Dopisi njf se kinkna* Cred«Ut»o: Sasflova »lica «4. i, (v z* Nemčijo: K 2«r— . • 13 6*50 M Ameriko in vse druge dežele: 2 30 : celo leto .......K 30" — naj se priloži zi odgovor dopisnica ali znamka fttta st> 9, (spodil dvorišče levo), telefaa št. iS novi liuMjonsM stotut. Našim klerikalcem ae je torej izpolnila njihova srčna zelja. Van dežel m ae je uklonila njihovemu gospodstvu, le Ljubljana je stala kakor po-rosen hrast sredi velike, od toče po-} -e planjave, le LJubljana je kljubovala vsem navalom klerikalne moči. Toda česar niso dosegli asm klerikalci v poltenem, odprtem boju. to so k osa I i doseči z nasilstvi. zahrbtno. Nami so bili seveda preslabi. da bi -elo v tem rahrbti v«ded tega med temi «h* UhIh nahajali tudi kmetje iz ljubljanske okolice. Kdor poaca današnji gos poda raki razvoj, ve. da vladajo najhujša na.sprotstvi med interni ineečanskih slojev i» interesi kmetski'- sb»jev. med motom in deželo. (Mcoličanaki kmet je pa pri l.uiMjanskem mestu le toliko zainteresiran, da it mre prav drago prodaja-svoje pridelka aa ! ju bi janskeaa tram. S tem pa. da bodo ravno ti oko-;i kmetje, ki ustvarjajo prav-it draginjo na ljubljanskem trgu. prišli do odločilne beaedi' tudi ljubljanskem ineatnem za.jausk«i prebi« rika le i pod patronaneo nepristranske* vlade dali kot temelj Umu volilnemu redu ljubljanskemu, ljubljanske davkoplačevalce po pol. •mi deklarirali. Celo v stroar.* ob-nskih stvarek so iztnraii nsoč iz rok stih. ki plačujejo skoraj vse ob-Hn-ke strdke, ter jo rzroeili aa milost t nemilost onim. ki v oke. nimene Irav malo. alt nič ne prispevajo. V »vem občinskem »vetu ne bodo od-kčevali tisti sloji, ki plačujejo naj->-e davka in ki so torej najbolj inte-(si ran! Ha -e mestno frosfiodamtvo m no upravlja, temveč tisti sloji, ki 'aeuiejo le majhen del vseh davkov hočejo klerika! uairili aajlstva. Kdor je opazoval početje in delava nje naših klerikalcev, ta jspo-raal. da so zasejah med našega km-la skrajno razva jenost. Naš k ti it t ni več tisti zadovoljni Kranjce, temveč človek, ki je zelo razvajen. In če upoštevamo, kakšni ogromne svote mora prispevati \ razne klerikalno - politične namene, tedaj razumemo, zakaj naš kmet ni več zadovoljen. Klerikalci se bolj**, da bi jim ravno ta kmet ne postal enkrat silno nadležen in da bi na zahteval od njih. naj mu dajo tiste zlate gradove, kater«* so mu vedno ebljubovali.Da se pa temu vsaj za nekaj časa iaoarnejo. so mu vrgli L- /; te v — aneščana. Meščan naj s svojo krvjo pomaga zidali ti-te gradove, katere so klerikalci obljiihovali aaše-mn kmetu — meščan naj postane žrtev onih sladkih obljub, s katerii*.i so naši klerikalci privedli našega kmeta v klerikalni jarem. Meščan naj plačuje »troske za ponesrečeno klerikalno politiko na deželi, in če pri tem tudi izkrvavi, .saj je napreden. Z novim ljubljanskim volilnim redom hočejo edinole utrditi klerika iizent. ki je ravno ▼ poslednjem ča-u - ed p*>n+*rei»nega klerikalnega de aospodarstva začel kazati razpoke. Naea •nepristranska«' vlada je sedaj zglihaia s klerikalci za ta vsem modernim zahtevam v obraz bi jo*'i volilni red ter "•■m ugodila njihovim glavnim 7* htevam - -er ravno i sta vlada, ki je pred nedavnim časom j občila v svojem najoficijoBnejš«; ti listu *Oenterr Run^han* znani lanek. ki je kranjske klerikalec silm azlju til. Ta iz vladnih kr«igov izl >ajoči. x vladnem listn priobeeni. čl nek je po pravici označil novi ljn lanski volilni red kot sredstva, s pomočjo katerega ««e hoče srednii stan streti ter ga potlačiti nad podplat proletarijata. Vlada je torej s tem, beh, in sieer ti.