PRIMORSKI DNEVNIK
IUTRI VSI V
na lahnr Osvobodilne Me
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
ZAČETEK OB 15. URI
<Glej program na f. strani)
TRST sobota, 29. maja 1948
Poštnina plačana
gotovim
Sp^dizione ln abbon. postale
IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din
Pb drugem poročilu gen
AIREYA
Načrtno sabotiranje povezave z zaledjem pa škodo življenjskih interesov Trsta
i Kakor njegovi vladi, tako 'i r°th	poveljnik anglo-ame-
wega področja Tržaškega 'ttmlja spoštovati določil mi-! j**® pogodbe z Italijo, ki so L Pra.v vladi pred nekaj lfSe.ti ratificirali. Takole zasuje gen. Airey svoje dru-Poročilo o upravi zaupane-™ nu področja: «Zaključujem ^ Ugotovitvijo, da je rešitev ‘MJtega vprašanja v čim-izpolnitvi trojnega 9rwloga z dne 20. marca l*W.>
^prav v zaključkih svojega
f Ve9a poročila v januarju t. 1 0 tem ne da še niti slutiti,
... *-vy	v	>
*]egovo drugo poročilo od ■ fptka do kraja sestavljeno z lno svrho, da bi na čim bolj jepnčljiv način podprl ome-
:^ePi trojni predlog, ki ga je
Jr^tt medtem, pred italijan-Jfni volitvami, vrgel v svet. «ato
%
so tudi argumenti poro-
samega tako za lase pri-
dni kot trojni predlog sam. Kot smo že ob prvem Aire-Por°Cilu ugotovili, je ■x to najnovejše
, • m nu,jnuuejsv dokazalo, f o prav za prav ravno im-Jfefcti in njihovi predstavah V 'Krstu Usti, ki dajejo .'f-Uvno propadlemu in pora-
j.Ueniu italijanskemu imperia-3“ o Italiji in v Trstu smerne za njegovo rehabilitacijo.
" tim-., j  _____
, Prav to poročilo je nepobi-n dokaz — “—-
H'
ne samo podpore, ve; tudi tiste tesne pove-7*’ obstaja med tržaško vdružnico De Gasperijeve im-julistične klike in med vrho-,c'ukajšnje okupacijske upra-^ Zato smo zadnje čase priča ;i^6r° zakrinkanih političnih £°fovanj po tržaških javnih ^ raznih patrov Lombar-H in Rotondijev.
%
bočilo gen. Aireya pa ima
lt» namen odvrniti prebi-
ti 0(1 reševanja vseh petih gospodarskih in politič-
vprašanj našega mesta in °‘‘ce. Zavaja ga enostavno
f uzijo, da bodo vsi proble-- Nezaposlenosti in bede, ob-naie industrije in pristali ?° prometa, vprašanje ^7e*be ljudstva v javni upra-Hj"1 rnirnega sožitja med tre-irj narodi ozemlja itd itd., da Vse to na nekakšen čudo-
Inačin rešeno, čim bo
Priključen k Italiji. Sedaj
. .	Tr	o	f	r/t	Tli’	//	o	v*	«	/7
^lred Trst nujno rabi <sred >>■' ko
nekega umetnega diha-/j'?Tj ko bo pa ponovno pod
pod tisto Italijo, ki po
m^ah
u, samega De Gasperija
.“l°h j
e pomoči in iz katerega
ne more živeti brez Mar-
1 «e .
/a"v — kakor je ugotovil celd
S*i
,n}pzni Gallupov statistični
xzseM° (^e bi moglo) fi-.i jPrebivalstva in odšlo -
l^Uhom za kruhom — tedaj
i)0 u*o dobro in v redu, tedaj Trfimreg zavladala tudi med m? ani prav taka želja za iz-
■S£”
1^7 zavajanje s pomočjo do-'lt-uxThnja> do je Trst neraz-
hnuj!lnjem kot vlada danes v
‘iijivo, na življenje in smrt, 1'arsko in politično pove-
'Z??
jr ysemu svetu dobro zrm-Lv.fotvo, da je Trst, takšen r:-n
/ten je, s svojim pristani-
• .”1 bi	I
kjrTJ* industrijo ter četrt mi-Jma prebivalci, nastal iz in
><*»•	mm	-	‘	-	l
še»T? Potreb zaledja, kajti da-
',<t Prav gotovo ne bil večji i: T^Pra ali Pirana, če bi bili a(L®°dovini od tega zaledja lij^n, t. j. če bi 'bil pod Itd-ni bil nikoli razen, 'j.;»fjj te bU vzdrževan *s sred-pnjn nekega umetnega diha-I 'Im*’Jrti pa, ko je celo propa-t i/ ‘ *o zavajanje Tržačanov v Ha najtistejšJi in hkrati naj-\J77itih iluzij, pa nam po-jasno zlasti ob dejstvu sabotiranja vz-normalnih gospodar-H Vnosov s prav tem zaled-q' *dasti pa z Jugoslavijo. Airey sam omenja (ker
ic *.	au-r«. vinori-j noi
očitno prisiljen) €stro-
za gospodarstvo in trgovina, ki so
prt-
7 Beograda z daljnosež-fttnj,1*1 ria široko objavljenimi
ea t rgovinski spora-
O4 britansko-ameriškim
[bli^tem. m Jugoslavijot, ter
80 ti predlogi <v preuči .J*1*' Toda ti predlogi so
vanju» že več me-
■ ■"!<)«/	^	nobena
> da je okupacijska vo-9oPravn P° sklenitvi zna-'hU^Podarskih dogovorov e w Potisnila trgovinski
j&et
*t0ni teed Jugoslavijo in
P^te 2 milijona Ur tegovnega prometa, ki je
tt
Plenum Enotnih sindikatov obsoja tisto ,,glavno skrb generala Aireya, ob kateri brezposelnost stalno narašča, in poziva h čuječnosti in enotnosti v odločni borbi
proti vsem zasužnjevatnim nameram imperialistov
poleg tega odvisen od drobtinic, ki jih Trstu vrže milostno rimska vlada. Gen. Airey seveda v svojem poročilu ne pove, da je omenjena jugoslovanska delegacija predložila načrt trgovinskega sporazuma za izmenjavo blaga v vrednosti reci in piši 15 (petnajst) milijard lir letno. Da je ta predlog rezultat prej omenjene vsestranske, zgodovinsko nujne povezanosti Trsta s svojim neposrednim zaledjem bi da bo Trst brez te povezanosti ostal mrtvo mesto, kakršno je Gorica Ydovolj je citati stokanja celo najbolj zagrizenih fašističnih listov kot je n. pr. <Lu-nedh in dr.), pa ni potrebno sto in stotič ponavljati.
To so dejstva, ki jih ne bodo mogla spremeniti nikakršna generalska poročila, sestavljena v svrho rehabilitacije poraščene fašistične države m v uresničevanju gospodarskega in političnega zasužnjevanja našega mesta.
Končno naj omenimo še presenetljivo obliko poročila gen. Alreya, ki izgloda kat polemični odgovor na spomenico, ki jo je glavni odbor Slovansko-ita-lijanske antifašistične unije predložil Organizaciji združenih narodov v marcu t. I. o delu in njegovih posledicah okupacijske VU na našem ozemlju. Zato bomo to spomenico v prihodnjih številkah našega dnevnika tudi objavili.
Senzacionalna
okupacijskega
TRST, 28. — Danes zvečer j* bil v ulici Conti sindikalni plenum, na katerem so predstavniki Zveze enotnih sindikatov piodali obširni sindikalni pregled. Kot prvo točko dnevnega reda je tov. Destradi obravnaval Airčjrevo poročilo Varnostnemu svetu, nakar sta obravnavala še vprašanje poslednjih pogajanj za mezdne pogodbe in gle de tovarniških odborov tovariša De Šantl in Vojmin.
Tov. De Stradd je uvodoma orisal ponesrečene namere imperialistov, da bi razbili enotnost Svetovne sindikalne, zveze. Nato pa je prešel \na Airrvevc -gla vno skrb., o kateri pravi general Airey v svojem poročilu naslednje:
«Moja glavna skrb je bila gospodarski položaj Trsta z njegovimi velikimi ladjedelnicami, ki so b'le politično odtrgane od svojih Življenjskih virov v tlalij. in z njegovo pomorsko trgovino, ki je bila gospodarsko prekinjena zaradi nove preusmeritve držav podonavske kotline)).
Gospod Airey pa je seveda zamolčal, da so interesi imperlaltema, interesi Wall Streeta tisti,-ki so proti »novi preusmeritvi držav v podovski kotlini«, k; so se osvobodile nadvlade tujega kapitala ia nevarnosti gospodarskega zasviZnje-nja iin vzpostavile resnično ljudsko demokracijo. G. Ai£ey je sicer moral priznati, to kar mi vedno Stalno poudarjamo v interesu prebivalstva naSega ozemlja, da Trst brez povezave z zaledjem ne more Živet!, vondar je to dejstvo potvoril v obratnem smislu zaradi aplikacije Marshallovega plana. To poslednje dejstvo dokazuje najbolje osnovanje «Ustanove za izkoriščanje gosoodarskih virov«, katero je ustanovila anglo-ameriška okupacijska uprava. Ta ustanova, katere na čelu je Sest oficirjev okupacijskih oboroženih sil lahko po določbah omenjene odredbe likvidira sleherno industrijo, katero Smatra okupacijska oblast za «neplodno». (Glej Alreyeve besede «moja glavna skfb!»).
DELAVSKA ZBORNICA ZVESTO SLUŽI
Razumljivo^ da je gospod Airecr vse one Sile, k; se zoperstavljajo temu gospodarskemu uničevanju in easužnjevanju našega ozemlja proglasil za združenja pod nadzorstvom «slovamsko usmerjenih« komunistov, kateflm odreka z pravico vključenja v krajevno upravo, «ker da bi to spravilo v nevarnost notranjo varnost področja*. Pri tem je seveda zopet zamolčal dejstvo, da zahteva delovno ljudstvo volitve v obrambi svojih Življenjskih interesov in da si lahko tako ob njegovih besedah tn stalnih provokacijah organov oblasti proti prebivalstvu, pojasnimo docela enostavno kdo predstavlja «nevarnost za notranjo varnost področja*. Med silami, ki se zoperstavljajo njegovi politiki po direktivah wall-Streetskih mogotcev, je Imenoval tudi Enotne Sindikate, kar si le-ti prištevajo le v čast. S tem na drugi Strani sam razkrinkuje hlapčevanje Delavske zbornice, ki je bf-la vselej pripravljena sprejeti voljo svojih gospodarjev.
