SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejema« velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jede«
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravniStvo in ekspedicija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in prainike, ob pol 6 uri popoldne.
Št ev. 290.
V Ljubljani, v sredo 19. decembra 1894.
Letnilt XXII
Crispi — slepar.
Crispi je mislil uničiti Giolittija, je pa Giolitti Crispija. Papirje, katere je Giolitti bil odstranil, da niso prišli v javnost pri razpravi o rimski banki in katere je Giolitti izročil zbornici, so razkrili, zakaj je morala propasti rimska banka. Iz teh aktov je razvidno, da je banka Crispiju, oziroma njegovi soprogi in njegovemu oskrbniku na menice ali pa tudi brez menic izplačala nad 300.000 lir, od katerih ni dobivala nobenih obrestij in se tudi na njih povrnitev mislilo ni.
Poleg tega je banka izplačala nad 1,300.000 lir izplačala poslancem, ko se je sklepal nov bančni zakon. Mnogi drugi vplivni možje, kot vodja prostozidarjev Lemmi, Menoti Garibaldi in mnogi drugi se tudi dobili od banke velike svote. Italijanski državni zaklad se je tudi obračal do banke, ko je bil v denarnih zadregah.
Vseh sleparij, kateri so bili v teh papirjih, ni moč našteti. Crispi in mnogi drugi vplivni politiki so moralno uničeni. Pa sleparije pri banki še niso vse, govori se že o še večjih sleparijah. Pri upravi državnih dolgov so baje še večje nerednosti. Ce se to potrdi, zadene silen polom Italijo. V nevarnost utegne priti celo kraljevi prestol, kajti republikanci delajo že monarhijo odgovorno za sleparije. Vsekako čakajo Italijo še burni časi.
Kaj bode sedaj storil Crispi, se ne ve. Nekateri trdijo, da bode odstopil, drugi da razpusti zbornico in razpiše nove volitve. Poslednje bi najbrž ne bilo dobro zanj, kajti opozicijski kandidati bi po vseh svojih shodih razkrivali njegove sleparije.
Vidi se, da Italija nima sreče, odkar je papežu vropala Rim. Posebno je znamenito, da je mej sleparji pri rimski banki prizadet tudi Lemmi. Ta je vodja prostozidarjev in iz tega moremo sklepati, da je Italija bila ustanovljena ne za sedanjo italijansko
dinastijo, temveč za svobodne zidarje, kateri so se jo dobro izkoriščali. Crispi sam je tudi prostozidar.
Le redki so že politiki v Italiji, ki bi ne imeli omadeževanih rok. Vse gleda le na lastne do-bičkarije. To pa mora izpodkopati vsak državni kredit Italiji, kar bode hod udarec za naroduo gospodarstvo italijanske države. Taki možje, kakor so Crispi in drugovi, ki pospešujejo vsakovrstne sleparije, gotovo ne morejo rešiti države iz narodnogospodarskih zadreg, ker nimajo svobode za svoje delovanje, kajti bati se morajo vedno, da se komu ue zamerijo in ne pridejo v ječo.
Možje, kateri so sedaj zamotani v žalostne te homatije, so bolj ali manj v zvezi z osnovo italijanske kraljevine in z vropanjem Rima. Tako sta mej sleparji tudi dva Garibaldijeva sinova. Predno so mislili, maščuje se krivica papežu storjena, na njih sami in pa na deželi, ki je zagazila v veliko bedo in v roke sleparjem. Le s težavo in le z božjo pomočjo se bode mogla iz sedanjega položaja izkopati, toda to ne bode hitro šlo in kdo v6, kakšne skušnje bodo poprej še doživela.
Državni zbor.
D un a j, 18. decembra.
Žandarmerijaki zakon.
V včerajšnii večerni seji se je nadaljevala in končala razprava o žandarmerijskem zakonu. Vspre-jeli so se seveda paragrafi nespremenjeni, le k § 20. se je vsprejel na željo Thurnherovo dostavek, da se s tem zakonom nikakor ne misli kratiti tirolskega in predarlskega deželnega zbora glede na zakonodajo o čni vojski.
Odklonili sta se dve resoluciji mladočeških poslancev, ki se tičeta jezikovne rabe pri žandarmeriji in pa Scheicherjeva resolucija, da naj se žan-darmerija ne rabi za detektivsko službo.
Potem se je začela razprava o zakonu glede pokritja potreb katoliških občin. Poslanec Kronavvetter je proti predlogi, ker je on za svobodno cerkev v svobodni državi. Razvijal je potem svoje konfuzne nazore o razmerju mej cerkvijo in državo.
Posl. Lienbacher pravi, da bi svoboda o kateri je govoril dr. Kronawetter, bila svoboda stradanje. Ce je morda grajščak nekatolik, iz tega še ne sledi, da bi njegovi ljudje ne potrebovali cerkve. Lienbacher je za predlogo, le to mu ne ugaja, da bi se všteval zuesek patronov v znesek, ki ga mora patron plačevati kot davkoplačevalec. Gospodske dolžnosti naj se na izvračajo na kmeta. Posch se v tistem strinja z Lienbacherjem.
Posl. K a i s e r je za vladno predlogo, ker se ž njo olajšajo kmetom bremena. Dr. K o p p ni naravnost proti predlogi, a želi, da se počaka da bode rešen nov davčni zakon, ker se vladna predloga opira na razdelitev davkov.
Učni minister je obširno dokazoval, da je pravično, da so se pritegnili tudi posestniki, kateri imajo posesti v dotični občini, a oni ne stanujejo, in pa juridične osebe. Oboji potrebujejo za obdelovavanje zemlje ljudij v dotičnem kraju, kateri ljudje imajo versko potrebe.
Poslanec Ruczka je v obširnem govoru jako dobro, sklicevajoč se tudi na določbe tridentinskega cerkvenega zbora, dokazoval potrebe tega zakona. Posebno v Galiciji je potrebna prememba sedanjega zakona, kajti mnogi graščaki ničesa ne donašajo za cerkvene potrebe, ker stanujejo v drugem kraju, kot je pa njih posestvo.
Generalni protigovornik Mladočeh S c h w a z ni naravnost proti predlogi, temveč želi nekaterih pre-memb, zlasti se vjema glede doneska patronov z Lienbacherjem. Patronatsko vprašanje po njegovem mnenju spada v deželne zbore.
Kot glavni govornik za predlogo je govoril dr. grof P i u i n 8k i, ki je mej drugim zagovarjal do-
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXXXVII.
V tem žalostnem stanji je Maroncelli Se pe-snikoval, pel, govoril; vse pa le, da bi razveseljeval mene, da bi skrival nekoliko svoje bolečine. Ni mogel več niti prebavljati, niti spati, hujšal je strašno, mnogokrat je padel v nezavest in vselej zbral je, čez malo trenotkov svoje moči in mene osrčeval.
Kar je on devet dolgih mesecev trpel, je ne-popisljivo. Nazadnje je bilo dovoljeno, da se skliče več zdravnikov. Prišel je protomedik *), ki je odobril vse, kar je bil ukazal zdravnik in odšel, ae da bi povedal svojo misel o bolezni ali o tem, kako naj se postopa nadalje.
Takoj potem prišel je oskrbnikov namestnik ter dejal Maroncelliju: »Protomedik si ni upal povedati svojega mnenja v Vašej navzočnosti; bal se je, da nimate toliko moči, da bi slišali hudo vest. Zagotavljal sem mu, da imate poguma dovolj«.
*) Protomedik je dandanašnji zdravstveni poročevalec pri
deželnih vladah.	Op. prelagateljeva.
. »Upam«, odgovori Maroncelli, da sem ga pokazal, ko sem prenašal te muke, ne da bi bil kričal. Predlaga mi torej? . . .
»Da, gospod, amputacijo. Ako se le ne bo protomedik opotavljal. ko je videl tako oslabelo, telo, priporočati jo. Tako slabi ste, se li čutite dovolj močnega, prestati amputacijo? Ali se hočete podati v nevarnost? . . ,«
»Da bi umrl? Bi-li ne umrl ravno tako, ako se bolezni ne ustavi?«
»Torej bomo poročali takoj na Dunaj vse in ko pride dovoljenje, da se sme odrezati . . .
»Kaj, tu je treba še dovoljenja?«
»Da, gospod.«
Od tedaj v osmih dneh prišlo je dovoljenje. Bolnika prenesli so v večjo sobo, prosil je naj grem ž njim.
»Med operacijo lahko umrjem«, dejal je, da sem vsaj v prijateljskih rokah.
Dovolili so mi, spremljati ga.
Opat Vrba, naš spovednik (naslednik Pavlo-vičev) prišel je podelit revežu sv. zakramente. Po tem svetem opravilu čakali smo ranocelnikov, katerih pa ni hotelo biti. Maroncelli zapel je sveto pesem.
Nazadnje sta vendar le prišla dva ranocelnika.
Jeden, navadni, bil je naš brivec; kadar se je primerila kaka operacija, imel je pravico, izvršiti jo s svojo roko in ni je hotel odstopiti komu drugemu. Drugi bil je mlad ranoceinik, učenec dunajske šole, ki je bil radi svoje spretnosti vže dokaj na glasu. Ta, ki ga je bil naprosil guverner, da prisostuje operaciji in jo vodi, hotel jo je napraviti sam, a moral se je zadovoljiti z gledanjem.