>ta \ ia«la, ki vedno naglasa, da je i o pristranska in da ima trdna . prein«'nIjiva vodilna načela >klepa pa pri tem uprav sramotne kravje kupčije s klerikalci. Iredentizem h prMRkl VnaL Trat, 5. oktobra. Iredentizem! Miiojro se je ze r, rjem govorilo in mnogo pisalo. Pn-r*ebnti zitdnje rase je ta predmet stalno na dnevnem redu. Kaj nas neki iredentizem briga! To je utopija, neizpolnive zelje ne-odrešenih« Italijanov bo vzkliknil oni. kateremu je ta bes* da le od daleč /na na. In ta i nas s svojega stali-sca m*veda prav, poseitno s*-. ak> mu je narodni obstanek « luu*jnih Slo-\ -li. > \ i» \ • ta bng;< r^rucrafnejra mn«?iui —» **-ve«la v tem fM»gledti primorski Slovani brez izjeme, ker njim .je nainre«- tis«m!:i naklonila hivam v »ajo/ji stiki s središčem iredentizma in občutiti na lastni koži po-dedice trga |^o>]»*dujega. -I reden ti se m je neizprosen in strupen sovražnik primorskih Slovanom, ker % idi ravno v teh poslednjih napolje u revni« »-o ja njegovih ciljev in idealov. — Varanja * antena sehe bi bilo. ako bi pred tem dejstvom zatiskali oči. Ni naš namen o\ajanje. kajti bilo hi to tudi popolnoma brezpotreb-no, ker vse to. o čemer p'šemo, je javno in jasno kot l*eli dan. Pa«- pa pj-šerno Te vrstice zato. ker je usoda primorskih Slovanov te^iio spojena / usfido in raz \ o jem iredentizma v takozvanih neodrešenih pokraji nah. Bili so easi. ko se je \ >ak ofic*i-joa v Trstu. Primorju in tam gori na Dunajn ironuno nasmehnil, ako se mu je omenilo, dn obstoji posebno *e v orimorskib pokrajinah iredenti-Za «-asa S|o\aiw»m ne|>r»zab-iii namestnikov: Depretisa m K;nal dinija. se je žredentizeni od strani primorske vlade celo nekako nojil in ščitil, a še pod namestnikom Goe^soni se je njega obstoj dosledno zanikal in imenoval iredentist »ene demonstraci- je — otročarije. — In tako je bilo do pred nedolgo temu, kajti iskre so rejs bed j tlele le v dnu / idealnih« duš in le redkokdaj je prišlo do jasnega iz-bru h a. Zadnjih par let je pa ta »najple-menitejši in idealni« iredentizem — kakor je to rekel »Ir. Messiner v Celovcu postal bolj odkrit, javen, jasen in glasen, tako da je njegov glas prišel končno tudi do ušes raznih c. kr. oficijozov, ki danes ol>stoj iredentizma že javno priznavajo, seveda s pristavkoui. da je večina italijanskega ljudstva v Primorju temu nepri-si opna. Kot dolgoletni poznavatelji Primorja in Trsta še posel*»j. lahko tukaj javno zatrdimo, da je danes italijanska in poitalijančena mladina ljudskih, meščanskih in srednjih sol, kakor tudi ona visokih in tista brez šol, po večini i red en t i stično navdahnjena. In to ne le mladina takozvanih italijanskih nacijonalnih liberalcev, marveč z malimi izjemami tudi ona patentiranih patrijotov in klerikalcev. Kakor -o nosili nekdaj > pobožni kristjani« svetinjo Matere božje pod telovnikom na prsih, tako no*i danes ta mladež svetinjo — Ga-rihablija. — Treba jo le najmanjše prilike in v ognju ti je ta mladež za svoj *icer nedosegljiv ideal: Osvojitev neodrešenih pokrajin iz avstrijskega jarma . Ta n*tra- rja čustva se riane^ -i, vsaki dani priliki v primorskih italijanskih in na-politalijanskih mestih javno na ulici izražajo. Nedolgo ten« u je "elo v iiekem tržaškem kinematografu šolska deca. med katero sta bila tudi dva ctroka nekega c*. kr. uradnika slovanske krvi. pričela o i>riliki. je prikazal italijanski kralj, kričati: »evviva Garibaldi. evviva Kmanue-le< . Dotičnemu uradniku-patrij »-tu je Pioeolo' v tozadevni polemiki pokadil pod nos. češ: kaj se neki buri u ješ. saj so tvoji otroci tudi kričali omenjena imena! Ali ne samo