ft*Y. 187. ti svfiiila 1814. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulic. Sv. Frančiška Asigkeg« St 20, L nad*tr. — V* dopisi naj se pošljajo uredništvu lista. Nefranldnwe pisna m m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlaa. Lastnik kinaualj Uska .Edinosti". — Tisk tiskarne -J?1""' zadnJVf omejenim porolhrom v Trstu, ulica Sv. Pranflika AatSkega k. M Telefra uredniftva In uprave *ev. U-F. Naročnina znala: Zm cato hio.......K JJ— - Efjj^-;:::............ Za ■•deljakVlftfaj« trn prt LetrJIi XX3TX Posamezne Številke .Edinosti* se prod.ijajo po 6 vinarjtv zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ......•.........mm po '20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4- \1narje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". NtroJnlna In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asifikega št 20. — Poštnohrantinični račun 5L 841.652. Belgrada. - Izbran svetovne ve, Ntmik« sredozemske volne ledie nadlegujejo alžirsko obal. DUNAJ, 5. (Kor.) Iz situaciisktti poreći naših ob meji se nahajajoCfli čet se da spoznati, da se začenja tamkaj živahno delovanje. Pri Betgradu so srbski trdnjavski topovi zgornje in spodnje trdnjave skušali z močnim streljanjem preprečevati gibanja na tostranskem savskem brega, kakor tudi plovitev po SavL To nam je dalo povod, da je začela naša artllerija obstreljevati te topove. Artilerijski bo] se je končal s tem, da smo prisilili srbske topove, da so obmolknili. Trdnjavske zgradbe so bile pri tem močno poškodovane. Pri bombardiranju je ostalo mesto popolnima nedotaknjeno. Ob Drini vlada mir. Jako pohvalno se poudarja delovanje v zavarovalni službi uporabljenih čet in posebno infanterije in obmejnih lovcev. DUNAJ 5. (Kor.) Ob 8 zvečer. O včerajšnjem artiljerijskem boju pred Belgra-doai se še poroča: Dne 4. avgusta ob 9. zjutraj je odplul monitor »Koros« od svojega mesta na poizvedovalno vožnjo. Kar so pričeli srbski topovi, in sicer kakor se je pozneje doznalo, moderna brzostrel-na baterija, z vso silo streljati iz belgraj-ske trdnjave aa monitor. Par dobro umerjenih strelov je zadelo monitor, a k sreči ne na škodo posadke aH da M se zmanjšala bojna sposobnost ladje. Tu je posegla v boj naša artiljerija in je s silnim učinkom prisilila sovražno artiljerijo onstran trdnjave k molku. Monitor se je nato neovirano vrnil zopet na svoje mesto. Ob 4 popoldne je odplulo več naših podonavskih vojnih ladij, med njimi tudi »Koros«, da preprečijo poizkus sovražnika, da bi izboljšal jarke na utrdbah in utrdbe same. Na streljanje naših topov so Srbi le slabo odgovarjali, pač pa so naši topi napravili v belgrajski trdnjavi, zlasti v zgornji, vnovič veliko škodo in so pričeli streljati na to tudi na sovražno pehoto, ki se je izvrstno zavarovala ob obrežju. Ob 6 popoldne so se monitorji zopet vrnili, ne da bi imeli kako izgubo ali da bi bili kaj pokvarjeni. Ponoči je b0o ponovno slišati detonacije, iz katerih se zamore skupno z ognjenimi sviti sklepati, da so se v belgrajski trdnjavi vsled našega streljanja vžgale razne municijske zaloge. Dalje se poroča, da je bilo v vinogradih v Nižini Zemuna aretiranih 8 srbskih vohunov in sicer v trenotku, ko so skušali d^ad svetlobna znamenja o pozicijah naših topov. Bili so vsi vjeti in izročeni pre-kem« sodu. Na ostali fronti ob Donavi, Savi in Drini. se ni pripetilo ničesar novega. Angleška napovedala Nemčiji vojno« BEROLIN, 4. (Kor.) Wolf-fov biro javlja: Malo po 7. uri je prišel angleški poslanik Sir Eduard Goschen v urad za vnanje stvari, DA NAPOVE VOJNO in zahteva svoje listine. BERLIN 4. (Opolnoči.) »Wolffov urad« poroča: Popoldne, kmalu po govoru državnega kancelarja, v katerem je ta izjavil, da Nemčija odkrito priznava, da je stem, ker so njene čete stopile na belgijsko ozemlje zagrešila kršenje mednarodnega prava, da pa hoče tozadevne posledice poravnati, je prišel v državni zbor angleški veleposlanik sir Edvard Goschen da sporoči državnemu tajniku neko sporočilo svoje vlade. Anglija je namreč zahtevata od nemške vlade takojšnji odgovor na \prašanje, če zamore garantirati, da se ne izvrši nobena kršitev belgijske nevtralitete. Državni tajnik Jagow je takoj odgovoril, da to ni mogoče in je vnovič razložil vzroke, ki silijo Nemčijo, da se zavaruje proti eventualnemu vpadu francoskih čet na belgijsko ozemlje. Kmalu po sedmih zvečer je priše' angleški veleposlanik v zunanji uraa, da napove Nemčiji vojno in zahteva svoje potne liste. Kakor čujemo, se je nemška vlada predvsem ozirala na svoje vojaške zahteve, četudi je morala računati s tem, da bo to angleški vladi za povod in pretvezo, vmešavanja v nemško - francoski konflikt. Kralj Ludvik o angleški napovedi vojne. MONAKOVO. 5. (Kor.) *Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo iz verodostojnega vira: Ko je kralj Ludvik zvedel, da je Anglija napovedala Nemčiji vojsko. je vzkliknil: »En sovražnik več, torej en vzrok več, da se združimo vsi do zadnjega vzdihljaja. Naša zadeva je pravična. Bog nas ne zapusti.