:rradijo ;r šesto. Ker pa ,·sa ta hi'l'Jroencrgija ifo 
ne ho 1„a,1 1šč.ala 1..a pot rel>e republike. namcra-
, ajo z~rnditi še 2 termn-<>lcktrarnr. f,i hi izkori-
~h li azcrbajdfumki ali celo se, ernoka, l,aš1.i plin. 
Kot torej vidimo. sta zcmeljs1.i plin in nafta ne 
-.amo rcnjena suwi, ina. ampak tudi ncpogrci:ljh 
, ir rnnrgi_jc. Oo 50 let t. sl. je hil \zcrbajdfan 
~lau1i dolnnitelj nafte za no Sovjetsko z,ezo~ 
pot lej p1 lahko sprifo s ib1ciza raz, oja 111odh 
naftnih polj opažamo, <la ta , odilna , lo~rn pc;a. 
Tako je leta 1913 ta republika riala 750/o , se 
111ftc, So,jetki zy,ezi, leLa 1940 ~ , cdn{) 710'0 . 
leta l9-t3 - ,39%. leta 1950 - 390/o„ leLa 19,38 
;c s1mo 1.> 0/o in leta 1963 le še I0O;o. Ta odsto-
tek ho še padal, oepra, proiZ\IHlnja v Azer-
lrnjdžanu še raste (leta 1963 so n::i{-rpali 20.5 mi-
lijOlHJ\ ton). posebno o dkar so prič-cli črpati tudi 
iz 1lna Ka pija tik pred \pšeronskim polotokom. 
fz Bakuja teče nafta po llilft,J\odu v Batumi oh 
(·rncm morju. kjer je tudi rafinerija. Zaradi 
pre1h se111 , i.soke kvalitete 111afte. iz katere pi·ido-
hi,ajo celo ,rs to , isoko kvalitetnih proizvodo,. 
l10 Zaka, katje še naprej ostalo ena g lavnih ener-
getskih baz S,njetsl ,e z, eze. 
"\ič- , e liko nl'lnj pomeml,cn ni zemelj ·ki plin. 
ki pr:I\ tako s luži kot e n cr g-etflf- i , ir in kot su-
rm ina. Lela 1963 so ::i;:a pridohili 6.6 milijard m 3 „ 
, en dar se j e , z, czncm m e rilu de lez :r.aka, l,a-
~l„e/!a plina wiY .• a l od 7800 l"la l'HO na , se:i;a 
-:'oo leta ICJ6.1. z,, razliko od nafte. ki se iz,afa 
t11di , ""'tale dele S,l\jel:skc z,ei;e in , inozem-
sl\ o. ~e pora hi plin , e~loti doma in =:c premalo 
f!a je. s·1j f!il po plint,, od1r1 Onlfonikidze Thili,-i 
do"1j·1 j11 tud i !- ~c, r rnih p<rl1ol'ij K:°;n ka:r..a. 
V k 111 c ti j s t, u igr-1 Zaka, kazje prav po-
sdrnn , log-o. ,-,•1 j nudi z·1radi ..,, oje mchl,e . ._, ,h-
tropske klime. širolcn111 so, jetskc•11u trizu takšne 
prnizHHle. l,i mu iih lahko oskrbi lr ;e maloka-
tcrn drugo poclro(j e. Tu mislimo prNh sem na 
č-aj„ ki se j e , teh klinrnL<;f,ih poi:rojih zelo dof>ro 
zna:.-cl. Po, ršine pod to kulturn so , le tih od 1913 
do l 96~ porastle od 900 na 6.3.800 ha. proiZH)d-
nja pa od .3,>0 ton na 192.900 ton. J..ar pomeni 
99il 'o proi z\(1dnje č.ajn„ga lista , °' ~cl 1.i z, ezi. 