Bolnika položili so na kraj postelje z nogami navzdol; jaz sem ga držal. Nad kolenom kjer se je pričelo zdravo stegno, zadrgnil se je pas in se tako označil krog, po katerem je imel nož iti. Stari ranoceinik prerezal je krog in krog palec globoko, potem je potegnil gori prerezano kožo in rezal odkrite mišice. Kri tekla je curkoma iz žil, ki so se takoj povezale s svilnatimi nitkami. Nazadnje odrezal je kost.
Maroncelli ni zavpil niti enkrat. Ko je videl, da neso odrezano nogo proč, jo je sočutno pogledal, potem pa je obrnivši se k ranocelniku dejal:
»Oprostili ste me sovražnika ter nimam, s čemur bi vas plačal.«
Na oknu bila je v kozarcu roža.
»Prosim Te, prinesi mi ono-le rožo«, dejal je meni.

ločbo, ki se tiče patronatskih dolžnostij. Prešlo se je potem v podrobno debato. Vsprejela se je vsa predloga nespremenjena v drugem in tretiem branju.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. decembra.
Ministerska kriza. Nekateri časopisi vedo, da zaradi volilne reforme pride v kratkem do par-cijelne ministerske krize. Povod čemu je volilna reforma? Knez Windischgriitz je baje jako nevoljen, ker mu stvar ne gre prav po sreči. Govori se, da se bode na čelo vlade poklical kak odličen konservativen plemenitaš, kateremu bode mogoče pridobiti konservativce za kako volilno reformo. Misli se baje na grofa Falkenhayma. Na levičarje se baje pri tem ne bode oziralo, ker ti so tako zanesljiva opora vladi, dokler grof Wurmbrand iu pa Plener ostaneta v ministerstvu. Nam se zdi, da so to prazne kombinacije. Konservativci pa tudi ne bodo voljni privoliti že v vsako volilno reformo, ako bode konservativec ministerski predsednik.
Civilni zakon v Avstriji. Dunajski dopisnik berolinske konservativne „Kreuzzeitung" je izvedel, da ministerstvo bogočastja na Dunaju zbira in proučava gradivo o vpeljavi civilnega zakona na Ogerskem. Dopisnik misli, da bode različje v postavah glede ua zakou v Avstriji in na Ogerskem napravljalo mnogo neugodnosti in da je torej pričakovati, da začno kmalu na Dunaju misliti na to, da se vpelje civilni zakon v tukajšnji državni polovici. Knez Windiscbgr;itz pač ni za to, toda on ne bode dolgo na čelu koalicijske vlade. Dopisnik opominja avstrijske konservativce, da naj bodejo pozorni, kajti prav lahko se zgodi, da v kratkem liberalci v Avstriji pridejo s podobnimi zahtevami, kakor so na Ogerskem.
Nemški nacijonalci na Dunaju se začenjajo samostojno organizovati. Pogum so dobili, ko so zmagali pri dopolnilni volitvi s Pac-herjem, ki je bolj nemškonarodnega nego krščanskosocijal-nega mišljenja. Te dni so imeli na Dunaju nemški nacijonalci shod, s katerim se je naredil začetek njih samostojne organizacije. Na tem shodu je Kai-ser zahteval volilno reformo, po kateri se državni zbor preustroji v zares pravo ljudsko zbornico. Odpraviti se morajo vse volilne privilegije. Pri tem je pa ta poslanec se izrekel, da politične posesti ni, kar si dobro zapomnimo. Ta govornik je nadalje še liberalcem očital korupcijo pri volitvah. Govorila sta še dr. Steinwender o davčni reformi in Hofmann o uradniških plačah v Plenerju nič kaj prijaznem tonu.
Novemu nemškemu kance larju je dovolil nemški cesar 120.000 mark doklade, ker je njega sedanja služba slabša, nego je bila prejšnja kot alzaški guverner. Kanoelar je pa tako jeden najbogatejših nemških veleposestnikov in zatorej ni posebno lepo od njega, da je prevzel to povišanje. Stvar baje nekateri spravijo v razgovor v državnem zboru. Za konservativno plemstvo je stvar zaradi tega nepovoljna, če se bode javno razpravljala, ker so glasila te stranke ob nastopu sedanjega kance-larja posebno naglašala veliko požrtvovalnost plem-
stva, ko jeden izmej njih iz državnih ozirov zameni prejšnje mesto z drugim, ki nad 100.000 mark manj donafia.
Turčija in Bolgarija. Oficijozni listi ruski več tako ne zabavljajo proti Bolgariji, kakor so nekdaj, za to pa nekateri drugi toliko bolj. Te dni so »Novosti" prinesle dopis iz Carigrada, v katerem ee zatrjuje, o napetih odnošajih mej Turčijo in Rusijo. Dopisnik zatrjuje, da hoče sedanja bolgarska vlada proglasiti nezavisnost. Take novice so ruski listi že večkrat trosili in to z očitnim namenom, da bi Turčijo nahujskali proti Bolgariji. Seveda v Carigradu se za take stvari ne brigajo. Turčija ima dovolj drugih skrbij in se ne briga, kaj vse ruski listi pišejo. Skrbi imajo Turki z Armenijo dovolj iu si gotovo ne žele razpora z Bolgarijo.
Cerkveni letopis.
Poskus zjedinjenja iztočne cerkve z za p&dno.
(Dalje.)
Ker je torej ta jednakopravna razlika iztočnih obredov in disciplin poleg druzih prednostij cerkvi v kras in blagor, moramo skrbeti za to, da po neprevidnosti ne delajo zadreg zahodni oznanjevalci sv. evangelija, katere ljubezen do Kristusa vodi med iztočne narode. Sicer je še v polni veljavi, kar je naš slavni prednik Benedikt XIV. v svoji modri skrbi določil v konstituciji „Demandatam" z dne 24. decembra 1748, katero je odposlal grško-melhitskemu patrijarhu v Antijohiji in vsem njemu podrejenim škofom istega obreda. Ker pa so se v teku dolgih let razmere v onih deželah predrugačile iu pomnožili latinski misijonarji iz zavodi, pokazala se je potreba, da apostolski Stol izda posebne naredbe. Da bi bile času primerne take naredbe, o tem smo se zadnja leta večkrat prepričali in v tem nas potrjujejo mnoge želje, katere so nam pošiljali č. bratje, iztočni patrijarbi. Da pa se jasneje pokaže važnost vse zabeve in da ukrenemo najprimernejše, zdelo se nam je najboljše, da v Rim povabimo patrijarhe ter se ž njimi posvetujemo. Imeli smo ž njimi in nekaterimi svojimi kardinali posvetovanja. Po dobrem preudarku vsega, kar je bilo nasvetovanega in obrav-novanega, sklenili smo, nekatere določbe benediktinske konstitucije primerno sedanjim razmeram iztočnih nerodov dopolniti in razširiti. Držali smo se načela one konstitucije, da je apostolski Stol samo zato pošilial latinske duhovnike v one dežele, da »pomagajo in delo olajšajo" patrijarhom in škofom; določeno je bilo, da ti duhovniki vsled svojega po-oblaščenje ne smejo segati v jurisdikcijo iztočuih škofov in tudi ne manjšati število njihovih vernikov. Iz tega se razvidi, po katerih določilih naj se uravnajo dolžnosti latincev glede iztočne hierarhije.
Zato smo sklenili, da naslednje točke potrdimo in zaukažemo ter vsled apostolske oblasti določimo, da za grške melhite izdane benediktinske določbe veljajo za vernike vseh iztočnih obredov.
I. Vsak latinski misijonar svetne ali regularne duhovščine, ki kakorkoli pregovori orijentaica, da pristopi k latinskemu obredu, zapade, ipso facto suspensiji, a divinis, ter drugim kaznim, katere določa konstitucija „Demandatam"; ob jednem zgubi
svojo službo. Zato ukažemo, da je po jeden izvod te določbe razobesi v latinskih cerkvah.
II. Kjer ui duhovnika, kateremu bi orijentalski patrijarh mogel izročiti duhovno vodstvo svojih vernikov, naj prevzame zA-njeskrb župnik druzega obreda, kateri pri posvečevanju rabi iste zakramentalne „spe-cies", kakor oni bodisi kvašen ali nekvašen kruh; toda isti ima prednost, kijih rabi po iztočnem obredu, Vernikom je dovoljeno, da smejo prejemati sv. obhajilo po jednem obeh obredov ne le v krajih, kjer ni cerkve ali duhovnika njihovega obreda, kakor je dne 8. avgusta 1898 določila kongregacija propagande, temveč tudi ondi, kjer bi ljadje zaradi oddaljenosti z veliko težavo mogli do svoje cerkve in o tem razsoja škof. In kdor je morda več časa po tujem obredu prejemal sv. obhajilo, s tem ni še pre-menil svojega obreda in je gledč drugih dolžnostij odvisen od svojega župnika.	(Konec sledi.)
Električna razsvetljava v Ljubljani.
(Dalje.)