« NncoRleH poslanica zbornici. PARIZ 5. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Predsednik Polacare je poslal zbornici pismo, v katerem izjavlja« da je Francija žrtev brutalnega napada. Pred vojno napovedjo, pred odhodom nemškega veleposlanika so bila kršena francoska tla. le pred 40 leti so se Francozi v pravi miroljubnosti odrekli upravičeni vzpostavitvi in dali vzded veMkega naroda, ki je vporabljal svojo novoojačeno silo zgolj v interesu napredka in človekoljubja. Franciji se ne more od začetka krize očitati niti eno dejanje, niti en korak, niti ena beseda, ki bi ne bila miroljubna. V uri resnih bojev si je Francija lahko mirno v svesti, da je do zadnjega trenotka storila vse, do skrajnosti, da prepreči vojno. Na dan, ko smo mi in naš zaveznik javno izrazili upanje, da bodo pogajanja pod vodstvom londonskega kabineta potekla mirno, je napovedala Nemčija Rusiji vojno, udrla v luksemburško ozemlje, razžalila belgijski iiarod in nas skušala na izdajalski način *redi diplomatičnih pogajanj presenetiti. Toda Francija, istotako čuječa kakor miroljubna, je bila pripravljena, da za svoje obmejne varstvene čete dovoljeno mobilizacijo izvede čisto metodično. Naša hrabra armada se je dvignila, da brani čast in zastavo francoske domovine. Predsednik naglaša potem enotnost dežele in izraža občudovanje in zaupanje vseh Francozov v armado in mornarico. Združen v skupnem čustvu ima narod na svoji strani zavezniško Rusijo in lojalno podporo prijateljske Anglije. Francoska zbornica. PARIZ, 5. (Kor.) Seja zbornice je bila otvorjena točno ob 3 popoldne. V diplomatski loži je bil nav zoč ruski veleposlanik izvolski. Predsednik se je v toplih besedah spominjal umorjenega poslanca Jaure-sa, nakar je podelil besedo ministrskemu predsedniku Vivianiju, da prečita poslanico Poincareja. Ministrski predsednik Viviani je imel nato ekspoze o položaju in je prečital di-plomatične akte, ki se nanašajo na razmerje med Francijo in Anglijo in je končal z besedami: »Mi smo prosti očitkov, a tudi strahu!« Finančni minister je predložil nato več vladnih predlog, med njimi predlogo glede dopustitve Alzačanov in Lotarinžanov k armadi. Sprejete so bile vse zakonske osnove. Predsednik je prečital nato simpatijsko brzojavko srbske skupščine, kakor tudi odgovor srbski skupščini, nakar je naznanil Viviani, da bo zbornica odgodena. Na ta način zasedanje ne bo zaključeno. »Parlament,« je nadaljeval ministrski predsednik, »se pridruži v ladi, ki ni nobena strankarska vlada, temveč vlada narodne obrambe. Vstanimo še enkrat raz sedeže z vzklikom: »Naj živi neumrjoča Francija!« Vsi poslanci so klicali: »Živela Francija!« Končno je povzel besedo še predsednik Deschanel in pošiljal v navdušenem govoru pozdrave Francije armadi, nakar je bila zbornica za nedoločen čas odgodena. Francoski senat PARIZ 5. (Kor.) Na seji francoskega senata je prečital justični minister Bien-venu - Martin poslanico predsednika. Po prečitanju poslanice so se dvignili vsi senatorji raz sedeža z vzklikom: Živela Francija! Predsednik Dubost se je priključil izjavam predsednika republike. Nato je dal ministrski predsednik Viviani prečitati v zbornici podano izjavo, ki jo je sprejel senat s splošnim odobravanjem. Med živahnimi vzkliki na Rusijo, Anglijo in Belgijo so potem senatorji polagoma odli iz dvorane. nemško sredozemsko DriMe napada ohirsko oM BERLIN 5. (Kor.) »VVoltiov urad« poroča: V Sredozemskem morju se nahajajoče nemške vojne ladje, so se pojavile včeraj ob obrežju Alžirja in so uničile posamezne utrdbe in vkrcevalne kraje za francoske četne transporte. Francozi so odgovarjali na nemško streljanje. Nemške torpedovke v Snsdskem zaliva. KOPENHAGEN 4. (Zvečer.) Na južnem delu Sundskega zaliva je bilo danes popoldne videti tri nemške podmorske čolne. Najbrž bodo stali tamkaj kot predstraže. Heresniifne vesti i zastrupljanji vodnjakov. BEROLIN 5. (Kor.) VVolffov bureau poroča z dne 4. t. m.: Vest, da je predvčerajšnjim v Metzu neki francoski zdrav- nik zastonj posknW s koternimi bacili inficirati neki vodnjaki: ne je izkazala kot neresnična. Tudi podobne vesti iz drugih mest se niso potrdile. Potemtakem ni nobenega povoda za .vznemirjanje. Pazljivost pa je potrebne, tudi Se nadafie. Mfl li Mrih kotonUe. BERLIN 5.. (Kor.) »Wolttov urad« poroča: Vroča ljubezen do domovine !|i navdušenje, ki navdaja le dni vse Nemce materinske dežele, je našla po došlih poročilih odmev tudi med rojaki v nemških kolonijah. Tako je poslal guverner nemške jugo - zapadne Afrike sledečo brzojavko cesarju: »Vašemu Veličanstvu zagotavljajo Nemci jugozapada skrajno zvestobo in molijo k bogu za zmago orožja domovine. Ćete in prebivalstvo je polno poguma in zaupanja. Najpokornejši guverner S e i t z. V spomin na 1 avgust BERLIN 4. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: V spomin na današnji dan je cesar Viljem obnovil za sedanjo vojno red železne krone. Božje službe v Berolinu. BEROLIN 5. (Kor.) Cesar Viljem in cesarica Avgusta Viktorija sta se danes u-deležila božje službe v stolni cerkvi. Odrejene božje službe so bile povsod izredno obiskane. V novi cerkvi je bil naval vernikov tolik, da se je morala božja služba vršiti na planem na orožniškem trgu. Propovednik je govoril s stopnjišča gledališča. Odhod avstrijskih in nemških rezervistov iz Turčije. CARIGRAD 5. (Ker.) Semkaj prihajajo vedno novi nemški in avstrijski rezervisti. ki se vračajo v čomovino. Včeraj sta odplula iz mesta dva-'parnika z rezervisti. V avstrijski in nemški koloniji vlada silno navdušenje za vojno. Ameriški Nemci za Nemčijo. NEWYORK 5. (Kor.) Predsednik nemško-ameriške narodne zveze izjavlja v nekem oklicu, da je v tej težki uri Nemčije dolžnost vseh ameriških Nemcev, da drže trdno in zvesto skupaj. Eksekutiva narodne zveze je vedno na straži za boljše interese Nemčije. Oklic poživlja, naj se priredi povsod zbiranje denarja za Nemčijo. _ Dorionete h Bospor zaprti. CARIGRAD 5. (Kor.) Kakor se poroča, je turška vlada zaprla Bospor in Darda nele vsled poročila kapitana nekega turškega parnika, glasom katerega se je pojavilo rusko črnomorsko vojno brodov-je nedaleč od izliva Dardanel. Svetiljniki v morski ožini so bili ugasnjeni in položene mine. Rusi se umikajo od rusko-turške meje? CARIGRAD 4. (Kor.) »Tanin« je izvedel iz Erzeruma, da so se Rusi umaknili od turško - ruske meje, a popred da so sežgali kule in zaloge živil. Amerika ostene nevtrafea. \VASHINGTON 5. (Kor.) Predsednik Združenih držav Wilson je podal nevtra-litetno izjavo Združenih držav. Hcznanro i nevinosti im. BERN 5. (Kor.) Vlada je poslala danes vsem vojskujočim se državam in signa-tarnim velesilam pariške pogodbe motivirano notiiikacijo nevtralnosti Švice. Zapriseženje dunajskih rekrutov. DUNAJ 5. (Kor.) Danes zjutraj se je vršilo na Wasserwiese v Pratru slovesne zapriseženje domačih dunajskih rekrutov Prišel je ves polk s poveljnikom, polkovnikom, baronom Holzhausnom. Na \Vas-servviese se je vršila v prisotnosti divizi-jonarja, nadvojvode Petra Ferdinanda in brigadirja generala Kozaka, slovesna služba božja. Po slavnosti je korakal novi regiment čez Praterstrasse na Ringplatz. Občinstvo je Deutschmeistre na vseh cestah pozdravljalo z živahnimi klici in mahanjem z robci. Na Ringplatzu je stalo pred vojnim ministrstvom na tisoče ljudstva, ki je pričakovalo prihoda novega polka. Na potu je igrala godba razne koračnice. Deutscbmeistri so korakali v paradnem koraku pred vojnim ministrstvom odkoder sta prišla nadvojvoda Friderik in vojni minister. Nadvojvoda se je postavil s polkom in vojnim ministrom pred spomenik Radeckega, kamor se je pripeljala tudi nadvojvodip'a Izabela s hčerkami I-zabelo, Marijo. < iabrijelo in Alico. Ko je dospel polk, je Pddal nadvojvoda Peter Ferdinand, ki je ja>»al na čelu, nadvojvodi Frideriku poročilo, nakar je polk defiliral. Občinstvo mu ie orirejalo viharne ovacije. Po defiliranju se je nadvojvoda Friderik vrnil v svojo palačo. Mobilizacija v Bukovini. CERNOVICE 5. (Kor.) Mobilizacija se je izvršila v potnem miru in redu. Razpoloženje med vpoklicanimi, ki so došli pol-nošteviino, je izvrstno. Prestolonaslednik v Pešti. BUDIMPEŠTA 5. (Kor.) Nadvojvoda Karel Franc Jožef je odšel ob Vz8 zjutraj iz dvornega gradu in se poda v Nagy -Rakos, da nadaljuje vojaško nadzorovanje. Po povratku sta si ogledala nadvojvoda - prestolonaslednik in njegova soproga zopet različne vojašnice in bolnišnice. Odhod prestolonaslednika in soproge iz Budimpešte. BUDIMPEŠTA, 5. (Kor.) Nadvojvoda Kari Fran Josip in soproga sta odpotovala zvečer ob 6. uri. Po ulicah od dvorne palače do kolodvora je bila zbrana tisočero-glava množica, ki je prirejala prestolona-sledniški dvojici navdušene, burne ovacije. Gradnja železnice Banjaluka—Jajce in Samac—Doboj odgodena. DUNAJ 5. (Uradna izjava.) Ofertna pogajanja za zgradbo bosensko - herceero-vinskih železniških prog Banjaluka—Jajce in Samac—Doboj, so bila z ozirom na obstoječe razmere odgodena na nedoločen čas. Cesarjeva zahvala novim prauoršfnkom kadetnega zavoda v Pragi, PRAGA 4. (Kor.) Včeraj se je zaključil poduk na tukajšnjem kadetnem zavodu. Pri tozadevni pojedini je bila odposlana na cesarja in prestolonaslednika brzojavnim potom udanostna izjava. Poveljnik intanterijskega kadetnega zavoda oberst-lajtnant T!usty je na gornjo udanostno izjavo dobil sledečo brzojavno zahvalo: Nj. c. in kr. Apost. Veličanstvo se k armadi odhajajočim učiteljem in praporščakom najtopleje zahvaljuje za v teh pomembnih dneh podano mu udanostno izjavo. ki je polna navdušenja ter želi, da bi bila tudi odpoklicanim dana prilika, da bi v teh resnih časih možato prispevali k slavi naše armade. Prestolonaslednik se je zahvalil sledeče: . Za navdušeno brzojavko, ki sem jo prejel ob priliki predčasnega sklepa poduka na praški kadetnici in odhoda učiteljev v vojno, prosim, da gospod oberstlajtnant kakor tudi vsaki pojedini blagovoli sprejeti mojo naiprisrčnejšo zahvalo in tople čestitke za bodočnost. Brn'Je nutftojvoSrjs Cite prostovoljci. DUNAJ 5. (Kor.) Princi Sikst, Ksaver, Srečko in Renče, bratje nadvojvodinje Cite so se prostovoljno prijavili za vojno službo ter se stavili armadi na razpolago v vojni proti Srbiji. 