C'aj in tudi <lru~e subtropske k11lt11rie so os1,edo-
lofrne , Kolh idi , Gruziji (9600 proizvodnje 
č-nja , ... °' jct.ski z,·czi) .. pa , juw" zhodnem delu 
\zerliajclfow1 okoli Lenkorana oh Kaspij u pa , · 
. p redgorjih Tali;a. V nifornh .\zerhajdfuna o h 
Kur i i11 .\raksu so tudi naj, eč-ji na!'arli homha-
;,._.., < .. t , S1n j etskcm Zakavkazju. Leta 1962 so 
olis('~ali 2,33.000 ha a li 11 ·0.:o ,-.eh na~ dO\ v 
Sm jet.ski z, ezi. ,oodar je pridelek na njih iz 
, .. 1znih , zt·okov ni1,ek. Tako so leui 1962 pride -
h li le 305..000 ton bo mbaža. J..ar pomeni le -:" o·o 
<'i>Totne proizvodnje , , Sovjetski z, l'zi. Posebn o 
pomembno je , tem področju še sudja rstrn in 
, inogradnišh·o. ki ju poznajo prchi, alc i teh kra-
j e, že od nekdaj. Sado, njaki in vino:zradi so ,·c-
liJrn holj cnakomrrno razporejeni po , sem pod -
roc:_ju. ~1ajde1110 jih c·elo ,. , isoko l ržeči \raratski 
dolini , \ rmen i ji. Sad o, njako" j c 220.000 ha . 
, inograd-0, pa 187.000 ha. kar pomeni GO/o oz. 
18 0/0 zvezne pm-r;inc pod temi kulturami. Po-
sebno znan i so , "inogradi i;r, Gruzije. ki dajejo 
,wa svetou1cga slm·,esa . Tudi \'rtnarstvo daje 
renjenc pridelke. ki , . holj se\'ernih krajih dr-
fa,·e 111e IUS(J.e\'ajo. Pra,· zarad i velikc/!a 1>0 ' pra-
še,·anja po YSCh teh pridelkih nameravajo z me-
lioracijami in namakanjem p<>H Šine pod ~1jimi 
še razširiti. l\1'a ll1jihov rafon bodo skrčili tudi 
žitna polja, a na ostalih pridelek cl, ignili . tako 
da bo , ·seeno do\'Olj domače~a kruha. V SoTjet-
skcm Zalal\ kazju namakaj o 40 0/o vse ohcfelovalnc 
1><nr::ine. l"IČ'unajo pa. da bi jih lahko še dvakrat 
PO\'CČali. Tudi z razrnjem ži\'tnOl'eje še niso 
pO\sem zadovoljni. Se v,echo je preveč pašni½ov 
(4.5 milijona ha) in p rema lo tran1ikov (0„5 m1li -
,iona ha) oziroma po, ršin s krmnimi rastlinami. 
Ta razmerja 111a111eraH1jo 1..ato izboljšati in moč-no 
pospešiti raZH> j mlei'me živino r,ejc. 
7.el ,c z111iško om r ež j e" Zaka,k.azju 1:ii 
d1J\olj gosto r azpr,e<leno. manjkaj,o p11eavscm lo-
ka lne 1n·o~c. '\'a 1000 km2 nrid,e le 16- 18 km 
želcwF,ki h prog (, Ckrujini 34 km. ,. pribaltskih 
rcpuhlil-ah 48 km . To rnzlagajn s teŽ.I\VLUTI t,e-
renom i'l ;r, dej l\ 0111. da so že izku;nje ZDA 
pokazale. da Sl; 7.11 r a;r,dalj:-: do 500 km in več 
bolj r enta hilnc restc oziroma prevoz z .avtomo-
bili. \' n ajknfem č-asu ho dograj,ana proga 
Frc, an-Sc,an- \ kst·1fa. ki hn p1~eko gosJ)Odar -
sko še ne d,l\ o lj r·1zgibanih kraje,· pm·ezala l\r-
metrijo z ostalima r npubliknma. Ko na ho a1cl oč 
stekla .. Ira nska, kaška pro~a'·. jo bo 1>0,·ezaln 
tudi direktno z osta limi področji o nstran Ka,·kaZc1. 
