoru po razpravi Kalii nanP rrdrdster poudaril, da Zave, I110ra sodelovati s svojimi tia aiki. kot je bilo dogovorjeno Pa ipdr;2lh NATO in ES Ob tem Celotn 6 Nlichelis tudi dejal, da dol0x'f. akcija poteka v skladu z dila ;111 OZN, ki je odločno obso-GIph k° agresijo. i>o trpK konkretnih odločitev pa zasecj-,a Počakati do torka, ko bo Po uP t®inistrski svet. Ta naj bi jel »p jdrohelisovih besedah spreletu ?ezne odločitve o italijan-?aliyu 0 Un^ upraviteljev predstavljala ob-«menitev 800 milijard lir letno. Znat-manjša je bila izguba delnic Gene-tert odstotka), ki so v minulem j-ddu edine nakazale vsaj neko mini-ahio možnost krepitve. Jdjfder pa je zalivska kriza vplivala s d' na trg obveznic s stalnim dono-izd *caterid vrednost je padla zaradi v atne prodaje. Na to je po njenju iz-0 ddncev vplivalo tudi dejstvo, da ala raterji n*50 bili dovolj likvidni, da 'vf* razl°g pa naj bi bil v bojazni, itlfld0,zalivska kriza povzročila skok Lgj.adije in prilagoditev obrestnih mer, Vr ni povzročilo manjšo donosnost dnotic. Sicer je zakladnemu minis- trstvu v tem tednu uspelo prodati celotno novo emisijo obveznic, kakšno zaupanje imajo v te obveznice operaterji pa bo pokazal ta teden, ko bo zaklad spet dal na prodaj za 4.000 milijard lir vrednostnih papirjev. Sicer pa, kot rečeno, zalivska kriza ni vplivala samo na milansko borzo. Vsa tržišča so doživela v tem tednu precejšnje pretrese. Precej vroče v bilo v New Yorku, kjer je borza v tem tednu zgubila 3,07 odstotka, in v Tokiu, kjer se je kriza pridružila domačim težavam in kazalec Nikei je v tem tednu potolkel vse negativne rekorde letošnjega leta. Tedenska zguba je tako dosegla 4,37 odstotka. Zgube pa beležijo tudi vse ostale borze z edino izjemo Sydneya, ki je napredovala za 0,75 odstotka. Tako so v Amsterdamu zgubili 4,69 odstotka, v Frankfurtu 4,76, v Parizu 4,91, v Hong Kongu 3,70. Nekoliko manjšo zgubo so beležili v Zurichu (2,72) in v Londonu (1,91). Zalivska kriza je znatno vplivala tudi na kotacijo valut in na vrednost zlata. V New Yorku je zeleni bankovec v petek spet izgubil nekoliko na vrednosti, saj je ob fixingu veljal 1165 lir, ali tri lire manj kot dan prej. Prav tako je zgubil v odnosu z marsko, pridobil pa je le v odnbsu z jenom. »V bistvu sem previden človek, imam družino in odgovorno mesto. Ne morem tvegati in zato sem prodal dolarje.« S temi besedami je nemški bančni funkcionar Peter Van Der Mespel pojasnil svoje stališče in pri tem tolmačil razpoloženje drugih bornih operaterjev. Tudi Der Mespel je kot večina iskal zatočišče v zlatu. Cena rumene kovine je v petek v New Yorku veljala 396,5 dolarja za unčo, ali 9,5 dolarja več kot dan prej. Nepredvidljivo nihanje dolarja in negotovost v Zalivu so silili investitorje, da se zatečejo k zlatu kot tradicionalni varnostni investiciji in se tako zavarujejo pred morebitnimi pretresi ob koncu tedna. Na sliki (telefoto AP) petkovo vzdušje na newyorški borzi gospodarski dopis iz Ljubljane Miloševič, Markovič in spor o ceni pšenice Predsednik srbske vlade dr. Stanko Radmilovič je v srbski skupščini zelo poudarjeno zatrdil, da zvezna vlada oziroma njen predsednik Ante Markovič delata Srbiji velikansko škodo na gospodarskem področju. Že pred tem so srbski časniki pisali podobno, ko so dokazovali, da je zaradi zdajšne gpospodarske politike Srbija (in Vojvodina) na slabšem od vseh ostalih republik. Takšni ugovori zvezni gospodarski politiki niso v Jugoslaviji nič posebnega, saj ob vsakem gospodarskem ukrepu prihajajo kar v valovih: dva meseca en del države obtožuje zvezno vlado, da je nekaj naredila na njihovo škodo, druga dva meseca pa to počne drugi del države. Vsakokrat pa so ob gospodarskih temah v ozadju predvsem politične, ki narekujejo takšne ugovore. Prav za zdajšne odklonilno srbsko stališče je značilno, da je obarvano izrazito politično in da je izkoriščeno za dosego določenih političnih ciljev. Srbsko nasprotovanje zvezni gospodarski politiki je tokrat nastalo zaradi kmetijske politike oziroma določneje: zaradi cen pšenice. ZIS se je namreč odločil, da pšenice ne bo odkupoval po takšnih cenah, kot želijo srbski in vojvodinski kmetje. Zagotovil je, da bo tržne presežke odkupoval po okoli dva dinarja za kilogram najkakovostnejše pšenice, kar je precej višja cena, kot pa je na svetovnih žitnih borzah. Vojvodinski in srbski kmetje so v začetku zahtevali 3 dinarje za pšenico, nato pa so svoje zahteve spustili na 2,5 dinarja. Ta cena je očitno plod dogovora v Srbiji, saj je srbska skupščina pred nedavnim sklenila, da bo sama republika Srbija odkupila vso odvečno pšenico po tej ceni. Zdaj srbska skupščina zahteva, naj denar za tak odkup zagotovi zvezna vlada. Slednja se tega otepa in utemeljuje, da je tolikšna cena nemogoče visoka, saj celo tržna cena na novosadski borzi dosega komaj 2,25 dinarja za kilogram. Nemogoče je poljedelcem podariti toliko denarja, kot ga zahtevajo z visoko pšenično ceno, saj je (ali še bo) letos jugoslovansko kmetijstvo dobilo za več kot milijardo dolarjev najrazličnejših subvencij. Zvezna vlada zato ni popustila, popustila pa ni niti srbska stran (vojvodinska skupščina je že hotela pristati na vladne predloge, pa je pristanek pod očividnim srbskim vplivom hitro umaknila), zato tako imenovani drugi paket gospodarskih ukrepov v zvezni skupščini ni dobil soglasja in bo moral počakati na september. Čemu mora biti vlada tokrat tako odločna in noče dvigniti odkupne cene za tržne presežke? Če bi hotela odkupiti tržne presežke po visokih cenah, bi morala zagotoviti veliko dodatnega denarja. Če bi ga natisnila (primarna emisija denarja), bi to povzročilo inflacijski plaz. Če bi ga uporabila iz letošnje, »neinflacijske« emisije, bi ga morala odtegniti vsem drugim. V proračunu ga tudi nima dovolj, saj vladi v zveznem parlamentu niso dovolili, da bi zvezni proračun dodatno povečala. Občutno previsokih davkov ne more še povečati zaradi izdatkov za pšenico, ampak jih mora celo zmanjševati, da bi pospešila industrijsko rast. Skratka: če pristane na tako visoke odkupne cene pšenice, po katerih bi morala odkupiti vse presežke pšenice (letos pa so zelo veliki, saj je pšenica odlično rodila), se bi ji začela podirati tista monetarna politika, s katero je zadržala inflacijo. Ali teh gospodarskih zakonitosti srbska stran ne pozna? Najbrž celo zelo dobro. Toda srbska stran ima v ognju druga železa. Srbiji nikakor ne gre v račun, da Markovič ustanavlja svojo stranko. Ker je v Srbiji zelo priljubljen, bi lahko temeljito zmešal politične štrene pred bližnjimi srbskimi volitvami. Pobral bi namreč veliko levičarjev, ki so do zdaj podpirali vladajočo politično ekipo. Poleg tega zdajšnji srbski politični garnituri ne gredo na roke politične reforme, ki jih napoveduje ZIS. Hkrati pa je že dolgo znano, da se zdajšnja srbska politika opira predvsem na iskanje nasprotnikov, ki ogrožajo Srbijo, in kadar zmanjka vzrokov za napade na Slovence, Hrvate, Albance, Makedonce..., je treba najti še koga. Seveda pa se politični namen lepo ujema z gospodarskim: višja odkupna cena zd pšenico pomeni tudi, da bi se v Srbijo in Vojvodino prelilo veliko denarja iz drugih delov države, s tem denarjem pa bi Srbija lahko odpravila marsikatero gospodarsko težavo, ki oblasti dela sive lase. JOŽE PETROVČIČ Guido Carli Re namerava odstopiti Zakladni minister Guido tja .1 ne bo odstopil. Navzlic dejstvu, Pari Pret* nedavnim prišel navzkriž s njjn^sntom glede pokojnin neodvis-Pek»t ■avcem in kljub nasprotjem z vUj •‘irni ministri, Carli ostaja na Vin.,riem vlaku. Tako je zagotovil no-vanjr)arn Anse, ki so v teh dneh silili paJ z vPrašanji o njegovih odnosih s D0(j , ,entarci in z vladnimi kolegi. Ptavi- tndi. da »brusi nož« in se pri-9a na nov spopad glede finančne-»V1C0na za prihodnje leto. »vj PMitiki,« je dejal Guido Carli, Ol *n zmagaš, včasih si pa poražen, tipj asProtjih je najlažje, če se umak-'a ki jih Predmete Preai . * , a9ajo nekateri znani likovni Čl reDrr!!2* zadruge pa izdelujejo tudi tov Tau,tcije arheoloških predme-ski’ le9a dela so se lotili ob čedaj-j aazstav> o starodavnem narodu si |a, ^Sobardih. V Prosvetnem domu kih nKo tako ogledamo več umetniš-kavi!!.1?0^ z raznimi izvirnimi posli-Man» in okrasi. tekJaorazstavi, ki so jo odprli v pe-skih |an*°deluje tudi skupina open- "Ob pletenju in še kaj.,.*- "Avtor ‘t^riizstavlja vrsto pletenin. ProSv„.lCe se zbirajo v openskem Ur nrr>c?em domu in preživijo nekaj ’t° je juga časa na kreativen način, Uti obn ^t11, pletenjem in drugi-ri o ra, imi deli, a tudi s pogovo- Tabor IQoaktualnih vPrašanilh-Zmtraj .. V se bo nadaljeval danes, lahko llrie “odo ptroci, ki radi rišejo, Pora. K; , . slikarskega ex tem-bt* ied»*° . s Pijačo in raznovrstni-Pre dalj ami Pa bodo odprti že od 15. “o ua vL; ^90dai zvečer, ob 18. uri • bosta l , kulturni spored. Nastopiti* križaDaletna skupina SD Mladina fovk z rt ® iolklorna skupina OŠ F. 'Pral an«iPčin- Zvečer pa bo za ples , Na sfcbel Happy Day. Dn«^Jfoto Magajna) vidimo lon-^'Uge ^bi so jo izdelali člani Do 30. avgusta na ogled v razstavnih prostorih Palače Costanzi Včeraj uradno odprli razstavo o Trstu pred 2. svetovno vojno Včeraj dopoldne je bila v Palači Costanzi na sporedu slavnostna predstavitev zanimive razstave z naslovom: "Pred nevihto — tržaška družbena stvarnost pred drugo svetovno vojno". Gradivo je uredil Luigi Silvi, razstavo pa sta omogočila Tržaška avtonomna turistična ustanova v sodelovanju s kulturnim krožkom J. Maritain. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni predstavniki kulturnega življenja SKD SI,AVI* RICMASIJE-LOG vabi na tradicionalno letno vaško šgigro oj. 119 društvenem prireditvenem prostoru Zrebčevo Danes, 12. t. m. - ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj. Za ples vam bo igral ansambel Jutri, KRT. torek la m' ' za Ples vam bo ‘Sra' ansambel POMLAD. Sreda’ ic'm- ■ za ples vam bo igral ansambel MALIBU’. u. t. m. - ob 18.30 nastop folklorne skupine KAROL PAHOR iz 0,jp Pirana. Za ples vam bo igral ansambel POMLAD. kioskov vsak dan ob 17. uri v Trstu. V imenu župana, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti srečanja, pa je nekaj uvodnih besed spregovoril odbornik Trauner. Razstava bo trajala do 30. avgusta, obiskovalci pa si jo bodo lahko ogledali vsak delavnik od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure. Na ogled je raznovrstno gradivo, ki precej natančno predstavlja podobo Trsta pred drugim svetovnim spopadom. Obiskovalci bodo tako lahko s pomočjo raznovrstnega gradiva spoznali način življenja, navade, običaje in način oblačenja, kulturno in gospodarsko plat našega mesta pred petdesetimi leti. Nekaj razstavljenega materiala je tudi iz zasebnih zbirk. Gre za fotografije, risbe in razno drugo dokumentacijo o ladjah, zavarovalnicah, gledališčih, kinu, revijah ipd., ki pričajo o tržaški družbi v tistem času. Poleg tega so na ogled tudi številni zgodovinsko dragoceni predmeti, kot na primer gramofon izpred pol stoletja. Takšne razstave so prav gotovo koristne in zanimive, saj pripomorejo k boljšemu poznavanju zgodovine in tradicij mesta, v katerem živimo. Jutri zvečer na Gradu sv. Justa Baletna predstava lepotno tekmovanje in modna revija Jutri (13. avgusta) bo na Gradu sv. Justa na sporedu nastop znamenite baletne skupine iz Moskve, ki jo vodi Ljudmila Semenjaka, prva baletka gledališča Bolšoj iz glavnega sovjetskega mesta. Prireditev, ki se bo pričela ob 21.15, sodi v sklop kulturnih izmenjav med Italijo in Sovjetsko zvezo, prireja pa ga rimsko združenje AIWOC v sodelovanju s Tržaško avtonomno letoviščar-sko in turistično ustanovo in s podporo malteškega viteškega reda. Po nastopu sovjetskih baletnikov bo na sporedu tudi modni defile, večer pa se bo zaključil z lepotnim tekmovanjem "Obraz za film '90", na katerem bodo izbrali najlepši oziroma najbolj fotogenični ženski obraz iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine. Točke slavnostnega večera bosta povezovala Tom Del Monaco in Isabel Russinova. Glasba in skeči na peti predstavi krožka Maritain Nocoj ob 21. uri bo v Ul. del Šale (v neposredni bližini Trga Cavana) na sporedu peta kulturna prireditev iz niza »La sera del di di festa«, ki ga prireja kulturni krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občinske uprave in Avtonomno letoviščarske in turistične ustanove. Nocojšni spored sestavljata stara glasba in humorističen teater. V prvem delu bo namreč nastopil glasbeni duo, ki ga sestavljata Giuseppe in Ric-cardo Botta, izvajala pa bosta »morske skladbe« Benetk in Neaplja iz 17. in 18. stoletja (»Canzoni sulPacgua: mušica veneziana e napoletana del 1600 e del 1700). V drugem delu nocojšnje predstave bo nastopila gledališka skupina »Teatre degli asinelli«, ki bo predstavila vrsto skečev »Campanile e dintorni: al-legri sketch a ruota libera da Achille Campanile«. Skeče bodo izvajali igralci Cristiano Dellaloggia, Liana Zonta in Francesca Prodam. Zaradi nocojšnje predstave bo danes med 14. in 24. uro prepovedano parkirati ali samo se z avtomobilom ustavljati v Ul. del Šale, medtem ko bodo med 19. in 24. uro to ulico in bližnjo Ul. Pescheria zaprli za ves promet. pa sta nas opozorila na konkurenco vin iz sosednje Republike Slovenije. Teran z onkraj meje je mogoče dobiti za 30 ali še več od sto ceneje kot pri tržaškem vinogradniku, kar seveda slednjemu ustvarja težave. »Mislim, da v resnici problem ni tako hud,« je na te pripombe vinogradnikov odgovoril Doljak. »Ne gre toliko za problem cene 'kot za problem kakovosti. Sicer pa iz Slovenije pridejo omejeni kontingenti v okviru maoloobmejnega prometa in v glavnem zadostijo povpraševanje, ki ga tukajšnje vinogradništvo že s čisto količinskega vidika ne more zadovoljiti.« To razpravo bi se najbrž dalo nadaljevati, vendar je tokrat ne nameravamo. Zaključili bi raje s pripombo o sami Poti, ki nam jo je posredoval že omenjeni Boris Škerk. Tako kot je zdaj začrtana, Pot obide mnoga značilna vinogradniška pod-ročja_ za teran, recimo vinograde med Šempolajem in Praprotom, med Saležem in Zgonikom in tiste okrog Zagradca. »To ni prav,« je pojasnil Škerk, »saj kdor pride pit teran, najbrž tudi rad pogleda, kje ta trta rase.« (mb) Na sliki naslovna stran zgibanke, ki jo je v zvezi z Vinsko potjo terana izdalo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Še o novih pokojninah Tajništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je v sodelovanju z uradi patronata INAC v minulih dneh podrobno proučilo pokojninsko reformo za samostojne delavce, ki predstavlja pomembno izhodišče za pravičnejšo socialno varstvo obrtnikov in trgovcev. Višja stopnja zavarovalnih prispevkov bo botrovala precej ugodnejšemu izračunu pokojninskih zneskov na osnovi povprečja podjetniškega dohodka v zadnjih desetih letih. Po novih kriterijih bo ustanova INPS ponovno odmerila zneske tudi pokojnin samostojnih delavcev, ki so se upokojili po 1. januarju 1982. SDGZ bo takoj po poletnih dopustih organiziralo v mestu in na podeželju vrsto javnih sestankov, na katerih bodo izvedenci podrobneje seznanili upravičence z vsebino pokojninske reforme in o potrebnih operativnih posegih. B. S. 12. 8. 1985 12. 8. 1990 Gigia Zerjav-Bogatec Z ljubeznijo se te vedno spominjajo mož Viktor ter vsi, ki so te imeli radi. Križ, 12. avgusta 1990 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage Karmele Carli por. Škabar se toplo zahvaljujemo godbi V. Parma, ŠD Primorcu, sekciji KPI Zorko Kralj, Združenju industrijskih izvedencev, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Trebče, 12. avgusta 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre Marije Mahnič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Dolina, 12. avgusta 1990 Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina vabi na FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA ki ga prireja na igrišču KD SOKOL v Nabrežini. Danes, 12. t. rn, ob 19.30 koncert godbe Nabrežina. Ob 20.30 ples z ansamblom FURLAN. Jutri, 13. t. m., pb 20.30 ples z ansamblom HAPFY DAT. V torek, 14. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom HAPFT DAT. V sredo, 15. t. m, ob 20.30 ples z ansamblom LOJZE FURLAN. razstave kino razna obvestila ŠD ZARJA prireja 12., 14., 15., 18. in 19. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK Danes, 12. t. m. se bo odvijal mednarodni balinarski turnir za četverice. Na prireditvenem, prostoru bo potekal prvi turnir v nogometnem tenisu. Za ples in dobro voljo bosta poskrbela ansambla ZVEZDE in KRT. gledališča čestitke Dragi BRUNO (Skorčev), za rojstni dan ti želijo mnogo zdravja in sreče tvoj brat Viktor ter sestri Silva in Repka. Danes praznujeta 30. obletnico skupnega življenja UČA in NERIO. Še na mnoga srečna leta jima kličejo sestri Laura in Lučina, svaka Stelio in Mario, Mara s Frankom in Elisabetta. Mali Marko pa jima pošilja košek s tridesetimi poljubčki. MIRAMARSKI PARK Poletna prireditev LUČI in ZVOKI V torek, 14. t. m., ob 21.00 predstava v angleščini in 22.15 v italijanščini. V sredo, 15. t. m., bosta na sporedu izredni predstavi ob 21. in 22.15 v italijanščini. Naslednje predstave: v četrtek ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini; v soboto ob 21. uri in 22.15 predstavi v italijanščini. Grad sv. Justa , Jutri, 13. t. m., ob 21.15 baletna predstava. Nastopila bo baletna skupina moskovskega gledališča, ki jo vodi Ljudmila Semenjaka. Večer se bo zaključil z modno revijo in izvolitvijo deželne "miss ci-nema 90". Večer bosta vodila Tom del Monaco in Isabel Russinova. izleti TK TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene obiskovalce, da bo za dopust zaprta od 14. do 18. t. m. KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 9. septembra, izlet za svoje člane v mestece Caorle in bližnje lagune. Vpisovanja sprejema Danica Smotlak, tel. 232114, do 1. septembra. KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 14. in 15. t. m. na Plitvička jezera. Tel. ob uri kosila na št. 827528. Sekciji VZPI-ANPI Boljunec-Boršt-Zabrežec priredita dvodnevni skupni izlet 25. in 26. t. m. na Petrovo goro (ogled spomenika in partizanske bolnice), v Karlovac, Zagreb in Stubičko polje - spomenik Matije Gubca. Vpisovanje v Bo-Ijuncu v Partizanskem klubu, tel. 228050 in v Borštu pri sekciji VZPI do nedelje, 19. t. m. V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -Aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra: V Villi Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10-13, ob četrtkih in petkih 10-22, oh nedeljah 10-13 in 17-20. V bivšem anglikanskem templju je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dah 10-13 in 17-19. V palači Costanzo bo do 30. t. m. na ogled razstava z naslovom PRIMA DELL' URAGANO. Razstavo je organizirala tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s Krožkom Maritain. Urnik razstave ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita pa je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10-13 in 17-19. V konjušnicah in v nekaterih dvoranah Miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. Na- sedežu letoviščarske ustanove v Miljah razstavlja do 15. t. m. slikarka LAURA ORMAS iz Milana. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13.30. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 16. t. m. svoja olja in risbe slikar G. CLAUDIO MARINI. Urnik: samp ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure. Avtonomna ustanova občinsko gledališče "GIUSEPPE VERDI“ - Trst RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA Avtonomna ustanova občinskega gledališča "G. VERDI" v Trstu, na podlagi sklepa Upravnega sveta z dne 15. maja 1990, razpisuje javni natečaj z izpiti za naslednja mesta v zboru ustanove: — TENOR (8 mest) — SOPRAN (1 mesto) — BAS (2 mesta) Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani. Informacije v gledališču "G. Verdi" - tel. (040) 366636 - Servizio Affari Generali. Prošnje morajo dospeti v roku tridesetih dni v občinsko gledališče "G. Verdi" -Servizio Affari Generali - Riva Tre Novembre 1 - 34121 TRST. nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilpv UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem odprte naslednje bencinske črpalke: AGIP - Ul. Giulia 76 - Miramarski drevored 231 - Furlanska cesta 5 - Ul. F. Severo 2/4 - Nabrežje N. Sauro 2/1 - Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) - Istrska ulica (nasproti pokopališča) TOTAL - Žavlje (Milje) - Largo Giardino 1/4 - Trg sv. Jakoba - Ul. Locchi 3 - Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO - Trg Foraggi 7 - Nabrežje O. Augusta - Zgonik (državna cesta 202) IP - Trg Valmaura - Devin-Nabrežina (drž. cesta 14) - Miramarski drevored 9 CHEVRON - Ul. F. Severo 2/7 API - Drevored Čampi Elisi Samostojni: AUTOMOBILE CLUB TS - Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE - seli Service FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) Ladje in trajekti iz Trsta in Benetk Urnik odhodov in prihodov TRAJEKT MARKO POLO Iz Benetk za Split, Dubrovnik in Pat-ras: odhod vsako soboto ob 23. uri. Prihod v Split v nedeljo ob 11.30; v Dubrovnik ob 19. uri; v Patras v ponedeljek ob 14. uri. Iz Patrasa, za Dubrovnik, Split in Benetke: — odhod vsak ponedeljek ob 19. uri. Prihod v Dubrovnik ob 11. uri; v Split v torek ob 20. uri; » v Benetke v sredo ob 9. uri. TRAJEKT PALLADIO Iz Benetk za Split in obratno: - odhod trajekta iz Benetk vsak mesec 3., 13. in 23. ob 17. uri; ' — odhod trajekta iz Splita vsak mesec 5., 15. in 25. ob 13. uri TRAJEKT PALLADIO (*): Iz Trsta za Zadar in Split: — odhod trajekta iz Trsta vsak mesec 9., 19. in 29. ob 16. uri. Prihod v Zadar ob 9. uri naslednjega dne; prihod v Split ob 18. uri naslednjega dne. iz Splita za Zadar in Trst: — odhod trajekta vsak mesec 5., 15. in 25.: iz Splita ob 13. uri; iz Zadra ob 22. uri. Prihod v Trst ob 16. uri naslednjega dne. (•) - Urnik velja do 30. 9. 1990. TRAJEKT PALLADIO (*): Iz Trsta za Drač: odhod iz Trsta vsak mesec 6., 16. in 26. ob 23. uri. Prihod na Drač ob 6. uri po dveh dneh vožnje. Iz Drača za Trst - odhod z Drača vsak mesec 8., 18. in 28. ob 12. uri. Prihod v Trst ob 14. uri naslednjega dne. C) - Urnik velja do 30. 9. 1990. Program ekskurzij ladje Dionea (*): IZ TRSTA V ISTRO □ v ponedeljek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Pulj ob 12.30; □ v torek odhod iz Trsta ob 8. uri, - prihod v Gradež ob 9.40 (odhod ob 9.55), v Poreč ob 12.20; □ v četrtek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Izolo ob 8.45 (odhod ob 9.05), - v Piran ob 9.35 (odhod, ob 9.40), - v Umag ob 10.25 (odhod ob 10.30), v Novigrad ob 11.15 (odhod ob 11.20), v Poreč ob 12. uri; □ v petek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.40 (odhod ob 9.55), v Poreč ob 12.20; □ v soboto odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Gradež ob 9.40 (odhod ob 9.50), v Rovinj ob 13.05; □ v nedeljo odhod iz Trsta ob 7. uri, prihod v Gradež ob 8.40 (odhod ob 8.55), — v Umag ob 10.25 (odhod ob 10.50), — v Rovinj ob 12.45. IZ ISTRE V TRST □ v ponedeljek odhod iz Pulja ob 16.30, prihod v Trst ob 21. uri; □ v torek odhod iz Poreča ob 16. uri, — prihod v Piran ob 17.45 (odhod ob 17.55), v Gradež ob 19.15 (odhod ob 19.30), v Trst ob 21.10; □ v četrtek odhod iz Poreča ob 15.30, prihod v Novigrad ob 16.10 (odhod ob 16.15), v Umag ob 17. uri (odhod ob 17.05), — v Piran ob 17.50 (odhod ob 18.00), — v Izolo ob 18.30 (odhod ob 18.45), v Trst ob 19.30; □ v petek odhod iz Poreča ob 16. uri, prihod v Piran ob 17.45 (odhod ob 17.55) , v Gradež ob 19.15 (odhod ob 19.30), v Trst ob 21.10; □ v soboto odhod iz Rovinja ob 16.30, v Gradež ob 19.40 (odhod ob 19.55) , - v Trst ob 21.35; □ v nedeljo odhod iz Rovinja ob 16. uri, prihod v Umag ob 17.50 (odhod ob 18.10), - v Gradež ob 19.40 (odhod ob 19.55), v Trst ob 21.35. .(■) - Urnik velja do 16. 9. 1990. ARISTON - 21.15 Batman, r. Tim Burton. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 La časa al n. 13 - Horror Street, r. Harley Cokliss, i. Kathleen VVilhoite, Jemma Redgrave, □ EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 Legami di famiglia, r. Jonathan Kaplan, i. James Woods, Glenn Close. NAZIONALE I - 16.30, 22.10 Incubo in corsia, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Ho sposato un fantasma, kom., i. Steve Martin, Lily Tomlin. NAZIONALE III - 16.10, 22.15 Astronave di iuoco, fantastični film. NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Un mer-coledi da leoni, r. John Milius, i. J. M. Vincent, William Katt. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Ghostbusters IL. Jutri: Always. EDEN - 15.30, 22.00 Esibizioni super erotiche, pom., □ D CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi paria, i. 'John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto RADIO - 15.30, 21.30 La moglie... gli uc-celli, pom. □□. Jutri: Avventure ex-traconiugali, □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ mali oglasi V PRAPROTU ima odprto osmico Lupine. Toči belo vino in teran. PRODAM knjige za 1. in 2. razred goriš-ke šole ITI - slovenska sekcija. Tel. (0481) 20012 od 10. do 12. ure - Igor. PRODAM 8 rezervoarjev (300 litrov) iz inoxa za vino. Tel. 224383. PRODAM nezazidljivo zemljišče na Pesku, približno 1000 kv. m v bližini restavracije Touring. Cenjene ponudbe sprejemamo na tel. št. 818012 ob uri obedov. PRODAM suzuki J 410, 4x4, letnik '88, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 213059. SONČNO stanovanje v bližini postaje, 60 kv. m, ugodno prodam. Tel. na št. 418625. PRODAM dva ročna vozička z gumijastimi kolesi. Tel. 228146. PRODAM fiat regata 100 vikend, letnik '87. Tel. 213570 ob uradnih urah. PRODAM šotor za štiri osebe po ugodni ceni. Tel. 211343. PRODAM po ugodni ceni prikolico za tri osebe. Tel. na št. 828251. PODJETJE, ki se ukvarja s čiščenjem išče splošno in specializirano osebje moškega spola. Tel. 828875. NOVINARKA z enoletnim otrokom nudi hrano in stanovanje v Rimu dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Prosti dopoldnevi in 250.000 lir mesečno. Tel. ob uri obedov na št. 410475. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806. IZGUBILA se je majhna psička svetlorja-ve barve med Saležem in Zgonikom. Poštenega najditelja naprošamo naj kliče ne tel. št. 229386 - nagrada. OPTIKA Vikj obvešča cenjene obiskovalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. t. m. NAJEMNIK DRUŠTVENE GOSTILNE V DOLINI obvešča cenjene goste, da bo jutri, 13., in v torek, 14. t. m., gostilna ves dan odprta. Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da bodo uradi zaprti jutn. 13. in 14. t. m. TPK Sirena organizira tečaj wind sut-fa za odrasle in mladince od 20. do 25. t-m. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu v M1' ramarskem drevoredu 32 v popoldanskih urah, tel. 422696. KD Fran Venturini sporoča, da se bo letošnja šagra na Krmenki vršila 25., 26 in 27. t. m. ter vabi vse razpoložljive odbornike, člane in simpatizerje, da se v čimvečjem številu udeležijo pripravljalnih del. Za informacije tel. na št. 814890 (Darko). Inštrumentalni trlo zbora »Franc6 Gačnik« iz Stranj pri Kamniku bo spremljal z ritmično glasbo obred sv. maš6 dne 15, t. m., ob 9.30 v cerkvi na Katinart Lepo vabljeni! Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo v mesecu avgustu njeni uradi oa Opčinah in v Nabrežini zaprti; nadalj6 obvešča, da bodo njeni uradi v Trstu jutri, 13. in 14. t. m. zaprti zaradi dopustov- Zveza vojnih invalidov NOV iu Združenje aktivistov in invalidov NO° sporočata, da bo pisarna zaprta do 18. l-m. Zadružni center za socialno dejavnost sporoča, da bo pisarna zaprta od 13-do 18. t. m. Za morebitna sporočila tele: fonirati v popoldanskih urah na št-213940. ZSKD - Potujoči potepači priredijo od 2. do 9. septembra en teden v ČENEBO-LI (Benečija) za otroke od 9. do 12. leta starosti. Infomacije in vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v prostorih ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303. Rok prijave zapade 14. t. m- Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da bodo 16. in 17. avgusta uradi zaprti. KD Kraški dom organizira poletu1 center od 20. do 31. t. m. (vsak dan razen ob sobotah in nedeljah) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo-Center bo potekal od 9. do 13. ure v Koč' pod Rupo. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 327124. razne prireditve SKD Tabor - Opčine - Prosvetni doin - TABOR '90 - Na ogled je razstava ŽI^A OBRT lončarske zadruge "Lipa" iz Špeh ra in krožka Tabor OB PLETENJU St KAJ. Danes, 12. t. m., ob 9. uri otroški ex tempore, ob 15. uri odprtje kioskov,, op 18. uri nastop baletne skupine ŠD Mlad1' na iz Križa in folklorne skupine osnovne šole F. Bevk iz Opčin (vodi Anka Kocjančič), ob 20. uri ples z ansamblom HaP' py day. Jutri, 13. t. m., ob 18. uri odprti0 kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Karavanke. V torek, 14. t. m„ ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansaflp blom Taims. V sredo, 15. t. m., ob 15. uf* odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godb6 na pihala iz Ricmanj - kapelnik EnnlD Krisanovsky ter ob 20. uri ples z ansamblom Taims. ZORAN ŠKABAR se iskreno zahvaljuje prijateljem zfl njihovo radodarnost. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 12. avgusta 1990 INOCENC Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 22.37 in zatone ob 12.55. Jutri, PONEDELJEK, 13. avgusta 1990 HIPOLIT PLIMOVANJE DANES: ob 1.19 najvišja 14 cm, ob 7.02 najnižja -30 cm, ob 13.50 najvišja 42 cm, ob 20.49 najnižja -25 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.23 najvišja 3 cm, ob 7.29 najnižja -18 cm, ob 14.38 najvišja 35 cm, ob 22.33 najnižja -25 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1019,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesco Cecutti, Michele Angeloro, Alexander Pestel, Au-rora Dorigo, Monica Rebez, Ilaria Marpi-no. UMRLI SO: 89-letna Maria Perrone vd. Štolfi, 73-letna Zaira Cossutti vd. Delta Mattia, 77-letni Giovanni Frausin, 67-let-na Giuseppina Flego por. Sacilotto, 75-letna Germana Dworzak vd. Del Rivo, 63-letna Argia Fabris por. Bulicich, 54-letni Silvio Zocchelli, 42-letni Walter Porporati, 86-letni Arturo Canazza, 48-letni Mario Deconi, 72-letni Guerrino Ladavaz, 80-letni Oliviero Marchesi. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 12. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telef0' nu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul- , Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura H. ‘S Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia o (Žavlje). ' , ZGONIK (tel. 229373) - samo po tel610' nu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 j Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Flavia 89 (Žavlje). , ZGONIK (tel. 229373) - samo po tel6'0 nu za najnujnejše primere. Sreda, 15. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 ,, Ul. Rossetti- 33, Ul. Roma 16, Ul-Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura Ib m Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do lO-O® ^ Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul-^ Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura Ib Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 .j Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio Flavia 89 (Žavlj e). o oO ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do ^ in od 13. ure dalje samo po telef°nU najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽO^, Nočna služba od 20. do 8. ure, tel' faz-predpraznična od 14. do 20. ure ib P nična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 32 20 27 28 14 24 2 66 35 20 84 90 49 34 48 56 1 82 58 88 65 50 52 71 40 48 69 86 65 60 75 35 47 13 6 7 67 65 54 67 1? 7» 36 06 «6 0« 06 5 76 36 ENALOTTO XII 111 1 2 X KVOTE: 12 68.935.000 - lir 11 1.769.000.- lir 10 159.000.- lir umii !««1« il mm fefcslalii! nedeljski televizijski in radijski sporedi , RAI 1 900 Nadaljevanka: II mistero .delle tre orchidee (r. Mario Ferrero, i. Paolo Stop-Pa, 1. del) 10.00 Dokumentarna oddaja: Nel mare degli antichi 1100 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 1j.30 Dnevnik 13-55 TV igra: Fortunissima 14.00 Film: Lord Brummel (biog., ZDA-VB 1954, r. Curtis Bernhardt, i. Ste-wart Granger, Elisabeth Taylor) 15.50 Variete: La Domenica in... degli italiani 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: Vita dei castelli -I veleni dei Gonzaga (zgod., It. 1984, r. Vittorio De Sisti, 1. del) 22.05 Zabavna oddaja: Colosse-um - Igre živali (5. del) 23.05 Športna nedelja poleti: vaterpolo Italija-Jugosla- nn vija 0-05 Nočni dnevnik in vreme 0-15 Filmi Corri libero e sel-vaggio (pust., VB 1969, r. Richard Sarafian, i. John Millis, Sylvia Sims) ^ RAI 2 9.00 Nan.: Lassie in risanke 10.15 Glasbeni prostor: Sergiu Celibidache dirigira Fantastično simfonijo op. 14 (Hector Berlioz) 11.20 Film: La časa delle tre ra-gazze (biog., ZRN 1958, r. Ernst Marischka, i. Karl Heinz Bohm, Gustav Kluth) 13.00 Dnevnik in med. rubrika 13.45 Avtomobilizem F1 - VN Madžarske (prenos iz Budimpešte) 16.00 Pokal narodov v plavanju 18.00 Videocomic 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik 20.20 Rubrika: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter 21.20 Film: Tutte le ore ferisco-no, Lultima uccide (krim., Fr. 1965, r. Jean Pierre Melville, i. Lino Ventura, Paul Meurisse) 23.40 Večerni dnevnik in vreme 23.50 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Osebnosti rocka, popa in jazza 0.55 Festival v Polverigiju -Koncert za Jadran ^ RAI 3___________________ 12.25 Film: Addio giovinezza (kom., It. 1940, r. Ferdinande Poggioli, i. Marina Denis, Adriano Rimoldi, Clara Calamai) 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokumentarece: Veliki planet - Problemi celin 15.10 Popoldne v operi: Othello (Gioacchino Rossini, John Pritchard dirigira Simfonični orkester RAI iz Turina, pojejo Chris Merrit, June Anderson, Rockvvell Blake) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Videobox 20.25 Nogomet: prijateljska tekma Fiorentina-Inter, vmes (21.15) Dnevnik - nocoj 22.30 Nogomet - finale za 1. in 2. mesto, vmes (23.00) dnevnik in vreme 24.00 Z odra na ekran; Zeffirel-lijev Othello (pojeta Katia Ricciarelli, Placido Domingo, za oddajo BBC r. David Sweetman) 1.05 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste [ fr" TV Slovenija 1 9.25 Video strani 9.35 Otroška matineja: Živ žav, 10.30 nanizanka Pet prijateljev (7. epizoda) 10.50 Zabavnoglasbena oddaja: Zgodbe iz mest - Zvornik 11.20 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka 12.00 Kmetijska oddaja 13.55 Video strani 15.50 Video strani 16.00 Nanizanka: Praški panop-tikum (J. Marek, 5. epizoda) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Beau Brummel (kom., VB 1954, r. Curtis Bernhardt, i. Stewart Granger, Elisabeth Tay-lor) 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 Nadaljevanka: Pozitivna ničla (K. Klarič, r. Milivoj Puhlovski, i. Vladimir Puhalo, 2. del) 20.55 Zdravo 22.20 Dnevnik 22.40 Jazz: Big Band Minsk 22.40 Video strani ~f^P) TV Koper 11.45 Motociklizem - VN Švedske 12.30 Zgodovina športa po želji: Juke Box (pon.) 13.15 Motociklizem - VN Švedske 14.00 Rubrika: Fish Eye 14.45 Motociklizem 15.30 Dokumentarec:Campo base 16.15 Motociklizem 17.00 Tenis: VVimbledon (pon.), vmes TVD Novice 20.30 Motociklizem, vmes TVD Novice 23.30 Avtomobilizem F1 24.00 Poletni nogomet 24.45 Odbojka: Italija-Brazilija (pon.) | TV Slovenija 2 10.50 Oddaja za JLA in igrani film 13.40 Avtomobilizem F1 - VN Madžarske 18.05 Glas.: Druženje s pesmijo 19.00 Posnetki z VN Madžarske 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: Razglednice mest 20.45 Vaterpolo: Pokal narodov 22.50 Športni pregled 22.20 Nogomet (reportaže) __ CANALEB___________________ 8- 00 Nanizanka: Simon Tem- plar 9- 15 Film: L'artiglio giallo (krim., ZDA 1935, r. James Tinling, i. Warner Oland, Irene Hervey) 10.45 Nanizanka: L'uomo del mare H-15 Nanizanka: Nero Wolfe -Nelle migliori famiglie 12.00 Nanizanka: Ellery Queen -La notte di San Valentino 13-00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Nanizanki: Un trio insepa-rabile, 15.00 Giovani avvo-cati RM5 Film: Cammina, non corre-re (kom., ZDA 1966, r. Charles VValters, i. Cary Grant, Samantha Eggar) 12.45 Nanizanke: Infermiere a Los Angeles, 18.45 La baia dei delfini, 19.45 Love Boat 40.30 Nadaljevanka: Nord e Sud (i. Patrick Swayze, James . Read, 5. del) 42.30 Nanizanka: Due come noi - 0 II mandante misterioso 43.35 Film: Mio (kom., Fr. 1971, r. Susumu Havy, i. Brigitte Fossey, Mio) RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanke: Bonanza, 9.30 Due onesti fuorilegge -Caccia ai direttori, 10.15 Shane - L amaro sapore della vendetta 11.15 Film: II sole tornera (kom., It. 1957, r. Ferdinande Me-righi, i. Nilla Pizzi, Roberto Mauri) 13.00 Nanizanke: Joe Forrester, 14.00 Hawk 1'indiano, 15.00 Barnaby Jones 16.00 Nadaljevanka: Washing-ton a porte chiuse (i. Cliff Robertson, Stefanie Po-wers) 17.30 Film: L oro dei Caraibi (pust., ZDA 1952, r. Edward Ludwig, i. John Payne, Ar-lene Dahi) 19.30 Nanizanka: Attenti a quei due - Due ragazze di trop-po 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Cesena-Milan 22.30 Nogomet - Sredozemski pokal: Torino-Atletico Madrid 0.35 Nanizanki: Cannon - Mai aiutare le bionde, 1.35 Bar-naby Jones ITALIA1 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nanizanke: Nata libera, 11.15 L'uomo di Singapore, 12.00 Manimal 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Poletni nogomet 14.30 Nanizanki: Choper Sguad, 15.30 Mork & Mindy 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes nan.in risanke 18.00 Motociklizem: VN Švedske (povzetki) 19.00 Risanke 20.30 Variete: Drive in Story 22.30 Festivalbar '90 23.05 Film: Pattuglia di notte (kom., ZDA 1985, r. Jackie Kong, i. Pat Paulsen) 0.40 Avtomobilizem F1 - po VN Madžarske 1.10 Nan.: Sulle strade della California, 2.10 Benson 1 OPION 8.30 Nanizanki: Captaine Nice, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Film: Goldrake allattacco (anim.) 15.00 Nanizanka: II supermerca-to piu pazzo del mondo 15.30 Film: Voglio danzare con te (kom., ZDA 1937, r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers) 17.00 Nanizanki:*pli inafferrabi-li, 18.00 Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Arsenico e vecchi merletti (dram., ZDA 1944, r. Frank Capra, i. Cary Grant) 22.45 Film: Tuono rosso (pust., ZDA 1986, r. Lavvrence Poideš, i. Aldo Ray) 0.30 Nanizanka: I classici dell’-erotismo TMC_______________ 10.