mladina, tudi možje, akademično in trgovsko naohm-zeni. katere bi človek prišteval treznim in razsodnim, se iatenzivno Kavi jo z iredentizmom. Ti možje - fanatiki delajo roko v roki z vročekrvno mladino, a s temi obojimi s» strinja in se da roditi po večini \se drugro Ijndstio. V sobah italijanskih družin vidiš |>o večini \iseti pod%ilv. sporni-njajoče na Italijo, a bog ne daj, da bi komu omenil kaj a\ stjske-ea. Te potrudi se v Trstu.Poreču, Ro- vinju, Piranu, Pulju itd. po raznih hišah, zdelo se ti bo, da se nahajaš v Italiji. -— Garibaldija ne manjka nikjer! Ali kakor rečeno uvodoma, nismo beležili teh dejstev z namenom, ovajati Italijane iredentizma, ker to kar pišemo tu in š<- veliko veliko več je prav dobro znano merodajnim faktorjem. — Zato bi bilo vsako očitanje ovaduštva — smešno. Pač pa se bavimo , tem vprašanjem, ker se v veliki meri tiče obstoja in napredka primorskih Slovanov, kajti napredek iredentizma v Primorju je bolj nevaren naši narodni in gospodarski stvari, kakor pa vladi. Iredentist je faktično v prvi vrsti in najhujši nasprotnik Slovencev in Hrvatov in temu primerno vseh Slovanov; potem šele pride na vrsto — avstrijska vlada. Oni, ki se tako radi izpod-ikajo :iad beleženjem iredentist ičnega pri-banja, naj le malo pregledajo vsakdanje kolone primorskih iredentistič-cik listov, pa l>odo videli, kako stru-peuo nas napadajo. blatijo, o vaja jo in s kakim nepopisnim fanatizmom nam odrekajo celo pravico do — narodnega obstanka. Dotičniki naj pridejo prepričat na lice mesta, s kakim sovraštvom nastopajo proti nam v Trstu. Pulju. Gorici itd. takozvani Mazzinijanci, ki so iredentisti, republikanci in anarhisti vse obenem, in ki danes takorekoč terorizirajo vse (irnge sloje italijanske družbe. Celo z revolverji, bokserji in štileti nastopajo ti fanatiki proti nam. Za časa tržaških mestnih volitev je o priliki nekega napada policija raz krila in zaplenila cel arsenal raznega smrtonosnega orožja, namenjenega— kakor so sami priznavali — proti Slovencem. — Priča Snban je ]»a o priliki razprave proti H run u Ferlugi;. preti celovškim porotnim sodiščem javno izjavil, da so bile bombe, katere je policija zaplenila v tržaški Ginnastici . namenjene — Sokolom. To so dejstva, katera mi občutimo dan na dan na lastni koži. Ali motijo se oni, ki menijo, da izvira vse to sovraštvo od strani iredentist ov do nas. ker smo ^ovaduhi«. Kaj še! Vsa ta gonja proti nam je le zato. ker smo — Slovani, in ker hočemo kot taki živeti in ostati na tej zcml.ii. na bregu sinje Adrije. — Proti nam kot Slovencem je obrnje-r.a njih strupena ost. ker jim hranilno izpolnjenje njih ide jalov, kajti z LISTEK. Roman; spisal A. P Boiie. (D*jja! XIX. Zakaj mi niai odprla!« je vprn-a| vstopivši Carlutti in jo premeni bodečim pogledom. Nisem slišala . vedela nisem. I o zvoni,« ae je lagal« ona. »Morda nisi sama doma T- je prana I zandajoče dalje. Kaj misliš vendar o nsenii« se užalostila ona .. Nisem se te na p jala in potem sem m morala še nara vit i toaleto.« Carlutti je nato molčal ia sadel. Bil je velike. onTomne postave, z -nimi brki in gladko obrito brado, jegova boja je bila lahka, skoraj egantna. Od svoje zakonske žene lo->n. je bil naamjen k ljubosumnosti r je ženskam le malo zaupal. Sooči si šla najbrže pozno v po-e|jo.~ je rekel vprašujoč, ne da bi * ozrl v njo. Mina je sedla polen; njega in mi-•važno odvrnila: •Dn. Bila je ie polnoč! Citala Carlutti najfcrie % odn^jvoroan mi bil zadovoljen potcamil je uro iz žepa in dejal, kakor bi hotel očitati: roindnu ko kmalu?