Velik,c p-erspekti\C~ se odpirajo 7..aka, kazju 
tudi v turizmu. Ulaga klima. slikovita [><)-
kraj ina, ; te,i. lni iz, iri minernlnc , ode (Boržomi. 
Chaltuho. D7,ermuk. Ts ti.su) pa mnogi zgodo,i.J1-
ski in kulturni spomrniki so zn to najboljše jam-
st\ o. Ker ~e ohstoieč·1 mor ka kopamč-a (Gaizra. 
Suit umi itd .) in k limatst.a zd, .. 1, ili šr.a ~,e more jo 
zadostiti ,·sem, ki t..1kaj iščejo miru in zdra,·i1, 
namcnn ajo z_µ;rad iti , elike noYe domo\'C oddiha . 
LfTEfi ,\T U R_\: 
1. Geografija ,. škole 196.t'i : 4. 
2. Ceografioeskic prol,lcmi T..rupnih r.ajonov 
SSSR . .. \foskva 1964. 
.J . ,red\ C d Diafilm pri pouku geografije 
\ :,:1dnjcm d e~etletj11 smo dohili usto diapo-
ziti, o, in di-lfilmo, za pouk ~eografije na raznih 
1„11., ojnih st11pnjah. Za:otopanjc pos.imeznih pod-
1·očij je dokaj neenakomerno, kar kaže na slučaj-
nosi.ni izhor. "\'aj, eČ' din s redste,· je za regionalno 
geografijo . .saj so , banni ali črno-heli tehniki 
,.obdelan e'· kor11j ,se c, ropskc dežele posamično 
ali , simpi.nah. Po tehniki i:n kvalit,eti izdelaYe 
137. 
se <fia sr,edstn1 mrd seboj m"lrno r'lzlikujejo ter 
s tem kafejo raz,oj in rast po'-amrz 1ih z1, 0,10,. 
O pr ednosti posameznih te'nik •1, lc·11 mest•• -,e 
mislim obširnej~ razprn, lj,ti. ~;1j si 11 tem pi•nli 
že razni avtorji. pn-:nhno p·1 je ta prrh!em O'" e-
tlil prof. D. Radinja. Puč ra ~ mi z Ji r; ,me•nh:10., 
da si ogledarno. kakr<!n pomc'.1 irll'ijo <li·t sredsha 
pri pouku geogr, fije. Kakčn, j' 1jihm:t dej·rnsf-a 
funkcija , . uč;no-Yzg,ojnem proe~su? ,\ li prir:om<l-
r e jo k hitre jfomu in hnlfe·m1 11om:ije·1ju s·rn, i? 
\Ji prispe, ajo k ,z~oji ~eo/!r,fskega mi;ljenja i-1 
geografske kulture in ,pra,ifojrjo ,cliTrn sreil-
strn. k i so za izdel'IYH 1°-teh potre'ma? 
Ogle jmo si. kak;en IIlamen ima i-o rlh sre,IRt, a 
pri pouku goografije. Prof. D. R~Hlinja je že prerl 
leti v G eografskem o hzomiku ja~,no prikazal 
prednost diafilmoY in di:1poziti,m pred oslalim 
slil:o,111irn materi,lom t~r nn·i :l'.lkaz:tl OS'l0\'110 
metodologijo. ki bi lahko J.us•i p risp<:, ·11•1 h k, a-
l itet1110jšim d ia sredsh om in 1,. 11spešnci,'.'.,,mu 
Yključe, 1nju le-t,eh ,. učno-Yzgoini proces. K41 pn 
, praksi preizku;::tmo H.!dnn;;l dia srerlstcY. srJO-
ZIJ'lmo. da ni hisl\ enega n::mr erlk:1. d1 pr,,iz, :i-
jalci dia sredste,· 1,eh dok'lzr>, ne upošte,ajo. 