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Polfinale Pokala narodov v vaterpolu 13.15 Avtomobilizem F1 - VN Madžarske 16.00 BeachVolley (iz Benetk) 17.30 Film: La luhga faida (dram., ZDA 1975, r. Clyde Ware, i. Jack Palance) 19.00 Nanizanka: Tuono blu 20.00 TMC News 20.30 Atletika - Herculis 1990 23.00 Finale Pokala narodov v vaterpolu 24.00 Film: La storia di Wanda (dram., ZDA 1975, r. Joseph Sargent, i. Lee Remick) TBfFRIUU _______________ 13.00 Nan.: L'albero delle mele 13.30 Film: Hotel Mocambo (glasb., Tim Whelan, i. Frank Sinatra) 15.00 Film: Laghi profondi (r. Bruno Soldini) 16.30 Nanizanka: Uno sceriffo contro tutti 17.30 Nan.: Skag, 18.30 L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a 19.30 Športne vesti 20.00 Rubrika: Voglia d estate 20.30 Musical: No, no Nanette (r. Vito Molinari) 22.00 Nanizanka: II brivido dell'-avventura 22.30 Poletni šport 23.00 Nan.: I giorni di Bryan TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia tj Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Soft mušic; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Avtomat (Smiljan Rozman); 10.25 Revival; 11.00 Filmi na ekranih; 11.15 Potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Pihalni orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Antologija humorja; 14.40 Priljubljene melodije; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Rock zvezde; 15.40 Melodije; 16.00 Počitniški rendez-vous; 16.20 Potpuri; 17.00 Roman: Ljudje ob cesti (M. Lipovec, 2. del); 17.40 Evergreeni; 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.51 Pop rock; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca; 17.05 Zbori; 17.30 Humoreska Woodyja Allena; 18.00 Opera; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik;. 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Nedeljska oddaja; 9.30 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Poletna oddaja; 17.32 Folk studio; 18.30 Lestvica Long Playing plošč; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. L ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi _ RAI 1 { RAI 2 | ^ RAI 3 | |sf- TV Slovenija 1 TV Koper 9-00 Barenboim izvaja Beethovnovo Sonato št. 32 op. 111 v c-molu 8.30 Nad.: Santa Barbara Film: Ti ho sposato tre volte (kom., ZDA 1946, r. . E. Sutherland, i. J. Dru) 19 o ^reme in kratke vesti Z05 Nanizanka: Hooperman 2.30 Dok.: Juha in lešniki 1 ^ n dnevnik - tri minute 4.00 Variete: Ciao fortuna 4-15 Film: Sard tua (kom., ZDA . 1935, r. William Seiter) ■30 Mladinska oddaja: Big! lR Estate j -40 Nad.: Marco Visconti io'30 Dokumentarec: Atlante jg-45 Nad.: Santa Barbara ■40 Almanah, vreme in dnevnik Film: Bravados (vestern, ZDA 1958, r. Henry King, k Gregory Pečk, Joan Collins) Dnevnik Grosse- 20.40 22.20 95 ‘-mevniK 0 Atletski miting Om ‘V (prenos) n Tr. ^0Čni dnevnik in °-20 Film: vreme —. Diritto d’offesa (dram., ZDA 1981, r. Herbert Wise, i. Dany Kaye) 9.00 Nanizanka: Lassie, nato zanimivosti in risanke 10.35 Rubrika o protestantizmu 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.15 Nan.: Saranno famosi 15.00 Variete: Ghibli 15.55 Ris.: Simpatiche canaglie 16.20 Nanizanka: Mr. Belvedere 16.45 Film: Le ali delle aguile (biog, ZDA 1957, r. John Ford, i. John Wayne, Ma-ureen 0'Hara) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: II commissa-rio Kbster 21.35 Opera: La Boheme (Puccini, Orkester Scale, dir. Von Karajan, pojeta Mi-rella Freni, Gianni Rai-mondi), vmes-dnevnik 23.35 Dnevnik, vreme in horoskop 23.50 Film: I diabolici (dram., Fr. 1956, r. Henry-Georges Clousot, i. Simone Signo-ret) 11.10 Hoja v Miglionicu 11.40 Film: Cuori nella tormen-ta (dram., It. 1941, r. Čampo Campogalliani, i. Silvia Manto) 13.10 Veliki interpreti: Arturo Benedetti Michelangeli 14.00 Deželne vesti 14.10 Dok.: Veliki planet 15.05 Nan.: Vita col nonno 15.55 Trial, nato Drobci 16.40 Film: La roulette (dram., ZDA 1949, r. Michael Gordon) 18.15 Poletje Magazine 3 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 19.45 Kolesarski pokal Agostini 20.00 Dok.: Divja lepota 20.30 Variete: Blob. Di tutto di piu 21.20 Dnevnik - nocoj 21.25 Film: Passaggio a Nord-Ovest (vestern, ZDA 1940, r. King Vidor, i. Spencer Tracy, Ruth Hussey) 23.30 Tednik: Volta pagina estate, vmes (0.15) Nočni dnevnik 1.15 Italija pred 50 leti: 19. julija 1943 - San Lorenzo 9.00 Spored za otroke in mlade: Nina in Ivo - Kaj je Nina našla, 9.15 nanizanka Aliče in njena druščina 9.30 Mozaik. 9.30 Utrip in Zrcalo tedna, 10.00 Folklorni ansambel Danzas Maraca-ibo iz Venezuele (1. del) 10.30 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Zdravo (pon.) 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Utrip, 18.25 Zrcalo tedna 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Pust, 18.55’ Cvetlične zgodbe 19.10 Risanka in TV okno • 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 TV drama: Gospa ministrica (Branislav Nušič, r. Zdravko Šotra) 22.10 Dnevnik in vreme 22.35 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman 0.40 Video strani 13.45 Nogomet: prijateljska tekma pred prvenstvom, Cesena-Milan (ponovitev) 15.30 Nogomet: Torino-Atletico Madrid (ponovitev) 17.30 Dokumentarec:Campo base 18.00 SP v košarki, vmes TVD Novice 19.45 Odprta meja 20.00 TVD Stičišče 20.15 Nogomet: Marseille-Atle-tico Madrid (neposredni prenos) 22.15 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (v studiu Dan Peterson) 23.45 Motociklizem - VN Švedske: 125, 250, 500 ccm (ponovitev) F it' TV Slovenija 2 17.00 Satelitski prenosi 18.55 Izobraževalna oddaja: Senj 19.30 Dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja: Jazz Fair Zagreb '89 20.50 Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka 21.20 Igre brez meja (Francija) 23.20 Satelitski prenosi ^JŠANALI# Nanizanke: Simon Tem-Plar - LJsola della fortuna, 9-00 Marcus Welby M.D. -A caro prezzo, 9.55 Un dot-lO.-jn t.0lre Per tutti 11.1 s '^Jc,;ualno; Forum ^ Kviza: Doppio slalom, l2.4f 'J-45O.K.IIprezzočgiusto Clasbena oddaja: Spper-13-45 cassificaShowStory Film: Tu sei il mio destino (kom., ZDA 1954, r. G. Do-P9las, i, Doris Day, Frank 15,20 ^matra) Nanizanke: Dalle nove alle cinque, 15.50 Mannix, 16.50 khamonds, 17.55 Mai dire ff’ 18-55 Top Secret - Atten-l9-50 HkRuelFauto 20.3q p.^lZ:Quelmotivetto... um: Grizzly 1'orso che uc-Sm. (dram., ZDA 1976, r. uliam Girdler, r. Chris-:°Pher 23'30 ^SaU) George, Joan qa,nizanka: Charlie's An-a is - Mamma oca deve 23.15 kvarni st» lete: Maurizio Co-1-10 DokZ°Show ■ ,umentarec: Lmcanto “ellafo 'testa (It. 1957) RETE 4 llllllllll. 8.15 Nanizanka: Bonanza - Indiana bianca 9.15 Film: Le sorprese del di-vorzio (kom., It. 1939, r. Gu-ido Brignone, i. Biče Parisi, Armando Falcone) 11.00 Nadaljevanki: Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant -Violenza 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanka: Sentieri 14.30 Nanizanka: Falcon Crest -Strategia del potere 15.30 Nadaljevanke: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hos-pital 19.30 Nadaljevanka: Febbre d'a-more 20.30 Nanizanka; Colombo - Un amico da salvare (i. Peter Falk) 22.30 Nogomet za Sredozemski pokal: Genova-Torino (prenos iz Genove) 0.35 Nanizanki: Cannon - Un famoso avvocato, 1.35 Bar-naby Jones ITALIA 1______________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane intelli-gente, 10.30 Skippy il can-guro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La fa-miglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affit-to, 13.30 Appartamento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni d'estate 15.20 DeeJayBeach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan.in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 - Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Film: I ragazzi del surf (kom., ZDA 1988, r. Fritz Kiersch, i. Keith Coogan) 22.30 Nanizanka: I Robinson 23.00 Rubrika o športu 23.35 SP v košarki 1.35 Nanizanka: Benson OPEOII________________ 9.30 Nanizanka: Captain Nice 12.30 Filmske novosti 13.00 Risanke in nan. Heidi 15.00 Nanizanka: Il supermerca-to piu pazzo del mondo 15.30 Film: L'amante (krim., ZDA 1950, r. Joseph Lewis) 17.00 Nanizanki: Gli inafferrabi-li, 18.00 Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Ai confini della citta (dram., ZDA 1986, r. Mark Stouffer, i. Robert Logan) 22.30 Dok.:Diario di Soldati 23.00 Film: Chi sei? (dram., It. 1974, r. Roberto D'Ettore Piazzoli, i. Gabriele Lavia) TMC____________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.Jl calabrone verde 13.00 Šport in dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Anarchici grazie a Dio 15.00 Film: Mentre Adamo dor-me (kom., ZDA 1964, r. J. Negulesco) 17.00 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci ancora Lenny, 18.30 Segni partico-lari, genio, 19.00 Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La primavera romana della signora Stone (dram., ZDA 1961, r. Jose Ouintero, i. Vivien Leigh, Warren Beatty) 22.20 Dok. oddaja: Tajnosti in skrivnosti 22.50 Vesti in šport 24.00 TV film: Il mistero della testa mozzata (krim., VB 1986, r. Rob Walkerzin, i. Denis Lawson, 1. del) TELEFRIULI_____________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nan.: Lalbero delle mele 13.30 Film: L'amante del torrero (pust., r. Budd Boetticher, i. * Robert Stack) 15.00 Nan.: I giorni di Bryan, 16.00 Police News 17.00 Risanke 18.30 Nanizanki: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d’estate 20.30 Nanizanki: Skag, 21.30 Mister Horn 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan TELE 4_________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki ih odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Igre o našem pesništvu: V ekspresionizem; 9.50 Orkestri; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Morje; 12.20 Orkestri; 12.40 Srečanje oktetov: Tržaški oktet; 13.20 Melodije; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.45 Orkestri; 17.10 Klasični al--bum: teden J. S. Bacha; 18.00 Aladinova svetilka; 18.30 Ansambli; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico,- 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; ' 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30'Poročila;, 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovina; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti;12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Poletna oddaja; 16.00 Igre; 16.20 Poletje v živo; 17.00 Kultura in šola; 17.05 Hot hits; 18.00 Mixage; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'ltaly; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi Zastoji so vsekakor bili precej manjši kot prejšnjo soboto Tudi včeraj kilometrske kolone ob odhodu zadnjega vala turistov Filmski pregled za nagrado Amidei Od danes dalje na gradu osem večerov s jilmom Tudi na cestah v goriški pokrajini so včeraj zabeležili še zadnji izdatnejši prometni val pred velikim šmarnom. Zlasti v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah je prišlo ponovno do zastojev na avtocestni izstopni postaji pri Moščenicah. Čakanje na plačilo cestnine pa tokrat ni bilo tako moreče kot pred enim tednom, ko je kolona v določenih trenutkih dosegla skoraj dvajset kilometrov. Najdlje so morali včeraj čakati avtomobilisti, ki so se z doma odpravili ponoči ali zgodaj zjutraj: ob 8.30 je, kljub temu da so odprli vse prehode, nastala pri izstopni postaji približno štiri kilometre dolga kolona. Par ur kasneje je bila .za polovico krajša, že popoldne pa kljub še vedno nadpovprečno gostemu prometu ni bilo več težjih zastojev. Zanimivo je, da je bil včeraj dokaj gost tudi promet v nasprotni smeri, kar pomeni, da se mnogi turisti že vračajo z letovišč: pri Moščenicah je tako včeraj dopoldne nastala tudi ob vstopu na avtocesto več kot pol kilometra dolga kolona. Na goriških mednarodnih mejnih prehodih včeraj ni bilo posebnih težav. Promet je bil zlasti v Štandrežu v obe smeri gostejši kot sicer, dolgih kolon pa ni bilo. Gost promet so ugotovili tudi v smeri proti Gradežu, kjer je prišlo do dveh težjih nesreč, o katerih poročamo na drugem mestu. Prometna policija, ki je v teh dneh okrepila nadzorstvo na cestah, saj ima stalno zaposlenih po šest ali sedem izvidnic, meni, da so do povratkov z dopustov prometne težave mimo. Nekaj težav utegne biti samo danes in najbrž v sredo na cestah proti Gradežu. Z odhodom še zadnje večje skupine dopustnikov je v mestu manj vrveža, vendar življenje nikakor ni zamrlo. Velika večina trgovin je bila včeraj še odprta in tudi kupcev ni manjkalo. Mnogi trgovci so kot kaže sklenili, da letos skrajšajo zaporo zaradi dopusta in je zato pričakovati, da bodo številne trgovine zaprte samo en teden, od jutri dalje. Za vse, ki ostajajo v mestu vsekakor ne bi smelo biti posebnih težav glede nabave osnovnih potrebščin. Na sliki (foto Čubej); včerajšnja kolona pri Moščenicah S predvajanjem najnovejšega filma, režiserja Federica Fellinija "La voce della luna" se bo nocoj na goriškem grajskem dvorišču začel vsakoletni poletni filmski pregled za nagrado Sergio Amidei. Manifestacija, ki že vrsto let privablja na grad veliko število gledalcev, je letos še posebno dobrodošla, saj so prav v teh avgustovskih dneh vse tri goriške kinodvorane istočasno zaprte zaradi dopusta. Očitno gre za izraz krize v obisku kinodvoran, ki so v poletnem obdobju še prožnejše kot sicer. Vseeno pa ostaja v mestu kljub dopustom nemalo ljudi, ki bi si z užitkom ogledali dober film, ko bi jim le bila dana možnost. Nič boljšega torej kot skok na grad, kjer je večerna svežina pod prireditvenim šotorom mikavna, spored filmov pa tudi dovolj kakovosten. Pregled prireja kot vsako leto goriš-ka občinska uprava. V osmih zaporednih večerih bodo do prihodnje nedelje predstavili izbor osmih filmov iz letošnje sezone, ki jih je izbrala skupina scenaristov, filmskih delavev in kritikov. Žiriji predseduje scenarist Age Incrocci, ob njem pa so še Sušo Cecchi dAmico, Franco Cristaldi, Mario Monicelli, Giovanna Ralli, Ettore Scola in Antonello Trombadori. Člani žirije bodo med osmimi filmi - polovica jih je iz italijanske produkcije, polovica pa je tujih filmov - izbrali najboljši scenarij. Nagrado poimenovano po scenaristu Sergiu Ami- deiu bodo podelili na slovesnosti, ki bo v okviru letošnjega sejma "Flash moda" 5. oktobra. Tako kot že lani pa bo tudi občinstvo imelo možnost, da oceni filme in izreče svoje mnenje na glasovnicah, ki jih bodo sprejemali po vsakem predvajanju. Kot rečeno se bo torej pregled začel nocoj s Fellinijevim filmom "La voce della luna", v katerem nastopata znana italijanska komika Roberto Benigni in Paolo Villaggio. Scenarij je napisal sam Fellini s sodelovanjem Tul-lia Pinellija in Ermanna Cavazzonija, ki je avtor romana "II poema dei lu-natici", na katerega se navezuje film. V prihodnjih dneh bodo po vrsti predvajali sledeče filme: jutri, 13. t. m., "Crimini e misfatti" (scenarij in režija Woody Allen); v torek, 14., "Scug-nizzi" (scenarij Nanni Loy in Elvio Porta, režija Nanni Loy); v sredo, 15., "Storia di ragazzi e di ragazze" (scenarij in režija Pupi Avati); v četrtek, 16., "Milou a maggio" (scenarij Louis Malle in Jean-Claude Čarriere, režija Louis Malle); v petek, 17., "L'attimo fuggente" (scenarij Tom Schulman, režija Peter Weir); v soboto, 18., "La vita e niente altro" (scenarij Jean Cosmos in Bertrand Tavernier, režija B. Tavernier) in v nedeljo, 19. avgusta, "Palombella rossa" (scenarij in režija Nanni Moretti). Predvajanja filmov bodo vsak večer ob 21. uri. Vstopnica za posamezni večer velja 4 tisoč lir. KPI negativno ocenjuje sestavo novih uprav Stranka zadovoljna s potrditvijo odborniškega mesta v Gorici SSk bo imela v septembru izredni pokrajinski kongres S ponedeljkovo izvolitvijo nove občinske uprave v Gorici se je intenzivna poletna politična dejavnost na Goriškem v glavnem izčrpala, politiki in upravitelji pa so večinoma že odšli na dopust. Nekatere stranke pa so v teh dneh še ocenile potek dolgotrajnih pogajanj in razplete politične krize v raznih krajevnih upravah. Pokrajinsko vodstvo KPI je obravnavi teh vprašanj posvetilo razpravo na seji, ki je bila prejšnji večer in na kateri so zelo kritično ocenili metodo politične izmenjave za razrešitev krize. Krščanski demokraciji očitajo, da je s podrejanjem oblikovanja nove uprave v Gorici rešitvi krize na Pokrajini izsiljevala in naposled vsilila svojo voljo partnerjem in zlasti socialistom. Slednjim - še posebej goriški sekciji PSI - očitajo komunisti, da so preprečili možnost oblikovanja levičarske uprave na Pokrajini, še težji očitki v tem smislu pa letijo na račun socialdemokratov. Po oceni KPI so torej delni interesi posameznih strank, struj in skupin ponovno prevladali nad splošnimi: KD je tako lahko ohranila vso svojo pretirano politično in upravno oblast, ošibili pa so se dejansko njeni partnerji. Pokrajinsko vodstvo KPI meni, da ti dogodki le še potrjujejo potrebo po spremembi pravil demokratične igre. Z jasnim namigom na napovedane volilne referendume ugotavljajo, da je treba občanom vrniti možnost, da odločajo o programih, večinah in odborih, medtem ko so tokrat o delitvi oblasti ponovno odločala z lekarniško tehtnico tajništva strank večine. Ocena poletnega političnega dogajanja pa ni samo negativna. Komunisti so na primer zelo zadovoljni zaradi oblikovanja večine KPI-PSI-Zeleni v Škocjanu ob Soči in zaradi vstopa v občinski odbor v Gradišču skupaj s KD. Kar zadeva Krmin pa kritizirajo PSI, ker je apriorno zavrnila možnost oblikovanja večine skupaj z levičarsko listo Uniti per Cormons in republikanci. Nekaj pozitivnega se je po mnenju KPI neglede na končni razplet izcimilo tudi iz pogajanj na Pokrajini, kjer so znale levičarske sile - komunisti, socialisti in zeleni - vzpostaviti nove odprte in lojalne odnose. Ta dialog na levici želijo v bodoče poglobiti v prepričanju, da je lahko v njem zametek za oblikovanje politične alternative v tej in drugih krajevnih upravah na Goriškem. Predsinoči se je sestal pokrajinski svet SSk. Tajnik Mirko Špacapan je poročal o političnem dogajanju v pokrajinskem merilu, Karlo Brešan pa o dogajanju na občinski ravni v Gorici. Svet SSk je čestital Marjanu Breščaku ob njegovi izvolitvi v goriški občinski odbor. Po oceni SSk je ta izvolitev konkreten korak na poti uveljavljanja slovenske manjšine v Gorici, mestu, ki bi ga marsikdo rad imel za italijanskega. »Prav prisotnost predstavnika SSk v sami občinski vladi«, piše v poročilu za tisk, »pa tudi navzven kaže, da ho- čejo Slovenci v Gorici ostati subjekt v družbenem dogajanju«. Pokrajinski tajnik se je tudi zahvalil dosedanjemu občinskemu odborniku Andreju Bratužu in svetovalcu Damjanu Paulinu. Kljub občasnim razhajanjem, je ocenil, ostaja neizpodbitno dejstvo, da sta podarila lep del svojega življenja za skupno korist in se jima je treba za to zahvaliti. V razpravi, ki je sledila, se je oglasil Benjamin Černič in obžaloval zlasti dejstvo, da se vedno manj govori o programih in da so v politiki v ospredju samo "stolčki". S. Primožič je opozoril, naj bo SSk budna pri bodočem novem oblikovanju rajonskih svetov, da ne bo prišlo do za Slovence neljubih rešitev. F. Kenda je ugotovil, da je v Krminu dobro sodelovanje med SSk in slovensko predstavnico na skupni listi za Krmin in da je to pozitivno za ohranjanje narodne zavesti in organizacije krminskih Slovencev. H. Corsi je obravnaval važnost stikov s Slovenijo, M. Terpin pa je menil, da ima SSk v goriškem političnem življenju odločilno vlogo, ker edina predstavlja manjšino v mestni upravi. Tajnik Špacapan je še poročal o obisku pri novogoriškem županu Pelhanu, stikih z Demosom in obisku predsednika komisije za mednarodne odnose pri slovenskem parlamentu M. Šinkovca. Govorje bil tudi o odnosih med komponentami v zamejstvu, občnem zboru SSO in stikih s SKGZ. Na seji pokrajinskega sveta so tudi napovedali, da bo septembra izredni pokrajinski kongres stranke. Na njem naj bi odobrili nekaj popravkov k statutu in delno spremenili sestavo vodstvenih organov stranke. Spretni tatovi kradli v Tržiču Na Tržiškem se v zadnjih tednih tatinski podvigi nevarno stopnjujejo. V noči na soboto so namreč neznanci vlomili v prostore trgovskega kompleksa Fresco discount v Ul. San Polo v Tržiču in odnesli blago v vrednosti kakih 20 milijonov lir. Alarm so sprožili uslužbenci trgovine, ko so včeraj ob 7.30 prišli na delovno mesto. Trgovsko poslopje stoji ob kanalu Dei Dottori. Preiskovalci so ugotovili, da so se tatovi poslužili manjšega čolna za dostop do stranskega zamreženega okna. Tu so s pomočjo varilnega aparata odstranili kovinsko pregrado in zlezli skozi okno v notranjost trgovine. Polastili so se konfekcij parfumov in mesnih izdelkov, v železni blagajni pa so našli dva milijona in pol lir. Nezaželeni obiskovalci so nato ponovno zlezli skozi okno na čoln ter se z njim odpeljali do bližnjega parkirišča, kjer jih je čakalo večje vozilo. S tem so se odpeljali neznano kam. Preiskovalci trdijo, da gre za dobro organizirano skupino, saj so podvig izvedli natančno in učinkovito. Morda so iste osebe prejšnji teden odnesle železno blagajno iz večnamenske ambulante, ki deluje v San Polu. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 5.8. do 11.8.1990. RODILI SO SE: Alessandro Rigo, Nic-holas Auletta, Luca Ermacora, Cristoforo Vescovi, Alexsia Cinardo, Michael Giacomelli, Alberto Bologna, Marco Prinčič, Luca Salzillo, Giulia Marega. UMRLI SO: 58-letna upokojenka Vitto-ria Barovina, 80-letni Agostino Štrukelj, 41-letna Concetta Tunno, 70-letni upokojenec Silvio Lovisini, 93-letna upokojenka Luigia Comel, vd. Bisiach, 91-letna gospodinja Eugenia Maracich, vd. Ome-ri, 83-letni upokojenec Giovanni Kiklej, 74-letni Nazareno Polo, 64-letna gospodinja Edda Boschetti, 75-letna Guerrina Soranzo, 78-letna upokojenka Isolina Co-lombar, 63-letna upokojenka Anna Ma-rangon, 61-letni upokojenec Raffaele Gravina, 61-letna upokojenka Ida Bassi, por. Ottolenghi, 88-letna gospodinja Te-rezija.Lutman, vd. Beltram, 90-letna upokojenka Orsola Zorzenon, vd. Pizzul. razna obvestila Društvo goriških upokojencev prireja v soboto, 25. t. m., piknik med borovci pri Oddihu. Prijave sprejemajo jutri (p°' nedeljek) od 10. do 11. ure na sedežu društva in pri poverjenikih po vaseh. Sindikat slovenske šole obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za seminar slovenskega jezika in kulture, ki bo na Brdu pri Kranju od 19. do 25. avgusta. Zainteresirani naj se čimprej oglasijo pn odbornikih SSŠ. Gabrsko - vrhovski gospodarski župnijski svet vabi Vrhovce, tudi tiste, ki so se iz domačega kraja izselili, na mašo, ki bo danes ob 10. uri, ob praznovanju vaškega patrona sv. Lovrenca. izleti KD Jezero iz Doberdoba prireja 15- 1 16. septembra izlet na Plitvička jezer^ Informacije in prijave do 20. t. m. pri »i' ku Frandoliču (tel. 78144). , Skupina planincev z Vrha priredi o četrtka, 16., do sobote, 18. avgusta, troU nevni izlet na Gran Sasso. Sponsor bo gostilna Devetak z Vrha. Podrobne)* informacije in prijave pri Marjanu Grd (tel. 882036 - ob uri kosila). kino Gorica GORIŠKI GRAD (Pregled Amidei) 2} ^ »La voce della luna«. Jutri ob 21-»Crimini e misfatti«. CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto. Tržič COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »žrtv0 vojne«. SVOBODA Šempeter 18.30 »Jeklen pest pravice«, 20.30 »Hawai«. DESKLE 20.00 »Izsiljevanje«. DEŽURNA LEKARNA V GORIČI ^ AH'Orso bianco — Korzo Italia tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^ p Občinska lekarna št. 1 — (Conjdn 1) Ul. Terenziana 26 - tel. 482 Dve težji nesreči pri Gradežu Mlad kolesar v komi Tudi zadnji konec tedna pred velikim šmarnom ni minil brez težjih nesreč na goriških četah. Najhujša se je pripetila včeraj ponoči na pokrajinski cesti štev. 19, ki pelje iz Tržiča v Gradež. V bližini turističnega naselja Grado Pineta se je namreč v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah hudo poškodoval 17-letni Gianluca Rizzitelli iz Trsta, Ul. Piccardi 47. Okrog[ 4. ure se je na kolesu mounta-in byke peljal proti Gradežu, ko je za njim privozil motorist, ki je mladeniča zbil na tla. Voznik - zdi se močnejšega motorja - je po nesreči zbežal. Na kraj nesreče je prihitela izvidnica goriške prometne policije, ponesrečenca, ki je zaradi močnega udarca v glavo obležal v komi, pa so z rešilcem gradeške ambulante prepeljali v tržaško splošno bolnišnico na Katinari. Tu so Rizzitellija sprejeli na zdravljenje v oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Do trenutka, ko poročamo o nesreči, policija še ni izsleidla voznika motorja, ki je povročil hudo prometno nesrečo. Prav tako na glavni cesti med Gradežem in Tržičem, na križišču s cesto, ki pelje v Fossalon, se je v včerajšnjih popoldanskih urah pripetila slikovita prometna nesreča. Dva avtomobila sta čelno trčila, vanju se je nato zaletelo še tretje vozilo. V tržiško bolnišnico so zaradi zloma desnega ramena prepeljali 65-letno Albertino Collello iz Tržiča. Zdravila se bo mesec dni. 41-letni Vittorino Nocent iz Vidma, ki si je zlomil večr reber, pa se je odrekel zdravljenju v bolnišnici. V goriški splošni bolnišnici so v petek popoldne nudili le prvo pomoč 62-letni Luigini Scappini iz Gorice, ki je bila žrtev prometne nesreče v Marianu. ■ Včeraj okrog 8.30 so morali gasilci na Majnico, kjer je gorel citroenov diane 6, last Licie Picciulin iz Gradišča, Ul. Battisti 9. Ogenj se je najverjetneje zaradi kratkega stika vnel pod havbo motorja in povzročil precejšnjo škodo, saj je močno poškodoval motor in armaturno ploščo avtomobila. katoliška knjigarna i mpex TRAVNIK 25 - GORICA Tel. (0481) 531407 UPRAVA SLOVIMPEX NUDIMO VAM VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE ZA UČENCE IN DIJAKE BOGATA IZBIRA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN KNJIGARNA Z NAJNOVEJŠIMI SLOVENSKIMI KNJIGAMI BOGATO ZALOŽENA TRGOVINA Z DEVOCIONALIJAMI IN VSEMI NABOŽNIMI PREDMETI ŠOLSKI UČBENIKI S POSEBNIMI POPUSTI____________________________ Dijaki zavoda Žiga Zois zadovoljni s poletno delovno prakso v podjetjih Po dolgem in pogosto napornem šolskem letu . 'Jaki nestrpno pričakujejo poletne počitnice. Dovolj le mučnega učenja, spraševanj, šolskih nalog, včasih Pa tudi veselega in sproščenega šolskega življenja. o let j e je čas, ko si končno lahko naberejo novih jaoči na plaži, v hribih, nekateri pa kar doma, v eoern brezdelju. Dijakom trgovskega zavoda Žiga Zois pa poletni cas daje tudi možnost, da se teorija, ki so jo osvajali rneP šolskimi urami, spremeni v prakso. »Pobuda za Samo poletno prakso je prišla iz tržaškega oddelka 2avoda Žig|a Zois«, nam je povedala profesorica Silvana Hvalič, ki poletno prakso organizira že vrsto et, »je pa nadvse pozitivna izkušnja, saj lahko tako mjaki spoznajo delovni svet in se seznanijo z razlikami, ki obstajajo med šolo in delom. Poletne prakse 6 sicer lahko udeležujejo le tisti dijaki 3. in 4. razreda, ki so uspešno dokončali šolsko leto, in torej nihajo popravnih izpitov,- na podlagi seznama podje-II1 ki ga šoli posreduje Slovensko deželno gospodar-sko združenje, lahko najbojši dijaki izbirajo, kje °Praviti poletno prakso. Mesta, ki še ostanejo na razpolago, dodelimo nato dijakom 3. razreda. Praksa ^er ne predvideva plačila, a ponavadi vsekakor Podjetniki nagradijo dijakov trud s prispevkom, raslim, da je poletna praksa nadvse koristna; opazi-a sem namreč, da dijaki, ki jo opravijo, dozorijo, PJihov odnos do študija je popolnejši in resnejši. uoenem je za dijake ta delovna izkušnja tudi drago-ena priložnost, da jih podjetniki spoznajo: odgovor-n° in resno poletno delo je včasih pogoj za bodočo ZaPoslitev«. Kako pa doživljajo poletno prakso sami dijaki? £ristina Marussi je letos dokončala 4. razred zavoda ~,?9a Zois. Komaj se je vrnila s počitnic v Angliji, per je izpopolnjevala svojo angleščino in že oprav-Ja poletno prakso v podjetju Sidon, ki se ukvarja z Uvažanjem in izvažanjem zdravstvenega materiala. >>ru se imam zares lepo. Kolegi so simpatični, delo me tudi zanima. V glavnem opravljam uradniške posle; pišem pisma, fakture, faxe, odgovarjam na telefon. Mislim, da je poletna praksa zares koristna, šolska teorija postane pravzaprav delovna praksa, sicer pa je tu še mnogo novih stvari, o katerih se v šoli sploh nismo učili. Tudi dejstvo, da dobimo po navadi ob koncu prakse prispevek, je nadvse razveseljivo«. Svoje izkušnje z delovne prakse nam je zaupala tudi Katja Tommasi, ki se v teh vročih poletnih dneh mudi na tvrdki Sobema. »Zares sem zadovoljna«, in o tem priča njen veseli in nasmejani glas. »V podjetju se počutim zelo dobro, vživela sem se v delo, veliko operiram z računalnikom, pišem še ponudbe, faxe, memoriziram tekste, skratka vse to se mi zdi dosti bolj zanimivo kot lanska praksa na so-vodenjski posojilnici. Poletne prakse se rada udeležujem predvsem iz dveh razlogov: nudi mi možnost, da dejansko spoznam kako deluje podjetje oziroma banka. Šola namreč ponuja le osnovo, na kateri lahko potem gradimo s svojimi delovnimi izkušnjami. Obenem je nedvomno spodbuden tudi prispevek, ki ga dobimo ob koncu poletnega dela«. In še pozitivno pričevanje sošolca Roberta Devet-te: »Delovno prakso pri podjetju Winkler opravljam že drugo leto, to pa zato, ker se tu imam zelo dobro. Naučil sem se veliko novega, predvsem s pomočjo sodelavcev. Poletna praksa je prav gotovo zelo koristna; od te izkušnje namreč veliko odnesemo, predstavlja pa tudi priložnost, da nas podjetniki spoznajo. Mislim, da je prav, da me tudi denarno "nagradijo', saj svoje delo opravljam z veliko odgovornostjo in resnostjo«. Barbara Zaccaron se po lanski izkušnji pri tvrdki La Goriziana letos "trudi" v sovodenjski posojilnici. »Poletno prakso sem komaj začela; delo se mi zdi še precej zahtevno, saj je zame dosti stvari popolnoma novih«, nam je povedala z nekoliko zaskrbljenim glasom. »Bančno delo je v marsičem drugačno od podjetniškega; tu imam med drugim tudi več odgovornosti. Glede prispevka mislim, da bi morali biti vsi, ki opravljamo poletno prakso, deležni enake vsote denarja: radodarnost podjetnikov je namreč večkrat zelo različna«. Na Kmečki banki v Gorici pa je sedaj zaposlena Anita Lutman. O svoji poletni praksi je govorila z velikim navdušenjem. »Sprejeli so me zelo dobro. S pomočjo stalnih uslužbencev sem premostila začetne težave. Sedaj veliko delam z računalnikom, opravljam kniženje penzij, pošiljam faxe. Delo je zelo zanimivo, povsem različno od lanskega, ko sem na podjetju Marzoli Nanut v glavnem spravljala dokumente. Tu imam dosti več odgovornosti. Teorija, ki se jo učimo v šoli, mi pri samem praktičnem delu ni v pomoč, vendar mislim, da je vseeno zelo koristna, saj tako na primer razumem čemu služijo določeni dokumenti. Na poletno prakso ne prihajam zaradi plače, vendar je ta za nas le še spodbuda za resnejše in aktivnejše delo. Mislim, da bi morali vsi, ki v šoli izdelajo, izkoristiti možnost poletne prakse, saj je to izkušnja, ki te vpelje v delovni svet, ko izkusiš prve osnove dela, vidiš pravzaprav razlike med bančnim in podjetniškim delovanjem. Tudi bodoči pristop do dela bo potemtakem drugačen«. Končno smo za mnenje o poletni praksi vprašali še Michelo Fajt, ki je letos dokončala 3. razred Žiga Zois. »Na poletni praksi sem prvič, in sicer v Palače Hotelu. Tu sem komaj nekaj dni in že odgovarjam na telefon, registriram osebe, kličem stranke; v pomoč so mi namreč tukajšnji uslužbenci, ki me veliko naučijo. Lansko poletje sem sicer tudi delala, pomagala sem staršem, ki imajo tvrdko. Med obema izkušnjama pa je precejšnja razlika: tu mi posvečajo mnogo več časa, medtem ko si starši pričakujejo, da hitro vse razumeš in znaš. Prispevek, ki ga dijaki po navadi dobijo ob koncu poletne prakse me sicer ne zanima, mislim namreč, da mi bo ta poletna izkušnja predvsem koristila pri nadaljevanju študija«, (nk) V Gradežu in Lignanu Eros, Tina, flamenco in lepotice V prihodnjih dneh bo v turističnih centrih v naši deželi nekaj zanimivih glasbenih in drugih manifestacij. V Lignanu bo jutri ob 21.30 nastopil priljubljeni italijanski pevec Eros Ra-mazzotti. Rimski 27-letnik, ki se je znal uveljaviti tako v Italiji kot tudi v številnih evropskih državah, bo na jutrišnjem celovečernem koncertu zapel vse svoje najnovejše uspešnice. Sicer ne bo izpustil tudi nekaterih starejših skladb, ki so zbrane v njegovih prvih štirih Ip ploščah. Eros, ki najraje poje melodične in romatične skladbe, je svoj letošnji uspešni tour, ki se bo zaključil po nekaterih koncertih v Španiji, Avstriji, Švici, Nemčiji in na Holandskem 10. oktobra v Rimu, pričel prejšnji mesec. V Gradežu bo prav tako jutri ob 21.30 zanimiv koncert ilamenca. V Areni vodometov v Ul. Dante bodo namreč člani tria Juana D Angelica podali koncert Blaznost ilamenca. Ve-likošmarne prireditve v Gradežu bodo dosegle višek v torek zvečer, ko bodo v Parku vrtnic izbrali najlepše dekle Furlanije-Julijske krajine, ki se bo nato potegovala za lovoriko najlepše Italijanke. Na veliki šmaren bodo ob 21.45 tradicionalni ognjemeti, ki privabljajo v Gradež na tisoče radovednežev. V Lignanu bo na nogometnem stadionu v sredo, 15. t. m., ob 21.30 nastopila znana ameriška rock pevka Tina Turner. To bo lepa priložnost, da se pobliže seznanimo s še vedno postavno in izredno glasbeno izvajalko. Tehnik Bruno Albertin ”v priporu" v hotelu v Bagdadu Tudi Goričan med tujci ki ne smejo zapustiti Iraka Med tisoči tujih državljanov, ki so 6 v teh dramatičnih poletnih dneh hašli v skrajno neljubem položaju Oh eV V Iraku' Ie tudi en Goričan. . o zaskrbljenem molku svojcev se 1? vest razširila včeraj, potem ko je •Hetni Bruno Albertin šele v petek ^večer lahko prvič po invaziji Ku-ajta telefoniral domov in sporočil eni, da je živ in zdrav, čeprav mu je hemogočeno, da bi zapustil iraško Prestolnico Bagdad. Albertin je po rodu iz Tržiča, že .