« V-e mu je bilo čudno Obraz mu je bil čmeren. morda je bil tudi tro d en od vožnje. Mina je to takoj opazila, sklonila ae je k njemu in ga poljubila Nato je postala brezskrbno razposajena, vlekla ga je za brke in šahla z njim. To ga je potolažilo in on je čutit, kako postaja zopet onemogel kakor vedno, kadar je bil v njeni družbi Nj**na ljubeznivost fra je premagala Zavedal se je te svoje slabosti prav jasno, toda pomagati si ni mogel Začetkoma se je upiral tei r-ro*to\ o I jni odvisnoati od nje. toda njena ženska lepota, njen otroški smeh in pa njena ljubeznivost - vse to ga je nehote vedno omamilo. Časih ga je to jezilo, ker bi on raje bil go ipodar situacije, toda končno je to »\ori navidezno |iodrejenost pripisal svoji starosti in se je uda jal njenim vplivom. Danes je postal kmalu zopet vesel in prva črnem ost ga je zapustila. Mina pa se je nasprotno jasno zave dala. da mora take trenotke svoje 71 nage porabiti zase. Bila je sedaj, kakor so vse take ženske, zelo pohlepna in realistična in nobeden nasmeh njenega o bose vatel ja je ni premotil v spoznanju situacije. Postala je realno, mrzlo računajoča ženska. Kljub temu. da je stanovala t Oarluttijevi |,i si brezplačno in ji je ?»I mesečno k*» dvesto kron v gotov* ni. je bila v vednih denarnih stiskah. Sredi meseca .te kila navadno že prazna in potem je moral on pridati še nekaj. Zaradi denarja je imela apo-«etka z Carlutti jem vernse boje. ki I*" J»h je znala ljube/njiva Mina vedro zakriti v estet u no obliko. Carlut ti. čeprav denarni mogotec. je bil *»kop in nekoč mu je morala Mina zagroziti, da gs zapusti, /akaj. stradati ne mara Vse to ji je t ml i sedaj šumelo po irlavi. »Ih-aai -JeanV je rekla. ->č*as bo. da se opravim. Morava kam na kosilo.« »Ali ne obeduješ doma?« je vprašal začudeno. Iftanes izjemoma ne. Mana mi j* nekam odšla. Zato morava v restavracijo!« Prav. tndi dobro!« je pripomnil Carlutti. »Morda se zunaj celo razvedriš, ljubi moj. Danes si razmišljen!« Šla sta v s pa In ico. Tam se je ona rričela opravljati, razmetajoen obleko iz stola na posteljo in nazaj. »Kakšen nered!« je pripomnil Carlutti. sedeč na robu postelje. »Nered? Seveda je neredi Zakaj si me motil. ljnHeekf« »In sakaj si vstala taka sarndaj. o raga % je ironično odvrnil on. Ona je stala pred njim v npnd-njsnj sviltnani krila, ki na je kila tako kratka, da na se videla cblikovane noge. katerih nežna kosita se je svetlikala izza prozornih čr-rth nogavic. Vzela je novo krilo iz omare in je vrgla čez glavo. Pri tem je nekaj zavrisnilo in krilo se je pretrgalo »Ah. uesrečnica!« je vzdihnila in sedla žalostna na stol. Glej. no\ o krilo se mi raztrga. Več kot nesrečna sem!' Držala se je na jok, držeča raztrgano krilo v naročju. »Nerodna si. draga Mina!< je rekel on in se široko smejal. To jo je ujezilo. -Če bi ti ne sedel tu tako zijalasto, pa bi se to ne pripetilo, je rekla togotno in se obrnila proč. fte ko je zopet sedela pred zrca-ioni in si uravnavala lase. je še vedno govorila o raztrganem krilu. Pred no je kila gotova, je minila cela ura. A potem je bila tako prikupna in lepa. da je bil Carlutti ves očaran; objel jo je okrog pasu in močno pritisnil k sebi. Ona mu je to ljubeznivost vrnila s hvaležnim, zaročim pogledom. Na stopajicak nt je spomnila, da je v naglici povabila eolnčnik doma. Naglo ae je vrnila ia ko je zopet pri. šla aa ulico, je ponosna korakala polen; Carlut t i ja. ki ga je v visokosti celo prekašala Maori sn sa ozirali aa njo. Ona js ta na kri vadsla ia kila aa trojo la. XX Carlutti je imel veliko premoženje, dasi je bil rodom beneški Slovenec*. V raznih mestih si je zidal mogočne palače, v