5il?nski ia za Rdeči Križ. DUNAJ 5. (Kor.) Skupni finančni minister vitez p I. Bilinski in njegova soproga sta darovala 5000 K za avstrijski in 500'1 K za odrski lvdeči križ ter po 5000 K za podporo družinam avstrijskih in ogrskih Nadvojvoda zapovedujoči general. DUNAJ 5. (Kor.) Cesar ie imenoval poveljnika 3. divizije pehotnih čet, rML nadvojvodo Josipa Ferdinanda Salvator-ja poveljnikom »4. kora in zapovedujo-čim generalom v Inomostu ter poveljnikom deželne brambe v Tirolu in na IJre-darlskem. Vpokiicanje srbskih podanikov pod orožje. SOFIJA 5. (Kor.) Glasom poročil tukajšnjih listov je pozval srbski konzulat v Solunu s posebnim oklicem vse srbske podanike iz Macedonije pod orožje. Niti eden grški ali bolgarski ivlacedonec se ni odzval pozivu. »Kambana« poroča, da je glasoviti pan-slavist general Spiridovič kakor tudi 15 slovanskih društev iz Rusije zarotilo bolgarskega kralja brzojavnim potom, naj ne pusti bratske, slovanske Srbije na cedilu. Bolgarska lahko reii Srbijo in Balkan. List pripominja k temu, da si Bolgarska tega luksusa ne bo privoščila. Mati dr. Kramara umrla. DUNAJ 5. (Kor.) Kakor se poroča iz Semila, je umrla tamkaj mati državnega poslanca dr. Kramara, in sicer v starosti 80 let. Preiskave v grških hišah v Gjevgjeliji. SOLUN 5. (Kor.) Srbske oblasti so odredile pred kratkim v več grških hišah v Gjevgjeliji, kakor tudi pri grškem škoiu hišno preiskavo, ker so sumile, da skrivajo orožje. Mnoge Grke se smatra nam- reč kot Srbom sovražne, tako da se je pojavil že precej močen razkol med grškim elementom prebivalstva in domačimi Srbi. Za Rdeči križ. DUNAJ 5. (Kor.) »Aligcmeine ČLtei-reichische Bodenkreditanstalt« je darovala za Rdeči križ in za preostale rodbine vpoklicanih 100.000 K. DUNAJ 5. (Kor.) Včeraj sta se zglasili pri Rdečem križu nadvojvodiuja Marija Valerija in nadvojvodiuja Marija Terezija, da se informirate o stanju delovanja družbe in o oskrbi za ranjene in bolne vojake. Nadvojvodinjo Marijo Valerijo je veselilo zlasti to, da se je priglasilo toliko gospa in deklet iz vseli krogov prebivalstva. Nad vojvodin ji je bilo predstavljenih veliko število dam, ki ste jim izrekli obe nadvojvodinji za njihova prizadevanja najtoplejšo zahvalo. Ameriški Rdeči križ za vojskujoče se narode. WASHINGTON 5. (Kor.) Rdeči križ je sklenil, ponuditi svojo pomoč vsem vojskujočim se narodom. WASHINGTON 5. (Kor.) Po predleže-Čih poročilih je odšla oklopna križarka »Tennessee« iz Nevvyorka s 5 milijonov dolarjev na krovu za v Evropi se nahajajoče ameriške državljane, ki se nahajajo v nadlogi. Maša za zmago avstrijskega orožja v Kra-kovu. KRAKOV, 5. (Kor.) Knczoškof Sapieha je daroval danes ob mnogoštevilni asistenci v katedrali slavnostno službo božjo za srečen izid vojne. Maši so prisostvovali vsi vojaški in državni dostojanstveniki. Tudi v vseh drugih cerkvah so se čitale maše za srečen izid vojne. V vseh cerkvah je pelo občinstvo po daritvi cesarsko pesem. Pastirsko pismo pravoslavnega škofa iz Včršeea. BUDIMPEŠTA ,5. (Kor.) Grško - pravoslavni - srbski škof iz VerŠeca je izdal pastirsko pismo, v katerem opozarja ogrske Srbe, da so odšle naše hrabre čete na bojišče, da se bojujejo za čast in slavo domovine in za ljubljenega vladarja. Ogrski Srbi imajo v naši armadi brate, prijatelje in sorodnike. Pastirski list obsoja potem z vso odločnostjo škodljivo naziranje, da morajo iti ogrski Srbi v boj proti svojim bratom. Glavna stvar ogrskih Srbov mora biti državljanska dolžnost, ljubezen do domovine in kralju podana prisega. Zgodovina ogrskih Srbov je tesno zvezana z zgodovine Ogrske. Cele generacije srbskih rodbin žive tu že od nekdaj. Srbski ccrkverii dostojanstveniki so ogrske Srbe vedno opozarjali, naj ostanejo zvesti deželi. Habsburška dinastija je vero Srbov in njeno šolsko avtonomijo vedno varovala in povspeševala nje razvoj. V očigled tem dejstvom bi bilo vsako zanemarjanje v vojni službi največja nehvalež-nost in izdaja domovine, grehi, ki se jih mora izogibati vsak Srb. S pozivom na vse Srbe, ki se ne nahajajo v vojni, da naj tudi oni store svojo dolžnost napram domovini, se obrača potem pastirsko pismo z izjavo, da bodo • ogrski Srbi zvesto služili svojemu vladarju. PeraSla In poizvedb a u uojn! mM, rcnjsRlii 1.1, d. eoiašKU Avstrijska družba Rdeči'ga križa in društvo Rdečega križa v deželah svete ogrske krone otvorita skupno z vojno upravo na Dunaju skupni osrednji izkazni urad ter do jeden poizvedovalni urad na Dunaju in v Budimpešti. Skupni osrednji izkazni urad bo posloval glavno v tem smislu: 1. Reševal bode od vojaških in civilnih zdravilišč prišla poročila o bolnih, ranjenih in umrlih ter poročila o padlih tako, da ta poročila na eni strani ostanejo v lastni evidenci, na drugi strani pa da se ista, v kolikor se bodo