°l9o let pa živi v Gorici. Njegova dena je Slovenka Jožica Berlot, ^>ma iz Kanala in skupaj z 22-let-J*11* sinom Massimilianom upravlja j. a®o domačo gostilno Borgo San v Ul. Lunga. Albertin je po let CU *el,nl^nl Izvedenec. Že dolgo v.' te zaposlen pri podjetju iz Parme, ' Prodaja in namešča industrijske k Prave v raznih državah sveta. Al-artin za kolavdacije teh na- r®'' in je zato pogosto po svetu. V , e)Snjih letih je tako že bil za dalj-i “Udobja v raznih državah od Sov-j s*e zveze do Avstralije, od Libije s raznih ameriških držav. V Iraku je e teKrat mudil nekaj mesecev. Bil z0 v Bagdadu, kjer je skrbel za nad-b ,stv° nad nameščanjem grelcev v nteovih^arni za ProizvoetnČi Se ie v Podturnu pričela vsa-hes **agra, v okviru katere bo da-Pritfi,e trQdicionalno tekmovanje v borj °vanju zvonov. Ob 16. uri se >z sCltrko^lci iz bližnjih krajev in Ce . en,7e zbrali na zvoniku domovali svVe v Podturnu, kjer bodo prika-Žvee °f° spretnost v pritrkavanju. Sredo hj° tako kot tudi v torek in ?.a krnoM, °yted je tudi razstava stare-t učen ,9a orodja, ki so jo pripravi-VjjeP osnovne šole Favetti. ?Usfa Praznika bo v četrtek, 16. av-ka, Sv o dan podturnskega zaščitni-*krkvi *i0^a Ob 10.30 bo v rajonski b°do n„!?vesna maša, takoj zatem JNftone'. nagrado "Mattone su Ve/šim ,' ki je namenjena najzasluž-aeste, r.raianom. Zvečer bo igral or-fQdnQ t^°ny, ob 22.30 pa bo na-ovj mbola (s 3 milijoni lir dobit- ^tačnQ0^aoje v Podturnu se bo za-nuerioko n^io, 19- avgusta, z družni bor/n0firato tombolo. Njen izku-boj p v celoti namenili Centru 1 rokastim obolenjem. Mlad Doberdobec odprl okrepčevalnico s pijačo in svežim sadjem Za prijeten postanek na poti skozi Dol Kdor se je v poletnem času kdaj peljal po državni cesti skozi Dol, je pri zaselku Boneti gotovo opazil okrepčevalnico, ki jo je letos prvič odprl do-berdobski fant Gianfranco Passon. Nedaleč od križišča s cesto, ki nad jezerom pelje proti Doberdobu, si je uredil ustrezen in vabljiv prostor. Podjetni mladenič ponuja gostom ekzotično in domače sadje, raznovrstne osvežilne pijače, sokove, brezalkoholno pivo. Prava poslastica pa so v vročih poletnih dneh sočne lubenice, melone in okusne breskve v vinu. To pa še ni vse, saj je Gianfranco znan zaradi veselega značaja in rad seže po svoji kitari, igra in prepeva ter tudi s tem prispeva k dobremu počutju gostov. Okrepčevalnico, ki deluje vsak dan nepretrgoma od 10. ure dalje do poznega večera, bo imel predvidoma odprto vse poletje in še dlje do konca oktobra. Na sliki (foto Jarc) Gianfranco Passon v svoji okrepčevalnici pri Bone-tih ob državni cesti skozi Dol. ziran izlet na to znano božjo pot v lepih sončnih dneh prijeten. Na vrhu je možen ogled stalne muzejske zbirke Soške fronte, ki bodisi s številnimi eksponati koz z arhivskim, fotografskim in drugim dokumentarnim gradivom prikazuje čas, ki je globoko zarezal v zgodovino srednjeevropskih narodov in še posebej v razmerja tukajšnjih sosedov, Slovencev in Italijanov. Tudi prelep razgled s 682 metrov nadmorske višine, bazilika kot sakralna spomeniška celota, pa tudi gostinske storitve na novo urejene restavracije so razlog več za celodnevni izlet na Sveto goro. Muzejska zbirka soške fronte na Sveti gori je vsem na ogled ob sredah, četrtkih, petkih med 12. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 19. ure. Goriški muzej deluje tudi v tolminski občini. Kdor se bo odpravil po Soški dolini, si lahko v Tolminu ogleda tolminsko muzejsko zbirko - zanimivo etnološko, arheološko in zbirko NOB; Tolminska muzejska zbirka je na ogled vsak delavnik razen sobote med 8. in 16. uro, po dogovoru s kustosom lahko kadarkoli v delovnem času. Malo dlje, na Vršnem, si je moč ogledati rojstno hišo goriškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča. Poslopje je uprava goriških muzejev prenovila tako, da je še prikladnješe za skupinske in individualne obiske. Rojstno hišo Simona Gregorčiča na Vršnem lahko obiščemo kadarkoli, zanjo pač skrbi Pepca Gregorčič, Vrsno 27. Trentarsko muzejsko zbirko na Logu, ki je prav tako v pristojnosti uprave goriškega muzeja, lahko obiščemo vsak dan od 8. do 12. ure in od 13. do 17. Njen oskrbnik je Mirko Zorč, Trenta 36. Na sliki (Foto Čubej): prenovljen barokizirani park z vodnjakom v gradu Kromberk. Vrsta pisateljic se je zadnji čas »poskusila« v erotični literaturi Erotika v ženski preobleki V italijanskem založniškem svetu, ki ga v zadnjem letu na splošno precej zaznavno označujejo ženske ustvarjalke, je največ senzacij (prav gotovo tudi umetno podkrepljenih) vzbudil uspeh »ženske erotike«. Vrsta pisateljic različnih narodnosti, pogledov in izkušenj je namreč napisala roman ali celo svoj prvenec, ki po vsebini nesporno sodi v erotično književnost. Nemudoma so se vnele polemike ne toliko o pravici oziroma upravičenosti žensk, da s svojimi besedami ponazorijo erotiko z ženskega brega, temveč o tem, če so res v književnost vnesle novo, se pravi »žensko erotično govorico«. Kot se velikokrat zgodi, so ženske svojim vrstnicam strožje sodnice kot moški, velja pa poudariti, da literarne vrednosti obravnavanim ženskim erotičnim romanom skorajda nihče ni odrekal. To pa vsekakor ne pomeni, da so bili romani vsem všeč, tudi zato, ker so zelo različni tako po zasnovi kot po izpeljavi. Štirje romani, ki naj bi predstavljali »žensko poloblo erosa«, so sad erotične domišljije in literarne izvedbe dveh debitank in dveh že uveljavljenih pisateljic. Že lani je v Franciji z »Mesarjem« (v italijanskem prevodu »II macellaio« za založniško hišo Gu-anda) povzročila val polemik debitantka Alina Reyes. Vendar pa je njena knjiga požela tudi vrsto pohval in pri- Anais Nin, ena od prvih »erotičnih« pisateljic Alina Reyes znanj. Podobna usoda je doletela Španko Almudeno Grandes, ki je prav tako za svoj prvenec izbrala erotiko iz ženskega zornega kota. Tudi njen roman z naslovom »Le et& di Lulu« (založnik Guanda) je že nekaj mesecev na voljo italijanskih bralcev, ki so zelo radi segali po njem. Nemka Elfriede Jellinek, precej neznana v mednarodnem okviru, pa je bila v domovini znana in priznana pisateljica (za roman »Pianistka« je dobila tudi Bollovo nagrado). Marsikoga je presenetila izbira vsebine za njen zadnji roman, ki v italijanskem prevodu nosi naslov »La voglia« (izšel je pred kratkim za založbo Frassinelli). Kot zadnja je nastopila italijanska pisateljica Gaia Servadio, ki je v duhu »ženske nadvlade predelala« sloviti roman »Histoire d'0« (tudi njegova avtorica je ženska, vendar si Pauline Rčage ob izdaji knjige ni upala javno nastopiti) in napisala »Storia di R.« (založba Rizzoli). Skupni imenovalec omenjenih knjig naj bi torej bilo opisovanje ženskih erotičnih sanj in dejanj, vendar se tega omenjene pisateljice lotevajo s precej različnimi občutki. Alina Reyes je najbolj čutna in perverzna obenem, saj opisuje prigode mlade blagajničarke v mesnici, ki jo vzburjajo zelo »mesnate« prispodobe in namigovanja grdega in neotesanega vajenca. V splošnem pa zariše nekakšne primerjave med razrezanim in razstavljenim mesom in spolnimi organi. Če je torej pisanje tridesetletne Ali-ne Reyes močno rdeče obarvano, je »pregrešnost« enako stare oziroma mlade Almudene Grandes veliko bolj lahkotna. V svojem prvencu španska pisateljica opisuje prve spolne izkušnje mlade Lulu in jo potem spremlja na njeni precej neobičajni poti nabiranja izkušenj do ponovnega povratka v možev objem, ki je bil njen prvi učitelj. Njeno pripovedovanje ne pozna temnih poudarkov, saj je vseskozi tekoče, skorajda lahkotno. Povsem drugačen odnos ima do ženskega doživljanja in opisovanja spolnosti nemška pisateljica Elfriede Jellinek, ki se loteva izredno aktualne tematike - strahu, ki ga vzbuja Aids. V svojem »Slu« (La voglia) prikazuje namreč žaljiv odnos, ki ga ima mož do lastne žene. Iz strahu pred okužbo se namreč strogo izogiba odnosov z drugimi ženskami, zato pa je lastno ženo dejansko spremenil v bitje brez lastne volje, ki se sicer skuša izkopati iz družinskega pekla, vendar ni »zdravilo« (mladi študent) nič boljše od »bolezni«. Elfriede Jellinek uporabljaj zelo trdo govorico, ki je lastna moškim piscem te zvrsti, njeno »sporočilo« pa je zelo jasno: v telesni igri med moškim in žensko kruto prevlada moški s svojim slom nad žensko, ki je ubogljivo pasivna. Za ženske je torej igra na tem področju zaenkrat ali mogoče celo za vselej izgubljena. Še najmanj izvirna v zasnovi svojega »erotičnega« romana je bila Gaia Šervadio, ki je z ironičnim pristopom »predelala« »Histoire d O« v zgodbo mladega, vdanega in pasivnega R. V bistvu je zamenjala vloge: kruto igro vodi ženska, medtem ko ji naivni in precej plahi mladenič po trdem uvajanju slepo sledi v sadomazohističnem izživljanju. Agresivnost in nadvlada sta torej tokrat na ženski strani, pasivna in slepa poslušnost pa na moški. Vendar pa zgolj z zamenjavo vlog ali pa z uporabo enako »sočnega« jezika, ki se ga poslužujejo moški pisci erotičnih ali pornografskih romanov, še ne moremo govoriti o ženski erotični literaturi. Tega mnenja je veliko strokovnjakinj, ki pobliže sledijo književnosti izpod ženskegs peresa. Nedvomno pa je res, da je tolikšna bera dobro napisanih romanov ženskih avtoric, ki se brez večjih predsodkov lo- tevajo tematike, ki je še do nedavnega predstavljala enega izmed najtežje premostljivih tabujev, pomemben pokazatelj veliko bolj neobremenjenega pristopa žensk do najrazličnejših vprašanj. Verjetno je veliko preuranjeno trditi, da bo »rdeča barva erotike« v ženskem pisanju zamenjala »rožnato barvo čustev«. Ne glede na razpravo o popolni izvirnosti oziroma nepogojenosti ženskih »erotičnih« avtoric s strani dosedanjih mojstrov te zvrsti, ki so bili v odločni večini moškega spola, pa pomeni njihov doprinos vsebinsko popestritev »ženske literature« (še vedno Elfriede Jellinek je namreč aktualna razprava o tem, če je mogoče književnost ločevati na žensko in moško). Zase omenjene avtorice pravijo, da se niso zgledovale po »moških vzorcih« in da jih pisanje maloštevilnih »predhodnic« ni pogojevalo, tudi ker njim očitajo isto, se pravi »podrejanje moškim modelom«, zaradi česar jih kritizirajo današnje strokovnjakinje. Če zaenkrat pisateljice še niso našle povsem izvirnih besed, da bi z ženskega vidika spregovoril o erotiki, je pa res, da se svojih sanj ne sramujejo več in jih ne skušajo opravičujoče oviti v tančico »višjih čustev«. BREDA PAHOR Mladje si utira pot Nova revija Mladje, ki je po dveh letih molka začela letos ponovno izhajati - prva številka je izšla junija - je pri tržaških bralcih vzbudila že precejšnjo pozornost. To potrjuje po eni strani dejstvo, da so skoraj vse številke, ki jih je imela na zalogi Tržaška knjigarna, pošle, po drugi pa tudi zanimanje, ki so ga številni - zaenkrat tržaški in goriški - besedni ustvarjalci in na sploh kulturniki pokazali za sodelovanje z njo. Kot je znano, se Mladje vrača namreč z novim založniškim konceptom, ki je zanimiv za širše slovensko bralstvo, saj se Mladje predstavlja po eni strani kot vsezamejska slovenska revija, ki želi zaobjeti ves slovenski kulturni prostor, po drugi strani pa kot obmejna revija, ki bo posvečala veliko pozornost tako imenovani obmejni kulturni identiteti. Druga številka nove serije Mladja, ki bo izšla septembra, bo v leposlovnem delu spet predstavila slovenske ustvarjalce iz Koroške, Italije in Slovenije, in sicer Andreja Kokota, Barbaro Gruden, Sergeja Verča, Borisa Pangerca, Andreja Moroviča in Milana Jesiha. Likovni prispevek je tokrat pripravil koroški slikar Valentin Oman, medtem ko bo osrednji del tega zvezka posvečen Obmejnim pogovorom, ki so bili spomladi v Celovcu in katerih so se udeležili nekateri od vidnejših srednjeevropskih intelektualcev in umetnikov, kot so Ludvik Vaculik, Paul Schuster, Assen Assenov, Otto Schilly, Georg Kohler in Franz Schuh. Esejistični del bodo tokrat oblikovali Ivan Verč, Fabjan Hafner, Miran Košuta in Marija Jurič Pahor. Tržaško uredništvo pa glede na številne prošnje po pojasnilih sporoča, da naročilnice za Mladje zbirajo tudi v Tržaški knjigarni (kdor želi, pa jo lahko pošlje neposredno v Celovec). Naročnino pa bo mogoče poravnati neposredno v Trstu, in sicer na žiro računu, ki ga Mladje odpira v teh dneh na Tržaški kreditni banki (naročnina stane 20 tisoč lir, poštnina pa 4 tisoč lir). Razmišljanje ob prebiranju Pravil novega Slovenskega pravopisa Licej Prešeren ali Licej Franceta Prešerna? Na poteh slovenske kulturne dediščine je tudi Breznica, ob njej pa Dos-lovče, Finžgarjeva rojstna vas. Ko sem se ozirala, kako priti do nje, sem na zidu pri cerkvi v Breznici zagledala napis Kulturni dom France Prešeren. No, sem si rekla, ta napis pa je v Pravilih novega Slovenskega pravopisa prav tako napačen kot naš Licej France Prešeren. V pravilih na to obliko posebej opozarjajo pod Pomni (21,98). Torej ne Gimnazija France Prešeren, ampak le Gimnazija Franceta Prešerna! Kakšno zmedo prinaša ta ukaz v naslove naših šol, si lahko komaj predstavljamo. Najbrž se bomo odločili za dvojno rabo: uradno bodo naslovi ostali, kakršni so, v Primorskem dnevniku in v drugih publikacijah pa bomo prešli ponižno na genetiv, kot se na goriški strani Primorskega že dogaja. Ob predstavitvi Pravil v Trstu smo od prof. Toporišiča zvedeli, da ne odstopa od svojega stališča, mi pa skušajmo braniti svoje. Naše šole imajo različna imena: France Prešeren, Simon Gregorčič, Ivan Cankar itd. Ob poimenovanju šol so ta imena opremili še z navednicami. (Meni so se zdele vedno odveč in jih nisem označevala). Danes pa se mi zdi, da prav z njimi še bolj utemeljimo ime »France Prešeren«. Vendar se pri nas vedno bolj uveljavlja krajša oblika, ki jo dovoljuje tudi Pravopis: Licej Prešeren (Liceo Prešeren, ki ga poznajo tudi Italijani, saj ga razbirajo z naših dvojezičnih dokumentov. S to obliko smo enakovredni naslovom, kot so: Založba Lipa, Hotel Turist itd. Uporabljam jo raje kot genitiv, saj bi sicer za Italijane kmalu postali Liceo Prešerna, Istituto Zoisa itd. Ker se lahko še malo razpišem, se bom ustavila pri imenih praznikov. Za nekatere praznike v letu si pismeno voščujemo. Voščilnice lahko kupujemo v Tržaški knjigarni, pri Fortuna-tu, v cerkvah in še kje. Božiča niso v Sloveniji javno praznovali, vendar je bil na božičnih voščilnicah, ki smo jih mi vedno imeli, Božič napisan z veliko začetnco. Vztrajanje pri mali za- četnici za praznike, ki jih vendar čutimo kot lastna imena za točno določene dneve v letu, je nerazumljivo. Seveda ne mislim samo na Božič, ampak tudi na Prvi maj, Pust itd. (26/150). Ne strinjam se z malo začetnico niti z razlago besede lah (italijanski okupatorski vojak). Za nas je to samostalnik, s katerim so označevali Italijane in je kasneje dobil omaloževalno in prezirljivo poanto. (24/135) Zabavna se mi zdi utemeljitev, da pišemo besede luna, mesec, sonce (...) z malo začetnico, kadar z njimi ne mislimo na nebesna telesa, temveč jih pojmujemo kot dele obdajajoče nas pred-metnosti. (Prim.: Izza oblaka je pogledala luna. (25/141). Jasno je pravilo glede pisanja skupaj in narazen (na začetku), potem pa se nekaj zaplete. Skupaj pišemo sestavljeno besedo, v katero med sestavljenki ne moremo vriniti nobene besede. Pisali bomo na svidenje, ker se lahko na veselo svidenje, neumen, nemoč itd. Ob prebiranju se mi zdi lepo, da bo postal končno členek koli vendar del besede, kot sem to vedno poudarjala v razredu, a kaj ko najdem po nekaj vrsticah kot pravilno obliko kdor koli, ker lahko med dve besedi vtaknemo že. (60/487). Zelo izčrpno je poglavje o pisavah za tuje jezike. Takoj ugotovim, da je pri latinski pisavi precej zadovoljive prožnosti, manj sem zadovoljna pri italijanski. (158/1087) Že prvo navodilo mi ni všeč: Naglasno znamenje opuščamo: Pieta, Cantii, Pitre - Pieta, Cantu, Pitre. To pravilo spremenijo sestavljalci na koncu in citirajo: Nag- lasno znamenje (...) je potrebno sarno na več zložnih besedah, naglašenin na zadnjem zlogu: Pie tre, Unita, Can-tu. Ob črki i sta dva primera: Rimi n1' triestino - Rimini, triestinščina. J°z bom še vedno pisala in svetovala ha' lijansko tržaško narečje. Zaradi vsakdanjih stikov z italijanščino imamo nenehne težave, ki jih pa navodila ne pomagajo reševati. Še zapletajo jih! Na str. 101 najdemo navodilo sklanjatev: Logo di Como, Laga m Como,- via Giuseppe Verdi, vie Cia-seppe Verdi. Te oblike še niso zašle k nam. Upam, da bomo ostali pri Ga/m skem jezeru in Verdijevi ulici. Na žalost pa se moramo vsak dan učiti branjem besed tipa v Perugii, čepta vsi vemo, da je v nominativu sam°s talnika Perugia i zgolj zaradi izgov°r.' jave črke g. Zato se mi zdi v dajaln ' ku en i več kot dovolj. Šla bi ce,j tako daleč, da bi pisala raje v Lučan kot v Lucci, saj vsakič preberem to Luči in me je sram. Uporabljajmo ral oblike v mestu Lucca. m Pravila moramo poznati, šele P°teAa jih lahko kršimo. Nujno pa bi bilo, a bi bil tak priročnik cenejši. NADA P DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefak (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ. - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE ^ cnJbftifinrpcE ____UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA Lj D. D. — POOBLAŠČENI IZVOZNIKI ■VECO LANCIA IirellI COfTHlTO 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. (040) 369220 - Telex 460231 ADEXI - Fax (040) 369112 34170 GORICA, Korzo Verdi Sl. tel. (0481) 33576 S amotni jadralec Jože Mušič lz Ljubljane je v času od 25. septembra 1988 do 23. maja 1990 ob-Pml svet z 10 metrov dolgo in 3 Ntetre široko jadrnico. To je rekord vseh časov za našo deželo in pod-v!9 v evropskem in svetovnem me-u- En sam mož je uresničil sanje tisočerih! Nož širokih pleč in zvedavega, raziskujočega pogleda, jedrih stavkov. ki so plod dejanj, me, kopen-skega občudovalca, obsipava s pre-Senečenji s poti: .jNkšni globlji, ne le pustolovci nagibi, so vas pripeljali do le3a kolumbovskega dejanja v t^su nadzvočnih blaznenj po ve-0llu in Formul 1? “Tako dolga pot okoli sveta je ^tjenjska prelomnica, največja odločitev, in zanjo je bilo več moti-vov. Vsak človek, tako tudi jaz, nosi že od rane mladosti v sebi slo Pp Popotovanjih, ki mu jo je vzbu-p. kak Jules Verne, Karl May, ika Nogavička, Amudsen, Ko- Hoče odkriti čisto svoj krivnostni otok ali Otok zakladov. Le redkokomu se to v življenju posreči! Ta otroška želja po potova-Nm, doživetjih, po tem, da spoznaš Ptanet, na katerem živiš, je srž razi-Covalca in popotnika. Poleg tega sem še poklicni fo-‘°9raf in pisec potopisov in taka P?t je bila zame neizmerna zaklad-doživetij in motivov za kame- , ^e pa je nekdo vse življenje še ^Portnik, si želi kronati svoje dote-anje uspehe z najvišjim dosežkom karieri - obpluti svet. Pot okoli : ®ta je največr kar lahko naredi Jadralec v življenju. r Motive ovirajo zadržki, vsak bi potoval po svetu, tega pa ne /!0re narediti iz večih razlogov: ,lrna jadrnice, časa, ni športnik, ni °volj odločen in pogumen, nima s0v°lj moči, da bi uresničil svoje .^dje. Meni se je sreča nasmehnila Sein se odločil. Sprva sem nametal potovati z družino, vendar se b °beh sinov in žene ni nobeden diočil za to pot. In odplul sem am svetu naproti.. k Prijatelj Stane Saksida iz Mari-, 0ra je bil sprva silno navdušen, ° sva rezala valove Atlantika sku-P^l in prispela do holandskih Anti-živ Pa j® njegova pustolovska uca odpovedala in ostal sem sam ad neizmernimi globinami morij.