EVO — ODKOD PORAST BREZPOSELNOSTI
S svojimi nadaljnjimi «razlaga-nj!» Je gospod A'irey priznal, da (zaradi imperialistične politike VU pač) okupacijske oblasti z umetnim! sredstvi skfbe, da število brezpošelriih ne narase. Med ta u-metna sredstva prišteva nedvomno gradnjo cest, ki ne morejo biti drugo kot strateške, saj je prispel za gradnjo teh cest v Trst nek tehnični general, kj je specialist prav za gradnjo cest, ki sluzijo izključno kot strateške bod si za napredovanje alt pa umikanje vojske. Ob tem dejstvu gospod Airey ne vaj a dejstvo, da je v Trstu še vedno 26760 brezposelnih. Ko govori g. Airey o vzrokih brezposelnosti pravj silno pogumi o naslednje:
— »Povečanje brezposelnosti je v prvi vrsti treba pripisati dejstvu, da se Je zadnje čase javilo za brezposelne znatno število ljudi, študen-
tov, gospodinj in upokojenih delavcev (?!), ki prej tega niso delali. Verjetno je bil njihov motiv želja, da bi zaradi visokih cen ne-racioniranega blaga uživali dobrote (kakšne so bile te dobrote smo že pisali — op. uredništva), ki jih je nudila tržaška zimska pomoč...*. Začudenje bo pa gotovo vzbudilo ob prihodnjem Airejrevem poročilu Varnostnemu »vetu dejstvo, da je število brezposelnih v Trstu v mesecu maju naraslo na 31.100. — Menda vendar ni bilo v Trstu pet tisoč norcev, ki bi verovali v podelitev nove zimske pomoči na pomlad!
Kje pa je pravi vzrok brezposelnosti, kje je pravi vzrok, da — kakor navaja gen. Airey — mora povprečni delavec izdati 81% vse svoje plače samo za hraDo, gospod Ai-rey priznava le na enčm mesiu, kjer pravi, da so tržaške ladjedelnice popravljale le domače in jugoslovanske ladje. Povezava z zaledjem bi bila tako edini faktor, ki bi lahko zagotovila odpravo brezposelnosti in zvišala življenjski standard tržaškega delovnega ljudstva, ob čemer gotovo ne bi bilo potreba umetnega vzdrževanja, raznih ladij pomoči itd. Na ta način bi gospod A!rey gotovo ne beležil tudi nazadovanja v trgovini. Na ta način tudi ne bi bilo potrebno g. Ai-reyu tako previdno molčati o zahtevi Enotnih sindikatov za resnično zaporo odpustov.
Ob poročilu o šolstvu imajo delovni ljudje gotovo tudi mnogo pripomb, ker je pač vsakomur pri srcu vzgoja lastnih otrok. Vendar omenimo le dejstvo, da ni posvetila okupacijska oblast nobene izrecne skrbi vprašanju šoj za vajence, po-šolske vzgoje za delavstvo, šole za sindikalne voditelje itd.
ENO ROKO DAJATI -DESETIMI JEMATI
Ob kmečkem problemu g. AI!rčy širokousti, da so izposlovali 3.000.000 lir za nakup semen, trt, sadnega drevja itd., s čemer naj bi bil problem kmetov rešen, čeprav so kmetje raje kupovali semena pri sindikatih, kjer so jih dobili po ugodnejših cenah, čeprav o onih drevescih ni ne duha ne sluha. Pa vendar četudi je lahko tista štorija o taki uporabi treh milijonih resnična, g. A!rey ne ve ničesar povedati o dejstvu, da so povišali našim kmetom davke za 900%, da Škode ob gradnji strateških cest sredi polj niso povrnili, da niso povrnili škode, ki jo je v poslednjih letih, v višini nekaj milijonov lir povzročila okupacijska vojska po posestvih naših kmetov. Lepo tako, g. Airey: z eno roko dajati, z desetimi pa jemati!
Poročilo gen. Aireya na ta na čin najlepše prepričuje, da mora tržaško delovno ljudstvo ostati budno na straži, da mora utrjevati svojo enotnost v borbi proti vsem poskusom imperializma, da bi ustvarili e gospodarskim uničenjem -naše industrije, našega gospodarstva svoje vojno oporišče proti »preusmerjenim državam podonavske kotline*, proti Sovjetski zveri, proti demokratičnim množi cam vsega sveta.
Na Južni železnici
bo vzpostavljen promet
LJUBLJANA, 28. (ATI) — Te dni se je v Ljubljani zaključila kon-ferenoa, ki so se je udeležili delegati avstrijskih in jugoslovanskih železnio ter dva predstavnika železniške uprave Tržaškega ozemlja.
Med razgovori so sklenili, da se zopet otvori promet na Južni železnici Trst-PostojnarLjubljana-Gradea-Dunaj. Zopetna otvoritev prometa na tej progi, ki se predvideva prve dni julija, pomeni odločilen korak za obnovitev prometa s srednjo Evropo. Juž)ia železnica je najvažnejša železniška proga, ki veže tržaški trg s podonavskimi in balkanskimi državami.
Konference so se udeležbi kot opazovalci tudi madžarski, poljski, češkoslovaški, romunski in bolgarski delegati, ker so te države inte-režirane pri novi ureditvi prometa, ki bo z obnovitvijo Južne železnice zahtevala tudi spremembe tarif in urnikov.
23. iulija kongres Wallaceove stranke
NEW TORK, 28. — Odbor za izvolitev Wallacea za predsednika ZIDA je pozval vse organizacije, naj podpirajo kandidaturo bivšega podpredsednika in naj pošljejo delegate na kongres za ustanovitev nove stranke, ki bo v Filadelfiji 23. julija t 1.
Odločen Gromikov nastop glede vojne v Palestini
Angleži prilivajo olje na ogenj, ki razsaja v Palestini . Pred Varnost nim svetom je znova prišlo do izraza angleško-ameriško nasprotstvo -Protestno zborovanje v Parizu proti politiki vlade glede židovske države
LAKE SUOCESS, 28. — Na včerajšnji seji Varnostnega sveta je prišlo glede Palestine zopet do očitnega nasprotja med stališčem ameriške in angleške, vlade. Ameriški delegat Austin je izjavil, da je nje-gova vlada vedno mnenja, da pomeni sedanji položaj v Palestini grožnjo za mir. Misleč na arabske države in one, ki jih podpirajo, je Austin še pripomnil, da so odgovori na poziv Varnostnega sveta dokazali, «da nekatere države ne zasledujejo cilja miru.*
Nato je sovjetski delegat Gro-miko predložil glede Palestine načrt resolucije, ki se glasi: »Varnostni svet smatra, glede na ta, da so se vojne operacije še poostrile in da so žrtve vedno večje, da predstavlja položaj v Palestini grožnjo za mir in mednarodno varnost. Zaradi tega ukazuje vojskujočim se vladam, da v roku S6 ur
po prejemu te resolucije ustavijo vojaške operacije.»
Tudi predsednik Varnostnega sveta in francoski delegat Parodi Je izjavil, da bo glasoval za sovjetsko resolucijo. Delegat Kolumbije Lopez je podpiral prav tako sovjetski predlog.
Sovjetski delegat Gromiko je po končani seji izjavil novinarjem, da smatra angleški predlog za slabega in takega, da še prilije olja na ogenj, ki gori v Palestini.
Angleški delegat Cadogan se je hotel izogniti odločni izjavi in je ponavljal že znane razloge, da je Anglija v smisliu mednarodnih pogodb, sklenjenih z Egiptom, Irakom in Trans Jordanijo dolžna dobaviti tena državam vojni material, da bo odpoklicala 21 arabski ligi «pese jenih* častnikov in da naj Varnostni svet .upošteva, da vsebuje odgovor arahskih držav ponud-
NAJNOVEJŠI	DOKAZ
Sfera ne želi, da bi okupatorji zamislili Iržašbo ozemlje
ANGLEŠKI POSLANIK MOLLET IN SFORZA STA SE R AZGOV A RJ AL A O REVIZIJI VOJAŠKIH KLAVZUL MIROVNE POGODBE — SPLOŠNA STAVKA V COSENZI ZARADI ARETACIJE DELAVCEV — NADALJUJE SE STAVKA POLJEDELSKIH DELAVCEV
Poročili tovarišev De Šantlja in Vojmirja bomo priobčili v jutrišnji številki.
TanKinaisesprameniio u traktom
države, ki češkosiova-
Gottwaldov in Erbanov govor češkoslovaškim delavcem -
Volivna kampanja poteka ob sodelovanju vseh strank ln množičnih organizacij
PRAGA, 28. — Volivna kampanja v C SR poteka ob polnem sodelovanju vseh političnih strank in množlčnji organlzaolj. Predstavniki političnih strank množičnih organizacij, raznih združenj in cerkva pozivajo ljudstvo, naj voiil za enotao listo ljudske f.onte.
Delovno ljuostvo v meatjh ln na dežel; daje izraza svoji vdanosti ljudskj fronti z dviganjem proizvodnje in delovne discipline v to-
plačujejo davk. na volivno pravico in ni nobene razlike ined volivci. V nobenem primeru se ni zgodilo, da bi po.icija razpršila volivna zborovanja ali da b tepla zborovalce, kak«: se Je to dogodilo v mnogih državah za.padne »demokracije*. Začrtal je tudi razliko med volitvami, leta 1946. in volitvami, ki bodo v nedeljo. Dejal je, da leta 1946. ni bilo formalne opozicije, ker tega ni dopuščal voiivnl
varnah en podjetjih ter z rednim zakon, medtem ko danes vsakdo, ki
oddajanjem svojh pridelkov. Pri vsem tem se še posebno odlikuje mladina.