G led e n'l , ·,elike družbe'le nri•nrd,t>, ki iih <lohi-
Yajo. posamemii zarndi za proiz,·o,hj;-, ~l iafilmm 
i n g led e n::t pr,ecej;nje fi:111čne iz htk". 1-i jih 
šole določ.::1jn v ta n:1111?'1. ®e lahko , prašamo, 
a li so s redstYa close~b sni n:ime·1? 
Br ez dvoma j,e namen <li'.l s:-e Iste,. kot Yrnke 
druge rnazornosti, eh ,h_jo ,hstraktnim pojmom 
konkretn1J predstan,. Di·1 sredst, a homo upnr1h-
lj·1li 1am. l..jer z he~e,lno razh~,l ne moremo dati 
učene ·111 j1n-e in k:i•1l,re!·1e 11rcil-;ta, ., . . 'i pa 
umestno za vsako oeno in nri , s:iki uri kazali 
s likon1i material. !,er hi to , ntli:o Y ,lc;!,ripcijo 
in ne hi :1ič pris,n,·:1]0 k sm >tro·11 pouka /!eogra-
fij e , šoli. C'"'!> •U1Sl>r'1tw1 Xrprimerrn izhira 
i:;Jik in prc, cliko Šle,·ilo lahko po,·zročita. da so 
'u Če.nci pasivni. ter jih 1JthT:1č·1 od akti,·,eg•1 ,;ode-
lovanja i:1 razmitJjnnj·t . l,.i ed ino rn<li do rnjdšje 
kvalitet,e - las'.nef{a sp·121:1a·1j'.l. 
Funkcij, dia sr-eds;t ~, , uč•10-, z9;0 jncm pro-
r~·s11 je tor,e j j a'-llo dobčeTt: dajati abstrakt ni.m 
pojmom 1-onkretn~ nrcdsta, c i:l n:1k~1zo, ati tlro-
hlemc , . prostm·11. Z·1•0 mor::iio hiti di:1 sr-edst, a 
tesno n'l , ·~zana na ut•1'1-,·zgoj!1i pro!!; r:tm. ne pa 
hiti S1111'l "-Cb i ll'lllH''l. Za,bj1 mi~,el ,e 'l'lrJ1 ,eclno 
bolj poj·l\ lj'I. čim boli pr :.'izkw::amo n:1še dia-
fi lrne , · šolski praksi. c~ hi, >:emo <li·1film , klju-
l"iti , . učno-, Z'.-!)ojni proces. r,, mm'"11110 prila,,,o,lili 
z·t konkrel:10 :r1loip (·1, nrimer -o11r.1, 11'1\, po~a-
mez 1ih pojarnL l,ompl::ks11'l T'° 111ba podnčja. 
n:1kazo, a.nj e nr oblemov itd.\ Y,,ebin:1 p:1 mora. 
po'nazarjati t is~,o. kar .ni mo~,,1fo s samimi hes,c-
clami jamo pre,Ista\ iti. 
O ~lejmo si. kako n 1ši diafilmi ustrezajo t,em 
~1amenom. V.eči:io cliafilmnv. ki ohravnavajo po-
1camerne drUl\•e ali rC!ijc, SC:lUI ', l j'.lio slik\?. krc1-
j r L l.:i so izhr<i1ni , ~č 1Ii m·nj s!•1čajno. kot so 
jih po:<neli slučajni p11tniki. ali pa so preslikane 
iz posameznih r ",·ij. Nič boljši ni izbor slik pri 
<.liafilmih, l(i olm1,111a , ·ajo 111ašo ožjo ali širšo 
domO\ino. Turfi pri teh ,-e f,'.lW nenačrten izbor 
i11 pre, laclornnje rleskrincije. 