« Pot samotnega morskega volka ''Moja jadrnica Melody je zapus-j a marino v Portorožu, zaplula po zik ans^em moriu Sicilije, Kor-®'. preko Balearov do Španije, kuu^i 80 Kanarski otoki v Atlanti-Pr v 80 °dskočna deska za plovbo ter ° MMntskega oceana, nad ka-v. lni razsajajo "hurricans", nevarni marji, zlasti v poletnem času. Zato ča0^ Preekati Atlantik v zimskem ža^' Je idealno vreme za kri-(j 9enje Midva sva odplula tako, jjbi bila od novembra do januarja se P obema Amerikama, in znašel jda se °b Panamskem prekopu v Uarju - čisto sam. veliif^ menoj je valoval vesoljno tjjj . Pacifik z neskončnimi voda-če7 ln. Pastmi. Jadralci, ki plovejo Se se bojijo zaiti v pas tišin, ki ka jT6®6 blizu ekvatorja, to je veli-in n'0Vr^ina, kjer vlada brezvetrje k0 ,l Ves mesec niti sapice, da lah-hUjšff0dn° obtičiš, obsojen na naj- <“oco ie prvi v Tihem ocea-Patr^u katerem sem pristal po Pa-ja p , m prekopu, na poti do otoč-tainn aPa9°s- Coco je bil nekoč So 2 ^atočišče mnogih gusarjev, ki ^lade °Pavali svoje naropane za-rnonr.' Za katerimi še danes stikajo G91 Pustolovci. praž;. ,Pa90s je velikanska oaza Ptičr,v9e.nja' redkih živali in rib, jeian ' ^uljnjev, morskih levov, iz-plonp območje za antropologe, zo-tp ^ totografe, raziskovalce flore sto . tu želve, stare po nekaj >P sn ’ N okorno racajo po pesku ^akn - jaj° na življenje, ki je tu »e9a. dsoče let, prazibelka ži-Mark - d tu me podijo vetrovi do biis Kl®1. otokov (Marguises). To paPa daljša, 3000 milj dolga J:iPbliar,i?ar Pomeni razdaljo od 'mi ^ ® d0 meje Kitajske. Mesec j z n dertalske samote. Pogovo-V-e in h i ^®nostjo- Vode, vode, lt°v uhi- i ni' morski psi- Slutnje Nis mulcev. ?*raPi j?°tol na razvpiti, zbanali-& deS*111 "^j". Tahiti. Iskal risp6lll ,ske, neraziskane otoke. 0 Cookove skupine oto- kov Samoo, Tongo, Fiji. Tu je narava razkošna kraljica, ki nudi toliko čudes in lepot, da si pijan in očaran do zadnjega dneva, ko boš dihal na tem planetu! Sledi Papua -Nova Gvineja, iz Papue plujem skozi Torresovo ožino, nato preko Timorskega morja v Indijski ocean in na Bali, z Balija v Singapur, Bengalski zaliv in na Ceylon. Od tod na otočje Maldivi, pa v Arabsko morje, skozi ožino Aden v Rdeče morje, Sueški kanal, v Sredozemlje, mimo Cipra, Krete, Grčije spet v Jadransko morje in Portorož.« Velika sinja neskončnost in viharji Od sonca ogorel morski volk sega v spomin in lušči besede kot školjke, ki mu šumijo doživetja: »Na taki poti doživiš vrsto nedojet-nih mejnih situacij, nihaš med življenjem in smrtjo, za las uideš ne-sluteni moči in grozi. Najprej odpoveduje jadro, ki sem ga šival na stroju kot izurjena šivilja, veter, sol, voda razžrejo. Na moji poti sem se dvakrat znašel v največji smrtni stiski, ko sem si dejal: Ni ti več pomoči, boj je končan! Le čudež me je rešil. Prvi, najhujši vihar sem doživel v Karibskem morju. Bičanje vetra, gore voda in valovi so za jadralca neobvladljivi. Veter naraste do takšne moči, da ne moreš prav nič storiti. Snel sem jadra, pospravil vsako premakljivo reč v podpalubje in se še sam zabarikadiral v lupinico, s katero so se igrale neznanske sile. Nato sem bil kot podmorničar, ki se potaplja, buta v stene, prosi v sebi, drgeta, moli, trešči sem in tja. Ne moreš si ne kuhati, ne ležati, ne spati. List v vetru si, zgubljen med svetovi! Izročen si na milost in nemilost morju in veš, da ne moreš storiti prav ničesar. Ta vihar je trajal tri dni, a je bil še blag v primeri s tajfunom, ki sem ga doživel v Južnokitajskem morju! To je bil smrtni boj. Tokovi so nesli mojo Melody, kamor so hoteli. Če bi treščila ob kopno - zbogom svet! Tajfun je tako nezaslišano silovit in močan, da sva jaz in jadrnica preizkusila meje, do katere vzdrži- va in se nato lahko samo še - raztreščiva. Butneš do roba vzdržljivosti, svojo zadnjo še mogočo mejo telesne vzdržljivosti dosežeš; do vseenosti, obupa si pahnjen, nazaj ne moreš. Nenadoma ti je vseeno, če si še živ ali mrtev - in od te točke dalje lahko živiš, premaguješ, kar še pride nadte. Onkraj pekla zemeljskih neobvladljivih sil si. Dokler pa te stopnje ne dosežeš, si psihično razrvan do zadnjega vlakna tvoje biti.« To je torej smrtni boj, samop-reizkušanje, v katero ste se podali prostovoljno. Ali ste si kdaj poškodovali jadrnico, treščili ob čeri? »V bližini otočja Riji sem doživel boj z eno od smrtnih pasti. Tu je na stotine koralnih grebenov, ki niso označeni na zemljevidu. Plovba rn,ed njimi je izredno nevarna. Z Melody sva se znašla v precepu v obliki črke V, med dvema krakoma koralnih grebenov, med katera naju je gnal silen veter. »Iz teh klešč se živ ne rešim!« sem si dejal. V žrelu predsmrtne groze sem sprejel odprt, srdit boj na življenje in smrt. Ves dan sem se boril proti gromozanskim valovom, ki so me gnali k čerem in mi grozili, da me z jadrnico vred raztreščijo na "prafaktorje". Globinomer je nenehno piskal svarilno globino dveh, treh metrov. Vključil sem motor, manevriral z jadri. Vse popoldne, do večera sem hotel zbežati ven, ven iz klešč. Ure in ure je trajalo, da sem proti vetru in valovom, ki so me gnali v propast, preplul usodni kilometer in se j>o čudežu rešil na odprto morje. Se danes ne vem, kako se mi je to posrečilo!« Mnogokrat smo že brali, da so v Tihem oceanu doma kiti ubijalci, ki komaj čakajo, da zamahnejo po kakšni izzivalno beli jadrnici ali jahti. »Kiti ubijalci imajo navado, da zamenjajo samotno jadrnico, jahto s svojim sovražnikom. Plavajo skupaj v tropih in se igrajo v Humboldtovem toku, struji, ki teče od Antarktike proti ekvatorju in je polna hranljivega planktona. Jaz jih k sreči nisem videl, morda so me neopazno zasledovali ponoči, ko sem spal. Ob čeljustih morskih psov »Moja prehrana je bila morska, saj je v vseh pristaniščih celo sadje izjemno drago. Ribe torej. Pripravljal sem si jih na mnogo načinov, da se mi ne bi priskutile in da bi odstranil iz mesa značilen vonj po njih. Morja ob ekvatorju so silno bogata z ribami, za jadrnico se je vlekla nenehno vaba, na katero sem vsak dan ulovil velikanko, ribo, težko od 10 do 30 kilogramov, •od katere sem porabil komaj kak kilogram, preostanek vrgel v morje in privabil trope morskih psov. Ti so me spremljali na vsej poti. Med koralnimi otoki sem privezal jadrnico in se spustil v prelestni svet prečudovitih rib, koral in rakov na lov. Nenadoma hlastne po moji harpuni velikanski pes in mi požre ribo in še skoraj konico harpune za las ob dlaneh. Ker sem bil obsojen na ribjo hrano, sem med koralnimi atoli nenehno lovil z masko in puško. Snemal sem najlepše ribe, kar sem jih kdaj videl; koralni svetovi so kot pravljice za odrasle. Vsa ta čudesa pa nenehno obkrožajo morski psi. Ob boku sem nenehno nosil svojo rešiteljico - posebno harpuno Luparo, ki je imela na konici poseben podaljšek z dinamitnim nabojem. Ta je eksplodiral v glavi preveč požrešnega psa in mu naredil tudi luknjo vanjo. A zaman! Mnogi so mirno odplavali dalje. Na pot sem šel z mnogimi fotoaparati za podvodno in nadvodno snemanje, mnogokrat poprej sem že bil v koralnih morjih. Korale me spominjajo na cvetove najlepših vrtov in ob njih se pasejo ribe tako fantastičnih oblik in barv, da so ti kraji .najlepše, kar sem videl na Zemlji. Te ribe so se razvijale drugače kot vse na Zemlji, tako so preživela tista bitja, ki so najlepša stvaritev narave. Če pomislim nazaj, se zavem, da sem obiskal res najlepše kraje na zemeljski obali. Spomin me vodi do ljudi in srečanj z njimi, zlasti še s tistimi naturnimi, s civilizacijo neoskrunjenimi prvobitneži, h katerim prihajajo turisti in kjer ne pristajajo jahte, ladje in letala. Sprejmejo te kot človeško bitje, žejno in lačno in trudno, kot dolgo- letnega prijatelja, in z njimi živiš njihov vsakdan na njihov način, dokler spet ne odjadraš. Od Slovencev sem srečal le družino gradbenikov Pavšič na Papui - Novi Gvineji in Ivana Rudolfa, predstavnika Ljubljanske banke v Singapu-ru.« Najbližja pot do sebe - pot okoli sveta »Samota je velik problem solo jadralcev, kot sem bil sam. Prav jadranje preko Tihega oceana zastavlja samotnemu jadralcu velika vprašanja; bučanje valov, tuljenje vetra, zablodeli ptiči na jamboru, jate delfinov, ki jih skoraj razumeš v njihovi govorici - to je vsa družba. Morda še radio in knjige, ki sem jih imel veliko. Sam v vesolju si, kot da potuješ z raketo. Povsem od samega sebe zavisiš, vse moraš natanko premisliti, nič ne sme ostati površno opravljeno, ker se ti okrutno maščuje. Nihče te ne bo opozoril na nobeno napako, ker veter ne zna govoriti. Eden slavnih francoskih jadralcev okrog sveta je zapisal veliko misel: "Pot okrog sveta je najkrajša pot do sebe". Vase, v svojo dušo se potapljaš, svoje življenje tehtaš in presojaš, in obračune delaš, sam s seboj, in oceani so ti za pričo. Skromnejši postajaš, manj zloben, manj vzvišen, bitje med bitji. Na "pragu doma" v Rdečem morju sem doživel največjo grozo in strah. Od Adena do Sueškega kanala sem preplul 1300 najbolj groznih milj v življenju, med tisoči koralnih čeri, ne da bi spal dobro uro, v nenehnem strahu da nasedem ali pa me povozi kakšna barkača. Tu je končalo že mnogo jadralcev, ki so že obpluli svet in neslavno propadli v tem kanalu. Pot po Sredozemlju do Portoroža je bila le še igračka! Doma, doma! Za jadralca, vajenega neizmernih širjav, neomejenega neba in neskončnih obzorij je bil povratek v Ljubljano tesnoben, utesnjujoč. Ta majhnost, ta stisnjenost v ječi mesta! Polasti se te strah pred omejenimi prostori, hočeš ven, v gozd, na travnik, med polja, iz stanovanja, tja, kjer še vidiš nebo, naravo, kjer lahko dihaš iz polnih pljuč. Kako se me bili veseli domači! Zlasti sinova. Dokazal sem jima, da moraš aktivno poseči v svet, če ga hočeš spoznati, ne pa ga opazovati iz naslonjača pred televizorjem ali iskati v knjigah. Moj dosežek je v Sloveniji in Jugoslaviji prvi, nihče pred menoj še ni naredil tega podviga s tako majhno jadrnico.« Kaj bi sporočili prihajajoči generaciji o poti okoli sveta - k sebi? »Pot okoli sveta je pogojena z ljubeznijo do narave. Nobena rock glasba, plesi, užitki tehnične civilizacije, vsi pripomočki in komfort sodobnega življenja ne odtehtajo pristnega okusa sveta, dotika z njim, občutenj na svoji lastni koži, preizkušanj samega sebe. Naravo lahko samo občutiš z vsem, kar si. Valovanje morja ti mora zibati jadrnico, kjer stojiš; slišati moraš veter v krošnjah palm; doživeti moraš potapljanje v kristalno čista morja nad koralnimi grebeni. In videti vse to na svoje oči, občutiti, preživeti, potopiti se! Jesti ribe in kokosove orehe, se rokovati z ljudmi vseh ras, ki žive po teh oddaljenih otokih, doživeti svet polnokrvno, z vsemi čuti in bitjem. Med nami, jadralci, so mnogi, ki so potovali večkrat okoli sveta. Nekateri se niso nikoli več vrnili! Ostali so sredi magije, čarovnije neizmernosti. Ali pa so se vrnili na kopno le za hip in spet zbežali v neizmerno svobodo, tja, kjer ni avtomobilov in smoga, zastrupljenih voda, televizije - zasužnjevalke, in-kasantov, vojske in zaporov in policije in politike... Tisti, ki hočete svet obkrožiti, pohitite! Civilizacija ga skruni vsak dan vse bolj, in kmalu ne ,bo več tiste deviškosti, ki sem jo jaz še zaužil. To je največ, kar lahko v življenju narediš. Naša Zemlja je zelo majhna zvezda, ki kroži v vesolju in jadranje okoli sveta pokaže, da res ni velika. Mislim, da sem po vseh naporih postal samozavestnejši, širši in boljši človek, ki gleda drugače na ljudi in svet okoli sebe, kot poprej. Širjave se naselijo vate, tvoja osebnost postane bogatejša. IVAN CIMERMAN Na 11. košarkarskem SP Italijani v tolažilni skupini, modri pa le drugi v svoji skupini Povsem nepričakovan razplet BUENOS AIRES — Jeza, obup in nemoč v italijanskem taboru, osuplost in strah v jugoslovanskem. Enajsto svetovno košarkarsko prvenstvo v Argentini se je v noči od petka na soboto za tile evropski košarkarski velesili zasukalo v povsem nepričakovano in nezaželjeno smer. Brazilija je s porazom proti skromni Avstraliji potisnila azzurre (nezasluženo) v tolažilno skupino, modri pa so ga hudo polomili v dvoboju s Portoričani in so se zdaj znašli v izredno težki četrtfinalni skupini z Brazilijo, Sovjetsko zvezo in Grčijo. Čaka jih trd boj za vstop v polfinale. Italijani se še dolgo po tekmi Brazilija - Avstralija niso mogli pomiriti. Nepričakovan poraz južnoameriške peterke pa so burno pozdravili domači gledalci z vzkliki »Diego, Diego« (Ma-radona op. ur.) v posmeh - po nogometnem mundialu - osovraženim Italijanom. Oscar in tovariši so igrali popolnoma nemotivirano, na igrišču so se dobesedno šalili. V dramatičnem fi-nišu je Garrincha z atraktivno podajo za hrbtom (!) namesto Avstralce presenetil soigralca Israela in zmaga je splavala po vodi. Italijanski selektor Gamba je konec sanj dočakal s sivim obrazom, vendar pa je ohranil mirno kri in diplomatsko odgovarjal na vprašanja časnikarjem »V Salti je naš cilj, da pokažemo dobro košarko«). Mnogo manj diplomat je bil njegov pomočnik Tonino Zorzi, ki je Brazilcem povedal, kaj si misli o njihovi resnosti. Nekdo je celo posumil, da so Brazilci pravzaprav celo želeli izgubiti z več kot desetimi točkami zaostanka, da bi se tako v četrtfinalu izognili igranju z Jugoslavijo in- Sovjetsko zvezo, a jim to ni uspelo zaradi prevelike šibkosti Avstralcev. Sum je podprt s statističnimi podatki o »strelskih podvigih« Južnih Američanov - 1:12 v metih za tri točke, Oscar pa je metal z maj kot 30-odstotnim uspehom. Luiz Felipe, eden od junakov na tekmi z Italijo, pa je večji del srečanja presedel na klopi... Še bolj neutolažljivi pa so bili az-zurri, ko so izvedeli, v kako lahko četrtfinalni skupini bi se lahko znašli. Še o uvrstitvi v polfinale bi lahko razmišljali. Tudi selektor modrih Dušan Ivkovič je bil po porazu njegovih varovancev s Portorikom bolj slabe volje. »Po tako pekočem porazu je vsaka analiza težka, a meni je vse jasno: nič nismo mogli ukreniti, da bi se v drugem polčasu izognili katastrofi. V prvem delu smo igrali agresivno. Portoriko je trikrat zamenjal obrambo, mi pa smo vsakič zadeli trojko. V drugem delu je bilo več nam nenaklonjenih situacij, vendar take oscilacije v igri so nedpo-ustne. Petrovič je bil pretirano individualist, a poznala se je odsotnost Rad-je, čeprav gd je Savič dobro zamenajl. Bil je naš najboljši mož. V bioritme ne verjamem, a mislim, da tako slabo ne bomo več igrali.« Modri so stalno vodili vse do 34. minute, še v 37. pa je Perasovič s trojko postavil rezultat 75:72, a to je bil tudi zadnji koš Jugoslavije na tej tekmi. Divac je v zadnjih akcijah dvakrat zgrešil prvi prosti met eden za enega... Jugoslaviji se torej ne pišejo najboljši časi, še posebej če vemo, da Petrovič in Divac po splošnem mnenju daleč zaostajata za formo, ki sta jo pokazala lani na evropskem prvenstvu, Radja pa se mudi v Rimu... Doslej komentator, zdaj le turist Ni kaj reči. Včerajšnji dan je bil porazen na celi črti. Najprej je popoldne Jugoslavija dosegla nove vrhunce v košarkarski sramoti, ko je po visokem vodstvu v prvem polčasu dosegla »lep« izkupiček 19 točk v drugem in izgubila s Portorikom. Ne samo: s tem porazom si je nakopala velike probleme sedaj v drugem delu, saj je padla v zelo močno skupino, skupaj z Brazilijo, Sovjetsko zvezo in vedno bolj presenetljivo Grčijo. In če bo še nadaljevala s tako slabo igro, kot jo je pokazala v Santa Feju (kjer se mora med drugim zahvaliti le Toniju Kukoču, ki je v bistvu sam zmagal odločilo tekmo proti Venezueli), potem res nima v tej skupini kaj iskati. • Pomislite, kdo igra v drugi četrtfinalni skupini! Ob vedno manj prepričljivih Amerikancih, so tu še Portoriko, Avstralija in Argentina in človeka res potre misel, da bo ena izmed teh treh ekip »levov« igrala v polfinalu, medtem ko bosta izpadli dve moštvi iz prve skupine, v kateri je prav vsaka peterka gotovo precej močnejše od katerekoli tistih, ki sem jih pravkar navedel. Veliko hujši pa je bil udarec, ki sem ga bil osebno deželen zvečer, ko sem po televiziji videl končnico tekme Avstralija-Brazilija, ki so jo neje-volnji Južni Amerikanci izgubili s točko razlike in s tem nepravično izključili Italijo iz finalne skupine. Ob očitni športni krivici - Brazilija je vsekakor prva v skupini, tudi če bi izgubila z devetimi točkami razlike in je bila zato malo motivirana za zmago, tako da je edino razpored tekem odločal o usodi Italije - je najhujše zame to, da moram sedaj pospraviti kovčke in se preseliti v 1600 km oddaljeno Salto, kjer bom prenašal tekme tolažilne skupine, v kateri bo igrala Italija. Ob vseh logističnih nevšečnostih (rezervacija letala in hotela, stornirja- nje hotela tukaj, ogromni časovni problemi pri povratku domov itd. - to pa so seveda privatni problemi, ki se vas bralcev ne tičejo) pa je največje razočaranje to, da prave košarke ne bom videl. Ironija vsega je v dejstvu, da človek prepotuje pol zemeljske oble, da gre na svetovng košarkarsko prvenstvo, potem pa se gre več ali manj le turista: klasičen primer poti v Rim, ne da bi videl papeža. In če mi sedaj kdo zine le besedo, da tudi brezplačni turizem konec koncem ni najslabša stvar na svetu, ga nemudoma mahnem po nosu. Vrh vsega imam občutek, da je s tem izlivom besa izpod mojega peresa (oprostite rimi) konec tu teh mojih zapisov iz daljne Argentine. Odslej bi vam lahko pisal le še o lepotah Salte in okolice in o »dramatičnosti« tekme za It. mesto med Italijo in Venezuelo (brr... kakšna žalost!), kar pa, mislim, ni prav šokantno zanimivo. SERGIJ TAVČAR Tako v kvalifikacijskih skupinah PORTORIKO - JUGOSLAVIJA 82:75 (39:56) JUGOSLAVIJA: Petrovič 23, Perasovič 11, Čutura, Kukoč 6, Paspalj 9, Zdovc 6, Obradovič, Čurčič, Divac 8, Komazec in Savič 12. PORTORIKO: Agosto, Mincy 7, Carter, Cruz 5, Rivas 21, Marrero, E. Leon 10, F. Leon 2, Torres 6, Lopez 31. SODNIKA: Maceira (Kuba) in Rigaš (Gr.); GLEDALCEV: 3.500: PONČ Savič (30), Rivas (37), Divac (40). TRI TOČKE: Zdovc 2, Perasovič 1. Izidi 3. dne SKUPINA A Portoriko - Jugoslavija 82:75 (39:56); Venezuela - Angola 83:78 (49:35). KONČNA LESTVICA Portoriko ' 3 3 0 248:224 6 Jugoslavija 3 2 1 259:245 4 Venezuela 3 1 2 241:252 2 Angola 3 0 3 232:263 0 SKUPINA B Italija - Kitajska 115:76 (62:39); Avstralija - Brazilija 69:68 (29:32). KONČNA LESTVICA Brazilija 3 2 1 331:273 4 Avstralija 3 2 1 264:247 4 Italija 3 2 1 318:290 4 Kitajska 3 0 3 256:359 0 SKUPINA C Grčija - Južna Koreja 119:76 (71:29); ZDA - Španija 95:85 (51:43). KONČNA LESTVICA ZDA 3 3 0 344:247 6 Grčija 3 2 1 316:272 4 Španija 3 1 2 308:298 2 J. Koreja 3 0 3 244:395 (0 SKUPINA D Argentina - Egipt 82:65 (41:40); SZ -Kanada 90:81 (43:31). KONČNA LESTVICA SZ 3 3 0 289:234 6 Argentina 3 2 1 255:230 4 Kanada 3 1 2 252:254 2 Egipt 3 0 3 209:267 0 Četrtfinalni skupini (Od 1. do 8. mesta) 1. SKUPINA: Portoriko, ZDA, Avstralija in Argentina. 