katerih je stanovala najvišja vojaška in civilna gospoda. Stanarina sama mu je prinašala lepe dohodke, vendar jo je še vedno neprestano zviševal. Ljudje, katerim je zidal hiše. so mu ostajali dolžni, vsled česar je imel svoje terjatvevknjižene. kar mu je zojiet douašalo lepe dobičke. Mnogo delavcev je imel uslužhe-nih. med njimi tudi nekaj tehnikov, katere vse pa je slabo plačeval. Delavci, v pretežni večini Italijani, so hranili svoj zaslužek pri njem in od tega denarja je dobival obresti od denarnih zavodov, katere so ostale uje-mu. Imel je tudi nekaj graščin, ki jih je pridobil na ta način popolnoma zastonj, da je zemljišča drago razprodal zemlje lačnim kmetom, tako, da so mu ostali gozdovi in graščine kot c isti dobiček. Za svoje stavbe je imel torej les v lastnih gozdovih na raz-polago in je napravil v njih dve žagi, ki so rezale neprestano ogromna debla noč in dan. Poleg vsega je bil član nekaterih akcijskih družb, pri katerih se mu je vloženi denar obrestoval dokaj visoko. Njegov oče je začetkoma hodil po svatu kot navadni stavbni in zidarski delavne, dokler si ni priskopa-ril tolika, da je stopil na lastna noge ia imiilaaak prodakeijo spraviti na In v očigled tem faktom naj bi mi komn na ljubo vse ponižno prenašali in iredentističnn gonjo mirno gledali* — I rede ntist«»m raste dan na ilan bolj greben in dan na dan so proti nam naailnejši. Morda zato, ker jim dajejo Neme i potnlio in ker en zaaa-redoina sest. tja U avstrijski ia i tali. janski zunanji minister — Naša dolžnost je, da to nasilje primemo odvračamo, da se poslužujemo vseh slanih sredstev ter čim uspešneje odbijamo napade iredentist h nega zma-ii. ki nepreuehonia streže po ? l^ern -življenju. To storiti nam je v dolžnost kot ljudem in kot Slovencem ne zaradi, države, nego zaradi lastne kože. Dnevne vesti. Volilna škoda narodno - napredne stranke se vršita v \o\em no Mu jutri, dne 8. oktobra ob 6. zvečer v Narodni čitalnici .n \ Mirrf peči v nedeljo, dne 9. oktobra ob 7. * m t raj. — Na shodili govorita dr asi na poslanca dr. Ivan Tavčar in H ii.ingl. — Volile i, delujte za ninogo-brojno ndeležbo! — Dr. SaMeriif in sodniki. Oholi dr. Šusteršič se je osmelil na nesramen način žaliti ves sodnijski -ri. V deželni zbornici je izust'1 be-ie: »Pač na bi bilo drugače, ec bi mi začeli govoriti o marsikaterih sodnikih, kako zlorabljajo stojo služ-Ini. na kak nesramen način zlorabljajo s\ojo oblast, ki j0 imajo v ime. mu cesarja, v strankarske namen** potem hi *♦•!•> \i slišali! Če ni to višek nesramnosti! Kdor t-ozna posto-panje in delovanje naših klerikale v. rjobro ve. zakaj so jim ravno sodišča in nepristranski ter aandvisni s,»diii-r*o?i. " prt? vr»*' sj (],ippvni*. jo klerikalni auvos.au. da morajo dohiti vsako pravdo. «V stoji še na tako slabih nogah. Seveda, če sodnil ravna po obstoječih postavah, teda* pristranski, liberalen. So pa drugi vzroki, ki vzbujajo nevoljo zo |ier naše nepristranske sodnike. Klc kalci se namreč v svojem noi;tič-nem boju poslužujejo vel i krat proti postavnih in kaznivih dejanj. Čast ir tudi življenje političnega nasprotnika jim ni sveto. Vsaktlo. ki je na-prednesra mišljenja, naj Ho po mn«-r»jn naših klerikalcev - vogel frei«. Ža»ibofT. pa -*^danji zakoni še niso ■vel javil i tesra pojmovanja in naz:-ranja naših klerikalcev. Nešteti so yrt gieški in zločini, katere -o klerikalci zagrešili napram slovenskim na prednja k* »m. In če se dobi z bog t*»-m i še sodnik, ki noče i*oznati drture-r.efo *\ # tost obsf »-aa državnega zakona in ki tudi napram kler -a »u n pora bi vso strogost tega zs-T;.»ria. tedaj po mislih dr. Šust*ršič-» na nesramen nač:u zlorablja svojo •»Mast.