Proti projektom za uporabo vodne sile pri Jami govore finančni in tehnični razlogi. Kakor sem popreje omenil, treba bi bilo za električno razsvetljavo s centralo na Jami investirati kapitala okolu 700 tisoč goldinarjev ali pa še več. Malo verjetno je pa, da bi se ta kapital vže v prvem času obrestoval in amortizoval. Krajevne razmere pri Jami se jako razlikujejo od krajevnih razmer v Inomostu in Tridentu, kjer imajo jednake centrale. V Tridentu iu Inomostu ima voda, katero uporabljajo kot gonilno silo zelo velik padec, 50 do 70 metrov, njena množina se ves čas le malo pre-minja. Pri tacih razmerah delujejo turbine jako ugodno. Drugače je pa stvar pri Jami. Sava ondu nima velicega padca, moral bi se jej umetno narediti s tem, da bi zgradili kacih 8 do 9 metrov visok jez, kateri bi zelo težko delali pri deroči vodi, kakor je Sava. Množina vode je v Savi zelo spremenljiva, včasih ima Sava tako malo vode, da bi jedva zadoščala, včasih pa tako množino, da bi turbine delovale z jako neugodnim vspehom. Pri vodopravnih obravnavah bi imeli opraviti z jako mnogimi ljudmi, ki bi iz dobičkarije ali pa iz nagajivosti te obravnave utegnili toliko zavleči, da ne bi bilo mogoče zgradbe izvršiti do bodočega leta. Velika nevarnost za to centralo se nahaja v daljnovodu,' katerega potrebujemo za prevajanje električnih tokov v Ljubljano.
Ta daljnovod sestoji, kakor sem že poprej omenil, iz bakrenih žic, ki so razpete po lesenih dro-gih, kakor to vidimo pri brzojavu. Vsaka poškodba tega daljnovoda, recimo da se pretrga kaka žica ali podere kak drog, spravila bi Ljubljano ob vso električno luč. Daljnovod bi potreboval zelo strogega nadzorstva. Najmanj dva človeka bi morali imeti, ki bi prehodila dan za dnevom vso proge, pa tudi tako bi se ne preprečilo, da bi kak zlobnež ali pa kak hud vihar ne podrl kakega droga. Ko bi Ljubljana hotela biti zavarovana za vsak slučaj, morala bi v Ljubljani imeti rezervo. Ta rezerva bi mogla biti mala parna postaja za kacih 200 konjskih sil ali pa velika baterija z akumutatorji, katero bi v Ljubljani polnili. V zadnjem slučaju bi morali v Ljubljano prihajajoče menjavne meri s posebnimi dinamoelek-
Prinesel sem mu jo. Ponudil jo
»Nimam druzega, kar bi Vam podaril v znak svoje hvaležnosti«.
Ta je vzel rožo in se zjokal.
LXXXVII1.
Ranocelnika sta mislila, da je v bolnižntci spielberški vse potrebno razun nožev, koje sta prinesla sabo. Ko pa je bila noga odrezana, prepričala sta se, da je nedostojalo različnih potrebnih stvarij, z voskom prelitega platna, ledu, prevez in tako dalje.
Ubogi breznožec moral je dve uri čakati, dokler niso prinesli vsega tega iz mesta. Nazadnje se je mogel vleči na postelj in naložili so ledu na Stulo.
Prihodnjega dne očistili so štulo strjene krvi, umili jo, potegnili čez njo kožo in jo povezali.
Nekaj dnij niso dajali bolniku druzega kakor pol skledice juhe z jajcem. Ko je bila prešla nevarnost, da bi ne dobil vsled rane mrzlice, začeli so mu polagoma dajati tečnejšo hrano. Cesar bil je ukazal, da se mu naj daje dobra hrana,
dokler se mu ne pU.l..^- .......,"Sr"UaklWiutove
kuhinje.
Piana se je ceiila 40 dnij, potem pa so naju zopet odvedli v najino ječo, katero so nama bili sicer razširili, naredivši predor skozi zid in zdru-živši najino prejšnjo ječo z ono, v katerej je bil prej Oroboni, za njim pa Villa.
Prenesel sem svojo posteljo na isti kraj, kjer je bila prej Orobonijeva, kjer je bil ta umrl. Ta istost prostora mi je ugajala; zdelo se mi je, da sem se mu približal. Sanjalo se mi je sedaj o njem in zdelo se mi je, kakor bi me njegov duh res obiskaval in me razveseljeval z nebeškimi tolažbami.
Strašno gledanje muk, kakeršne je prenašal Maroncelli pred odrezanjem noge, mej operacijo in pozneje, krepilo mi je dušo. Bog, ki mi je bil dal dovolj zdravja med boleznijo njegovo, ker mu je bila potrebna moja skrb, mi jo je odvzel, ko se je mogel oni vzdrževati na palicah.
Večkrat sem imel turove, ki so me kaj boleli. Ozdravil sem jib, potem pa so prišle bolečine v prsih, kakor vže prej večkrat, a sedaj so mnogo bolj dušile, slabosti in krčevita griža.
»Prišla je moja ura«, dejal sem sam pri sebi.
"iAli naj bom jaz manj potrpežljiv, kot moj tovariš?«
Skušal sem torej, kolikor sem mogel, posnemati njegovo krepost.
Nima dvoma, da ima vsak človeški položaj svoje dolžnosti. Bolnikove so potrpljenje, pogum in trud, da ne postane nadležen onim, ki so v njegovej bližini.
Maroncelli ni bil s svojimi palicami več tako gibčen, kakor sicer in žalosten je bil tega, ker je mislil, da mi streže slabeje. Bal se je tudi, da ne uporabljam njegove postrežbe toliko, kolikor je potrebujem, hotč mu prihraniti hojo in trud.
To je bilo včasih res, a skrbel sem, da bi on ne opazil tega.
Ako so se mu prav bile zopet povrnile moči, radi tega le ni bil brez nadlog. Trpel je, kakor vsi, kojim se je odrezal kak ud, bolečine v živcih, kakor bi še živel odrezani ud. Bolela ga je noga, stopalo, koleno, kojih ni imel več. K temu je prišlo, da je bila kost slabo odrezana, silila je v novo meso in tam večkrat napravljala rane. Še le po letu dnij se je rana dovolj zatrdila in se ni več odpirala.
tričnimi stroji pretvarjati v istomerio tekoče, kajti le take nooremo rabiti, kadar se poslužujemo akumulatorjev. Gradba še posebne majhne parne centrale ali baterija za akumulatorje bi provzročila še novih troškov, tako da bi vsa električna naprava preveč stala za sedanje razmere. Res je sicer, da so navedene tvrdke zagota Ijale, da se ni trebil bati kake poškodbe daljnovoda in da bi bila zgradba kakšne rezerve uepotrebua; a odsek se njegovemu mnenju ni mogel povstin pridružiti iu ni si nikakor upal nasvetovati centrale za vodno silo brez vsake rezerve v Liubljani.
To so bistveni in najvažuejši razlogi, iz katerih odsek za danes ne more pr poročati nobenega pred-ležečih projektov za uporabo vodne sile pri Jami. ali odsek je vendar le tega muenja, da bode pozneje, ko bode treba povečati napravo, katero odsek v sledečem nasvetuje pra. dobro kazalo, priteguit tudi vodno silo Save.
Tudi proti ostalima projektoma s centralo na parno silo ima odsek svoje pomisleke. Pri teh projektih nasvetuje se uporaba električnih tokov, ki imajo vedno isto mer (Gleichstrom). Električne naprave po sistemu 'Stomernih tokov pa zahtevajo iz razlogov, katerih tukaj ne morem obširneje razkladati, da stojč stroji centrale kolikor je moč v središču onega okoliša, katerega hočemo oskrbovati z električnimi toki. Ako prevajamo toke samo po dveh elektrovodih, ne sme biti kraj, katerega hočemo razsvetljevati, od centrale čez jeden kilometer oddaljen, sicer zgubiva tok preveč svoje napetosti. Izguba toka na njegovi napetosti se da na ta način zmanjšati ali odstraniti, ako vzamemo elektrovode primerno debelejše, to pa podraži v neprimerni meri elektro-vodno mrežo.
Drugi pripomoček, da se zguba na tokov napetosti zmanjša, obstoji v tem, da bi se tokom, katere proizvajajo dinamoelektrični stroji, povečala napetost, ali to ima svoje gotove meje v konstrukciji teh strojev.