dosta jala oseb naše arma- j to. ker se jc bati prevelikega nava- Scran II. »EDINOST štev. 187. In. Za pismene poizvedbe se bode oddaiaie na poštnih uradih (kjer pa pošte ni, od o-krajnih ohlastnij) nalašč zato pripravljene dopisnice, ki iih bo treba samo enkrat frankirati. Toliko ime, z vsem natančnejšim osebnim opisom osebe, po kateri se vpraša, (posebno v slučajih, če je dotični priimek razširjen) kakor tudi naslov onega, ki vpraša (na dopisnici za odgovor), mora biti natančen in čitljiv. Poizvedovalec dobi na takih dopisnicah brezplačen odgovor v onem jeziku, v katerem je pisal sam. Ako se povpraša brzojavno, mora se odgovor plačati. O bolezni aH ranjenju kake osebe se bode na podstavi iz bolnišnic i. t. d. došlih poročli vsakemu. ki vpraša, odgovorilo samo enkrat. Nadaijne poizvedbe o takih osebah se potem lahko dobe od bolnišnic, kjer se dotični nahajajo. Te bolnišnice se dotičnemu na dopisnici za odgovor naznanijo. Ce o kaki osebi, za katero se povpraša, ni nobenega poročila, se to v odgovoru opomni. Na nejasno pisana vprašanja, o katerih se lahko kaj dvomi, se ne Je odgovarjalo. Rdeči križ je napro- ajevno duhovščino, da najširše ljudje mase poduči, kako je treba povpraševati in kako se dobivajo poročila. Tudi se tozadevno postopanje razglasi po listih in javnih lepa-kih. Neposredna poročila o osebah lastnin armad (mornaric) se dajejo izjemoma sa-iio oblastnijam in poveljništvom. Rdeči križ poskrbi tudi za osebe, ki bodo za bolnike in ranjence, ako bi isti bodisi kateregakoli razloga ne mogli i -sati ^ami, pisali njihovim svojcem. Kateri bivii častniki ictfta doscžslo svojo iaržo zopst irczal. Predsedstvo c. kr. vojaka ilirstva razglaša: Patrijotično navdušenje, ki se pojavlja v vseh krogih prebivalstva, vzbuja v mnogih bivših častnikih željo, da bi dobili svojo šaržo zopet nazaj ter se 1 ' vojne kot častniki. Vojna uprava si prizadeva tem željam po možnosti ustreči in zato tozadevno od-ejuje sledeče: 1. Bivši častniki (Častniški aspiranti), ki so po zakonito dovršeni svoji službeni dolžnosti izstopili iz armade (domobranstva), ali ki so bili iz tega razloga ali pa vsled superarbitracije odpuščeni, ali imenovani črnovojniškim častnikom, ali določeni za take, naj pošljejo, ako žele dobri zopet svojo prejšnjo šaržo v rezervi, armadi ali domobranstvu svoje tozadevne prošnje in sicer oni, ki so že vpoklicani, predstojnernu poveljništvu, oni pa, ki niso še vpoklicani, pri dotičnem črnovoj-niškem okrajnem poveljništvu. Prošnjam naj se priloži vojaško (domobransko) zdravniško spričevalo, odpustni list in revers v smislu točke 44. Predstojniško poveljstvo potrdi na proš-njal) določbo, odnosno imenovanje prosilcev o črnovojniškim častnikom ter predlo-otem prošnje direktr o osrednji oblast-onega dela oborožene sile, v področje erega želi biti prosilec imenovan. Bivši častniki (častniški aspiranti) ar-i ide in domobranstva, ki so bili po dovršeni službe in dolžnosti ali pa vsled super-■ itracije odpuščeni, odnosno, ki so izsto-ili. ki pa ne pripadajo onim, pod 1. točko iavedenim, kakor tudi oni biv?. astniki •n častniški aspiranti, ki niso prostovoljno odložili svoje sarže iz razlogov navedenih pod 3. točko, za katere to- i ni potrebno postopanje za rehabilitira ~ -n katerih se I. točka tudi ne dostaje, naj predlože glede na to, ali so že vpoklicani ali ne, svoje prošnje za zopetno podelitev prejšnje larže v rezervi ali pri domobranstvu, predstojniškemu poveljništvu ali pristojnemu dopolnilnemu (domobranskemu, dopolnilnemu, črnovojniškemu) okrajnemu poveljništvu. Tem prošnjam je treba pri-dejati raz ven prilog, omenjenih pod 1. točko. še spričevalo o zadržanju, ki mora biti izdano od politiške oblasti in iz katerega je razviden stanovski položaj prosilčev. Predstojniško poveljništvo (dopolnilno, črnovojniško okrajno poveljništvo) mora roskrbeti izjavo častniškega zbora o prosilcu po prilogi 1. za imenovanje ter prošnjo odposlati naprej, kakor je omenjeno pod 1. točko. Častniški zbor mora sestajati iz najmanj šestih častnikov vojaškega stanu. 3. Določbe o rehabilitaciji bivših častnikov (častniških aspirantov), ki so svojo šaržo zgubili v častno-sodnem, vojaško- PODLISTEK Rdeči mlin. Rcman. - Spisal Xavitr dt Mentcpin. sodnijskem ali imperativnem postopanju po službeni knjigi A-49, kakor tudi onih, ki so, da se izognejo takemu postopanju, šaržo odložili prostovoljno, vsebuje odredba Pr. štev. 10355 iz leta 1914. V smislu te naredbe zaprosijo taki bivši častniki (častniški aspiranti) za rehabilitacijo lahko šele po demobilizaciji. Določbe glede imenovanja (poganja) rezervnih častnikov (aspirantov) if pa častnikov izven službe v vojnem času in za Časa oboroževanja, zadržuje predpis o povišanju točka 35—37. „Moj sklep je trden**, je odgovorila Pavlina ponosno. „Vaše iažn ivo sočutje torej ni potrebno". „Kdo ve, madame!" je odgovoril Roland. „Na tem svetu je vse podvrženo izpremtm-bam, usoda bogatinov in tudi volja žensk G. d' Heronville je danes zjutraj odpotoval