« To je skrajna perfidno-" Verjamemo, da bi klerikalci kaj radi v deli. da bi za njih sploh ne eksisti-r ali zakoni, da bi v svojem divjem iroSitienem boju lahko počV-njali. kar Ijnlm. Toda dane« š«* tega ne morejo. In to jih jezi. V sle*! tega je po-Malo me«! klerikale: že kar kronično da na najresramnejši in najpodle>i oačin sumničijo in iW*uncira>» vzvišeni stan sodnikov. To je delal Co-M m-ar v državnem zbora, to je stori? •#r. ^airtri~" ir v k ran j^kero «Vž-l»«^m zboru T *»a š#» . rt namen imajo pri m klerikalci. Omajati borej* asa na. fi ~yr |jnd%t % a do sodišča. In kaj to pav ■ ts« To se um ni posrečilo. k*r :-bo3o njegovo premoženj.- skromno. Imel je navadno komaj tri do pet de. laveev v svoji službi in je prevzema! zidavo majhnih hiš na deželi; ko j-naposled vsled nadelo vešga truda uiiurl. je zapustil svojemu »:nn Giora-mijn ki se je pozneje «am prekrstil v J ca na — časna majhno premo-T^uje To premoženje je obstojalo iz priproste kiše v laški Furiaaiji in nekoliko zemlje. Po očetovi smrti je sin to posest veee prodal ia se podal aa delo k maki novi balkanski žeb-zniei. Tam ja vstopil kot akorda nt. dokler -*e ran ni po %reeilo povzpeti se do snhpodjetnik-i I stvari 1 si je lastno »kompanijo.«- Ti ljudje niso bili le v njegovi službi, temveč preskrboval jih je tudi s hra no. obleko in pijačo. Pred dobrimi 15 kti se je vrnil kot bogat mož. O postanka njegovega bogastva so se med ljudmi širile čudne govori ee. Naposled je prišlo malo svetlobe v to temno zadevo. Delavci, ki so se l«ozneje selili iz juga na sever, kjer so iskali zaslužka in kruha, so pripovedovali, da je Carlutti hranil svojim delavcem prihranke več let in ko je bila železnica gotova ter je prišel čas izplnčevati te prihranke, je čez noč izginil Delavci so ga zasledovali zanaša, zakaj Carlutti je bil že za mejo. Oblasti, do katerih so se de lave i obrnili, se niso brigale za zadevo in aa nekatere sitneie kot nemirneie in hujskače celo zaprli. Nek tnj delavce j« po letih vse to pripovedoval na delavskem shodu; Carlntti ga je tožil in oblast je delavca kot tujca naposled zaprla in izgnala. ni treba ti. Klerikalno ljudstvo je že d "sled hujskanja raznih klerikalnih voditeljev skrajno dernoraliairasK), ne straši ae aikakih sredstev, dober m u je tudi nož in kol. Dr. Šusteršič je pa s tem svojini Mimaieenjsm kotel doseči tudi to. da bo aahnjsknno klerikalno ljudstvo izvršavalo razne /ločim- t t »ram svojim pniitienim nasprotnikom v dobri ven, da vrši dobra in zaslužna dela ia da je vsaka kazen. \ katero ga obsodi nepristran tki n dni k, »zloraba sodne oblasti«. Kam to privede, je jasno. Ljudstvo So to na/1 ran je presadilo v vse svoje delovanje in početje. In tako bo po •asiutr «lr. Šustcrši« a in drugih klerikalni ii voditeljev zavladala pri nas prava anarhija. O klerikalnem deauaeijaa-st\a. Poslan*** dr Novak je v svo-jeni govoru v dež. zboru pri razprav i o nepotrdit v i župana Ivani Hribarja dotaknil tudi podlega ova-duštva. ki > • -•<-.: avgusta i-\et*!o * predalih škofovega glasila »Slovencu«. Očital je klerikalcem, da je bilo trnu izmed njiho\ ili sredstev, proti potrditvi župana Ivana Hribar-i:t tudi to. dr: neprestano »lenunei rali savanami elemente, da so uelo- 'ikosrbske it p.; i: anale na Snoven sen* Ih". Vovak je to postopanje 1 hrkalnega časopisja ocenil po i duiri ter pribil, da so bih- \ s«* kleri-ne Uh !. *\ e im] kraja dn konca bno zlagane. Klerikalni poslanei na ta izvajanja dr. Novaka molča-*i kakor nemi ter s svojim molkom >iok:>zali. kako zelo upravičeno je dr. Vovak žigosal brezs SlovemV-*-o« ovaduštvo. Dr. Šusteršič |e reagiral na vsa izvajanja naprednih po-slau« v, uiti 'n-vdiro |»a ni vzel \ T - ;> >' \ t nea pr«' ^ (fv **"-*-»-ši^ >ra-, v ».