Cez 400 voltov splošno ne sme prekoračiti napetost i8tomernega toka, sicer je prevelika nevarnost, da se stroji v kratkem času pokvarijo. Pri mnogih električnih razsvetljavah na parno silo osnovana je elektrovodna mreža po treh ali cel6 štirih elektrovodih. Elektrovodna mreža se po tem sistemu ne le sploh bolj podraži, temveč tudi nastane neugodnost, da je dosti težje vrejevati napetost toka v posameznih delih mreže, nego pri sistemu dveh elektro-vodov, in se torej pri tem sistemu kaj rado pripeti, da nekatere svetilnice jako slabo svetijo. Zaradi tega v novejšem času ta sistem več elektroiodov radi opuščajo. Siemens in Schuckert nasvetuieta, da bi se zgradila centrala na Piklovem posestvu za frančiškansko cerkvijo. Da je zgradba centrale na tem mestu umestna, ne dalo bi se nobenemu teh dveh projektov ugovarjati, pač pa je moč navesti za oba dosti razlogov, posebno pa za Siemensovega
Vprašanje je pa, če bi bilo dobro in ugodno centralo na par postaviti v središču mesta. Odsek zanikava to vprašanje. Ze za prvo potrebo bi bilo potreba postaviti parne stroje za najmauj 400 koni-skih sil, namreč v tem slučaju, ko bi hoteli poleg parnih strojev rabiti tudi akumulatorje. Pomislimo pa, kol ko smrdečega in črnega dima bi uhajalo iz dimnika v centrali. Razprostiral bi se čez mesto, posebno v času, ko smo ubogi Ljubljan^auje v meglo zakriti, in nam okuževal zrak, da bi bilo joj I Najugodnejše je, da se postavi centrala naprave s parno silo, ako se sploh gradi, na kak prostor zunaj mesta, n. pr. na ljubljansko polje blizu Bežigrada ali Vod mata, od kodar bi njenega smradu v mestu ne čutili. Ako pa to storimo, ne moremo tokov vedno v isti meri krožečih [privajati na drugi konec masta, n. pr. do dolenjskega kolodvora ali do klavnice, kajti daljava bi znašala tri kilometre, ua drug n&čin, kakor če postavimo v sredi ni63ta, n. pr. v mestni hiši, veliko baterijo akumulatorjev. Proti akumulatorjem pa ima odsek mnogo tehtnih pomislikov. Prvič so jako dragi — taka baterija bi stala po predloženih proračunih najmauj 50 000 gld. — hitro se obrabijo in v njih se zgublja veliko električne eneržije; tudi so letni stroški njih ohranitev precej veliki. Poleg vsega tega pa zahtevajo natančnega in rednega nadzorstva.
Odsek se je na svojem potovanju prepričal in poleg tega še iz strokovnjaških iz.av posnel, da bi bilo za Ljubljauo najumestneje, narediti centralo za parno silo, pa ne za utomerne, temveč za mer izpreminjajoče toke. Skušnja namreč uči, da sia istomerni in pa mer izpreminjajoči tok glede na
svojo uporabljivost za električno razsvetljavo popolnoma jednakoveljavna, da je naprava za svoje mer izpreminjajoče tokove sploh cemja in da funkcionirajo te naprave sploh z isto sigurnostjo in zanesljivostjo, kakor katera druga, in konečno, da pri teh napravah nismo nikakor vt-zaui ua katero si bodi lego centrale. Centrala duuaske Jnte-nationale Elektricitiitsgeseliscbaft'', ležeči ob periferiji mesta blizu Rudolfovega mostu, pošilja svoje toke v daljavo II kilometrov; oskrbuje razsvetljavo cesarskega dvorca, gledišč: Karitheater, Josefstiidter Theater, Jantschtheater, različnih druzih velicih dvoran itd., in vse to brez vsacega akumulatorja in z vso za-neslji ostjo. Ta centrala rabi jednofazne mer izpreminjajoče tok'*. Podobue razmere nahajamo tudi drugod. Druga dunajska družba : ..Elektricitiitsgesell-schaft", ki jo je vredila tvrdka Siemens in Halske ter rabi istomerne toke, pa ima tri centrale, in vendar oddaje komaj polovico toliko električne eneržije, kakor prva.
Navedeni razlogi so bili električnemu odseku odločilni, da je sestavil po poslanih mu projektih neko kombinacijo, o kateri je prepričan, da bi bila primerna za Liubljano. Odsek je tega mnenja in trdnega prepričanja, da bi bilo za Ljubljano najugodnejše sledeče:
1 Ob periferije mesto, bodisi v bližini Bežigrada ali pa bolj proti Udmatu se zgradi električna centrala na parno s?ilo za jednofazue mer preminjajoče toke s paruimi stroji za 600 konjskih sil, katero napravo bi zadoščalo za 5500 istočasno svetečib žarnic s svetljostjo po 16 sveč.
2.	V centrali bi se proizvajali električno toki do 2000 voltov napeti, k i se bodo po mestu raztt-kali po elektrovodni mreži kakeršno nasvetuje tvrdka Ganz & C»mp. v projektu.
3.	Razdelilna elektrovodna mreža kakor vsa razsvetljava iu oddaja električnih tokov za motorje se uredi po projektu Gatizovem.
4.	Stavbe v centrali in naprava parnih kotlov se izvrše mutatis mutandis po načrtu tvrdke Siemens & Halske.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. decembra.
(Državna podpora za račensko dolino.) Minister za poljedelstvo je določil 1000 gld. državne podporo za pokritje troškov, katere je imel deželni odbor za osuševanje račeuske doline in za nadaljevanje teh del 3000 gld. za 1. 1895.
(Dr. Laginja o zadevi slovenskega misijona v Trstu.) Na besede ministra za notranje stvari, s katerimi je dokazoval da namestuik tržaški ni izjavil, da bi ne mogel mej inisijonom skrbeti za red, odgovoril je dr. Laginja v stvarnem popravku nastopne besede : Izjavo ministra za notranje stvari, kolikor zadevajo slovenske govore pri misijonu v Trstu, jaz morem popraviti, ker sem v ta namen nalašč odpeljal se v Trst ter pregledal vse dotične uradne spise. Popravljam torej stfarno, da je namestnik tržaškemu škofu pismeno naznanil, da po njegovem muenju ni neutemeljena trditev župana, da se bodo mej misijonom godili kaki neredi in da je namestuik v istem uradnem dopisu izjavil, da mu je na njegovo vprašanje c. kr. poticijski urad naznanil, da ne more biti porok za odstranjenje neredov. To pojasnilo potrdi našo misel o tej stvari. Iz tega se namreč razvidi, da je namestništvo v Trstu premalo storilo za varstvo svobode v cerkvenih stvareh ter da je bilo prav, da so slovenski posLnci konservativnega kluba od ministerskega predsednika dobili za gotovilo, da od vlade sedaj v tem oziru ne bo nobeuega zadržka; preskrbljeno je, da bo namestništvo v Trstu v prihodnje bolje vedelo ločiti svoj iu cerkveni delokrog.
(»Narod" v svojem elementu.) .Slovenec" je dostojno kot neresnico konstatoval govorico, katero je trosil .Narod" v dopisu iz Planine glede prevzv. knezoškofa. .Narod" seveda na to ne more druzega odgovoriti kakor 8 surovostjo. Izrazi: krok'-dilski guev, kako .Sloveučevi" uredniki ročice sklepalo na svojih prsih in zavijajo poglede", in kar je drugih takih ljubeznivostij, pobrani so iz .Brusa". Vidi se gospodi pri .Narodu", da lim ni mogoče povspeti se do dostojne polemike. A i je to glasilu .slovenskega razumništva" v čast ali ne, to prepuščamo javni sodbi.
(Porotniki v Istri.) Da je pravosodnemu ministru res na ttm, da uvede glede porotnikov jed-nakopravnost pri sodiščih razvidi se iz porotnih za-
pisnikov. Sodišča so v smislu ministrove določbe poskrbela, da so se sprejeli v imenik porotnikov, taki ki so zmožni deželnih jezikov, kjer takih ni dovolj, izbirali so se porotniki, ki so tudi le jednega jezika zmožui; kot taki so bili do sedaj izbrani samo Italijani, sedaj pa se je jednako oiiralo tudi na Slovane. — V laškem Izraelu je seveda vse po koncu ; časopisje se kar peni od jeze ua pravosod-n. ga ministra in razni zastopi se že pripravljajo, da bodo ugovarjali takemu ravnauju. — Nadejati se je, da to pot razgrajalci ne bodo nič opravili.
(Osebne vesti.) Davkarski pristav J. Jerenitz v Ptuju ji umirovljen, ua njegovo mesto pride Rudolf S c h u I i n z iz Lipnice. Premeščeni bo : Davkarski pristav Jos. Boc iz Laškega Trga v Lipnico, pristav J. Drolz iz Judenburga v Laški Trg in davkarski praktikant J. Wesenscheg iz Ljutomera v Jurienburg.
(Pojasnilo.) Piše se nam iz Gorice: Blagovolite poročilu iz Gorice, ki ste je 14. dec. pod naslovom : .Goriški lahoni" itd. priobčili mej .dnevnimi uo-vicami", sprejeti naslednje pojasnilo. Res je sicer, da je bil goriški župan dr. Venuti nedavno pri prevzvišenem nadškofu, a razgovor med njim in prevzvišenim je bil od kraja do konca prijazen in prijateljski. Mimogrede je župan tudi omenil, kar nekateri govorijo po mestu, kakor bi se namreč pri kapucinih preveč slovenilo. Tudi je prišel govor ua znano sejo mestnega starešinstva, pri kateri so nekateri starešine ugovarjali predlogu, da bi se dovolila mestna podpora za zgodnjo službo božjo v stolni cerkvi. Pri tem ni gospod župan s ta v i t na p r e v z v i š e u e ga nikakor š n i h zahtev niti žugal z odločnim postopanjem. Da celo, župan je izrazil svoje veselje,da seje sprejel omenjeni predlog: ko je prevzvišeni opomnil da cerkvene zadeve vrejevati v škofiji pripada le njemu in da sploh pri sedanjih napetih narodnostnih razmerah ni umestno uvajati kakih sprememb, mu je župan pritrdil, kajti tudi on da je veren katoličan. — V toliko sme pooblaščeni pojasniti to zadevo — resnici na ljubo.