Osnon-e shh·1sti :,,:i'1 dinr-l·n >V so: 
a) \'t·čin:i diafilm°' jD dcskriptirnih. Prika-
Y-ujejo c· 0 lo \TS('I k nje,. ~)l"Clll"llo pa ronaz·trjaj) 
in t1akaz:1jejo I r 1h 1,cme 
h) Prrm:i lo s 1 , ~z·tn i n-1 11č:111 uro. t-emo in 
niz, o.in'> stopnjo. 
c) S1:1,,n ni matni 11 ·1i dllrnlj smi~e!no izhr,n 
µ:hi;! na to. kij je pri d.,lol'(' ti s:io,·i . potrclmo 
optičn., l''),.iazoriti. l'C lwčem • učencem dati ja"ne 
preclst1, c ter jih 11::i,ajati na samO!>tojno raz-
mišljanje. 
t') Pretir:1110 šte,·ilo s lik. 
Običajno pos, e1~:1jo a, torji dosti pozo111,1sli 
scr-w1rij .1. s kat nri•n sL ufojo f)OH::zati sluč.aj no 
1:1ahra:1-e slike , J,,.,ir-:10 celoto. •zn•o se čest,o po-
j,, lj, , pra:ru1jc. a li n:.ij srn·l'.lrij noia-;njnjc slike 
ali slike sc 0 111r1j. Pri tej komerci,lizirani proiz-
' od nji diafil.n I\". ·~e ~!~de n:.i si, arne zahteve 
,!t'lo-, Z"<>jnr<r•1 pnH'<!S'.l.. upošte,aj{1 n1 tre:iuln ih 
razmenh n:10 1li dra~:1 .,ari·rnto. Ohe pa sta z 
,iclika učno-, z2n_j•1ega procrs,1 z~re;eni. Zato ni 
fodno. da di,filme Y '1'1:;i ŠDlski praksi le malo 
t1porabljajo. Učitelji se dobro zan~clajo. cb upo-
r'lba ponazoril še n ~ pome:1i naz,0rneg:i pouka, 
zato Id~c 1ru:ir.sikj,e d:afilmi ,. kabinetih neizkQri-
ščeni. učit-el ji p·t sku;:1jo tislc- p·>ime, ki jih z 
besedno razJngo ne morejo z:tclO\,oljirn pojasniti, 
pmrnwriti z rlrugimi sre 1st, i. 
Zarmli teh pomanjklji\Osti je uporahnost dia-
filrno, zelo omcj-cn'.l in le m1l0 pri'>rern h b·ali-
teti poub. V , elif,i meri upor'.lhljajo učitelji 
cliafilme tako. (1a na T-onc I učne ur-e če jim 
ost1ne kaj ;:,a..,a. p·,kaiejo na hitro nekaj slik. ali 
v• naglo prelete , cs diafilm. Druirod poraln_jo 
dolofonn ure pon:1dj:1.1j1 ;,,n prikaz°' ·mje 1lia-
filmo,· ter P'lk-ticjo v „ni uri 3 do -f dia filme. 
Posamezni nč;telji p'l žele uč,10 s:10,· ponazarjati 
sproti, za+o diafilm rnzrcž 0 jo in uporabij,o samo 
tiste slike. ki se jim zcle primerne za pn.rnzorite, 
po~.ameznih pojmm· ali z'.l prikaz dolol"ene pro-
blematike. Bolj izkoriši:c11i so <lhfilmi ,. učnih 
l,rožkih. kjer s p Hnoejo scenirijev r:iz1ngajo sli-
1,o, no tematiko. 