Danes je vladni predsednik Gott-
žeii predložiti kandidate za opozicijo, to lahko stori. Mora pa dokazat, da ima 1000 volivcev, ki ga podpirajo. Ce pa ni do sedaj nihče
wald govoril delavcem letalske to-1 predložil take Iste, ni to krivda
vame «Walter». Volimo enotno kandidate ljudske fronte, Je dejal Gottwald, ta e tem dokažimo, da češkoslovaško ljudstvo ne bo dopustilo drugega Monakova. Dokazati mofamo tudi, da Je in bo ljudska volja edini »ekon, ki bo veljal V naš' domovini.
Med drugim Je Gottwald dejal, da bodo na Češkoslovaškem volili vsi, ki so dosegli določeno starosš, to da je to pouk vsem tistim državam, ki hočejo biti učiteljice demokracije. Na Češkoslovaškem Se ne
komunistične partije ali ljudske frcinte. Dejal je nedalje, da n: s tun rečeno, da me obstaja opozicija. Na Češkoslovaškem obstaja opozicija »e danes kakor Je obstajala leta 1946. Rasli ko. pa je ta, da se Je leta 1948. opozicija skrivala v vladnih strankah, med tem ko sl danes ne upa stopiti na plaA pred ljudstvom, ker nima programa, ali bolje: ima tak program, ki bi pomenil za Cf>R postati odvisna od imperialističnih držav. Podtalna opezidja se da ned opira iz-
ključno na inozarske se bi hotele vmešati v ške razmere.
GcttwaJd pa je opomnil poslušalce, da bodo volitve na Češkoslovaškem ravno na dan obletnice lipanjske bitke, kjer so se neenotni husiti borili drug proti drugemu. Obrnil se Je tudi v svojem govoru na delavce vsega sveta in dejal: eDelavci kapitalističnih- dežel, ki še ječite pod kapitalističnim jarmom in ste duhovno na naši strani, zahtevajte tovarne, kot smo mi storili, zahtevajte zemljo in Jfudsko oblast, da zagotovite mir in bratstvo nas vseh in da bodo tanki postali traktorji in da bo blagostanje zmagalo nad vojno in bedo*.
Finsko delavstvo
izvoievalo važno zmago
HELSINKI, 28. — Predsednik Finske demokratične zveze Kulo je v svojem govoru po radiu poudaril, da so socialistični in komunistični delavci smatrali odstavitev notranjega ministra Leina kot napad prot: demokraciji na Finskem. Zato je po vsej državi vzvalovalo protestno gibanje, ki se je pozneje spremenilo v stavkovno gibanje, ki so se ga udeležili desettisoči delavcev.
Kulo je nato dejal, da je Etno Kilpi najbolj primerna oseba za Leinovega naslednika in zato je demokratična' zveza zahtevala od predsednika republike, naj ga imenuje na to mesto. Predsednik je na to pristal, kakor tudi na zahtevo, da se imenuje za ministra komunistka Herta Kuainen,
(Od naSega posebnega dopisnika)
RIM, 28. — Italijanski zunanji minister Sforza se je danes zjutraj sestal z veleposlanik cm Veljke Britanije Viktorjem Molletom, s katerim sta imela dolg razgovor. Nato se je Sforza obiskal De Gasperija. Uradno poročilo navaja, da sta razpravljala o vprašanjih, ki jih bo De Gašperi omenil v vladni izjavi v zbornici.
Iz verodostojnih virov smo zvedeli, da sta Sforza in angleški veleposlanik razpravi je la o vprašanju revizije vojaških klavzul italijanske mirovne pogodbe. V razgovoru je Sforza prosil, naj bi Ve-
lika Britanija privolila, da bi 6e Itaiija zopet oborožila. Med drugim je Sforza poudaril, da ni u-mestoo, da angio-ametlške čete zapustijo Tržaško ozemlje, dokler ne bo It« lija «v stanju, da sama odvrne kakršno boli grožnjo iz inoeanstva*. Zato pa je Sfcrza zopet slovesno zagotovil, da bo Italija sledila vsem iniciativam trikotnika London-Pariz-Washlngton. S tem je uradno potrdil izjave, ki jih je Tarchianl te dni podal. V potrdilo tega dejstva poročalo, da je Sforza zopet obiskal De Gasperija, tokrat pa skupno s Tarchlanijem.
Vprašanje zaupnice Schumannu! vladi
Francoska zbornica bo t torek glasovala o zaupnici - V enem tednu ie Schuman dvakrat doživel poraz v zbornici
PARIZ, 28. — Francoska zbornica bo v torek popoldne glasovala o zaupnici Scliumanovi vladi Schuman je postavil vprašanje zaupnice zaradi glasovanja notranje komisije skupščine proti vladnemu načrtu o odpustitvi 150.000 državnih uradnikov, ki naj bi prešli na privatni sektor.
Komunistična poslanska skupina je namreč predložila zbornici zakonski osnutek, kjer se zavzema za preklic vladnega odloka, po katerem so prejemala razna roditeljska društva šolske podpore. Podoben predlog Je stavil socialistični poslanec, ki je bil poročevalec načrta o rudarskih šolah. Komunistični pos lancl so svoj predlog utemeljevali, da imajo imenovana roditeljska društva docela verski značaj in da je zbornica v vprašanju rudarskih šol zastopala laizacijo šole.
Schumanova ylada je v enem tednu doživela v zbornici dvakrat poraz. Prejšnjo soboto je zbornica razpravljala o spremembi vladnega zakonskega osnutka o statutu šol na nacionaliziranih rudniških področjih. Socialistični poslanec Maurlce Deixon Je predlagal, naj bi privatne šole na južnem rudniškem področju podržavili, dočim Je vladni osnutek določal, da nekatere od teh lahko ostanejo v privatnih rokah.
Pri glasovanju so socialisti, komunisti lin radikali glasovali za spremembo zakona in dosegli večino 298 glasov proti 292. S tem je bila razbita m'ulstrska solidarnost.
Drugi poraz je vlada doživela v četrtek, ko je šlo za izglasovanje
Čestitke dr. Benešu * ob 64. rojstnem dnevu
PRAGA, 28. — Predsednik Beneš je danes sprejel vladnega predsednika Gottwalda in predsednika skupščine Davida, ki sta mu čestL tala v imenu vlade in skupščine ob njegovi 64 letnici rojstva. Predsednik Je sprejel tudi dekana diplomatskega zbora, k* mu je čestital v imenu svojih kolegov.
Benešev rojstni dan 60 proslavili v vsej državi z uradnimi proslavami. Sindikalna zveza Je poslala predsedniku brzojavko s čestit*
o brzojavki, ki naj se odpošlje novi židovski republiki. Pri tem so degolisti in republikanci glasovali prot!, demokristjani pa so se vzdržali. Pri glasovanju je kakor rečeno že v drugič v enem tednu od-pošiljetev pozdravne brzojavke, ki se ji je vlada upirala. Degolisti in demokristjani so bili tako že v drugič poraženi v parlamentu po novi večini, v kateri je komunistična skupina predstavljala večino te republikanske večine.
To kaže, da tako imenovana tretja sila praktično ne obsfaja.
Smutsov poraz
v Južni Afriki
LONDON, 28. — V Juani Afriki so bile volitve v zbornico, pri katerih je bil dosedanji vladni predsednik maršal Smuts poražen. Njegova tako Imenovana združena stremka je dobila 65, nacionalisti 70, laburisti 6 in stranka domačinov 9 poslancev. Glede na to Je Smuts podal ostavko, generalni guverner Južnoafriške zveze pa je poveril mandat za sestavo Vlade dr. Malamu, voditelju nacionalistov.
SmutSov poraz je presenetil an-gieškcefrikaoske kroge in še bojijo, da bo Ma lanova stranka izvedla nacionalizacijo zlatih rudnikov, ki so po večini v rokah angleškega kapitala.
Konservativni list »Evrnlng Standard® piše, da je poraz Smutsa in njegove stranke zadel ves angleSki nafod. da bije težka ura za angleški imperij in da bi vsaka prenagljena beseda mogla spraviti y nevarnost enotnost imperija. Zinano je, da se Je Malan v času zadnje vojne zavzemal za nevtralnost Južne Afrike ln da naslanja svoje gibanje na protiangle-Sko politiko. Politika nacionalistične stranke je uar.erjena tudi proti črncem.
Danes so proglasili splošno stavko v pokrajini Cosenzo v znak protesta zaradi neutemeljenih aretacij, ki jih Je ponoči izvršila policija v Bagnoli, ki je delavsko predmestje Cosenze. Ponoči so ka-rab'nenetji pridrveli s kamioni V predmestje to Vdrli nato v Stanovanja mnogih delavcev. Terorizirali so otroke in stepli nekaj žensk. Karabtoerjj so aretirali več delavcev pod pretvezo, da so se f! udeležbi splošne stavke v pre teklem novembru.
Poljedelski delavci milanske pokrajine so tudi danes enotno nadaljevali svojo stavko. Veleposestniki so sprejeli nekatere delavske zahteve, toda glede drugih zahtev pa So Se vedno nepopustljivi. Pogajanja se nadaljujejo. Delavsko gibanje pa se je razš., ,llo tudi na Padsko nižino. Iz Pedove poročajo, d« hočejo veleposestniki znižati mezdo od 98 lir na 56 lir na uro.
V pokrajini Vicenza so poljedelski delavci pričel: z mezdnim gibanjem. Hkrati pa 30.000 poljedelskih delavcev iz okolice Bologne še čaka, da jim veleposestniki izplačajo božično nagrado in da, izvedejo novo mezdno nofmo, ki so jo podp.sali lani v severni Italiji. Opaža se, da so v teh pokrajinah veleposestniki najbolj nepopustljivi.
Poljedelski delavci Emilije in na-meSčenke rižnlh polj nadaljujejo splošno stavko za dosego svojih mezdnih zahtev. Pričakuje se, da bo stavka kmalu zaključena. Poostrilo se Je tudi gibanje poljedelskih delavcev v pokrajini Reggio Emliia, kjer veleposestniki nočejo pristati na zahteve stavkajočih. Delavci zahtevajo kmečke dopuste, doklade in povišanje družinskih doklad.