2. SKUPINA: Sovjetska zveza, Brazilija, Jugoslavija in Grčija. Jugoslovanski trener Dušan Ivkovič Tolažilni skupini (Od 9. do 16. mesta) 1. SKUPINA: Venezuela, Španija' Kitajska in Egipt. 2. SKUPINA: Italija, Kanada, Angola in Južna Koreja. Četrtfinalni spored Od 1. do 8. mesta (Buenos Aires) Jutri, 13. 8. 18.00 Grčija - SZ; 21.00 Jugoslavija -Brazilija; 24.00 Portoriko - Avstralija; 3.00 ZDA - Argentina. Torek, 14. 8. 18.00 Jugoslavija - SZ; 21.00 Avstralija - ZDA; 24.00 Grčija - Brazilija;03.00 Portoriko - Argentina. Sreda, 15. 8. 18.00 Jugoslavija - Grčija; 21.00 Portoriko - ZDA; 24.00 Avstralija - Argentina; 3.00 SZ - Brazilija. Od 9. do 16. mesta (Salta) Jutri, 13. 8. 18.00 Kanada - Južna Koreja; 21.00 Španija - Egipt; 24.00 Angola - Italija; 3.00 Venezuela - Kitajska. Torek, 14. 8. 18.00 Italija - Južna Koreja; 21.00 Kitajska - Španija; 24.00 Venezuela " Egipt; 3.00 Angola - Kanada. Sreda, 15. 8. 18.00 Venezuela - Španija; 21.00 Italija - Kanada; 24.00 Angola - Južna Koreja; 3.00 Kitajska - Egipt. Danes VN Madžarske v formuli ena Preporod Williainsa Mednarodni nogometni turnir v Londonu Zmaga Sampdorie BUDIMPEŠTA — V formuli ena se obeta res zanimivo nadaljevanje sezone. Vse kaže, da se v dvoboj med Mclarnom in Ferrarijem vrinja tudi Williams. Boutsen (prvič v pole positi-on) in Patrese sta v drugem dnevu poskusnih voženj za VN Madžarske presenetila vse tekmece in danes jih bo zelo težko spodriniti s čela dirke, saj je proga Hungaroringa ozka in- neprimerna za prehitevanja. Nov motor renault, pravi Patrese, zagotavlja odličen pospešek pri nizkih vrtljajih, kar je kot nalašč za to progo. Za pilota Williamsa sta oba mclarnovca, vendar pa sta se morala Senna in Berger zelo potruditi, da sta nestabilno vozilo obdržala na progi. Mnogi pravijo, da je sašija mclarna zdaj že povsem neustrezna. Ferrarijevec Mansell štarta v tretji vrsti, Prost pa je dosegel šele osmi čas. Oba sta vozila z novim motorjem 037. Kaže, da ga bodo danes vgradili v Mansellov bolid, Prost pa naj bi tekmoval s starim. 1. vrsta: Boutsen (williams) 1T7"919; Patrese (williams) 1T7"955; 2. vrsta: Berger (mclaren) 1'18"127; Senna (mclaren) 1T8"162; 3. vrsta: Mansell (ferrari) 1'18"719; Aleši (tyrrell) 1T8"726; 4. vrsta: Nannini (benetton) 1T8"901; Prost (ferrari) 1T9"029; 5 vrsta: Piguet (benetton) 1T9"453; De Ce-saris (dallara) 1T9"675; 6. vrsta: War-wick (lotus) 1019"839; Bernard (larrous-se) 1019"963; 7. vrsta: Pirro (dallara) 1T9"970; Martini (minardi) 1'20 T97. Danes VN Švedske v motociklizmu ANDERSTORP (ŠVEDSKA) — Za današnjo VN Švedske v motociklizmu sp včeraj ha poskusnih vožnjah dosegli naslednje rezultate: do 500 ccm: 1. Sctrvvantz (ZDA) suzuki r30"785; 2. Gardner (Avstral.) honda 1'31"496; 3. Lawson (ZDA) yamaha r31"800; do 125 ccm: 1. Prein (ZRN) honda 1'41 "786; 2. Spaan (Niz.) honda 1'41"919; 3. Capi-rossi (It.) honda T42"013; do 250 ccm: 1. Kocinski (ZDA) yamaha r35"105; 2. Bradi (ZRN) honda 1'35 "235; 3. Cornu (Švi.) honda 1'35"333. LONDON — Sampdoria je osvojila prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju Wembley. V velikem finalu je namreč z 1:0 (1:0) premagala angleško moštvo Arsenala. Zmagoviti zadetek za italijansko moštvo je v 44. min. dal Beppe Dossena. V tekmi za 3. mesto pa je Real Socie-dad prv tako z 1:0 (0:0) odprvil ekipo Aston Ville. Zmagoviti gol za Špance je v 70. min. iz enajstmetrovke dosegel Lar-ranga. Zemun - Borac 1:0 BEOGRAD — V 2. kolu prve jugoslovanske nogometne lige je Zemun premagal Borca z 1:0 (1:0). Edini gool na tekmi je v 12. min. dosegel Čurovič. Ljubljanska Olimpija bo po domači zmagi z Osijekom gostovala danes v Sarajevu. Tekma se bo pričela ob 20. uri. OSTALI DANAŠNJI SPORED: Vojvodina - Partizan; Dinamo - Velež (na REki); POsijek - Budučnost; hajduk - željezni-čar; Spartak - Radnički; Sloboda - Prole-ter; C. zvezda - Rad. Prosta Rijeka. Jasna Sekarič svetovna prvakinja MOSKVA — Jugoslovanka Jasna Sekarič je na svetovnem prvenstvu v streljanju v Moskvi osvojila zlato kolajno z zračno pištolo pri posameznicah. V ekipni konkurenci je zmagala ČSFR, medtem ko je bila Jugoslvija sedma. Špancu Indurainu VN San Sebastian SAN SEBASTIAN — Španec Miguel Indurain je zanesljivo zmagal na kolesarski dirki za VN San Sebastian, ki je veljala tudi za svetovni pokal. Indurain je s prednostjo 2'27" prehitel drugouvrščenega Francoza Laurenta Jalaberta, ki je-osvojil sprint glavnine. Tretji je bil Irec Kelly. Najboljši od Italijanov je, bil Furlan (16.). Na lestvici za SP vodi še vedno Italijna Bugno (86 točk) pred Belgijcem Dhaenensom (81), tretji pa je Italijan Ar-gentin (62). A. Močilnik in N. Sabadin odlična na kvalifikacijah XI. cone Sirenina jadralca na DP »optimistov« Teniško tekmovanje v Ločniku Povsem uspel turnir za moške dvojice V prejšnjih dneh se je končal prvi teniški turnir za moške dvojice za nagrado "Sporteam". Srečanja turnirja, ki ga je priredil teniški krožek Corallo iz kočnika, so odigrali na igriščih krožka. V velikem finalu sta slavila Massimo Donadio in Claudio Lenhardt, ki sta s prepričljivim 6:4, 6:2 premagala par Giu-lio Capparoni in Manlio Antonini. V malem finalu sta nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo Štan-drežca David Mučič in Valter Nanut odpravila Guida Crepaldija in Giancarla Zoza. Zmagovalca turnirja sta prejela dragoceno darilo, ki ga je podarila trgovina športne opreme Sporteam iz Gradišča. Prireditelji so vzporedno s finalnima srečanjema izpejali tudi turnir 'Fotoci-netex" za najmlajše, v katerem sta slavila Alfio Vendramin in Roberto Brezza, ki sta v finalu odpravila Stefana Gianesija in Simona Chioprisa. Člane barkovljanskega TPK Sirena je osrečila vest, da sta se mlada jadralca Andrej Močilnik in Nevio Sabadin uvrstila na državno prvenstvo v razredu optimist, ki bo 24. avgusta na jezeru Como. Kvalifikacijske regata za nastop na DP so tekmovalci XI. cone opravili že julija z nastopi v Eraclei in Tržiču, a uradne lestvice je jadralna zveza FIV objavila šele v teh dneh. Iz naše cone se je na DP uvrstilo 21 najboljših od 63 tekmovalcev, ki so nastopili na selekcijah, Močilnik pa je bil na končni lestvici 10, Sabadin pa 12. Izračuni so pokazali, da bi se lahko s kančkom več sreče na DP uvrstil tudi Aleš Omari (28.), ki je na zadnji regati v Tržiču zasedel 15. mesto, a je bil žal diskvalificiran. Poudariti velja, da bi bila uvrstitev na DP za Omarija pravi podvig, če vemo, da se z jadranjem ukvarja malo časa in je mlajši od večine tekmecev. Člana sesljanske Čupe Iztok Colja in Ivan Zidarič sta pristala na 22. oziroma 34. mestu. Mladi odbojkarji vadijo v Kočevju Čeprav smo pravzaprav že sredi poletja, se je v petek za marsikaterega mladega odbojkarja in odbojkarico začela nova sezona. Na poletne priprave v Kočevje se je namreč podala skupina 46 mladih članov Brega, Sloge in Sokola, ki bodo v devetih dneh nabirali novega znanja za letošnja prvenstva pri svojih klubih. Priprave je omogočilo ŠD Breg. Dolinska in kočevska občina sta že dolgo let pobrateni in številni so seveda tudi stiki na športnem področju. Letošnje skupno treniranje naših mladih v Kočevju je logično nadaljevanje dosedanjih pozitivnih izkušenj in zlasti programskega sodelovanja na odbojkarskem področju, ki veže Breg, Kontovel, Slogo in Sokol. V Kočevje vadijo igralci, ki bodo letos nastopali v prvenstvih un-der 14 in 16. Razveseljivo je dejstvo, da je tokrat na pripravah tudi lepo število fantov, saj je .odpotovala kompletna garnitura slogašev, ki so bili v lanski sezoni deželni podprvaki under 14. V Kočevju vsi tečajniki vadijo dvakrat dnevno. Skupino igralk Sokola vodi Branko Sain, slo-gine fante Marijo Čač, skupina slogašic in brežank pa vadi pod vodstvom Marka Kralja in Damjana Pogorovčnika, priznanega strokovnjaka iz Raven na Koroškem, ki je doslej vedno pomagal sloga-šem na Ravnah, tokrat pa jim je priskočil na pomoč tudi v Kočevju. Na programu imajo naši_ tečajniki tudi izlete v bližnjo okolico, sploh pa nudijo športni objekti v Kočevju toliko možnosti za rekreacijo, da našim odbojkarjem in odbojkaricam v prostem času resnično ne more biti dolgčas. (Inka) Mednarodni plavalni pokal Državni rekord S. Battistellija RIM — V predzadnjem dnevh mednrodnega plavalnega pokala v Rimu je Italijan Stefano Battistelli boljšal državni rekord na 100 m hrP' tno s 56"50. Battistelli je v tej discip11' ni osvojil tretje mesto, zmagal je Anj®: ričan Jeff Rouse (55 '42), drugi pa je hi Kanadčan Mark Tewksbury (56 T3). Prijateljske tekme Nekateri izidi včerajšnjih prijatelj skih nogometnih tekem: Vicenza ; Bari 3:3; Carpi - Cremonese 0:0; Mode-na - Spal 0:1; Atalanta - Leffe 2:0 Poraz Gorana Prpiča PRAGA — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Pragi je Španec J®' rid Arrese premagal Jugoslovana Conn Prpiča s 7:5, 6:4. V drugem polfinalu P je Šved Kulti odpravil Argentinca Del Peno s 6:3, 1:0 (odstopil). DIRKA TRIS FOLLONICA (GROSSETO) —_ Z1”®, govita kombinacija dirke tris je n slednja: 7 - 20 - 11. 42 dobitnikov n prejelo po 21.123.100 lir. obvestila ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 13., in 14. ^ urad ZSŠDI v Trstu zaprt. TPK SIRENA sje organizira tečaj wind surfa za otlr" j. in mladince od 20. do 25. t. m. Vse/0b>' robnejše informacije in navodila "~af-te na pomorskem sedežu v M*ralJklli skem drevoredu 32 v popoldan^ urah, tel. 422696. ŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča vse tekmovalce, da se zc , jo redni treningi v Športno-kultur centru v Zgoniku v četrtek, 16. t-18. uri. ŠD PRIMORJE 8i° obvešča vse mlade nogometaše od 16 let, da se začenjajo treningi v. neifl foir i fi t m ob 17. uri na notjo1*1 tekr 16. t. m., igrišču. ŠD BREG obvešča vse nogometaše .. ekip, zlasti tiste, ki gredo v K uri fl3 da je prvi trening 17. t. m. ob l8-nogometnem igrišču v Dolini. ŠD BREG, ŠZ SLOGA, ŠD SOKOL dj. Sodoma,1: tel?f0nSk—-zenci priprav 851263. v katerem bivajo .pjgfil) Kočevju, (°UJ k. Odprave m Streho sveta se bo udeležil tudi Dušan Jelinčič Everest kot uresničitev sani MALDIDO GRINGO te- . Dušan Jelinčič c Eden od pobudnikov mednarodne odprave Alpe-Adria .a9arrnatha Expedition, ki se bo odpravila na pot čez tri nni' le naš delovni kolega pri Primorskem dnevniku alpi-visj Dušan Jelinčič, s katerim smo daljše pokramljali, se-. a kar v našem uredništvu. Pri pogovoru z njim seveda 'smo mogli mimo nekaterih skorajda obveznih vprašanj, V-J‘E narekuje njegovo izkustvo. Ne smemo namreč poza-da je Jelinčič, ki ima funkcijo namestnika vodje od-PfQve, prvl- človek iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je s:0PD na osemtisočaka. Pred štirimi leti se je namreč pro-v.avD z izjemnim uspehom, ko se je povzpel na 8047 m v s°ki Broad Peak. Izkušnje s tedanje odprave so mu goto-ttirn^6- V ve^° korist pri pripravi na sedanji odhod v , Najprej nas je zanimalo, s kakšnimi občutki sedaj od-iaia na pot. o »Občutki so mešani: po eni strani sem presrečen nad ; "odom, po drugi pa me ta trimesečna avantura straši, saj Pa°- 0bje' ki nas čaka' deloma ovito v nejasnost, nejasnost ^ človeka vedno zbega. Po eni strani se torej veselim 'b:.!i9a tistega, kar bom doživel, pa drugi pa bi si želel, da bi a že sedaj vse mimo.« Kakšne priprave terja tak vzpon?' s. »Na Everest se pripravljam približno leto dni, vendar pa ? . falično tja od marca. Treniral sem po petkrat na teden km6 Preizkušenim receptom: tekom navkreber od 15 do 20 J? Praktično dnevno. Imel sem sicer nekaj težav z mišica-n .na stegnih, vendar pa sem te z masažami maserja Stefa-ti tf Adlerja Klatowskja, primernimi ortopedskimi podpla-fj. Roberta Grassija in redno zdravniško kontrolo dr. Gian-gahca Orlanda uspešno prebrodil. Menim, da sem nekako 2 l°dstotno uresničil svoj program fizičnih treningov, kar je 'r zadovoljivo.« Kdo je najbolj zaslužen pri organizaciji odprave? hv»pri organizaciji te mednardone ekspedicije je treba po-Mn H Predvsem predsednika SPDT Lojzeta Abrama, vodjo poprave Tomaža Jamnika in tehničnega vodjo Davorja Zu-sko '^a' smerno niti pozabiti ostale, ki jih tu sicer imen-tre0hne bom imenoval, ker jih je preveč, vendar brez teh K omenjenih oseb odprave zanesljivo ne bi bilo!« |j r*9 pot krenete 15. t. m. Koliko taborov boste postavi-' ^daj jih boste postavili in na kakšnih višinah? htaf“azo bomo postavili na višini 5350 m (začetek septem-dorr,' *;ab0r I nad Ledenim slapom na višini 6100 m (predvi-Am ■olcoli 5- 9 )' T2 na mestu, kjer se ločita Normalna in pQ.eriška smer, na višini 6400 m (11. 9.), T3 na višini 7100 m !,a Zahodno ramo (16. 9.), T4 na 7500 metrih (22. 9.), zadnje-4rje b°r V, pa na višini 8250 m tik pod Horbeinovim kulo-111 (29. 9.), po katerem se bomo, če bo šlo vse po sreči, med 15. in 20 oktobrom povzpeli na 8848 m visoki vrh Sagarmathe.« Kako boste v stiku z "ostalim svetom"? »Razumljivo bodo ti stiki nekoliko bolj problematični in "lahni", kot v normalnih pogojih, ko se pač nahajaš v "civilizaciji" in le zavrtiš telefon, in že imaš zaželeno informacijo. Vendar smo se tokrat kar dobro organizirali. S seboj bomo namreč imeli kurirja, ki bo odnašal naše "sveže" novice v dolino. V.Luklo, kjer se za nas začne civilizacija, saj ima ta sicer zelo majhen kraj svoj poštni urad ih pristajalno stezo, pribrzi "running boy", kot tam splošno imenujejo kurirja, v nekaj dneh, od tam pa je novica v glavnem že isti dan v Katmanduju, kjer imamo "svojega človeka" in sicer starega prijatelja Deepak Lamo. Slednji namreč vodi himalajsko agencijo in že dolge mesece ureja naše posle v nepalskem glavnem mestu. On bo torej pošiljal vse novosti v zvezi z odpravo direktno s faxom in telexom v Trst, od tu pa bodo novice "romale" k vsem sredstvom množičnega obveščanja. Vezo s svetom bomo torej imeli še kar solidno, saj bi recimo vest, da smo osvojili vrh gore, prišla v Trst v manj kot tednom dni. Ta čas pa se lahko še kako skrajša, če bo kaka odprava v bazi imela radijsko zvezo s Katmandu-jem, kar verjamem, tako da je naša oddaljenost od "civilizacije" zelo relativna.« V skupini je precej ljudi z zelo različnimi izkušnjami in sposobnostmi. Je to velika ovira? ' »Ne verjamem, da je to problem, ker smo čisto vsi člani odprave dobro pripravljeni ih netrenirani, kot so npr. dokazali nedavni temeljiti zdravniški pregledi v centru za športno medicino v Tržiču. Med nami imamo vrsto izrednih alpinističnih osebnosti nadpovprečnega tehničnega znanja, to pa je seveda le pozitivno, ker poveča že itak visoft. tehnični nivo ekspedicije. Tu mislim seveda predvsem na plezalce iz Slovenije.« V enem od intervjujev s članom odprave, in sicer Davorjem Zupančičem, je bilo precej govora o "etičnosti" pristopa, v smislu, da se ne bi posluževali vseh pripomočkov tehnike, na primer kisika. Se s tem strinjaš? ' »Popolnoma se strinjam z Davorjem, saj podobno kot on menim, da ni poseben podvig, če osvojiš Everest s kisikom po normalni smeri, in še to z odločilno pomočjo šerp. Saj sta to storila Hillary in Tensing daljnega leta 1953! Vendar pa menim, da naša- odprava ne spada med tiste, ki si želijo le vrh po liniji najmanjšega odpora. Kisika bomo uporabili le malo, kvečjemu le za zadnji odsek, in še to, če bo to res nujno. Lotili pa se bomo zahtevn,e Ameriške smeri: na njej bomo edini. Poleg tega bomo skušali med eno samo odpravo osvojiti dva osemtisočaka, saj poleg na Everest računa-. mo tudi na 8516 m visoki Lhotse, "krona" vsega pa bi bilo prečenje obeh vrhov preko Južnega sedla. Če bi ga opravili, za kar imamo resnici na ljubo zelo malo možnosti, bi ostala naša odprava zapisana z zlatimi črkami v zgodovini alpinizma.« Na Broad Peaku si se rešil s težavo. Kaj te je to naučilo? O strahu namreč ne moremo govoriti, sicer se n^ bi podal na pot, o veliko večji previdnosti ali morda skriti bojazni pa morda lahko... »Izkušnja na Broad Peaku me je dosti naučila. Nikdar več ne bom tvegal tisto, kar sam takrat. Saj lahko človek le enkrat vstane od mrtvih! Ali pa še to ne. Dosti bolj bom previden in ne bom šel z glavo skozi zid. Če ne bo mogoče doseči vrha, se bom s tem sprijaznil in se vrnil v dolino za izkušnjo bogatejši. Saj je dosti težje se odpovedati vrhu, če je to nujno, kot pa riniti naprej. Pred štirimi leti se nisem ničesar bal, to pa je bilo zame skoraj usodno. Sedaj pa upam, da se bo v odločilnem trenutku pojavil strah, pač tisti trezen, naklonjen, umirjen, prijateljski, ki mi bo mirno, a odločno šepnil: ne, naprej pa ne, vrni se - in jaz se mu bom pokoril.« Kaj bi ti pomenilo, če bi stopil na vrh Everesta? »Seveda ne morem skrivati, da bi mi osvojitev Everesta pomenila vrh moje alpinistične kariere, uresničitev mojih sanj in enega najintenzivnejših trenutkov mojega življenja. Vendar ne računam nanj fanatično. Na svetu ne obstaja samo alpinizem, oz. alpinizem je le majhen delček splošne človekove dejavnosti, le droben utrinek njegovih možnosti, ki so praktično neomejene.« Misliš s takim vrhunskim alpinizmom nadaljevati? »V živjenju mi je važna realizacija, pa naj bo ta v alpinizmu, v raziskavi, na potovanjih, ali pa v katerikoli ustvarjalni dejavnosti doma. Tako se zadnje čase mnogo posvečam pisateljevanju, kjer sem imel mnogo intimnih, pa tudi čisto zunanjih zadoščenj. Tako je moj refleksivni roman Zvezdnate noči prektično razprodan, čeprav bo predstavitev šele po odpravi, pripravlja pa se tudi njegov italijanski prevod. Če bom torej v alpinizmu še začutil življenjsko polnost v vseh njenih dimenzijah, bom z njim nadaljeval, v obratnem primeru se mu bom brez posebnih psihičnih travm odpovedal.