^4 p...i-..a." Jbvdo Id to velel! Skoro hi t» tem dvomili, zakaj i:;'iije iu denunciranje j** klerikal-'sem prešlo že tako v meso in kri. da »pravljajo to d«do 1*. ■ \>akdanji « '. in s • r vsi. pra\ \ -i od pr\ '-ir-i lo zadnjega. Spominjamo tu samo *.a zlaa^amsc Lam pet o . ovadbe na-oretlnega učiteljstva. Knko pa je ova-instvv» že prešlo vmn k!»*rtkalcem v rneso in kri. pit dokazuje tudi naston elneara odb -lika Ja»«-a v veera.i--Tiji reji ilržt-luega zora. Ker je nekdo t irlo> . ^-a go- r.i na ^ai-riji zaploskal, a tako tiho. da ga ni nihče drugi slišal kakor Jar«- >an,. i le-ta takoj s psasssa pokazal na »de-iuonstranta< ter ca »lentin'-iral dežel neiun gla* a r.i ti. In ki. i. u i*- «1 r. Tril-ler ironično zaklicaL ako \ r^i sluzb*i policaja, se je gospod deželni oilbor ^.-/i t»r obmolknil. In Jarc v Wr ra! klerikalne stranke Ako na že V J eri kalni generali ne morejo bradati svojih prirojenih jim navad, kako nejah goapodje pri ki »o takoiekoč vzrasli d! 5C V V ov I u s\ o. J-.s. Kako dr. 1 it maamase. Očita se mu ni »veta je dr. Triller na Trstu t-r se je ga svet., d davilo v stopras poten.. U je bil že Vsled tega on za to sej.* sploh ni mogel, še manj pa mu je bi! mogoče izpoetovati. da bi se seja odložila. Sicer pn mora niti dr. Tri Merjenim nasprotnikom znano, da vladni eino. Kdo je pra\ Ljabljmi? Kakor občinski »vet dne flril*arja v rupa a i izvolil ji Tvnm zups T«i izvolitev naztia !»trat e. kr. desef-i s prošnjo, da ji pot rd i lo. Dotične nega magistrata do daaea Iz tega s|-di. da je de r *mine r Ljubljani, kljubn tema. da u raduje aa mau s? rat ti vsle sfKdarsko organizacijo, ter jo skušal zasukati v svoje svrhe. O stvareh, ki pridejo v javnost, sme naravno sodi-vsakrio, kakor mu je drago, prav malo politično p^. j+ a|f0 najarlasnej- -> - I ho izrakal tisti, ki \»\ imel naj sne vzroka molčati, ker ima sam največ —aa glavi. Natančno so nam znane razmere pri Mlekarski zvezi«', pri Zadružni in gospodarski zvezi in bi lahko napisali o teh razmerah cele knjige, ako bi bilo treba. Gospodje klenkalei nas bodo vsekakor razumeli, ako jim kličemo: Pometajte pred svojim pragom! 4» rivllaosodal depoziti aa Kranjskem. .In-tir-nemu ministrstvu so sodni dvori vseh kronovin predložilo izkaz o v*oti in načinu civilno-sorinih depozitov. Sodba eivilnosod-nih depozitov znaša na Kranjskem: 18.243.213 K. Ta denar mora biti lasen r popolnoma pnpilarno varnih vodih. Denar pn spre jeza v odi edinole v to ga zopet plodonosno nalagajo ia na ta način višajo narodno premoženje. Kakor je pa znano, so pa ti eivibaosodni depusiti pred uosti. Vsled Česar bi bilo pričakovati, da bi ss ta denar nalaajal v takih zavodih, ki prinašajo korist pred vsem slovenskemu na rodnem a gosnoiiar-atvu. Ta zahteva pravica! Radovedni bi bili torej v interesu našega gospo darskegn napredka, kako in v katerih denarnih zavodih so ti depoziti naloženi. -f- Klerikalci se baje resnice. G. Cimermančie nam v »Slovencu« brzojavno odpoveduje svoje prostore za nameravni shod posl. Gangla. Bilo bi pas* dobro, da nam zaupniki v pri-hodnje ne priporočajo takih figa mož, ki jim zleze srce v hlač** pred vsako črno kuto. Sicer pa se klerikalci preklirano motijo, Če mislijo, da nam s takimi zahrbtnimi intrigami zam iš <" usta S tem le dokazujejo, da se bojijo resnice. Kesniea pa mora na dan, če nam taki in slični figamozje