Ob tem 111s~!1ja , pra;:,,1i~. kak~Pn naj ho 
rliafilm. da bo pol:10 \ klj11Č0'1 \ ll("10-\'Z~Ojni 
proces. Ge ho0rmo rJ;:ifilm Yključiti , učno mo 
w1 moramo prilag,ul"ti nje11i konf,r~tni Y">ehin.i. 
uri tem pa mon , s0 hirn r 1•,azoriti s·11110 tisto, 
za kar ni mo:r•'lČ?- z he9eclno razh!!;o dati pr:.n e 
predstaH!. Prirecliti !.!'I :·11r:1mo tako. da bo omo-
gočil normalen potek ufoc ure in bo r azlago 
sproti dopolnje,·al. J1C pa J.a ira kot iztr«'l'l d-ef 
oh koncu ur-•1c ur~. če ost'.l.l1c kaj ča-,. sluč1ino 
, ključ:imo. Cc hčeri10. da ho1lo učitelji , ključc­
,ali rliafilm, učno-,zgojni proces, mora ta imeli 
ja!-110 določen učni in ,z!!ojni smol-er. Scen'lrij 
di·1film:1. je , bistn1 podrohna priprarn :1.1 111:no 
uro. Glede n, •nmen na n.zlik11jem-0 cliafi lme. 
ki so namenj"ni za podajanje rnn'e sn.ovi: utrje-
Yanje in posploševanje. 
13& 
,. 
• 
Pri tem pa moramo upo~oo,·atl, da moramo 
ponazarjati samo tiste probleme, ki jih ,frugače 
ne moremo pojasniti in da bomo , eni ufoi uri 
prikazali (v osnorn..i boli) naj, eč 10 do 12 slik. 
Te omejitH! so nujne, da ne bomo kazali slik 
zaradi samega gled:mja, pač pa <la bomo z :1jimi 
posre<lo, ali spoznanja .in dali pojmom pra, c pre,;-
sta, C. Oe prikaremo v eni uri p re, eč slik. ob-
staja ne, arnost, da se , tisi zabri;cjo in ostaaejo 
le ble<lc pre<lsta, e. ki ne prispc,ajo dosLi k 
oblilw,anju pojmo". 1\'a,edena om.!jite, j e nujnil 
t udi zaradi pomanjkanja časa. Za , sal-.o sliko 
rabimo a1ajmanj <he minuti. to j e skupno :W d11 
2., minut. Ostalo pa je u,·o<l, p<Hia, lja:ije in ttll·-
je, anje. Z raz, ojno stopnjo je mog,ite ;te, ilo „li', 
nekoliko m::njati. ne more pa biti l,ist, enih :-.pr~-
memh, kajti ,zpured.n.i z ,i;jo r.1Z,oj:10 si 'I .1jo 
učence, mora rasti tud i zahten1ost pri olira, ,un i 
sli.ko\l1e prohhnatike, zato po ame, ..na slik·1 zah-
te, a , eč razlage oziroma sproži več prohfcmo\'. 
ki zahtcrnjo razpravo. 
Zaradi teh poma;1jklji,osti mora učitelj po-
s,·ečati po. dmo pozornost izboru siil,O\ nega ma-
teriala iz diaf,lma, <la bo pokazal tiste ~like, ki 
su za ponazoril ·v potrebne. Pri tem :-c poja, ljajo 
določene OYirc. Učeace moti. če po,-ameznc :-.like 
preskočimo. I,ar pa je , erjctno ;;c , ccl:io manj 
;ko<lljirn, kot če si sku;amo na hi trn ogledati , se 
slike in pri tem zabri;emo osno, ni smoter. 