v Pariz, in se povrne v treh dneh, kakor vem to iz gotovega vira. Dovoljujem vam današnji in jutršnji dan. Ako izpremenite svoj sklep, zadošča dogovorjeno znamenje, da me obvestite o tem. Dve goreči sveči, ki ju p sta.ite ponoči na okno svoje spalnice, mi naznanite, kar hočem vedeti. Če bi mi pa hoteli sporočiti po dnevu, dajte da bo eden modrih zastorov za nekoliko minut plapolal iz okna. Pazna očesa bodo vedno pa/iia in čim dobim gotovost, da ste privoli!, zapr si vicomte de Cavaroc, ne da ji \/%uh jal le ene minute, da ga predstavite BirVi'ii d'Hernuvlle". i . ! na ni odgovorila 7.iie!o se }e da j« DomaČe vesti. „Večerna Edinost" izhaja vsak danv izvzemši nedelje, ob 5 popoldne. ČITATELJEM! Omeili smo ie, da so praški In budimpeštanski listi sklenili, skrčiti svoj obseg z ozirom na nevarnost, da iim zmanjka papirja. Taka nevarnost grozi tudi nam, ako nam tovarna ne bi mogla v pravem času dobaviti papirja In M morda morali za nekaj časa sploh ustaviti izdajanje lista. Zato smo odločili, da bomo za nekoliko čnsa Udaftali jutranji Ust le na dveh straneh. Do tega sklepa nns Je prisililo tudi izdajanje večernega Usta, ki nam konsumira mnogo papirja. Prosimo občinstvo, naj uvažuje izredne razmere, v katerih živimo, in težave, proti katerim se moramo boriti. Verjamejo naj nam, da smo se le s težkim srcem odločili in ta ukrep. Čim pa dobimo gotovost, da Je gori označena nevarnost odpravljena, hočemo se seveda povrniti k dosedanjemu obsegu jutranjega izdanja. V odškodnino hočemo pa vsebino večernega lista kolikor le možno pomnožiti. Resen opomin hraniteliem. Toliko vlada kolikor hranilnice, so dale z opetovanhni razglasi prebivalstvu zagotovilo, da denar, vložen v hranilnicah, ni na nikak način izpostavljen nevarnosti izgube. Na sploh je tudi res prebivalstvo z izgledno razsodnostjo ohranilo popoln mir in je omejitve, ki jih hranilnice ob vladajočih razmerah smatrajo za potrebne pri izplačevanju, izpoznalo kot neizogibno potrebno in koristno odredbo. V posamičnih okrajih pa so vlagatelji menda vendar stavili večje zahteve po izplačevanju. Povodom tega, popolnoma neosnovanega in pri tem zmešnjavo provzročujočega pritiska od strani vlagajočega občinstva, se je videlo ministrstvo za notranje stvari primorano v ponovno izjavo, da varnost za vloge v hranilnicah in drugih hranilnih zavodih ni ogrožena na nikak način. Seveda more biti izplačevanje zahtevanega denarja le postopno, ker vsled vpoklica v vojno službo mnogokje primanjkuje potrebnega uradniškega personala in vrhu tega tudi drugi tehnični, posebno pa tehnično prometni vzroki (omejitev poštnega in železniškega obrata) otežujejo hranilnicam popolno in trenotno zadovoljevanje zahtevam po izplačanju vlog. Skrb vseh, in torej tudi hranilnic, mora biti sa-moobsebi umevno ta, da se v najprvi vrsti zagotovi oskrba vpoklicanih v vopio službo z zadostnimi sredstvi v gotovini. Cim bo zadoščeno tej trenotni in najnuj-neji potrebi, bo premagana najhujša napetost. Potem pa ne bo postopni razvoj izplačil, zahtevanih iz resnične potrebe, naletel več na nikake znatne težave. V teh resnih dneh se gotovo pokažeta domovinski duh in čut solidarnosti vse-skupnega prebivalstva naše monarhije, in sicer pred vsem tudi s tem, da se ravno sedaj odreče nepotrebnost prenagljenega mobiliziranja danih plačilnih sredstev. Prenagljeno mobiliziranje otežuje popolno posrečenje financijelnega mobiliziranja, ki predstavlja del, in sicer del, ki ni naj-nevažnejši militarične mobilizacije. Bilo bi torej nepatrifotično, ako bi kdo, — da svoj itak ne ogroženi denar spravi v domnevano varnost — dvignil preko potrebe in bi s tem dana plačilna sredstva odtegnil njim. ki naj za domovino, torej tudi za njega samega zastavijo svoje življenje. Nikdo, ako ima čuta skupnosti, ne bo hotel puščati sodržavljane brez sredstev odhajati na bojno polje, med tem, ko njemu doma iz popolnoma neopravičenega in egoističnega strahu leže preobilna sredstva v gotovini — neizrabljena! Tistemu, k; je odvezan od vsake vojne dajatve, bo še časa in prilike dovolj, da dobi potrebnega denarja v času potrebe. Obzirno in trezno vzdrževanje glede dviganja vlog je pač najmanja sopomoč, ki jo morajo o- komaj slišala. Nesrečna žena se je vide'a poprej podo na mrtvecu, nego pa živemu človeku. Lascars je nadaljeval: .Dobro si utisnite v spomin d vojn > znamenje, ki sem vam je označil: ponoči dve sveči, p" dnevu zastor. In pred vsem, gospa markiza, ne zamudite usodepolnega termina ! Do jutri o polunoči ste gospodarica bodočnosti, potem bo prepozno. Settaj zbogom, draga Paviina. Dovoljujem si pristaviti: na skorajšnje svidenje!" Na to je Lascars spoštljivo pozdravil svojo nesrečno žrtev, se zasukal na peti ter se oddaljil iz salona, čegar vrata je zaprl za sabo. V predsobi je našel Jerico, ki jej je obraz izražal živahno nezadovoljstvo. Zastonj je nastavljala uho k luknji ključa niče, ali vsled Lascarseve previdnostne odredbe ni došla niti ena beseda na uho radovedne strežajke. Ne da