E. MILIC
bo Svetu, da bi Btavil nove predloge za poravnavo konflikta. Končno je Cadogan »tavil predlog za ukinitev sovražnosti v roku 4 tednov in Varnostni svet naj šele, po odklonitvi tega poriva od strani arabskih držav uvede proti njim sankcije.
Ukrajinski delegat Tarašenko je CadCganu odvrnil, da ima angleška resolucija namen, zadušiti komaj ustanovljeni Izrael in da se ne ozira niti na koristi Zidov niti Arabcev.
Ob splošni tišini je ameriški delegat Austin izjavil, da bodo ZDA podpirale sovjetsko resolucijo, ki priznava, da pomeni sedanji položaj v Palestini grožnjo za mir, ter zahteva uporabo določila 7 člena statuta, ki določa v primeru nadaljevanja sovražnosti sankcije. Austin Je še dodal, da odgovor, ki ga je podal Cadogan, ni sestavljen v duhu sporazuma, ki J« bil doseftn med ameriškim poslanikom in angleško vlado.
Glasnik vlade Izraela je označil angleški predlog predi Varnostnim svetom naravnost posvetitev angle-ško-arahske zveze na političnem in vojaškem polju. To ni samo nevtralen predlog, tako je poudaril glasnik, marveč poskus pomagati arabskim državam do zmage. V smislu angleškega predloga bi postal Varnostni svet orodje politike za dosego anglo-arabskih ciljev in ne b! bil več branilec svetovnega miru.
Predsednik židovskega odbora za osvoboditev Bergson pa je na tiskovni konferenci izjavil, da vojna v Palestini ni državljanska vojna, marveč »angleška vojna, kajtt dejansko so stoodstotno vsi načrti In vojni material angleški*.
Predsednik Truman Je na današnji konferenci odklonil vsak komentar glede med ZDA in Anglijo nastalih nasprotstev.
Iz Amanna, glavnega mesta Transjordanije poročajo, da se j« stari mestni del Jeruzalema podal danes popoldne četam arabska lige. Hkrati poročajo, da je kralj Abdulah obiskal arabsko ligo, ki »e bori v sektorju Jeruzalema. Ha. ganah pa poroča, da se bitka za Jeruzalem, zlasti v okolici ceste, ki veže to mesto s Tel-Avjvom in pri francoskem samostanu v Tj. trcnu, nadaljuje. Arabsko topništvo obstreljuje po tem poročilu iz neposredne bližine stari mestni del Jeruzalema. Zdi se, da židovske čete nimajo topništva in da bo oborožene samo z lahkim orožjem, kvečjemu z minometi. Egiptaka letala so zopet bombardirala Tel-Aviv.
Na KoroSkemt
Zaradi slovenske zastave
pred sodišče
CELOVEC (Tanjug), 28. — BfiP tonsko vojaSko sodišče v Velikovcu bo jutri sodiio štiri slovenske mlačen če,- ki so uprizorili part ižansko igro, kjer nastopa skupina partizanov s slovensko zastav«
Nov jugoslovanski umetniški film
ZAGREB, 28. — Podjetje »Jati ran-! i!m» je začelo zopet snemati nov jugoslovanski umetniški film z imenom «Zastava». GlavM motiv filme, ki bo dokončan letos, je osvobodilna borba v gofatan področju Katolika, v severnem deju Hrvatske.
Spori med imperialisti
glede nemškega vprašanja
Francija kapitulirala v vprašanju Porurja - Tako Francija kakor Velika Britanija ne mislita podpirati ameriških vo~ iaskih avantur ? Berlinu, ker se bojita sovjetske moči
Dimitrov v Variavi
VARŠAVA, 28.	—	Bolgarski
vladini predsednik Dimitrov je skupno z vladno delegacijo danes prispel v Varšava kjer bo ostal tri dn!. Pri tem se bodo pogajali ea sklenitev prijateljske pogodbe med kami. V Pragi je bila v predsedništvu 1 obema državama
republike velika manifestacija, ki so se Je udeležili civilni in vojaški funkcionarji,
Bolgarska delegacija šteje 34 členov, med katerimi je tudi zunanji minister Kolafov.
LONDON, 28. — Poročila iz Londona zatrjujejo, da je bil na tamkajšnji konferenci za nemško vprašanja «sklenjen sporazum* glede Porurja, da pa glede vprašanja volitev v nemško ustavodajno skupščino še ni prišlo do dogovora.
Ameriško stališče, ki ga podpirajo tudi Angleži, je to, da naj bodo prihodnje volitve v konstituan-to na podlagi splošne in enake vo-iivne pravice in da naj bo na vsakih 750 tisoč prebivalcev Izvoljen en poslanec. Francoska delegacija se je zlasti protivila vsakemu votivnemu zakonu, ki bi ga Nemci lahko izkoristili kot precedent za obnovo enotne Nemčije. Zato zahtevajo, naj bodo izvoljeni poslanci po »deželah*.
Dalje zahtevajo francoski delegati, da morajo ZIDA podati državam bruseljskega pakta jamstva za morebiten napad Nemčije. V Francij1 so vsi pravi domoljubi, ki so morali preizkusiti vse grozote dveh nemških navalov, v opravičenih skrbeh, kdo naj Jih tudi v bo-dočno*ti brani. Anglija je prišla vselej prekasco a svojo »pomočjo®,
države Benelusa so preslabotne za resno obrambo. V prvi in drugi sveto vn; vojni se je rešila Francija nemške invazije edinole s pomočjo slovanskih narodov, v prvi vrsti Sovjetske zveze. Sedaj pa naj se Francozi odpovejo samo na ljubo ZDA in Anglije edinim naravnim zaveznikom na vzhodu? Po poročilih iz istih virov, je ameriški poslanik v Londonu Douglas vprašal francoske in angleške delegate, če bi bili pripravljeni pomagati EDA v prir meru nujnosti, ki bd lahko nastala v Berlinu. Vsekakor ne boeta Francija in Anglija prevzemali takšnih obveznosti, ko je stališče ZDA glede jamstva še vedno neodločeno,
S tem v zvezi piše list «Daily Telegraph*, da je prišla londonska konferenca zopet na mrtvo tečko, ker so Francozi zaradi tega, ker nočejo ZDA prevzeti nobenih jaških jamstev glede za pa dne Evrope, v opravičenih skrbeh. Na* sprotno zahteva list »Econcmist* od Francozov, na) ne bodo zopet tako popustljivi v vojaških vprašanjih.
PRIMORSKI DNEVNIK
— sr
28. maja ia^
25-Setnlca umetniškega astvarjania Modesta Sancina
Bfoli&re: nSltopi|fc“
Dvorana v D&nvu pristaniških delavcev Je bila ob ■sinočnji premieri MoU&rovega *Skopuha», s katerim, je obenem proslavljal nat škedenjski rojak in veliki karakterni igraleo Modest Sanoin t5-ietnioo svojega gledališkega dela, vse pretesna, da bi mdgla sprejeti množico ljubiteljev naše odrske umetnosti in še posebej našega jubilanta, M si je bil s svojo odrsko umetnostjo te zdavnaj zasluženo osvojil ljubezen in spoštovanja našega ljudstva.
Moltere je s svojo genialno umetnostjo osredotočil uste dejanje v tSkOpuhut okrog Barpa-poiio, tega utelešenja skopuštva, skiskaitva In oderuštva, čigar oflotnx> življenje itv vsa strast visita na denarju, skorij bi rekli: na skrinjici s deset tisoč zlatni-ki, ki je v komediji kakor kri-staliaaČAjsko jedro, ^kro-g katerega se gosti in zbira celotno dogajanje. Harpagon ima kakor pajek sredi mrež» vse niti na- ! peljane navzven, med svojo rodbino, služinčad m v celi svet. N* | zahteva zastonj ob koncu, ko opazi, da mu je bila skrinjica e Blatni ki ukradena, od sodnega komisarja, da pozapre vse mesto in vfsa predmestja. V vsej njegovi okolici, družbi, v kar-teri živi in se kreta, se zrcali ta njegova ostudna stradt skopu* štva ter zad&bi svojo smešnost prav v kontrastih z vsemi zdravimi in normalno čutečimi ljudmi.
Tako je tudi režiser Jože Babič postavil svojega Harpagoiva v gracilno in človeško razumljivo okolje ter je smiselno prikazal dflbo, šege in njihov stil skozi hretauaje, kostume J» način govor ioe. Prevet bi bilo spuščati «S 2« sedaj v podrobnejše analizo predstav«. Vot. teto igre je kajpada nosil Modast Sancin, v vlogi Skopuha, ki ga je izdelal do podrobnosti -o karakter, ki se je odlikoval s ekspresivno mimiko, s b&gato modula mjo glasu, s močno razgibano igro in z zanosom, ki je vzdržal do konca. Bil je »aras pravo uteleženje skopuške strasii, M je izpadla komično in groteskno spričo ljubkosti in očarljivosti ljubavntK dvojic 4» fpričo ostdlih človeško vse bolj prirodnih značajev. Naj poudar rim slasti ognjevito prikupljivost Jožka Liukeša kot Clemta, vedro resnobnost Rada Nakersta. kot Val&ra, ljubko &racitnost Zlate Rodoškov« bot Bliže in Angelce SaMctnoVč kot Mariane. Popolnoma v stilu dobe in igre je bila tudi Ema Starčeva h&t Frcsine.