(Iz Leskovca,) 17. decembra. 15. dan t m. bil je otožen in žalosten za župnijo Studenec. Bil je namreč tisti dan pogreb prerano umrlega župnika M. Lavriča. Kljub neugodnemu času prihitelo mu je zadnjo Čast izkazat 11 duhovnih sobratov. Le počasi zamogel se je sprevod, katerega je vodil prečastiti g. dekan dr. J. Sterbenc, dalje skozi cerkev radi obilno zbranega ljudstva pomikati. 2e poprej, posebno pa ko se je g. dekan s kratkim govorom v lepih besedah spominjal rajnega, čul se je glasen jok žalujočih faranov. Vsaj jim je smrt nagloma, nenadoma ugrabila tistega, ki jim je bil dobri duhovni oče, delavni dušni pastir, ki je že nekaj let v nedeljah dvakrat opravl|al sveto mašo Le malo časa je še, ko je v sebi začutil bolezen. Želel si je in drugi so mu svetovali nekaj odibljeja od svojega dela. 13. t. m. je po navadi še maševal. Po maši potoži sestri, da mu slabi. Poda se v posteljo. Okrog 11. ure pa ga je 10 minut samega pustila in ko se vrne, je imel smrtui pot na obrazu, bil je mrlič. Osmina bo v četrtek dne 30. dec. ob 10. uri.
(Dar.) Iz Logatca: Svitli knez Hugo Windisch-graetz je našim logaškim ubožcem tudi letos podaril 40 gld. Bog nam ohrani še mnoga leta blagega dobrotnika!
(Duhovne vaje v ljubljanskem semenišču) se bodo kakor vsako leto pričele po božičnih praznikih in bodo trajale do novega leta. Vodil jih bode čast. o. L i m b u r g D. J. Na novega leta dau bodo mil. g. knezoškot gg. bogoslovcem 1. leta delili tunzuro, onim 2. leta pa 4 nižje redove.
(S Koroškega) dne 18. decembra. Nemški nacijonalci. ki se pri nas samo po imenu razločujejo od liberalcev, hočejo svojo stranko vtrditi s škandali, katere delajo na shodih nemškega kat.- pol. društva. Poročal sem, kako so se .skazali" v Krajgu; danes piše .Kiirut. Ztg.", da so isto počeli zadnjo nedeljo ua sh< du v Urtlu pri Kotarčah na Grob-niškem polju. Ze v soboto so .Fr. St." hujskale zoper shod, na katerega je prišel zopet dr. A. Le-misch s svojo razsajajočo gardo. Tu pa so kmetje sami odločno posvetili nacijonalcem. Dr. Lemiseh je hotel kmetom zopet braniti pristop k društvu, a vkljubu njegovi .mogočni" besedi je pristopilo precej novih udov.
(.Furor teutonicus".) Iz C e 1 o v c a: Kakor sem Vam že naznanil, svira dne 17. t. m. tli sloveči .češki kvartet", ki je tA nastopil že letos ja-
nuvarja meseca iu z izboruim svojim sviranjera očaral vse občinstvo, hvalili so ga jako laskavo tudi nam nasprotni listi, Sedai pa graška „Tagespost" na zelo oduren način napada sloveče češke glasbenike in išče za njih nas'opotn — politične nakane, češ da Slovenci za svojo narodno „Bekehruugs-arbeit" iščejo pomoči pri čeških JCampf Musiker". — Ta slučaj zopet jasno ka«e veliko razdivjanost nemško-liberaluih časnik v. ki grde vse, se lažejo brez sramote, suno da nemške „iuihelne" dražijo proti Slovencem. Iu ko se Slovenec zoper tako raz-divjanost brani, hitro je vik iu krik po vsem Izraelu, tudi po vladuem, da kalimo — mir!
(Električna razsvetljava v Celovcu) Pravni odsek celovškega mestnega zbora je sklenil, da bo predlagal zboru, naj se v Olo\cu uvede električna raisvetljava po načrtih tvrdke G^nz in tov.
(Ie Mengša.) dne 10. decembra. Daues sta bila v krajuem šolskem svetu izvoljena g. Iv. Zoreč, nadžupuik soglasno za pr dsednika, iu jednako gospod Mihael Stare, ^r^ščak, za namestnika.
(Izpred sodišča.) Pii dež. sodišču v Ljubljani so bili miuoli teden obsojeni: Fr. Žagar, delavic iz Bti8iiic, zaradi tepeža ua dva meseca in Janez Črne, hlapec iz Gor. Kašlia ua 3 mesece, Ivaua Zevnik, dekla iz Gor. B-suic zaradi razžaljenja Nj. Velečanstva ua jeden mes«c; Matija Smuk, pojest nik iz Spod. Loga, zaradi tepeža jeden mestc, Jau. Rešek in Jan. Tavčar, glavuikarska p močnika iz Škofje Loke, zaradi tepeža, prvi na tri, drugi na štiri mesece; Prim. Benedičič, pastir na Zalem logu, zaradi tatvine na tri tedne; Jož Anžič, tesarski pomočnik iz Kurje vasi, in Fr. Kregar, miz. pomočnik iz Stef. vasi, zaradi tepeža na Leden dnij, Lovro Žejen iz Sturij zaradi tepeža ua tri tedne. — Zaradi tepeža so bili obsojeui Frauc Premk iz Šm&r-tina na tri, Jos. Tomšič na pet, Jan Črnivec na tri mesece; Lir. Petač iz Spod. Pirnič na trinajst, Jernej Cebašek iz Zgor. P.ruič na devet mesecev, Val. Podobnik iz Spod. Lauič na 14 dnij; Marija Hodnik v II. Bistrici zaradi kride na šest dnij; Jan. Zupan iz Srakovelj zaradi tepeža na štiri mesece, Rajmund Potuček v Kranju zaradi goljufije na tri meseee iu Jauez Narobe iz Preloga ua pet duij ječe.
(Poškodbe na dolenjskih železnicah in — javna varnost.) Z dolenjske strani se nam poroča: Dva slučaja ljudske podivjanosti nam je bilo v zadnjem času javljati, in vse kaže, da tej pobalinski zlobnosti še ne bode konca. Na črti od dolenjskega kolodvora pa do dobrepoljske postaje dol. železnic izbrala si je neotesana druhal teren, kjer napada brez vsega povoda in nai vse lahkomišljeuo imenovane železnice razne vlake, jih onutava s kamen ji, prestavlja železne naprave na tiru, zatem pa s svojo peklensko škodoželjnostjo preži iz zakotja kakšen bode vspeh njenega drznega početja. Tako ne sme iti dalje I Iu zato naj merodajni faktorji skrbe, da se žandarmerija na Grosupljem ali v Šmarji pomnoži, v Dobre-polju pa nova postaja ustauovi, Kajti Kaj pomaga kazeuski zakon s svojimi paragrafi, če pa ui nikjer dovelj orgauov, ki bi zlodejce in motilce javne var nosti in naprav za>ledovali iu prijemali! Kjer sta v nevarnosti človeško življenje iu blago, tam neha vsak ozir in — prizanesljivost!
(Požar.) Dnč 17. t. ob 10. uri zvečjr je pogorel kozolec z mrvo posestniku Francu Mazi-ju v Podgradu pri Zalogu. Orožniki so odvedli 19letnega hlapca A. K. v zapor, ker ga sumijo, da je po-ž>galec.
(Darovi za dom katoliške družbe) Darovala sta: Baron Fr. Wambolt 10 gld., župnik rakitniški Fr. Rozman 10 gld. Bog plačuj stotero I
Društva.