bi izpregovori! besedo, je potegnil Jerico za sabo v sobo poleg. Tu je obstal in vprašal laskajočim glasom * „Ti ljub Š lepe. nove zlatnike, ne res, le- do dete?" _^ Označenje „lepo dete" je moralo streiajki, ki je bita. kako* vemo. grda. /do laskati. ni, ki ostanejo doma, doprinesti Ob vojnih pripravah. Vlada more le opetovano zagotoviti, da varnost vlog ni ogrožena ne po vojni, ne po moratoriju, ter poživlja vse, naj se ob danih razmerah in v polnem zaupanju do naših ponovno izkušenih zavodov iznebe vsake bojazljivosti ter naj odnehajo od nesmiselnih in za splošnost škodljivih zahtev po izplačilu hranjenega, a ne brezpogojno potrebnega denarja. t Žnpnlk Fran Škrjanec. „Slovenski Branik" piše: Mučenttki venec je snela smrt dne 20. m. m. vmirovljenemu župniku Franu Škrjancu s trudne glave. Odičen z lo-vorjevim vencem se je-drugi dan za vedno preselil iz svojega bfcral&a v Kopališki ulici 6 k Sv. Križu. Na poslednji poti so ga spremili in mu priredili tak pogreb, kakršnih je le malo videla Ljubljana: Družba sv. C. in M., Sokol, Slavec, Ljubljanski Zvon in dolga vrsta narodnih društev, ki jim je bil mnogo let zvest podpornik — ves čas svojega življenja izza otroške dobe preko vseh viharjev mladosti in moštva vnet za njihove plemenite narodne vzore. Fran škrjanec je bil narodnjak z dušo in telesom — tak duhovnik, kakršnih je Štela Slovenija pred 30. leti mnogo. V Istri, kjer je deloval Škrjanec nad 40 let, jih je še nekaj. Oj kakšni dobrotniki so taki duhovniki! Vsak dan žrtvujejo Bogu in narodu. Od altarja jih ne odtrga nobena moč. Frana Škrjanca je skusila odtrgati; zagrenila mu je pač življenje in prikrajšala, a od vzoreov, ki jim je bil prisegel zvestobo v rani mladosti, ga ni mogla ločiti; ostal je zvest Bogu in narodu. In predno ga je Gospodar Življenja poklical k sebi, pristopil je Škrjanec zadnjikrat k altarju m žrtvoval vse, kar mu je ostalo, svojemu narodu. V svoji oporoki je postavil Družbo sv. C. In M. za svojo glavno dedlčno. Glede na kolikost se Skrjančeva žrtev ne more meriti s Pola-kovo, Kotnikovo, Vilharčino, Babičevo, Fa-bjančičevo, a dosega jih popolnoma v kakovosti, v blagosti in srčni plemenitosti, v u važe vanju velikega smotra Družbe sv. C. in M. delajoče na spas Slovenstva. Večua slava Ti, blagi slovenski duhovnik! Lepše nisi mogel zaključiti svojega muke polnega Življenja. Tvoj dobrotni čin bodi čudotvorno seme, ki naj obrodi najboljši sad f Parnik »Vlila« bo vozil od včeraj 5. avgusta naprej kakor sledi: Iz Trsta ob 9.15 zjutraj, 2.45 in 7 popoldne. — Iz Grijana ob 7.30 zjutraj, 12.15 in 6.15 popoldne. Poziv na občinska poglavarstva. Z ozirom na kritični položaj in na negotovo bodočnost naj bi županstva vse doma ostale občinaije in itnske organizirala tako, da se vsa poljska dela pr razdele in Izvrše, da ne bomo ob pridelke ki da si ae bomo sami nakopa vali visokih cen življenskfti potrebščin, ako ne celo lakote. Kar skoraj gotovo močno poskočijo cene mesa, je treba kmetovalcem odsvetovati prodajo krav, telet, koz in kokoši, kajti brez mesa se prestane, brez mleka in jajec pa ne. Tudi z gospodarskega stališča je prodajo krav odsvetovati. Blago se bo pač lahko spravilo v denar, a nadomestiti ga bo presneto težko. V Ljubljani je umrl v pondeljek dne 3. t. m. nenadoma vsled sitne kapi neki vojak, katerega identitete ne morejo dognati, ker ni hnef izkazil pri sebi. Sliko umrlega priobči „Slovenski Uustrovani Tednik" in prosimo vse, ki bi ga spoznali, nai naznanijo takoj uredništvu „Ilustrovanega Tednika" v Ljubljani kdo in odkod je umrli. Ni res, kar poroča „Gorenjec", daje policijsko ravnateljstvo ustavilo izdajanje „Slovenskega Ilustrovanega Tednika", temveč bo „Uustrovani Tednik" redao izhajal, ker ima za to dovoljenje. „Slovenski Uustrovani Tednik" se dobiva po vseh trafikah izvod po 22 h, naročnina znaša za četrt leta le K 2.50. Naročite se nanj, ker bo priobčeval slike o najnovejših dogodkih. Prevažanje predmetov za aprovizacijo. Tukajšnje ravnateljstvo državnih želez- „Seveda ljubim zlatnike", je odgovorila, lepšajoč se. „Ali mi jih hočete ponuditi ?" „Ponujam ti premoženje, petsto luisd' orov". „In kaj mi je storiti, da jih zaslužim?" „Tega ti ne morem povedati ne tu, ne sedaj. Ali si danes zvečer ob 10. uri svobodna?" „Da". „Dobro. Zapusti točno ob 10. uri grad, pojdi preko ceste, ob obrežju, do vode!" „Ali boste tam?" „Da. Izpoznaš me po jeziku. Nagovorim te prvi. Ali sva dogovorjena? Ali prideš?" „Obvezujem se v to... In mojih petsto louisd' orov ?u „Danes zvečer jih dobiš dvestoinpetdeset, če se po razgovoru petih minut sporazumeva o pogojih, kar se mi zdi verjetno". „In ostali del svote?" jutri, še izpolniš to, kar zahtevam od tebe!" „Torej do danes zvečer, gospod". „Do danes zvečer, lepo dete". Ostali dan dneva je minul brez posebnih dogodkov. Pavlina, ki je bila strta na duši in telesu, se je nahajala v stanju brez vsake lastne volje. Dala je obvestiti Mati'do, da se počuti bolj slabo in da se ne more povrniti v park