V komičnih vlogah sta briljirala Milan Kosič in Božo Podkrajšek, lepo in umerjeno je odigral vlogo Anselma Ernest Zega in tudi Beliaar Sanoin je bil ustrezajoč *w Okreten komisar. V krepki epizodi se je uveljavil Josip Fišer. Pohvalo zaslužijo tudi vsi ostali sodelavci, kar je gotovo mentola režiserjeva zasluga, ki mu je uspelo izredno dobro vskladiti celotno igro. Zanimiva je bila m-soenacija slikarja B. Groma s svojo dokajšnjo apartnostjo,
Predstarvi je sledila proslavitev iS-letnice odrskega delovanja igralca Modesta Sanoina, tol je zavzela svečan izraz ter ganila prav tako umetnika jubilanta kakor tudi vse občinstvo. V krasno stiliziranem nag&voru je podal upravnik Slovenskega narodnega gledališča dr. Andrej Budal težavno in častno pot igralca in umetnika Modesta Sancina, M je, izhajajoč iz Trsta, moral pred mnogimi leti zapustiti svoj rodni kraj tor iskati torišče svojega umetniškega udejstvovanja v Ljubljani. Toda takoj po zmagovito končani narodno-osvobodllni borbi se je vrnil v Trst in tu ustvarja kljub vsem težavam in oviram svoje umetniške stvaritve, s katerimi se stotero in tisočero oddotžuje svojemu narodu. Za dr. Budalom je spregovoril jubilantov igralski tovariš Rado Na-kerst ter mu čestital v imenn gle-iaHikega sindikata in vseh gledaliških soigralk In soigralcev kakor titdi vsena tehničnega osebja. Dr. Roba rt Hlavatjf je nato čestital jubilantu v imenu Hlovensko-hrmtsk* prosvetne mvze ter mu izročil venea V imenu Centra di Cul hira Popokrre je spregoiforil
njegov predsednik prot. Oskar Ferlan, ki se Je v izbranih besedah pridružil čestitkam svojih predhodnikov ter poudaril tudi veselje italijanskih demokratov Trsta nad tem tako častnim jubilejem. Justo Košuta je prebral kopico pisem in brzojavk 4» Slovenije in ostale FLRJ ter iz Trsta. Med njimi so bila pisma oziroma brzojavke upravnika ljubljanska gledališča Juša Kozaka, predsednika gledaliških sindikatov Slovenije Staneta S&verja, direktorja ljubljanske I>rame Slavka Jana, upravnikov reškega, osiješkega in sarajevskega gledališča kakor tudi mnoge čestitke posameznih kulturnih delavcev. Jubilant Je prejel veliko množino cvetja in vencev ter dragooena darila* Čestitkam »a pridružujemo tudi mi ter želimo slavljencu Mode-etu Sancinu še mnogo, mnogo let uspešnega gledališkega udejstvovanja.	VL	B.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KDOR SE HOČE BORITI PROTI VOJNI, NAJ SE VPISE V RK TRSTA IN OZEMLJA, KATEREGA NAJ PODPIRA IN KREPI!
Deklica padla v prepad
Predvčerajšnjim se Je Igrala 4-letna Pečarič Mlrel*. le Savudrije na neki skali bllau vasi. Zaradi neprevidnosti, ali ker Ji Je morda spodrsnilo, je padla s skale 20 met/rov globoko v prepad pod njo. Pri padcu j« dobila deklica težke poškodbe na glavi in v notranjosti. Prepeljali so Jo v trtaiko glavno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili. da J« njeno stanj« precej ne-vafno.
Tov. Vidah uslužbencem ACEGA T- a
»Zahtevamo volitve
za normalizacijo življenja v Trstu"
Včeraj popoldne je tov. Vldaii Imel v krožku Tomažič konferenco za uslužbence Acegata.
Govornik je takoj od začetka razjasnil poslušalcem pravi pomen poročila Aireya, ki ga je dane* objavilo časopisje. To poročilo ima namen, da poostri tržaško situaci* Ja nacionalno mržnjo, da neti nove in obsežnejše nemire, podpihuje antikomuniste in spodbuja šovinizem domačih in italijanskih klero-fašistov.
Tov. Vldaii Je tudi pripomnil, da hoč« Aireyevo poročilo nekaj važnejšega, kar je neposredno poveza* no s ameriško ekspanzionistično in Imperialistično politiko. Ko Airey izjavlja, da ima Trst gospodarsko in politično bodočnost samo v okviru Italije, ne pozabi pripomniti nekaj dfugega, kar Jasno razkrin-kuje cilj tukajšnje ameriške politike. Gen. Alrey Je s stavkom. «da bo ozemlje vrnjeno Italiji, ko bo ta lahko preskrbela za varnost področij, ki so sedaj poa tujo zaščito...* Jasno pokazal, da bodo ameriške čete še dolgo ostale v našem mestu in da se bo mod tem časom nadaljevala politika uničenja naše industrije v smislu Marshallovega plana.
Tov. Vldaii je večkrat poudaril nujnost enotne borbe vseh delovnih in demokratičnih množic na-lega mesta za dosego tfajnega miru v sklopu borbe vseh demokratičnih sil sveta, ki tvorijo nerazrešljivi zid, ki ustavlja vojne provokatorje.
«Ves problem naie sedanje bor-
be tiči v eni sami besedi mir, je dejal tov. Vidoli — ker mi vemo, da je vojna pustošenje, beda in po. meni za milijone in milijone ljud~i smrt. Mi smo pa gotovi, da ne bo vojne, ker so sile, ki se potegujejo za mir, v premoči in bodo prisilile k molku imperialiste in njihove podrepnike/».
Govornik je potem načel problem volitev v našem mestu, ožigosal namene ameriških imperialistov in orisa; stanje domačih imperialisti«, nih hlapcev, ki Jim Imperializem pljuva v obraz in Istočasno prevzema v svoje roke upravne organe, ki bi pod njihovim vodstvom ©pustošile naše mesto, ako ne bi bilo ljudskih množic.
*Zato zahtevamo volitve r— nadaljuje — ter hočemo vedeti, kaj delajo z ljudsko imovino. Nismo mi, kot trdi gen. Airaj), saboterji upravnih organov, marveč so saboterji tisti, ki so kradli pri uradu za javna dela, ki si polnijo žepe z ljudskim denarjem, ki organizirajo črno borzo, prostitucijo. Mi se borimo za volitve, ker samo z njimi bo prišlo do demokratizacije Ovije, nja in bo zavladal mir*.
Tov. Vidali Je nato zaključil svoj govor in rekel, da mora biti delavski razred enoten, navezan na svoje mesto, ki ga hočejo imperialisti spremeniti v vojaško oporišče. «Sa_ mo z enotnostjo vseh demokratičnih sil našega mesta bomo lahko odbijali imperialistične manevre, pritisnili imperialiste ob zid in dosegli to, za kar se toliko časa borimo«.
Dva se nerešena problema brezposelnost in prostitucija
V Trstu Je približno 13.000 brezposelnih žen, ki zaman čakajo zar posUtve. Kakšno je njihovo življenje in kakšne so možnosti aa njlho. vo bodočnost?
Nekatere Izmed teh žena so Same na svetu, druge Imajo *opet bolnega ali brezposelnega moža, tretje so vdove, ali pa morajo vzdrževati družino ali starše. Te žene se navadno aadovoljijo s priložnostnim delom tet »o navadno mlužbene kot gospodinjske pomoč, nlce. Seveda Je plača teh delavk tako nizka, da se komaj prerivajo sfeozi življenje in morajo v mnogih primerih prosjačiti aa razne podpore.
Dosti Je pa žen, ki se nočejo
močiti s takim delom, temveč si izberejo poklic prostitutke. Naravno, da še povečuje prostitucijo navzočnost okupacijskih čet, katerih vojaki lahko nudijo tem ženskam precej visoke vsote denarja.
V našem mestu se Je prostitucija po vojni neverjetno razširila. Precejšnje je že število javnih boš, katerih obstoj nosi iz dneva v dan težje posledice; dnevno se število teh veča in to zato, ker dobivajo vso podporo m so tudi priznane. Večkrat so že razni demokratični časopisi obravnavali ta težek problem ter zahtevali, da bi se to vprašanje čimpreje in korenito rešilo. Toda občinski svet je v odgovor na vse te proteste samo predlagal, da b; se ta ;eg'.a bolezni in gorja premestila iz centra v predmestje ter da bi se vršili v njih pogostejši zdravniški pregledi.
Vprašanje gradu Sv. Justa reženo ?
Gred ni monopol Giunte ali Lege
Vprašanje uprav« gradu Sv. Justa, ki se Je vleklo nekaj mesecev
sem in aa katerim so se skrivali interesi tukajšnjih italijanskih nacionalističnih strank, se je v sredo zvečer na seji občinskega sveta zaključilo s sporazumom med demo-kristjanskimi koristmi in «župa-nom» Mianijem.
Grad Sv. Justa, ki je last mestne občine, je po pogodbi upravljalo avtonomno podjatue za tujski promet. To podjetje pa je nekaj prostorov za zabave in točilnico vina v gradu oddalo v najem neki zadrugi. Lanskega leta pa je mestna občina odpovedala to pogodbo. Skraja je občina to odipoved opravičevala z izgovorom, da je treba pregledati nekaj točk pogodbe. Sčasoma pa je zadeva zavzela širši obseg, tako da ni kazalo, da se zadeva reši, ker občina ni hotela več oddati v najem gradu. Zato se je pred dnevi svetnik Rinaldini, ki je obenem upravni svetnik tega turističnega podjetja, zavzel še odločneje kot na prejšnjih sejah In zahteval odgovor giede teya vprašanja, češ da Ja poletje pred durmi in da je treba vprašanje uprave gradu rešiti, ker Je važno za tujski promet. Predsednik občine odvetnik Miani je to odločitev mestne občine utemeljeval s tem, da so na gradu uvedli previsoke cene, ki Jih ljudstvo ni zmoglo in da bo zaradi tega občina uvedla novo rešitev v upravi gradu.
Toda avtonomno turistično podjetje Je našlo v okviru občinskega sveta velikega branilca v osebi de-mokristjanskega svetnika Rinaldini ja. Ta, ki se verjetno ni boril za koristi podjetja In za podaljšanje pogodbe samo zaradi tujsko-pro-metnih koristi mesta — saj je u-pravni svetnik tega podjetja, je trdil, da je to podjetje pravna oseba. Toda zaman, z Mianijem se nista mogla sporazumeti, zato Je zadevo še vedno v okviru občinskega sveta začela reševati posebna u-pravno-finančna komisija.
Jasno, da so se poleg toliko v nacionalističnem tisku opevanih turističnih in ljudskih koristi skrivale in to v največji meri le koristi raznih nacionalističnih strank. O tem na* je prepričalo njihovo časopisje, saj je demokristjanski tisk odkrito zastopal ufemeljevanje svetnika Rlnaldlnija ln njegovo tujsko-prometno podjetje.