(Slov. k a t. d e 1 a v s k o društvo.) Društveni .-hod je bil v nedeljo dne 16. t. m. zvečer ob 6. uri. Predsednik Trtnik otvori shod ter predstavi g< sp. Vračkota kot vladnega zastopnika. Gos-tnčar priporoča, naj bi se delavci prav pridno vpisovali v konzumno društvo, katero bo, če je bodo delavci vsestransko podpirali gotovo dobro vspt-valo. Pozivlje dalje navzoče, da naj pri razn h volitvah v društvene odbore ne gledajo ua osebni sti, ampak na korist stvari same. Potem govori o zavarovanju za slučaj bolezni, brezposelnosti in onemoglosti, ter pravi da je v to, da se ustanovi taki zavod, v prvi vrsti dolžna skrbeti država, potem dežele iu občine in pa delavci sami. Dalje omenja da se država premalo briga za socijalno vprašanje. Krek priporoča, ker je sedaj ravno adventni čas, da bi se vsakdo spravil z Bogom po sv. zakrameiitib, ter pravi dalje da tudi mi Zemljani — delavci imamo adventni čas — čas pričakovanja odrešenja od kapitalistične suž
I nosti, iu da vsak, kedor le količkaj veruje v nadaljni obstoj človeške družbo, mora verovati, da bo prišlo gotovo tudi lo odrešenj« za trpine. Ker svet je odrešen po našem Zveličarju, zatorej upamo da morajo priti boljši č »si. Šiiider govori o volilui pravici ter posebno povdarja, da mora biti prosta, to je vsakemu se mora zagotoviti zakonito izraz proste volje pri volitvah, da je volitev taiua, to še ne zadostuje. Pripoveduje nadalje neki dogodek i/, Trbovelj, da je tamušnji vodja svoj čas zaradi volitev odpustil iz službe več delavcev, kateri so imeli vsled svojih malih posestev volilno pravico, in niso tako nainr. Č uemškutarsko volili, kakor je hotel dotični vodja, in da se je enkrat celo tako daleč izpozabil, da je jednega delavca oklofutal, ker se mu ni — odkril in to v navzočnosti nekega gospoda, kateri bi po svojem značaju nikdar ne smel kaj takeaa pustiti. Predsednik Trtnik prebral je potem »društveni red" in pridjal nekaj opomb. Ker se ni potem nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil shod. --Društvo ima sedaj nad 800 udov. Stanovanje v kat. družbe hiši je že skoraj p polnorno prirejeno. Vsi prostori so pri shodih natltčeno polili. Knjižnica se zelo pridno rabi, samo škoda, da je pre-majhua. Zsto društvo hvaležno vsprejme vsako knjigo in le. želi, da bi se moglo večkrat zahvaljevati. — Kot podporna uda sta pristopila č. g. Jau. Piber. kapelan v Srednji Va-M pri Bohinju iu č. gospod Luka Smolnikar, kapelan na Vrhniki (z doneskom 5 gld.)
(Osnoval nega shoda ^katoliškega društvu za delavke") se je v nedeljo vdele-žilo do 500 delavk iz ^raznih tovaren ljubljanskih. Zborovanje je otvrril predsednik osnovalnejra odbora vel. č. gospod kanonik in mestni župnik F Rozman.
V	izbranih besedah je delavkam razložil namen novega društva priporočil jim zlasti edinost in vestno spolnovanjrt društvenih pravil. V veliko radrst zbo rovateljic ju slednjič povedal, da so mil. g. knezo škof izrazili svoje veliko veselje, ker se je to druHvo vstanovilo, da so današnjemu zborovanju podelili svoj blagoslov in za prve društene potrebe darovali zdatno svoto 100 gld. — Na to je sledila volitev predsedništva. Po društvenih pravilih morata predsednik in njegov namestnik biti kat 'liška duhovnika, predsednikom je bil tedaj jednoglasno z vsklikom izvoljen vel. č. kan nik J a n e z Rozman, kateri je svojim namestnikom imenoval č. g. stolnega vi kcrja Mat. M rak-a. Za društveno voditeljico je bila soglasno izbrana Marija Krivic. — Tudi volitev odbora se je skorej jednoglasno vršila. —
V	ponedeljek zvečer se je odbor takole sestavil: Tajnica: Josip i na Srakar; denarničarica: Marija B e 1 č i č. Devet rednih rediteljic: Ludovika Jarc, Terezija Zajec, Fraučiška Zor, Katarina Baher, Ana Srakar, Ivana Kocmur, Frančiška Petrič, Fraučiška Pirkovič. Ana Gorše. Devet rediteljic namestnic: Jo-ipina Crnagoj, Ma rija Trtnik, Marija Kremžar, Mihaela Aljančič, Marija Fortuna, Antoniia Vidmajer, Ivana Gašperin, Ivana Kosec Franja Korbar. — Ker je v nedeljo zopet pristopilo do 100 udov, šteje jih društvo do sedaj že do 500. — Naj blagoslov božji spremlja njegovo delovanje v duševno in gmotno korist naših delavk I
(Slov. plan. društvo) imelo je dne 14 t. m v hotelu „Lloyd" tretji zimski zabavui večer. Vdeležba bila je primerno velika. Branje g. Wo f-linga o opravi in obleki hribolazca bilo je splošno odobravano. Posebno ugaialo je poslušalcem razka-zovan e oprave in me poraba. Po branju je društveni član gospod Mandelj v zelo humonstičnem govoru podal kratko poročilo delovanja „Slov. plan. društva" od ustanovitve istega do dne 14. decembra.
(Braluo društvo v Mokronogu.) Vabilo k veselici, kojo priredi „Bralno društvo v Mokronogu" na Silvestrov večer v gostilni „pri Lipi". — „Lowoodska sirota". Igrokaz v dveh oddelkih in štirih činih. — Začetek ob 7. uri. — Vstopnina : Za ude 10 kr.. sedež 20 kr.; za neude 20 kr., sedež 40 kr — Sadeži dobivajo se pri gospodu Sbilu jeden teden pred veselico. — Uljudno vabi
odbor.
(Bralno društvo za Laški Trg iu okolico) priredi na dan sv. Štifana dne 26ega decembra t. t. gledališčno predstavo. Igrala se bode izvirna veseloigra v treh dejanjih od Josipa Ogririca: .V Ljubljauo jo dajmo". Začetek ob 6. uri zvečer Vstopnina za člane 20 kr. za nečlane 50 kr. Cisti dohodek je v prid uboge šolske mladine. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Narodno gospodarstvo.
Obrtne razmere v Kropi.
(Pismo (lorenj.-kega romarja.)
Ogledal sem si zadnjič tudi Kropo. Ta znameniti žebljarski trg mi je znan že od mladih let — ali da je tamošnja obrtnija in kupčija tako propadla, tega bi ne bil verjel, ako bi se ne b i zadnjič sam prepričal.
Z znanim mi goreuiskim poštenjakom sva šla iz Otoč čez Dobravo v Kropo Srečevala sva ljudi, ki so ravno šli od sv. maše. Tudi midva kreneva naj-pred proti cerkvi. Župnijska cerkev v Kropi stoji vzvišena nad trgom na levi strani Kruparice. Posve-
čena je sv. Lenartu in ima pet altarjev, Prav lična jo in prijazna, ter za domač« farane dovolj prostorna. Za let.šujt) škofovo obiskovanje je bila še posebno osuažena in prijetno prebarvana. Največji kras te cerkve je od ranjcega prošta, Zupana (kroparskega rojaka) darovani sv. križev pot. Pa tudi šamot-tlak v presbiteriju povišuje lep >to te božje hiše. Le to jo kazi, da je celo prenizka. Ravno ko stopiva iz cerkve, zazvoni poldne. Moj spremljevalec se ne more naču liti mogočnemu, pa vender milemu glasu velikega zvoua. (Povedal sem mu, da je tudi ta zvon daroval ranjki prošt Zupan svojim rojakom,) — Kmalu potem zazvoni tudi pri kapelici, ki se pa ta dan zavoljo goste megle nič ai videla. Zunaj pokopališča videla sva veliko skladnico opeke, ki je namenjena za nov farovž. No, sem si mislil, vsejan je farovž že, da bi le kmalu in lepo zrasel I Bog daj le župniku mnogo prijateljev iu dobrotnikov, ki mu bodo pomagali zidati, zakaj od revnih Kroparjev ni kaj pričakovati.
Po dobrem kosilu, katero sva dobila pri starem zuancu. hitiva ogledat si Kropo. Visoke lične hiše pričajo o nekdanjem blagostanju. Ali, ko greva v zgornji konec trga, imenovan v Kotlu, razodeva se nama pri vsaki stopinji večja revščina, hujše razvaline. Zgornja fužina je zaprta, shrambe za oglje od-pravlj-ne ali podrte, vigenc; (kovačnic«-) zapuščeni ali razpadem, žlebovi prazui, strehe raztrgane, kolesa brez lopat ali zlomljena, tu in tam kak pr.-vmien panj kot spomiu nekdanje živahne kovačij I Nekatere fužiuice, kjer so kedaj vlekli železo v tanke šibe« za žeblje, so take razdjane, da se komaj pozna, kje so stale Kakor so nama pravili, je imelo kedaj v Kropi 400—500 žebljar-kih kovačev obilo dela, zdaj jih ku)e komat še 100, pa še ti za tako malo plačo, da si komaj za življenje služijo; za obleko iu stauo-anje pa navadno zmanikuje. Tu je res že skrajna sila in treba, da se hitro kaj zgodi. Zato je bilo prav umestno, da je radovl|iško katol. slov. društvo svoje korake naj pred tu sem obrnilo, in če ne motijo vsa zuamenja, ta shod ne bo brez vspeha. — V veliki dvorani Klinarjeve gostilne, na veži in sosednih sobah zbralo se je precej nad 300 poslušalcev, večina kovačev pa tudi kmečkih okoličauov, ki so pazno sledili zanimivim govorom. Govorniki so pokazali, da poznajo razmere in vzroke silnega propada kro-parske obrtnije, pa so tudi stavili času primerne nasvete, kako bi bilo pomoči, da se še reši, kar se rešiti da. Posebno všeč mi je bil delavec Gostinčar iz Ljubljane, ki je stvarno, prepričalno in navdušeno govoril svojim tovarišem, kroparskim delavcem, in jih vnemal, da naj si osuujejo lastno delavsko društvo in da uaj si združijo na katoliški podlagi. Sploh so vsi govorniki povdarjali versko stališče, brez katerega se delavsko vprašanje nikedar povoljno rešilo ne bo. Le vera sili delodajalca, da je pravičen delavcu, da ga ima za svojega brata po Kristusu; vera pa tudi krepi delavca, da pod težo trdega dela in v stiski ne obupa. Vse postave in tudi najboljše, ne bodo rešile delavskega vprašanja, če človeštvo ne bode delalo po vesti, katera pa le izvira iz verskega prepričanja. Kjer vere in vesti ne bo, tam bodo znali tudi zanaprej ogniti se postavam in umakniti se svojim dolžnostim.