nic javlja: V spopolnitev razglasa, tičočega se prevažanja predmetov za oskrbovanje za časa mobilizacije, se naznanjajo tu o-bratni časi vlakov za oskrbovanje, ki bodo vozili od 6. avgusta t. 1. dalje vsak dan: Trbiž — Ljubljana stf. kol.: Iz Trbiža ob 11.23 zvečer, v Ljubljano ob 7 zjutraj. Ljubljana gl. kol. —Trbiž. Iz gl. kol. Ljublana ob 6.50 popoldne, v Trbiž ob 2.29 zjutraj. Jesenice — Gorica drž. kol.: Iz Jesenic ob 7.39 zvečer, v Gorico ob 2.26 zjutraj. Gorica drž. kol. — Opčine drž. kol.: Iz Gorice ob 2.32 zjutraj, na Opčine ob 6.28 zjutraj. Opčine drž. kol. — Trst drž. kol.: ZOpčin ob 7.47 zjutraj, v Trst ob 8.51 zjutraj. Trst drž. žeL — Opčina drž. žel.: Iz Trsta ob 4.14 popoldne, na Opčine ob 5.19 popoldne. Opčine drž. žel. — Gorica drž. žel.: Z OpČin ob 5.23 popoldne, v Gorico ob 9.13 zvečer. Gorica drž. žel. — Jesenice: Iz Gorice ob 9.46 popoldne, na Jesenice ob 4.42 zjutraj. Divača — Pula: Iz Divače ob 12.06 popolnoči, v Fulo ob 10.17 zjutraj. Pula — Divača: Iz Pule ob 6.10 popoldne, v Divačo ob 4.50 zjutraj. _ Izkaz darov za Rdeči križ. Bratje Ugo e Guido De Meio K 100; Al-berto Faber K 200; dr. Matej Pretner K 50; Simich Mario K 25; Viktor Kalister K 3000; A. Wotf sinovi K 20; Spangharo Antonio K 200; dr. Stefano De Philippovic K 10; Ermanno Marich (Cine Belvedere) K 5; Oregoričevič Mladen K 10; Conte Vittorio <5t Contessa Matilde Attems Hei-Hgenkreuz kron 100; Ivan Strauss kron 146; knjigoveznica Chiopris K 2; Mass.no de Jablonsky, finančni nadsvetnik in sestra K 20; Ettore Polich K 1000; Barones-sa Nina Morpurgo K 2000; dr. Vittorio Se-ravallo K 500; Barbara Detschmarm K 20; Frida Czurda K 20; Deutscher Man-nergesangverein, Opatija K 548.25; Os-care Gentilomo K 1000; Josip Samek K 10; Canipanelli Antonio K 1; Campanelli Carlo K 1; Buda Giov. K 1; Bulleghini Giov. K 3; Maurer Max K 50; Gustin An-j drej K 1; Demarchi K 1; Stopar Angelo K I; Kail Venceslav K 1; Durnik Evgenij K —.80; Malusa Luigi K 3; Cap. Enrico Burgstaller K 20; Onorio vd. An na K 50; Matej Ivaniševič K 40; Paul Berger K o; rodbina Rosenstock K 10; Dreossi Marija I K 3; Stockel & Debarba K 10. Nasilen t!hotapec. Predvvcr * popoldne je finanCni nadrešpicijent Fran K .-bič na parniku „Belvedere- napoved-! arU ci ; 20-leinemu sobarju Rihardu Po<''r.r.', ;ut ker je našel v njegovi kajuti vti! (< Z V i smodke in cigarete. Podlinski ?c : ^ - fi nk-cijonarju uprl z vso silo in ' s lož .vo in s pomočjo drugih fi" \ev ga je bilo mogoče ukrotiti in ga auinatf. Umrli so. Prijavljeni dne 5. t. m. na mestnem fizikatu: Nardelli Ana, 5 let in pol, ul. di Riborgo št. 35 ; pl. Buchta Kamilo, ulica Franca št. 3; Cester Klementina, 5 mesecev, ul. Donadoni št. 10 ; Karbončić Ivan, 17 let, ul. dei Giuliani Št. 33. - V mestni bolnišnici dne 2. t. m.; Boscarol Alojzij, 39 let; Faganel Celestina, 41 let. Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanie jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučtijejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusili pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboliški. — Ravnatelj dr. Charles Vielleiuar. Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. :: MM8 0GL&S g 1» S QS □□ □□ se računajo po 4 stot. • Mastno ti-kaue besede se laču najo enkrat več. — Najmanjši : pristojbina zn&^a 40 ptotink. : □n PosoillnlsRl urtsdmR zmožen t<.r iziu-en _____________ ___________ iš're službo pn po sojilnicah ati pri frospo«.l;ir.-kih z ■Irug'ah .N'v.o? pove Ins. odd. Editost/ j>od št 805. 8^>5 Hi^flUSf se Obrniti se Fmzza Ponterosso IZUiJU (nova stavba) ali pa v ulici f. dovieo Ariosto štev. 5, 897 ZA R9EČI KltSŽ so poslali upravi „Edinosti" : po 20 K: dr. Gustav Gregorin, dr. Otokar Rybar, dr. Edvard Sla vik, dr. Josip VVilfan in dr. Josip Abram. — Skupaj 100 K. VVriA'iAf 40-letni. z mladoletnimi otr ci cM zna-UuCubC nja z žensko bla^u^a srca za. otroke, [ma staluo c kr. priv. službo v Trstu. Odgovor -e prosi pod rPomož", poste rc-tante glav tm požta Trst. do 6. avgust i t. 1. S^S m&mmtm®mmM v% srči.« čm i ii ** i. & 3 ^ m n H f1- £m fr M J t «•" SI Hlrodiinica in eišavarmet? JOSIP PETP^C Trst: Centrala V. A[qiicfotts 19, tet. 23 59 P9družaic8: Via Laz^retlo veuiiia šl. P '-'j;i si. 4 in Via Mute (8ojan) Z. - h\m na tiabtle v sr tli vKfto 32 Medicinalno in tehnične lekarije. Specijaliteta dts s 6 sedežev 63*X). - Popolna oprava Capote s sir.in-sk:mi zavesami, steklo |>et t*etiik. gener tor za ac^t lenski pliu, ros;, kilometerski itevnik, hit-omer. Cene veljajo z i voze provo oznino in colniue v Tr-tu. AMTčn mm sodnijjaki J/ve?i itiec Trst, Piazza Carto Ooldoni. Telefon S7;U. Gzrage: Via dei Baccfii 18. Telefon 2247. -jm m ^issii Trsi, ušica £e£ve€Sere šl. 47 ppijjofcSa ceni. občinstvu svoid trgovine jestvin in kolonij, blsgr., katero ie vedno svtlč, - Postrežba na dom. - s- likerji v Eieklafi., koitcesijonlrani ZOBOT£HN!K iS Saralina TUST - ulica Accsuedotto 4, 1. (hiša Carsa< Moj laboratorij ostane tekom avgusta od 9-12 in ođ 3-5