Drugi del tiska (Voce libera) pa je podpiral Mianijeve izjave in zelje. da M mestna občina prevzela upravo gradu. Prav to nasprotje mišljenj med občino, ki jo upravlja
republikanec Miani in avtonomnim
turističnem podjetjem, ki ga zastopa demokristjan Rinaldini, dokazuje, da so bile strankarske koristi večje od koristi meščanstva. In iz tega se jS rodilo poročilo o osnutkti rešitve vprašanja in sicer predlog nove pogodbe, ki ga je svet odobril in ki ga je v sredo rvečer prečltal svetnik Catelani.
Poleg ugodnih besed je v drugem delu poročila izdelal osnutek novega sporazuma med občino in podjetjem za upravo gradu. Prva točka te pogodbe govori, da je mestna občina edini lastnik gradu. Ta pa ga oddaja v najem tujsko-promet-nemu podjetju. Ta točka obenem določa, da je pogodba sklenjena v ta namen, da bo podjetje samo ali pa s pomočjo drugih ustanov organiziralo umetniške, kulturne, športne manifestacije m zabave.
Tako je po dolgem domačem sporu, ki sta ga obe struji tukajšnjega šovinističnega tabora skrivali z besedami o turističnih koristih In skrbi za ljudstvo, nastal kompromis v obliki pogodbe, katere zgoraj omenjena prva točka je za nas zeio vežna. Po tej točki imajo vse ustanove pravico, da prirejajo kulturne, umetniške in športne prireditve na gradu. Poleg šovinističnih organizacij so tudi demokratične organizacije, ki Imajo pravico do gradu, čeprav so ga jim do sedaj pod raznimi izgovori stalno odrekali, kot
Jutri bo v Mavhinjah l judski tabor O F
Na sporedu: Govor
peije
ZAČETEK OB 15
ljudsko rejanje
V Mavhinje bodo vozili avtobusi iz posameznih vasi, kar podrobneje javljamo na drugem mestu, ter iz avtobusne postaje in s trga pri Sv. Ani za Trst. Zelo ugodne so tudi zveze z vlakom do Sesljana, kar posebno priporočamo Tržačanom. Iz Sesljana do Mavhinj je le 15 minut hoda.
Za povratek je preskrbljeno za prevoz na postajo v Sesljan in tudi v Trst in posamezne vasi.
VSAK ZAVEDEN SLOVENEC SE BO TABORA UDELEŽIL!
Toda razen prostitutk Iz Javnih hia se je zelo povečalo število prostitutk, ki izvršujejo svoj žalosten poklic samostojno, od katerih so nekatere pod zdravniško kontrolo, večina pa se te ogiba. Od 800 prostitutk pred vojno, se Je število sedaj povečalo na približno 4000, (neki časopis Je pisal celo o 0000) od katerih je približno 20% žen in deklet iz ozemlja pod anglo-amerlško upravo, medtem ko sestavljajo ostalih 80% prostitutke iz Italije in drugih krajev. Več kot polovic« teh prostitutk je še mladoletnih. Prav gotovo bi se marsikdo vprašal in to upravičeno, zakaj se prav v Trstu koncentrira tako veliko število prostitutk. Odgovor je zelo lahek: položaj v TrStu je prav v tem trenutku »elo primeren za takšen način življenja.
Danes so že vsakdanji prizori, ko srečamo ob belem dnevu, da ne govorimo o noči, v raznih bafih in gostilnah ter na cestah žene in dekleta, ki čakajo na svoj plen. Majhno število nravstvene policije, ki ima lahko tudi najboljše namene, ne more rešiti tega problema. Največ kar lahko naredi je v nekaterih primerih aretacija, največ, krat zdravniški pregled In potem zopet življenje po isti poti. Zdrave so izpuščene, ali pa prejmejo ia-kaznico. ki jim dovoljuje nadaljevanje poklica; bolne pa morajo za nekaj časa v bolnico, kjer se lahko zavetnice od že starih prostitutk marsičesa naučijo.
Družine, starši in prav posebno žene se zavedajo resnosti položaja ln nevarnosti, ki ne gTozljo samo dekletom, temveč celim pokole-njem našega prebivalstva ter uvi-devajo. da so se tukajšnje oblasti do sedaj premalo brigale, da bi ta problem rešile. Vojaška uprava podpira prostitucijo, saj so p?av prostitutke tiste, ki zabavajo vojake ter Jim krajšajo enolično vojaško življenje.
Pravilna rešitev tega vprašanja bi bila zaposlitev vseh teh brezposelnih žen, ki bi sl lahko s poštenim delom služile dnevni kruh. Zato se morajo žene, kot delavke la matere, ki čutijo vso težo tega obupnega položaja, boriti, za rešitev teh problemov na ta način, da zahtevajo udeležbo svojih predstavnic v javni upra-vi, ki bi poznale vse te probleme ter se neumorno borile za njihovo rešitev.
Izpiti na slovenski trnovski akademiji
Prošnje za vse vrste privatnih izpitov na slovenski trgovski akademiji je treba vložiti do 31. maja 1948 pri tajništvu v ulici Lazzaretto vecchio 9-H, vsak delavnik od 10 do 12.
PROSVETNA DRUŠTVA
KOLEDAR
SSBCS
Sobota 29. maja
Majda Sonoe vzhaja ob 4.16, ob 19.46. Dolžina dneva lo.30. I,una vzhaja ob 0.33, zahaja ob 9.47.
Jutri 80. maja Ferdinand, Jana
Spominski dnevi
l&SO se je rodil Janez Trdina, slovenski pisatelj. Umrl Je U. VII. 1905.________
PRESKRBA
Razdeljevanje kruha. Dovoljenje delitve dodatka 100 gr kruha za skupino od 9 do 19 leta s« podaljša do 30. junija C L
Razdeljevanje zmrznjenega argentinskega mesa. Danes bodo spodaj imenovane mesnice začele s prodajo zmrznjenega argentinskega mesa in sicer prednje dele po 480, zadnje pa po 560 lir za kgi Delavska zadruga v Istrski ul. št. 20. Me-negoni Dante v uL Sv. Marka 24, Spanger Attilio v Barkovljab 22, Piščanec Franc v Videmski ul. 18, Tola Romano v ul. Settefontan« ter Polacco Oskar v uL Mačehi a ve lli 17.
ENOTNI SINDIKATI
imajo navado z dvoranami po mestu. Po tej pogodbi imamo tudi ml tržaški Slovenci In naše gledališče pravico do svojih predstav na gradu, saj je ta last mestne občine, kateri tržaški Slovenci kot njeni ob čanj plačujemo davke. Zato se poleg svojih dolžnosti kot davkoplačevalci zavedamo svojih pravic, ki j)h bomo tudi terjali.
Propadlo zborovanje
patra Rotondija pri Sv. Jakobu
V okvtfni demokristjanskih po- precej policajev, civilnih in celo litKmih zborovanj, ki jih prirejajo I ameriških« Kmalu pa je ljudstvo jezuiti pod krinko verskih pridig, ! zatelo SapuHatl cerkev, kjer je je imel tudU pater Rotondi sinod ostalo le nekaj tena, ker so v
KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES opozarja vse člane Kmetijske strokovne zveze, ki niso še dvignili drugi zavoj sladkorja, naj ga dvignejo čim prej v našem uradu ul. Imbriani 5-1.
Danes ob 15 v ul. Conti 11 glavna skupščina, vratarjev.
Kmetijska strokovna zveza BS. Vsi posestniki, ki so utrpeli škodo s strani anglo-ameriške vojske, naj se takoj vpišejo pri naših referentih na terenu.
Javijo naj povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo že sporočili svoj čas v pristojnih uradih.
Dvig zavojev sladkorja in kakaa. Opozarjamo vse brezposelne m upokojence, ki so se vpisali pri ES za zavoj sladkorja, da se bo de_ litev končala nepreklicno 31. t. m.
Oblačilni oddelek. Tovarniška prodajalna ES v ul. Zonta 2 javlja vsem delavcem, da ima’ na razpola go modre delovne obleke po 2.740 lir, kakor tudi hlače in suknjič Iste barve po 3.215.
KOMEMORACIJA ZA OBEŠENIMI TALCI NA PROSEKU
Danes 29. t. m. ob 19.30 bo na Proseku ob četrti obletnici komemoracija za obešenimi talci 1944 leta na Proseku. Vabljeni vsi!
OBČNI ZBOR
POLITIC. PREGANJANCEV SV. JAKOBA
Vsi bivši politični preganjanci Sv. Jakoba so vabljeni na občni zbor, ki bo danes 29. t. m. ob 19.30 v prostorih K. K. Duguiina.
OOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOO
~ SLOUEH!SKir~ MRUDNfl GLEDALIŠČ
o za TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 29. maja ob 20.80: Molifere:
„Skopuh“
Gostovanje v Domu kultu' re v Skednju. S predstavo bo tdružena domača proslava ' počastitev tov. Modesta San* cina.
• • *
Slavljenec bo igral glavno vlogo, Barpagona. V ostalih vlogo* nastopajo: Ema Starčeva, A gelca Sancinova, Zlata Rodos va, Rado Nakerst, Jožko h*«**' Milan Košič, Belisar Sanoin, ji-nest Z e ga, Božo Podkralje«’ Josip Fišer, Silvij Kobal, Srečko Košir, Jana Oerdotova in J«’ lij Guštin. Režijo bo vodil J že Babič. Insoenacijo oskrbi mači slilcar Bogdan Grom.
namen govoriti na trgu pr Sv. Jakobu, kjer so mu pripravili govorniški oder pred cerkvijo. Zadnji
cerkvi naili nekega temnopolteia, ki je imel pri sebi nož, za kar pa
Clan Delavske zbornice
končno spregledal
Ptetekli petek se je okrog 17.45 ure zgodila v Zavljah teika nesreča, katere irtev Je postal delavec Kancijančiu, star 31 let.