Sploh pa moram še omeniti, da se je kroparski shod vršil prav sijajno in dostojuo, in da ni bilo pri tem niti najmanjšega nereda. Hfala za to gre vrlim možem, ki stoj^ zdaj na čelu kroparski upravi, in ki so storili vse potrebno za sprejem vuan|ih gostov in za izgledni red pri shodu. Iz Jarmove in Klinarjeve hiše visele so dolge cesarske in narodne zastave; posebno pa je bila posleduja zunaj in znotraj bogato okiučana. Govorniški oder je bil okusno prirejen in s posebno zadovoljnostjo sem opazil v dvorani lepe podobe, ne le cesarja ali cesarice, ampak tudi Jezusovega in Marijnega srca. S tem je bilo očitno spoznano, da je hišni gospodar, kakor sploh večina kroparskih prebivalcev, vdan veri katoliški in hiši cesarski I Za povoljni vspeh tega shoda pa sta so v prvi vrsti trudila kroparski župan gosp. Luka Hafner in župnik preč g. Fran Hoenigman. Gospod župuik je na koncu shoda v izbranih besedah vabil navzoče, da so trikratni „živio" klicali papežu cesarju, uavzočemu okrajnemu glavarju in govornikom ! Pri shodu sem videl več odličnih kroparjev , med njimi g. Karola Pibrovca ; le nekega znanega mag-nata ni bilo blizu — menda si je mislil, da njemu ni tieba, ker ima že tako dovolj. Tudi za zadrugo se nič ne zmeni. Tako je tudi v Kropi označeno socijalno vprašanje, da so se le nekateri popeli in splezali na vrh, večina pa je obožala in srednjega
stanu že skoraj nič ni. Pa vzajemnem delovanju župuika in župana in občinskih odbornikov se bo posrečilo, da bodo Kropi zopet na noge pomagali. To daj Bog in da kadar radovljiško politično društvo fcopel shod napravi v Kropi, najde razmere že bolj vesele in bolj vrejene!
Prvi korak k zboljšanju kroparskih razmer je že storjen s tem, da so si osnovali žebljarsko zadrugo. Zdaj bo vlada imela vsaj za kaj prejeti in bo morala podpirati to zadrugo v njunem delovanju. Ce namreč podpirajo Lojda, dunajsko parobrodno društvo in druga taka podjetja — podpirati bodo morali tudi pridue Kroparje, da se ohranijo kot čvrst ud velike Avstrije. Pa ne samo žebljariji je treba pomagati, tudi drugi obrti se morajo vpeljati, kakor je en govornik dobro opomnil, da je treba imeti v ognju vedno dve železi, če edno odpove, da se lahko še z drugim dela. Ako se vpelje v Kropi čevljarija kakor v Tržiču, bo s tem že mnogim pomagano. Pa tudi to bi bilo dobro za Kropo in njeno okolico, ko bi se naredila tabačna tovarna, kakor neka podružnica ljubl|auske tovarne. 2e zdaj je blizu 50 Kro-parie v tabafni tovarni v Ljubljani iu v Celovcu — te iu druge bi potem imele zaslužek lahko doma. — Katoliško društvo bo gotovo take in euake opravičene žt-lje in prošnie podpiralo na višjem mestu in po svoji moči pripomoglo, da se kaj stori za Kropo.
Ce vlada resno voljo ima, občno bedo v Kropi pomanjšati in polajšati, ima prilike zato dovolj. Hišni najemni davek je tako prehud za deželo, kakor so že to tirolski poslanci v državnem zboru dokazali: ali bi se ne mogel ta davek Kropi iu drugim žeb-ljarskim trgom ua Gorenjskem odpisati? Iu če hočejo. da Kropa popolnoma ne propade, zakaj ne dajo tje lastnega zdravnika, za katerega je stanovanje pripravljeno v trški bolnišnici. Kaj to kroparjem pomaga, če sta v Radovljici dva zdravnika, če pa denarja nimajo, da bi ponja poslali? — Sploh se kro-parske žalostne razmere ne smejo spred oči zgubiti in bo treba delati in dregati, da se vendar kaj zgodi!
Pa naj bo danes zadosti. Ce me zopet veter kam zanese, vam bom že zopet sporočal. Dotlej bodite zdravi!	Gorenjski romar.
Telegrami.
Dunaj, 19. decembra. Včeraj je minister vsprejel deputacijo državnih poslancev tržaških, goriških, koroških in solnograških, ki so mu priporočali, da se kmalu zgradi železnica čez Ture. Minister je rekel, da priznava potrebo druge zveze s Trstom, toda potrebno je še proučiti progo skozi Bohinj.
Praga, 19. decembra. V mestnem volilnem okraju kladenskem je vali zbor Mladočeh Hana sJftOo glasovi. Staro-češki kandidat dv(y*!T^svetnik Eanda je dobil 361 glasov.
Bi}£*tfpešta, 19. decembra. Umrl je
jevi najvišji točaj grof Nikolaj Banffy v 95. letu.
Peterburg, 19. decembra. Včeraj je car ob svojem imendnevu odlikoval oziroma povišal več oseb. Mej drugimi je general Gurko, ki je zaradi bolezni odložil generalno gubernatorstvo iu vojaško poveljstvo v Varšavi, imenovan generalnim feldmaršalom.
Sredeo, 18. decembra. Ko je zbornica veriflkovala volitve, je vlada dala svojo ostavko, ker misli, da je izpolnila nalogo, katero je bila prevzela ob padcu Stambolova. Zbornica je vsled tega za nekaj časa prenehala svoje delovanje.
Brindisi, 18, decembra. Torpedovka št. 117 se je potopila pet kilometrov od Brindisija.
Rim, 19. decembra. Komisija senata je sklenila, da ne bode pretresovala Giolittijevih aktov, ker se ne ve, odkod izvirajo.
Pariz, 19. decembra. Zbornica poslancev je volila z 249 glasom Brissona svojim predsednikom. Meline je dobil 213 glasov.
Vojska mej Kitajoi in Japonci.
Jokohama, 19. decembra. Pri Teng Huongu je bilo 12 Japoncev ubitih iu 63 ranjenih. Kitajcev je palo na bojišču 139 in 19 so jih Japonci vjeli.
Shanghai , 19. decembra. Dve japonski vojni bližata se Niu-čvangu.
Tientsin, 19. decembra. V Takufortsu so nezadovoljni vojaki in mislijo pobegniti, ako se bodo približali Japonci._
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah !
Tujci.
16. decembra.
Pri Slottu: Fischer, Deutsch z Dunaja. — Skolio iz Vel. Lašič. — Pucich, Perme iz Trsta. — Nemsnjič z Vrha. — Brunetti iz Novega Mesta. — Weisenbeek iz Monakovega. — Prister, Tannenholzer, Bocak iz Zagreba. -- Deutson iz Vel. Kaniže. — Adamšič iz Planine. — Pirz iz Zagreba.
Pri Malidu: Abeles, Eizler, Sturm, Adam, Carmine in Ullmann z Dunaja. — Sohon iz Itovereta. — Madile s Šta-
Pri bavarskem dvoru: Mautner iz Celja. — Mi-chelus iz Trsta.
Pri avstrijskem čaru: Bergant iz Litije. — Lavtižar s Kranjske Gore. — Madile iz Tržiča.
Tržne cene v Ljubljani
dne 19. decembra.
-..........- - - ........	gl.	kr		gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	6	60	Speh povojen, kgr. .	—	64
Rež, „ . . .	6	10	Surovo maslo, r .	—	82
Ječmen, „ • . .	5	50	Jajce, jedno . . .	—	36
Oves, „ . . .	&	50	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	D	60	Goveje meso, kgr.		64
	O			——	
Proso, „ . . .	6	—	Telečje „ „ .	—	64
Koruza, „ . . .	6	50	Svinjsko „ „ .	—	561
Krompir, „ . . .	2	42	Koštrunovo „ „ .	—	40,
Leča, hktl. . .	11	_	Piščanec ....	—	35
Grah, „ . . .	11	—		—	15
Fižol, ., . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96
Maslo, kgr. . .	—	92	Slama, 100 „ . .	1	70
Mast, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	7	20
Speh svež, „ . .	—	54	„ mehka, 4 „ „	5	
Vremensko sporočilo.
a a Cm	Stanje		Veter	Vreme	> S «-a p 1 •g«« 6 S <* a
opazovanja	zrakomerc t mm	toplomera po Celziju			
|7 u. zjut. 18 2. n pop. j 9. s. zve«	742-3 740 1 737 2	—92 -2 6 —5-0	sl. sever n n	i jasno n n	000
Srednja temperatura — 5'6' za 4-0° pod normalom.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 15. decembra 1894.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 493,566.000 (+ 3,101.000)
Kt>Š£ski zaklad Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld
307,846.000 (+• 2,974.000) 163,215.000 ( — 5 187.000) 37,330.000 (+ 2,104.000)
23,949.000 (— 103.000)
Oglas!