Ce hooemo, da liodo <liafilmi ustr ezali s,oje-
mu ~1amcnu, mor~jo a" torji in proiz, ajulci upo-
štc,ati zlasti : 
a) Pomen di.afilmo, za izliolfanjc pouka na 
na;ih šolah ni v bantiteti. tcnn eč " holfi di-
daktični pripravi. 
h) Diafilmi naj bo<lo vcmni na teme, to je 
na konkretno učno sno,·. Scc.n:1rij za <liafilm naj 
ne bo samo „ lepilo„ za po,ew, o slučajno na-
branega materiala, tcnl\'ec jedrnata razlug,1 do-
ločene logično zaključene enote. V kolil,or pa 
mislimo, da je potr ebna po<lrobneF1 razlaga, naj 
bo scenarij dejanska priprava na učno uro , 
določenem razredu. Le tako b-0 možno zl,rati 
Elektro Celje 
Poslovna enota Celje 
C e I je 
slikovni material, ki 3e za ponazodtev Joto~rte 
5110, i na določeni raz, ojni stopnji p otreben. Tak 
nači11 izdelave diafilmov bo sioer nekoliko dražji, 
a se ho bogato obreslornl. Diafilme bodo učitelji 
radi , ključe,ali v pouk, foer jim bodo pomagali 
ponawriti nujletj' pojme. Predhodno pa naj f>i 
;cl diafi lrn skozi , rsL,> praktič.nih preizh1šenj, <la 
lii drj tnsko 1,il najb.iljša možna ponawritev <lo-
l0ČG,1e s.10, i. Program za iz<lelav,o <liafilmov naj 
lii :,e,-ta, ili praktiki. s tem bi bite nakazane 
stnirnc pulreh.e. Iz družbenega ,·id..ika pa bi bila 
sredst, ·1 ;01 in dotacije zarndom dosti boljše na-
ložem:. kot -,o se<l1j . ko ;u1e kljub o mejeni upo-
ralmo„ti kupujcja di.ifilme, fopra, leže pozneje 
nei:d,ori;č;.:.i11 , Jrnbinetih. 
c) S1,r:ijni čas j e. da pri regionalni geografij i 
nehamo z d ·skripcijo. \ ·seh rek, mest :iJl gora 
tako nikoli ne homo mogli pokazat i. če pa bi se 
nmn to po„rečilo, J,ul,šno korist bi imeli ,od rega, 
!,o puščamo oh strani osno,no problematiko, ki 
jo mora posamezni utitelj ponazarjati, kakor ve 
rn zna. Pro,,, elni dcl,l\ ei mor,emo od proizvajal-
cev diaf'ilmo, 7..ahte, ati, da bodo iz<lelornli dia-
filmc. ki bodo omogorali hitrej;e in boljše doje-
manje učne sno,i in razrnj geografskega mišlje-
;1ja. ne pa th u»l\ arjajo <liafilmc na slučajno 
razpol,ižlji, cm materialu zato, da doserejo boljši 
finančni uspeh. 
č) Pri tem S:! poja, lja , prašanje, kaj je di-
dal,tiČJlo in ekonomslw boljše: <liafilmi ali dia-
poziti, i . . Dial'ilm bo težko uporabiti za razlione 
raz, ojnc st,ipnje. '\foogo laže hi bilo izbrati snri-
sclne teme (nuč i.ni izrabe tal , S lo, eni ji, vegeta-
cijsl~i tipi , tipi reliefa itd.), k..i se poja, ljajo v 
različ-nih razredih. \ ' Jrižjih razreuih bi lahko 
prikazali določene slike osno,nih lipov, v višjih 
p·1 bi z <lo<latJtimi ~likami te osno,·ne tipe še dalje 
k lasi fici rali. 
d ) Za metod ično-cli<laktično plat izdelave dia-
fiLrnn hi se morala izbrati med praktiki po-
~lma komisija, ki bi s s,ojimi izkrušnjami in 
nas, eti do„Li prispem la k holjši ponazoriLvi in 
k znatnemu koraku naprej pri iz, ajanju šolske 
reforme . 
cloliadja potrošnikom električno 
ener_gijo po najugodnejših pogojih, 
projcl,tira. gradi iJ1 opradja 
montaže daljnmoclo,. 
kraje\llih 01111-.cžij 
in transformatorskih postaj 
iz, r;uje pa tudi ,sa v elektrotehniško 
s trni.o !Spadajoča instalacijska dela 
139