Pred dvemi dnevi se je javil v uredništvu časopisa nLavoratore» vodja 37. skupine g. Amleto Fabris, ki Je izjavil, da je trditev, da je bil Kancijantie pijan, popolnoma ižmišljena, ter je obenem razloi.il Se sledeče: Ko je izvedel za nesrečo, se je g. Fabris takoj obrnil na vodjo oddelka ini. Majerja ter ga <
zaprosil, da bi občina prispevala za I	_______
dostojen pogreb KancijaiUMa. Od- j	,	„	,,,	.	„	.
nmmr ie alasU,- Občir.i nima na Za antifašistične pripornike so da-govor se je glasu.	nima	na	\	Udovič	Franc	500,	Saksida
Prosvetno društvo cSlavlco Škamperle». Prosimo vse Svetoivaočane, zlasti pa pevce in pevke, da se udeležijo polnoštevilno pogreba tov. Cirila Martelanca, ki bo jutri v nedeljo ob 10 iz barkovljanske mrtvašnice na tamkajšnje pokopališče. Počastimo spomin padlega beroa za svobodo.
ZAHVALA
Alojz in Celestina Briščik s Proseka se najlepše zahvaljujeta vsem onim, ki so jima ha kateri koli način pomagali v času bolezni.
DAROVI IN PRIS9EVK!
razpolago dovoljnih denarnih sredr stev. Ker je bil pokojni član Delavske zbornice, je g. Fabris takoj telefoniral «tovariSur> Plnguenli-
trenutek pa se je piTter premislil \radi tega je ljudstvo opravičeno - ne ve se zakaj - in meneč, da! *a6el° Protestirati, pater Rotondi
je pametneje pri Sv. Jakobu ffo jpa )e ne,£a fcru/'
a v. -	»»»	»gnQ	pa Vptia: utora i sciavth. Na
voriti v cerkvi kot pa na trgu, od- ] so nato ;jU(yg opazili Se nesel v cerkev, kjer je dejal, da bo j kega neznanca, ki se je sumljivo govottl le o veri, da se ne bi reklo,! obnašal; in res, pri njem so naSH da govori o politiki... Med tam. pa ' samokres. Policaji so ga sicer are-se je na trgu pred cerkvijo nabra-1 tirali, toda hkrati so začeli prete-lo mnogo ljudstva in seveda tudi'	tako	zverinsko,	da	so	ne-
kemu sedemletnemu otroku zlonti-
se policija seveda ni zmenila. Za- j ni ju ter ga zaprosil za isto. Tajnik
Delavske zbornice je obljubil, da
Finski pripravljalni odbor XV. olimpijskih iger pozdravlja tržaški olimpijski odbor
Pripravl|alni olimpijski odbor zagotavlja triaikemu olimpijskemu odboru vio pomoč za reševanje varaianl glede poletnih icrer v Helsinkih leta 19)2
Pripravljalni odbor olimpijskega l jo j«
odboja Tržaškega ozemlja javlja' poleg vsem športnikom, da je pred dnevi prejel od finskega pripravljalnega »Ibora XV. olimpijskih iger sledeč dopis:
*Pripravljalni odbor XV olimpij. tkifi iger v Helsinkih je bil ustanovljen kot registrirana družba XV. Olimpya Helsinki 1'Jtii ri 8. septembra ime leta, teUgrajični naslov OLIMPYA. Prosimo, da pošiljate vsa vprašanja, ki se tičejo XV. olimpijskih iger 185* leta, na omenjeni naslov.
Pripravljalni odbor ob tej priliki s veseljem izraža pripravljalnemu odboru Tržaškega ozemlja svoje simpatije in ga istočasno najlepše pozdravlja ter zagotavlja vso pomoč in vsa pojasnila za prihodnje olimpijske igret.
V nedeljo na stadionu
Pomiana Lj. - Spartak
ki se bo moral boriti pi Prišla Je zadnja tekma Jugoslo- lungl. Aurora bo skušala ustaviti vanskega nogometnega prvenstva. I Sv Ano, toda težko, da se Ji bo to Spartak, ki Je s Ponzlano izgubil I posrečilo. Isto velja tudi za Milje, na lastnem Igrišču v prvtm delu katerim nasprotnik je znana enaj-prvenstva, »e je med prvenstvom storica Ponziane B Ižola pa bo močno Izboijjai .n Je ogromno pri- j sprejela v goste Umag in verjetno flobil na tehniki. Tudi Pon-z’ana, let1 bosta cbe točki ostali doma.
Spremljala precejšnjasmola
mnogih, neušečnosti, pa Je nnredlla vse, da ostane v prvenstvu.
Torej srečanje bo na vsak način na višku in Ponziana bo v svoji zadnji igri letošnjega leta zadnjič pokazala lepoto nogometa. Prijatelji m Člani pa bodo prišli pozdravit polnoštevilno na Igrišče in jih s tem spodbujat za turnejo po Cehošiovašk!, da bodo tudi v tujini častno branili barve našega mesta.
Predzadnji dan nogometnih tekem prvenstva Tržcškftfla ozemija
Skedenj Je torej izgubil proti Sv.
An’. Je torej na istem položaju kot Dfeher. Vendar bo v nedeljo kaj težka tekma za Dreher, ki se bo moral boriti z Magdaleno. Skedenj pa bo imel pred seboj močno ekipo Tovarne strojev ln prognoza govori o nekem neodločenem izidu. Trda borba bo posebno za zadnje ekipe,
posebno pa za Rojan, kf se bo sre- ______________________  H________M_____Ji®
čal s Piranom, ter za Montebello, zapustili Trst. Orado v Zagreb, kjer
Nedeljski športni spored je sledeč: NOGOMET - prvenstvo Tržaške-•ja ozemlja: na stadionu ob 12 Mon rebello - Koštalunga, ob 14 Ponzlal na - Milje, ob 18 Rojan . P.ran; na Montebellu ob 8.30 Skedenj -Tovarna strojev, ob 10.30 Dreher • Magdalena; v Zavljah ob 13 Pri-staniščlniki - Nabrežina; v Kopru ob 16 Aurora - Sv. Ana, v Ižoll ob
16 Ižola - Umag.
Okrožno prvenstvo: igrišče CRDA ob 14 Greta . INAML. ob 16 OMMSA - Proleter, ob 18 Arzenal * Vesna; v Zavljah ob 11 Kolonja -Col TLVA; na Proseku ob 17 Primorje - Sv. Marko.
Prvenstvo I. skupine: na Preseku ob 16 Primorje B - Rocol, v Zavljah ob 9 Skoljet . Col ILVA B, ob 18 Elektra - Rediva LAHKA ATLETIKA - Jutri Ob
13.30 bodo na stadionu pri Sv. Soboti prve izbirne tekme v lahki atletiki in sicer s sledečim sporedom: tek na 100 in 800 m ter hoja na 3000 m za moške ter tek n« 60 in 800 m za ženske.
ODBOJKA: Igrišče Tomižlč ob
8.30 Sv, Ivan - Skorklja, ob 9 Elektra - Tomažič, ob 9.30 Lonjer -Barkovlje.
BALINCANJE: finalne tekme na Igrišču gostilne «Pln» ob 9 Vespuc* cl B - Ac-egat B. ob 11 Tomažič A Acegat A, ob 15 bosta premagani moštvi igrali za 8 ln 4 mesto, ob
17 pa bosta zmagovalki igiali za 1. In 2. mesto. Po lekman bo nagraditev moštev.
Tržniki rokoborci odpotujejo danes ua balkansko-sredDjeevtvPske igre
Danes bodo naii znani rokobrcl
se bo za stvar intereslral ter da mu bo o vsem Se javil. Toda g. Fabris Je zaman čakal do torka na odgovor. Obrnil se je Se na zastopnika Enotnih sindikatov ter mu obrazloijl zadevo, nakar mu je ta odgovoril, da bo o vsem obvestil Enotne slnd kate. Ze v torek popoldne se je vrSil pogreb Kanci-
janCiea, katerega so se udeležili li roko. Medtem so se tudi poslur delegacija delavcev 37. skupine, g.
Salci v cerkvi naveličali poslušati jezuitove pripovedke o krščanski ljubezni, ki Jo Je spremljalo prete-
Fabris, zastopnik Enotnih sindikatov tov. Marcelo Kursan, tajnik Zveze enotnih sindikatov gradbe-
panje policije. Zato je pater zapu- j ne stroke tov. Gand In Se drugi.
stil cerkev ob močnem spremstvu te iste poKclje in alb sploSnem Svizganju navzočih. Slišali so se klici: nDol z sovra&niki Krfstusal «Abbasso don Euseblo!». Policaji so bili seveda brez Številk. Kakor vidimo ta vero zakrinkane politične demokrist jenske govoiunce kljub varstvu policije pri Sv. Jar kobu ne uspevajo.
Stroške za pogreb in venec so plačali delavci skupno z Enotnim sindikati. Predstavniki Delavske zbornice se niso pogreba niti ude-leitti ttr so tako ponovno pokazali svoje pravo lice.
Razočaran nad takim• delovanjem Delavske zbornice je g. Amleto Fabris izstopil iz te organizacije, ki Je dokazala tako malo človekoljubja.
Smrtna nesreča
v tržaškem pristanišču
proti Košti-
se bo v ponedeljek začelo tekmovanje v rokoborbi v okviru balkansko sredneevropskih Iger. Našim atletom, ki bodo, s spremstvom znanega SartoMJa, »Stopali naše barve, želimo obilo sreče In uspehov v tej težki borbi za čast špor tn našega mesta.
V prlstainlMu «Duca d’A0Bta» gradijo nov mlin, pr: katerem Je zaposlenih več z darjev Im pomočnikov. Med temi Je tudi 56 letni Prano Škerl, ki stanuje v ulici Panaetfa, 48.
Ko Je bil včeraj zjutraj ob 7.30 zaposlen s svojim delem v četrtem nadstropju te no\e zgradbe, Je nenadoma padel z odfa in si pri padcu a take v‘£ine razbil lobanjo ter ostal na mestu mrtev.
Truplo ponesrečenega delavca so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice zafadd sodnega pregleda. Policija vodi preiskavo, dta bi točno ugotovila vzrok njegovega padca. Doslej še niso mogli ugotoviti, če Je Škerl adranll po nesreči ali m«
PODPRIMO POČITNIŠKE KOLONIJE BK ZA TRST IN OZEMLJE!
je merda bilo slabo. Tudi ni !*• ključeno d* se je alomila kakšna deska pod njegovimi nogami m tako povzročila padec m njegovo smrt.
fpidemlia samomorov
Predvčerajšnjim zjutraj je našel nek delavec, ki je #el na delo v borovcih blizu Op&n nekega obe-šenca. Br3 j 2 obvestil ljudi ln policijo, ki je ugotovila, da je obešeni 63-letni Pavel Peflottl, ki stanuje v ulici Glulia 5.