Od 500u ponatisnenih knjig
„Iiira in Cvetje",
prav lepe pesni in povesti, ostalo mi ie še nekaj iztisov, koje dovolim si pri ponuditi po znižani ceni 55 kr. komad franko po pošti. — Piav pripravna za darilo k praznikom ali novemu letu.
Priporočevaje se za obila naročila bilježim se z vsem spoštovanjem
E. Oolinar
641 3—1	v Trstu, ulica Feriera 14.
Najboljša, izredno okusna jc
župnika Kasipp-a slab kava
,	v rudečih štirioglatih

4\', kilograma za gld 210.
v rudeč h okroglatih zavitkih.
Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo.
Dobivata se v vsaki . boljši prodajalnici.
Kjer ni zaloge, poSljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24-1
Samo	ki*, stane
I liter izvrstnega vina. in
samo	lcr. stane
I liter dobrega močnega vina,
belega ali črnega, dalje speeijalna vina kakor dolenjski cvet, zolenika, teraneu. sladki prosekar itd. prav po ceni, samo v prenovljeni in z v66no kurjavo uiejeni
Kranjski vinarni v Ljubljani
Slonove ulice St. 52.
2PST Za pristnost se jamči s lOOO gld.
Podrobni ceniki na razpolago. 635 6—3
5 Krasne novosti ^
blagu za plese
pahljdče, ovratniki, predpasniki, žepne rute, rokavice
poljubne velikosti
priporoča kot primerno božično darilo
Alojzij Persche
v Ljubljani, Stolni trg št. 22. 640 2-1
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. oktobra 1804.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem dasu. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri ;5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 10 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponta-bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri i>0 min. dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 12. uri &!> min. popoldne mešani vlak v Kočevje
in v Novo Mesto. Ob 4. uri 14 min. popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, če/. Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, ^Zell na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano fjuž. kol.)
Ob .5. uri .13 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend Gasleina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob S. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. tiri 27 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min-, popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 4H min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Trbiža.
Ob uri 25 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob O. uri 21 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ O. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Prihod t Ljubljano (drž. kol.).
Ob (i. uri liti min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 11» „ dopoludne „	„
„ «. „ 20 „ zvečer
„ .9. „ K6 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Eksekutivne dražbe.
Neže Plut iz Ručetne Vasi zemljišča (564 gld. 20 kr.) dnž 21. dee. (druga) v Črnomlju.
Marka Kozjana iz Draščio posestvo (1655 gld.) dne 17. jan. in 21. lebr. 1S95 (ponovitev) v Metliki.
Andr. Cimpermana iz Kompolja (terjatev 282 gld.) posestvo (4802 gld.) dne 22. deo. 1894 in dne 22. jan. 1895 v Trebnjem.
' Pf. S r o v i n e , Apolonije 0 b r č , Lucije K e r n , Marije 6 lav iS, Ant. Tičarja in Jan. Rotarja iz Zabukovjs zemljišče dne 9. jan. in 8. febr. 1895 na Krškem.
11061019
Sini. Z »ju a od St. Jakoba posestvo (1652 gld.) dne 12. jan. 1895 v Ljubljani.
Jos. J o n k e t a ii Spod. Mozolja zemljišči (200 gld. in 16 gld.) dne 23. jan. in 28. febr. 1896 v Kočevju.
Jak. in Marijane Milavec iz Ljubljane (Žabjik) hiša (8000 gld) dnš 7. jan. in 11. febr. 1895 v Ljubljani.
Martina in Ane K o 1 a r iz Semiča (terjatev 118 gld. 89 kr.) posestva (805, 560 in 120 gld.) dne 10. januvarija in 9. febr. 1895 v Metliki.
Marije Permetove iz Spod Slivnice zemljišče (290 gld.) dne 9. jun. 1895 (relioitaoija) v Ljubljani.
Jarneja M u h i o a iz Ambrusa zemljišče (1845 gld.) dno 8. jan. in 29 jan. 1895 v Žužemberku.
Jan. Zdravljeviča iz Praprcč (terjatev 112 gld.) posestvo (320 gld.) dne 20. decembra 1894 in 19. jan. 1895 v Metliki.
Fr. V e k o n j e, bivšega trgovca na Vrhniki, aktivne terjatve (207 gld. 24 kr.) in troški (66 gld. 51 kr.) dni 7. jan. 1895 v Ljubljani.
Ivana P e z d i r c a iz Draščio zemljišče (3372 gld.) dne 10. jan. 1895 v Metliki.
Josipa P r o s e n a iz Vrbice zemljišča s pritiklinami (1586 gld.) dne 14. jan. in 15. febr. 189S v Ilir. Bistrici.
Neže P a 1 e s e iz Polanice radi 17 gld. 86 kr. zemljišče (340 gld.) dn4 10. jan. in 12. febr. 1895 (ponovitev) v Novem Mestu.
Priporočen od pollkllniike direkcije.
Uporablja se proti dailjlvemn ktfljn, bo leznlm v ffrlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček
5	Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-9
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
i	v Leipniku.

Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča as- po pošti, -ga____
Ubald pl. Trnk(fezy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
8*~Knrjeoeesno tinkturo.-*«
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih oAesihin pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Steklenička z labilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
V zalogi so vsi medlointdno-farmaoevtlčni preparati, posebnosti itd., dijetetl6na sredstva, homeopatična zdravila, medloinlčna mila, dliave itd. itd.,
katere razpošiljajo v vse kraje sveta
loknrniAke tvrdke :
Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko.	292 32
Poštne pošiljatve obratno.
China Serravallo z železom
neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri.
Srebrna svetinja:	XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Benetkah 1894
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Kielu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing. profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr. M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, primarij dr. vitez N i c o I i c h itd.
To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske.
Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah.
Lekarna Serravallo v Trstu. •»»-■•
Razpošiljalnlca zdravil na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Pioooli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Gtrečelj.
1mmmm
Sm^ži^m 1
Tirnico Febbtifuge-iuroslituifttt,
:&BI(lACliSEF,RWALLO t /.'vi $	TKievs/
VII. zvezek
Andrej Kalan:
TI
Dobe se še II., III.. IV., V. in VI. zvezek.
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvami in Katoliški Tiskarni v Ljubljani.
Št. 11.995.
634 3—2
Razpis.
Na Kranjskem sta izprazneni:
I) služba okrožnega zdravnika v Krškem
z letno plačo 600 gld. in
2) slnžba okrožnega zdravnika v Velikih Lašieah
z letno plačo 700 gld.
Prosilci za jedno t^h služb pošljeio naj svoje pravilno podprte prošnje
do dne 10. januvarija 1895
deželnemu odboru kraujskemu v Ljubljani.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljaui, dne 11. decembra 1894.
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove
nadyojvodin|e Štefanije.
Kapljice za zobefj
odlikovane
lekarne Piccoli ,pri angelju' y\
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Favola napojena z nekaj kapljioami dene se v votel zob ln nahnjši zobobol takoj pojenja.	588 10—(i
Stekleničica lO kr
Dunajska borza.
Dni 19. deoembra.					Dne 18. deoembra.					Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	200 gld. 147 „		—	kr.
Skupni državni dolg v notah.....	100 gld. 10			kr.	4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . .	149 gld. 75			kr	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17		75	
	100	•	20	n	5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	162		75		Rudolfove srečke, 10 gld.......	23		50	
Avstrijska zlata renta 4%......	124		30	„	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	195		75			70		70	
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron	99		70		4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98		50			72		—	
Ogerska zlata renta 4%.......	124	n	05		Tišine srečke 4%, 100 gld.......	142		75		Waldsteinove srečke, 20 gld......	50	rt	50	
Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . .	98		VO		Dunavske vravnavne srečke b% ... .	132		75		Ljubljanske srečke.........	25		75	••
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1040	rt	—		Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	106		75		Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	179	rt	75	»»
Kreditne delnice, 160 gld......	39 S		—	„		111		25		Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3480	n	—	n
London vista...........	124	n	25	rt	4% kranjsko deželno posojilo.....	67		—		Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	1)30	rt	50	rt
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	n	90	rt	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	98		60		Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	lOb	n		„
20 mark............	12	n	17		Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223		_		Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	74	rt	—	»i
20 frankov (napoleondor)......	9	n	88	rt	„ „ južne železnice 3% .	165		75		Montanska družba avstr. plan.....	102	rt	60	
	46	n	40	M	„ „ južne železnice 5% .	130		so		Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165	n	—	n
C. kr. cekini ...........	5	rt	87	n	„ „ dolenjskih železnic 4%	98		50		Papirnih rubljev 100........	134	n	—	n
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, prt Ilire banja
najmanjšega dobitku. K u I a n t n a izvršitev naročil na borci.
Menjarnična delniška družba
„1 E B C II
Vfollzeile it. 10 Dunaj, iariahilfarstrasse 74 B.
66
HhT Pojasnila »s v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nn ložonlh glavnlc<