« Vprašanja pripravil . DANILO BIZJAK Žal sem zelo hitro spoznal kakšen red vlada v deželi. Prehiteli smo dolgo vrsto vojakov. Hodili so deset metrov drug od drugega, težko so bili natovorjeni z ogromnimi nahrbtniki in v rokah držali težke in dolge mitraljeze. Obraz so imeli počrnjen, uradno zato, ker bi se razlikovali od sovražnika, v resnici pa, da bi izgledali bolj hudobni. Ob vsej žalostni stvarnosti Guate-male pa me je najprej prizadela zunanjost. Narazen so seveda hodili, da bi bila škoda pri morebitni zasedi gverile manjša. Telesna višina vojakov je bila med 150 in 160 centimetri in puške zgrajene za ameriške rambe so bile v primerjavi z drobnimi postavami pravi topovi. Do o teži niti ne govorimo. Hoja s težko opremo jim je morala biti prava muka. Bilo jih je kakih 50. Iz dnevnega časopisja sem že isti dan zvedel, da so bile v bližini praske z domačo gverilo. Teren je skrajno primeren za zasede. Gozdov je dovolj, pokrajina pa tako razgibana, da je uporaba letalstva ali tudi helikopterjev skrajno težavna. Kolona vozil lahko na vsakem ovinku naleti na zasedo in zato cela vojna poteka peš. Na hiter napad gverile vojska odgovori z odpravo, ki prečesa celo področje in navadno ne odkrije ničesar več, ker se je fronta že premaknila drugam. Izkupi jo pri teh pregledih kdo med domačim prebivalstovm. Sum, da podpira gverilo ali da je samo dovzeten do izobrazbe ali drugih naprednih pojmov, je večkrat usoden. Ob nominalni demokraciji ga oblast ne bo pretirano nadlegovala, ponoči pa ga bo obiskala tolpa, ga odvedla in brez usmiljenja pokončala. Verjetno ga sploh nikoli ne bodo našli. »Desa-parecidos« so rezultat strategije, s katero oblast premošča birokratske zapreke, ki jih postavlja formalen status pravne države. Uradni podatki navajajo poprečje enega izginulega na dan, ljudje - ko se seveda naleti na koga, ki si upa kaj več povedati - pa so prepričani, da je ubojev veliko več. Razlog za protivladno dejavnost izhaja prvenstveno iz zahtev po zemlji. Vlada v Guatemali sloni na demokristjanih in se že dalj časa trudi, da bi povečala ugled s tem, da posluša glavne pritožbe strokovnih združenj in miselnih skupin, vidnih ukrepov pa nato ni. Več kot očitno je, da je formalno demokratično izvoljena vlada le ščit dejanski oblasti vojske, ki se istoveti z domačim veleposestništvom in tujim kapitalom. Gverila ne zastopa kake mednarodne ideologije, kakega »izma«. Z monopolom, katerega ima veliko gospodarstvo nad javnimi občili, bi pomenila pojma »socializem« in »komunizem« v izjavi gverile greh pred očmi prebivalstva, ki se takih besed boji že pred bogom. Upoštevajoč , da je največ prebivalstva nepismenega, je ob vsemu tudi težavno prodirati z bolj zahtevnimi teorijami. Razkropljenost gverile izhaja iz materialnih pogojev, neenotnost pa iz različne politične in socialne osveščenosti njenih članov. Iz različnih stvarnosti protivladnih skupin in od večkratne nepovezanosti, katero povzročajo materialni pogoji, izhajajo tudi različni ukrepi oboroženih skupin. Izrodijo se tudi navadne roparske tolpe. Prihod oborožene skupine v zakotno vas je ob vsakem primeru razlog za preplah. Če gre za roparje, je nevarnost takojšnja, če pa za pošteno gverilo, je pričakovati morebitno povračilno akcijo vojske. Kmetje so brez prave orientacije in vlada je prav zaradi tega uspela tu pa tam organizirati krajevne obrambne čete. Gmotni položaj kmetov in prebivalstva v mestih je razlog za nezadovoljstvo oziroma upor. Vse gre skozi želodec. Demografska eksplozija beježi že preko devet milijonov prebivalcev (pred 20 leti jih je bilo le tri milijone in pol), kar 80 odstotkov ljudi pa nima zadostne prehrane. Bolje povedano: samo 20 odstotkov se hrani zadovoljivo. Za ostale veljajo pogoji od pomanjkljivosti do prave lakote. Proizvodnja hrane v celoti ni slaba, je pa ta neenakomerno razdeljena. V večini podhranjenih se trije na deset hranijo pretežno s koruzo in fižolom, kar polovica celotnega guatemalskega prebivalstva pa ne more priti redno niti do teh prvin. Tragično je, da se položaj pri prehrani slabša. Pred 20 leti so bile podhranjene tri četrtine otrok do petega leta starosti, sedaj pa je delež narastel na 82 odstotkov. Že zdavnaj je bilo po zakonu določeno, da morajo kmetje ob ekstenzivnih nasadih gojiti tudi raznovrstne Kmetica iz guatemalskega Oulchčja ponuja banane in pomarančne na sejmu v Chichicastenangu kulture za vsakodnevno prehrano, lakomnost proizvajalcev industrijske hrane in programirana neosveščenost pa sta zakon izneverili. Vsaj severni del Guatemale je zelo gorat. Njive so večji del na strmih pobočjih in vse obdelane ročno. Običajen kmet ima vedno na rami poljsko orodje, ob pasu pa machete. Če so člani komunističnih partij v zahodni Evropi nemalo dezorientirani ob dogodkih v Sovjetski zvezi, si lahko mislimo, kaj o njih mislijo v teh krajih srednje Amerike. Med potjo sem iztaknil poročilo KP Costarice, El Salvadorja, Hondurasa, Argentine in Guatemale v zvezi z dogodki na evropskem vzhodu. Omenjene so »protikapitalistične težnje« vendar predvsem »ošibitev protiimperia-listične fronte«. Zadeva ni rešljiva s posmeškom, sedaj običajnim v Evropi. Idejna opora in pomoč je bila bistvene važnosti za te kraje, ki so vedno bolj izpostavljeni milosti in raje nemilosti brezobzirnih domačih in tujih izkoriščevalcev. Spremembe v svetu so tistim krajem prinesle perspektivo brezupnega gorja. tete’ fc. fcl .fr ODHAIANIA DUŠAN JELINČIČ u9enia je zbegano pogledala Latina, nato še mene pro ,azadnje Maurizia ter nadaljevala: »Ko je nesrečnica Caii d^a kmh na glavnem trgu, so se ji približali poli-l^r slr* vprašali, če ima dovoljenje. Seveda ga ni ime-pro^'. nihče od pouličnih revežev nima dovoljenja za joti aj0'.^e leta, odkar kruha stalno zmanjkuje, vsi potu-Pel^g111 Improvizirani peki, ki se sproti spreminjajo v do n' ®brtnike, šoferje, prodajalce sadja, da bi se prebili Ur^. dnjega dne, prodajajo kruh, ne da bi imeli za to diotii t Papir Pristojne oblasti. In nihče jih pri tem ne eprav vsi, predvsem pa policaji, prav dobro vedo, da nimajo teh prekletih papirjev, ki so dražji od zaslužka vsega tedna. Policaji, bili so trije, pa so vztrajali pri dovoljenju. Ona je naposled rekla, da ga pač nima in konec, kot ga nima nihče tu na trgu. Uniformiranci pa.so se pomenljivo spogledali, se zazrli vanjo s posmehom in zaničevanjem, jo zvlekli v temno stransko ulico in večkrat posilili. Nato so ji nadeli lisice ter jo odvedli v zapor in pahnili v to temno celico. Ona ni reagirala, kot vedno. Rekla je, da se ji je to že večkrat zgodilo in da se ji še večkrat bo, komaj jo spet izpustijo iz zapora...« Eugenia se je oddahnila in vprašujoče pogledala okrog sebe. Njen pogled se je za trenutek ustavil pri zaripležu, na katerega smo čisto pozabili. Skoraj smo mislili, da nevidno in neslišno lebdi med nebom in zemljo, ko p& je bil v neki drugi, tretji ali četrti dimenziji, ki ni spadala v to kaznilnico. Eugenia je požrla slino ter nadaljevala - ne zato, ker bi si to želela, temveč zato, ker smo od nje pričakovali, da nadaljuje s pripovedjo o svoji mori. Ona pa je le plaho lovila naše poglede, skoraj otroško naivno in boječe vprašujoče, ter spet, skoraj sama zase, povzela: »Saj, saj... saj je to vse. Kaj ni dovolj? Tudi ostali dve sojetnici so aretirali iz kakšnega nepomembnega razloga, tudi ostali dve so verjetno posilili, če ne tokrat, pa kdaj prej, ali pa ju bodo šele prihodnjič, saj je to le stvar časa. In... in celica. Kakšna prekleta, umazana in smrdljiva luknja. In... in tistim, ki jih v te luknje zaprejo, ne dajejo hrane. Lahko pa ti hrano od zunaj prinašajo so- rodniki, prijatelji in znanci. Če pa nimaš nikogar, lahko tudi umreš od gladu, kot se je v tej ječi že zgodilo. Ena od mojih sotrpink že tri dni ni jedla. Na srečo je moji tolažnici, tisti, ki so jo policaji na cesti posilili, brat prinesel hleb kruha, da, prav kruha, zaradi katerega so jo zaprli v keho, ta kruh pa so razdelile na štiri enake dele.« Eugenia je sedaj iskala začudenje na naših okamene-lih obrazih. »Da, tudi meni so dale kos kruha, pa čeprav sem bila lepo oblečena, prestrašena, mlada in naivna tujka, ki je bila zaprta le kako uro in so zanjo vedele, da bo kmalu na prostosti. Kakšno tovarištvo, kakšno prijateljstvo se je naenkrat porodilo med nami iz tega trpljenja, katerega.sem jaz, v nasprotju z njimi, občutila le v smešno majhni meri. Kako natančno in pazljivo so lomile ta ubogi hleb kruha! In kako so mi ga nudile, one, navajene na večno trpljenje, ki ga sprejemajo vdano, kot pač sprejemajo življenje samo, ter me obenem tolažile: »Uboga punčka, potolaži se, kmalu boš zunaj, nič ne jokaj...«. Tako so mi pravile one... one, ki so že zdavnaj pozabile, kaj pomeni smeh, vedrina, veselje, sreča, ko pa je obup, brezizhodnost, beda in jok njihova edina stvarnost, tako da si drugačne ne morejo zamišljati.« »Uboge, uboge moje dobre prijateljice, uboge moje dobre sotrpinke, uboge moje tolažnice... Vtis imam, da so me naučile ceniti življenje. Sedaj na drugi strani teh železnih vrat z rešetkami prisluškujejo našim pogovorom in ne razumejo ničesar, vedo le, da sem sedaj srečna, ker sem zunaj in tudi one so srečne, ker vedo, da sem jaz srečna.« Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 1-9%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik nedelja, 12. avgusta 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in tiska H ZTT Trst Član italij«"*11* zvaza časopi*"* založnikov FltG Pri Dubrovniku je milica zaplenila 30 kilogramov kokaina ZAGREB — Delavci ministrstva za notranje zadeve Hrvaške so v akciji, v kateri so sodelovali tudi predstavniki zvezne carinske uprave in zvezni SNZ, na območju Dubrovnika zaplenili 30 kilogramov kokaina. To je doslej največja količina tega nevarnega mamila, kar so jih zaplenili v Jugoslaviji. Na petkovi tiskovni konferenci so sporočili, da so aretirali nekega kolumbijskega državljana, ki je prenašal kokain. Pravo identiteto in vlogo tega Kolumbijca v tihotapski verigi še raziskujejo. . Čeprav služba za notranje zadeve za zdaj nima podatkov o sodelovanju drugih oseb, pa je očitno da aretirani kolumbijski državljan sam ni mogel organizirati tihotapljenja tako velike pošiljke mamil. Pri njem so med drugim našli tudi po- vratno letalsko vozovnico za polet Cali-Bogota-Luxemburg-Pariz. Po tem sklepajo, da pošiljka po vsej verjetnosti izvira iz Kolumbije. Dosedanje ugotovitve službe za notranje zadeve kažejo tudi na to, da so mamilo verjetno pripeljali, z ladjo in da je bilo namenjeno evropskemu trgu. Ocenjujejo, da vrednost odkrite pošiljke kokaina na območju Dubrovnika dosega več kot dva milijona zahodnonemških mark (1,5 milijarde lir). Pomočnik načelnika sektorja splošnih zadev v ministrstvu za notranje zadeve Hrvaške Tomislav Stanič je na tiskovni konferenci dejal, da v interesu preiskave še ne morejo razkriti drugih podrobnosti o tem primeru, (dd) Porota je Mariona Barryja priznala za krivega le posesti kokaina Bivši wttsMngtonski župan \s\s \s» f oproščen večine obsodb VVASHINGTON — Večina temnopoltega prebivalstva ameriškega glavnega mesta je z velikim navdušenjem sprejela vest, da je sodišče prizaneslo bivšemu županu Marionu Barryju in ga priznalo za krivega le enega protizakonitega dejanja: posesti kokaina. Zaradi tega prekrška bi mu lahko prisodili do največ leto dni zapora in nekaj tisoč dolarjev denarne globe. Člani porote so ga soglasno oprostili neke druge obtožbe, nikakor pa si niso bili edini glede ostalih dvanajstih obtožb. Zaradi tega je. sodnik vprašal poroto, & se hoče odreči nadaljnji razpravi in tako je bilo procesa za sedaj konec. Šele oktobra bomo zvedeli, če bodo odprli nov sodni postopek, vendar kaže, da se bo celotna afera zaključila prav sredi avgusta. Bivšega temnopoltega župana j® FBI obtožila uživanja in trgovanja z mamili, poleg tega pa celo izkoriščanja prostitucije. Njegove zmenke z neko pr°' stitutko so posneli na videotrak, vendar je bilo dokazno gradivo očitno premalo prepričljivo, saj so ga oprostili večine obtožb. Edino, kar so lahko dokazali brez sleherneg3 dvoma je bilo to, da si je bivši župan tu pa tam privoščil ščepec kokaina. Marion Barry je navdušen nad razsodbo in je dejal, da bi ponovno kandidiral za župana, vendar kot neodvisen'kandidat. Marion Barry po branju razsodbe (Telefoto AP) Bivolica kriva za smrt voznika osebnega avta PERUGIA — Do nenavadne zato pa nič manj tragične nesreče je včeraj nekaj po 2. uri zjutraj prišlo pri Mugnanu, približno 15 kilometrov od Perugie. Tam je nepričakovano prečkala cesto bivolica, ko je mimo pripeljal neki voznik z giulietto. Z vso silo je trčil v bivolico in jo ubil, takrat pa je za njim s fiatom unom pripeljal 47-letni Uiisse Sfascia, ki se alfi in bivolici ni mogel izogniti. Prišlo je' do silovitega trčenja, v katerem sta bila oba voznika hudo poškodovana in so ju takoj odpeljali v bolnišnico v Perugii, kjer pa za Sfascio ni bilo več pomoči. V preiskavi so ugotovili, da je bivolica podrla ograjo obora in se nato podala preko ceste. Smeh kraljice Danska kraljica MaVgrete in njen mož, francoski princ Henrik, se zabavata na počitnicah na gradu Caix (AP) Razglednice iz Italije RIM — Kdo bi si mislil, da so Italijani še tako navezani na papir in pero. Kljub telefa-xom, ki so v glavnem izpodrinili telekse, kljub telefonom ob kopalni kadi in v avtomobilih, je italijanska Pošta zabeležila občuten porastek zasedbne korespondence. Leta 1989 so Italijani izročili nabiralnikom kar 3 milijarde 87 milijonov in 981 tisoč zasebnih pisem, leto prej pa je bilo število skoraj za 400 milijonov enot manjše. Med pregledovanjem lanskega delokroga so na Pošti ugotovili, da se je bistveno povečalo tudi število oseb, ki prejema svoje najbolj priljubljeno branje, od dnevnika do revij, kar po pošti. Je že res, da se je večina založnikov prilagodila zahtevam tržišča in primerno oklestila cene naročnin, vendar je navezanost italijanskega bralca na svoje »domače« čtivo res neobičajna. Poleg tega naj bi Italijane očarala tudi nostalgija in so ponovno izkoristili pošto, da znancem in prijateljem najavijo poroko ali kako drugo mondeno srečanje. Telefon ni tako elegantno sredstvo, zato raje tiskajo elegantne kartončke, ki bodo prejemnikom povzročili nemalo skrbi, saj bodo morali v trgovino po kako primerno darilo. Vsi pa le niso tako navezani na otipljive dokaze spoštovanja, in prijateljstva. Na milijone Italijanov prepušča svoje ljubeznive misli in pozdrave razglednicam. Nekoliko manj zaupljivi pa so le takrat, ko bi morali na pošti izročiti paket, prava izjema so rokopisi. V Italiji je očitno nič koliko nadebudnih pisateljev, ki zasujejo poštne urade s svojimi skrbno zavitimi umotvori. Lani je bilo deležno posebne poštne tarife za rokopise kar 107 milijonov 257 tisoč pošiljk, leta 1988 je bilo to število odločno nižje: 82 milijonov 283 tisoč paketov. V Menaggiu so v petek izvolili najlepšo damo italijanskih jezer Poletje je čas za izbiranje najrazličnejših »gospodičen« in »dam«. Tokrat so v Menaggiu izbrali lady italijanskih jezer. Ta čast je pripadla Ilarii Di Giacomo, njeni spremljevalki pa sta postali Clara Sneider (levo) in Clara Janotti (AP) S specialci proti kriminalu v SZ MOSKVA — Porast mestnega kriminala je sovjetsko zvezno ministrstvo prisililo, da je odpoklicalo del specialcev, ki skrbijo za red v za-kavkaških republikah. Tg je predsi-nočnjim napovedal namestnik notranjega ministra Stasis Lisauskas, ki pa ni povedal, v katera mesta jih bodo poslali. Po Lisauskasovih besedah so v prvih sedmih mesecih zabeležili več kot milijon zločinskih dejanj, kar je za 17,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Največ je bilo tako imenovanih »nasilnih dejanj na prostem«, v parkih in na ulicah. Po sovjetskih mestih so namreč že prisotne prave tolpe, ki se prepuščajo vandalizmu in ustrahujejo mimoidoče. Specialci bodo torej predvsem patrulirali po ulicah večjih sovjetskih mest. Prisotni pa bodo tudi v javnih lokalih, kjer so baje pretepi na dnevnem redu. Že pred časom so moskovski taksisti zahtevali, naj jih oblasti zaščitijo, ker tolpe od njih zahtevajo mafijski davek. N euravno vesencc hudo ranil policista RIM — Sandro Fasoli, 56-letni psihični bolnik, je včeraj dopoldne nekaj časa z mačeto ustrahoval ljudi, nato pa tudi napadel in hudo ranil enega od policistov, ki ga je skušal razorožiti. Policisti so ugotovili, da je Fasoli že zgodaj zjutraj odšel z doma in z mačeto, ki jo je skrival pod jopič, krožil po rimskih ulicah. Na številko 113 so v zvezi s tem dobili precej telefonskih pozivov, končno pa je 27-letni policist Fabrizio Lune-dini nekaj po 9. uri dopoldne opazil Fasolija na Trgu Risorgimento in ga skušal razorožiti. Pri tem ga je Fasoli z mačeto hudo ranil po glavi, tako da so Lune-dinija sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Lunediniju pa sta nato priskočila na pomoč njegova kolega s prometne policije, ki sta se pripeljala mimo. Oba sta streljala na psihičnega bolnika in ga z dvema kroglama tudi ranila v stegno in v dimlje. Kot sta kasneje povedala, sta streljala zato, ker naj bi Fasoli z mačeto še naprej grozil policistom in tudi mimoidočim. Zaradi strelnih ran so Fasolija odpeljali v rimsko bolnišnico, kjer so ga že operirali in mu odstranili obe krogli. Hare Krišna med bliščem in revščino LOS ANGELES — Na podlagi raziskav, ki sta jih v Kaliforniji izvedla profesor Richard Mendoza in psiholog Arnold Weiss, izhaja, da so pripadniki sekte Hare Krišna nagnjeni k majhnim, nedolžnim strastem, poleg tega pa naj bi bili tudi dokaj plahi. Zaključki raziskave so v nasprotju z dosedanjimi trditvami, po katerih naj bi bili somišljeniki te sekte eksplozivnega značaja, včasih celo destruktivno nastrojeni. V primerjavi z ostalimi sektami pa naj bi imeli podobne duševne predispozicije. Kalifornijska strokovnjaka sta »obdelala« 226 pripadnikov sekte Hare Krišna, vsi pa so sekti pripadali najmanj 8 let. Sekta Hare Krišna je bila zelo popularna v sedemdesetih letih. Zatem je njena zvezda naglo zbledela, tako da je vseh tistih, ki v ZDA živijo v tovrstnih skupnostih, komaj 600. Njihove vrste so precej zdesetkale zlasti goreče polemike med člani sekte, poleg tega pa to, da so se znašli na slabem glasu. Ameriške pripadnike sekte tare tudi finančna kriza, saj kaže, da bodo morali prodati pet templjev. Neko sodišče je namreč terjalo od ameriške skupnosti plačilo 5 milijonov dolarjev zaradi »pranja možganov« na škodo bivšega pripadnika te sekte Robina Georga. Pirotehnična strokovnjaka umrla pri dezaktiviranju letalske bombe njaka, ki sta več sto kilogramov težki ostanek iz pretekle vojne skušala poldj1 j rati na bregu reke Dill v VVetzlarju v ZRN. Do nesreče je prišlo v petek V ( AH ob dveh žrtvah pa so bile še tri osebe huje ranjene /