Preiskava je ugotovila, da Je napravil nesreani človek, ki je po
Adalglsa 100, Erogelja Alojz 150 Ur, Tov. Terčon Draga nabrala 1000, tov. Šuligoj 835. tov. Manzuffa 1250 lir, nabrano v Miljah 32.239 lir, pristaniška zadružna menza 7.020 lir. Tov. Suhadolnik je v nedeljo v Mrčedolu nabral 4,758 Ur.
Rojstva, smrti in poroke
27 in 28. maja se je rodilo 14 otrok, umrlo je 13 ljudi, porok Je bilo 11.
GLEDALIŠČE VERDI
Nocoj ob 20 30 bo Igralska Žiri« Pepplno De FillppO igra** medijo v tr€h dejanjih «1 c®*1 no du6».	.	?n(j
Jutri ob 20.30 bedo na spl°s“ željo ponovili farso v treh dejanj-«Quel banditi aono io».
Pevski zbori J
Jutri 30. t m. bo skupen v Mavhinje. Zapeli bomo: «* šo pesem», «V nove zarje*. mimo bič», cStalingrajsko» «Na juriš». Naj nihče ne. stane! Prevoz z avtobusi vlaki.
Ul KSNO
KINO OB MORJU, 16.00:	«Ne-
ukroČSni*. — Odlikovano v Benetkah,
ROSSETTI. 15.00: «NajbolJša letaj, M D°y, P. March, D. Andrews. SUPERCINBMA. 16.00: »Gospa in pustolovec*, G. Grant, L. Day. FENICE. 16.15: »Slavna žena*, D.
Young, Joseph Cotten,
TTAT.TA 16.00: »Singapur, mesto splatk in skrivnosti*. FliLiODRAMlMATIOG 16.00: »Moja ljubljena brunetka*, Bob Ho-pe, O. IjamCiuT.
MiASSIMO. 15,30: «Suez», Doretta Yc ung in T. Pcwer.
AL.ABARDA. 15.30: »Krvave arene*, Tvrone Povver.
IMPERO. 16.00: »Skrivnost obes ka», L. Day, B. Akeme. ODEON. 15.30: »Ljubezen na ae-sfankiu*, Ch. Boyer, M. Sullivan. IDEALE. 16.00: »Na jugu odi Pa-gta Paga*, Victor Mac Laglen, J. Hall.
• • •
KINO V NABREŽINI. Danes ln Jutri: «Mariaa». Ameriški film.
RadHski sporedi
TRST II (m 203.6, Kc 1474)
v soboto 29. maja
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila-11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje ln nazori. 12.15. Lahka glas ba. 12.45. Napoved časa In poročila, 13.00. Solistična Klanim. 13.30. Zdravniška oddaja. 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. Dnevni pregled tiska. 14.15. Pestra glasba. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Tržaški razgledi. 18.15. Glasbena fantazija. 18.45. Skladbe za pihalne Instrumente. 19.00. Oddaja za najmlajše. 19.30. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa ln poročila. 20.00. Športna kronika. 20.10. Pevski duet in'trio harmonik. 20.30.
30. MAJA IZLET PROSVETNIH DRUŠTEV V MAVHINJE
SHPZ vabi vsa prosvetna društva, da organizirajo izlete čla-nov prosvetnih društev in pevskih zborov v Mavhinj«, kjer bo veličastna proslava OF. Poleg tega bo pester spored, v katerem bodo sodelovale godbe I« pevski zbori.
Po eno ali dve pesmi bodo zapeli pevski zbori iz Nabrežine, Sesljana, Sempolaja, Gabrovca, Saleža, Zgonika in Bv. Križa.
Združeni pevski zbori z vsega ozemlja pa bodo zapeli Sta-lingrajsko, V nove zarje, Naša pesem. Zlomimo 6lč in Na Juriš.
VOZNI RED
za udeležence ljudskega tabora v Mavhinjah. Odhodi vlakov iz Trsta — glavni kolodvor.
4.20, 5.20, 6.20, 9.00, 10.55, 12.05, 13.10, 14.45, 16.20, 17.30 in 19.50.
Odhodi vlakov iz postaje SE-SLJAN-VIZOVLJE 13.31, 15.29, 20.01, 22.00, 22.36.
Udeležence opozarjamo, da Je treba Izstopiti na postaji Sesljan-V^žovlje, od koder je 15 minut hoda do Mavhinj.
Jutri Izide naš list na štirih straneh
Avtobusni promet Trst
ob priliki tabora Of
V nedeljo bodo od 10 vozili kamioni od Sv. Mavhinj in nazaj.
bazno
TRADICIONALNA PROC®^ JA NA KATIN ARI
Jutri 30. t m. ob 9 ti bo alovesna »v. maša, po ka[‘ ^ bo razvila procesija sv. ^Sjjnke Telesa. V procesiji bodo ra‘82jra-v narodnih nošah nosile kip ljioe miru*.	oc;-
Popoldne ob 16.80 pa bo v ^ sija samo s kipom «Kraljice ® ^ is farne cerkve v njeno kapelo.	pi.
Pogrebno podporno dnu‘l’ e(jt Sv. M. Magdaleni 'bo imelo v » l;o 30. t. m. ob 8 občni zbor na lonkovcu.
Ples v korist kongresa
delov
mladine priredi kulturni Škamperle danes ob 19-30 dalj ■
IZLETI
Vozni red avtobusov
za nedefiski tabor v Mavh njah
L CENTER: BAZOVICA (TUDI ZA GROČANO). Avtobus bo vozil od 13 do 14. Ljudje naj se zbirajo pred Prosvetnim domom v Bazovici.
n. CENTER:	PADRIČE-
GROPADA od 13 do 14.
IH. CENTER: TREBČE od
13 do 14.
IV. CENTER:	OBČINE (KONKONEL, BANE IN BRIŠČKI od 13 ln pol do 14 in pol. Ljudje naj se zbirajo pred Ljudskim domom.
V. CENTER: VELIKI REPEN (COL) od 13 in pol do
14 in pol. Avtobus bo pobral tudi ljudi v Maleim Ropnu. VI. CENTER: PROSEK IN KONTOVEL od 13 in pol do 14 in pol. Ljudje naj se zbirajo pred Prosvetnim domom na Proseku.
SiovenMrvaiski prosvetna zveza
poziva vsa prosvetna društva, da se udeležijo 30. maja t. I. tabora Osvobodilne fronte v Mav« ! hinjah. Spored bo p e« ter. Pev-jski zbori na plan!
OBČNI ZBOR PLANlNSb^j GA DRUŠTVA v Trstu, » moral biti 28. maja, je odl°že . „ sredo, 2. junija ob 20.30 v „ ^ rani tiskarjev v ul. Trento s i Izlet PDT. Planinsko druš^ m Trstu priredi v nedeljo 13. J ^ izlet na Porezen na CerklJane ^ Vpisovanje v čevljarni Settefontane št. 8 danes Odhod ;z ul. F. Severo ob 4 Izlet na Nanos PDT bo v neo* ^ 30. t m. Odhod za one, ki vpisali, bo ob 6 zjutraj iz ul. Severo. Hrana iz nahrbtnika. ,, Kulturni krožek cDugulin* v( di v nedeljo izlet v Umag- ^ z Lar go Pestaloazi ob 6.30.	^	j>,
Odg. urednik STANISLAV T,sk Stabilimento Tip Trie*1,
 nd
i, Pre^
Pojedina brez slaščio: da’ Slaščioe brez rumove dišave COCK-TAIL-AMATO Da ne boste razočaran! čajte se o pristnosti
COCK-TAIL tm
TVRDKE AMATO B R E Z K
Na obnovljeni progi
TRST-ŠTANJ^Ji
se začne reden promet v po^^ljjc4 ( 31, maja. — Odhod ob 14 F. Severo 5. Podjetje FKRJA^W
Zahvala
**
Za mnoga topla sožalja, nam bila izkazana ob iagtu®1 predrag*	f i j
LJUBICE PANGER^
Izrekamo vnem najiskrcnej^' jir I hvalo. Zahvaljujemo se časti	j |
hovšSIni, domačim pevoem, „0* j j oi ganlaoclji AFZ m P0*1' j-rf^ i; cvetlice, ostalim darovalcen? 0p<j' . nega cvetja ln vsem, ki so pot1, kojno spremili na njeni zadnJ	j,|
Dolina 28. 8. 1948.	,.lnjf. '<
Žalujoči bratje, nečaki ln ostal:	...
- I K« i/iM«c/t  ________ . j i • t cVbKI QUvl Ul iriu littl UlvlHln, «V.OUi
poklici, koveč. samomor in da Je p<> poteh umetnosti- 20.45. Iz oper-
mainjkal od do>xa *e od 19. ure prejšnji večer. Sumijo, da si Je vzel Življenje zaradi slabega adfav-ja. Perlottl je a:vel popoloma sam, odknr je za časa bombardiranja v vojn, izgubil pod ruševinam; svoje hiše tudi svojo edino sestro.
nega sveta. 21.25, Pisan spored slovenskih narodnih pesmi: izvajajo: i I sindikalni kvintet, Andrej Jarc in |1 Avgust Stanko (prenoe is Ljubija-1 ne). 22.00. Plesna glasba. 22.45. Večerni koncert, 23.15. Napoved časa1 in poročila. 23.30. Cltanje sporeda, j 28.85. Polnočna glasba.	‘
Sporočamo veflm anancem ln prijateljem, da smo P^®, peljali iz Slavonije v T™t zemsk* ostanke našega n-a vs« ljubljenega
CIRILA MARTELANCA
partizana padlega za svobodo.
Pogreb predragega pokojnika bo Jutri r nedeljo 80. t m. ob 10 ls barkovljanske mrtvašnioe na pokop*11*** v Barkovljah.
Trst, Sv. Ivan 29. V. 1M8.
3*lujcča družina MARTBLAI«?
In sorodniki.