tudi stokrat odpovedo s\ o je prostore. Iz Črnomlja. Trt olreinskiL volitvah dne \. oktobra, v Dragatušn je farovška stranka žalostno jKj^ore-la. Sicer je župnik od vseh tereijalk *.duio pohral po«ddastila ter jih razdelil svojim pod repni k oni, a vse ni nič pomagalo. Ohljuhovali so, da bodo pi» volitvi pili in ptdi cesarsko pesem, a so poparjeni v s|»d izgubljene bitke na to pozabili, ker jim je La mut note odnesel. Tudi sleparilo se ,in volitvi. toda o tem bo govorili. sodiš«V. Drtigatu^kim obča t som pa priporočan«", vr_) -> le krepko brani jo komand*1 župnika Noveka. ki jim je iz |>i»hlefmosti po tistih štirideset kra.i«-arjih i»dprivedal »-a no :naš<> i no. da j.' ta farovški pora/. d< nr-- znamenje za 18. oktober. Koroški Nemci in slovenski jezik. K»r -ki Nemci, ki so dolgo ta-iili eksist-nrn >\ »»l^kega naroda v • K r sk.'in. so vendar začeli tudi uvi devati pomen in važnost slovenskepr: izvija * na Koroškem. l*redvsf»m je -T-al). k' .je koroške Nemce dovede tejra M^znanja. Iznašli s, zda; neka nas* bno srotlstvo. s pom< ■ avrega h cejo otteniop-ociti ali pj vsaj ome i it i osamosvojitev sloven-■li § a aaroda na Korošk^oii. Kakor smo žt i>oročali. ;e nemški poslih P. rger p redi ar« i v koroškem deželnem zboru, naj se dovoli letna podpri ra 204»0 kron za tiste r : -k»- i o jake ki se hočejo posvetiti študiju slovenskega jeaika na V- v s« -učiliščn 'i ki «se za vež« ; > kosananih šrn,l: jah kot u"*:telji slovenskega jezika delovati na Koroškem. Ta pre 1] -je bil pred Časom odkazan finančne aan ods» ku. v seji t>. cktobra je bil p:* sorej«-* tudi v plenumu. Glavni na men teh nemških uč:telj«-> - en>.'i ne je pro • . ?i «rermanizaeija *!o-venskeza življa na Koronkem. Xem # i ^ pa e iz '» ;;. da s, i <\4 v • -redstva pač preslaba. In navzlic te mu koroški slo\.»>ski klerikalci ^ zdaj r» - ■■ \t ter v.-dtio samnji I saiskrotnn nrtnšl. klerikalno stranko. Kam nas ta ne-sreei i in pogiihoti*>s|ij i e • 1 i 11 k n koroških slovenskih klerikalcev povenk, je v - i k v in sicer lavtlij bilai; Caesar« ia »Conte Cavonc. Ti dve ladji ls.^ta imeli trinaj«t HO1 et ntiTi-eterskib topov. Iz tega se raz vidi. da konte te dve ladji dve naj večjih. Ko se je na Angleškem in Iraškem zcčulo, da se tudi Avstrija v tem ožim ohorožnje. ic zavladal tam eelik krik. Radovedni smo. kakšno e bodo napram temu bišk' 'v i oboroaaraavjti zavzele naše delegaci-je. ^f ia s«, gre pa tudi prt tem za utrditev trozvez'1 Iz finančne službe. Finančn*. komisarja Valentin ^nn in Ivan Ml lohnoja sta i men o ve na za finančna tajni kar za okrožje ljubljanskega finančnega ravnateljstva. -f- Imenovanj«*. Za finančnega koncept nega praktikanta v Ptuju je imenovan abs Jak« - » M a u s a r je hotel v pivovarni ; l nion/ v Spodnji ŠUki skočiti voz. Med tem je potegnil konj, na kar je Mausar padel pod voz ter za-dobil na glavi iu životu težke poškodbe. Z Jesenic nam piše restavrater, c. Anton Dolničar. da velja pri njem golaž: navadni golaž 2^ v, velika porcija za večerjo s prikuho *0 v. telečji gola.š pa pae 0*J v, a vse to v I. in II. razredu. Toliko v po iasniio notice v št. ^19, dne 3. t. m. V fcikolah na Prasrcrskcm je bi? izvoljen za župana Fran K u š a r. Preiskava proti natakarju v celjskem Narodnem domu«. M. Pe t r o-viču, se je ustavila. Bil je. kakor /nan^. obdolžen tatvine. ^^^ioA a ponemčevalnica. V Peklu I>ri Poljančah na Spod. Štajerskem zgradi nemški šnlferajn novo šolo. Svet je že kupljen: zidati se prične v najkrajšem Času. Tako s^ dvigaj.* v nasi domovini dan za dnevom nove trdnjave renetratstva in panererman-ske misli. Ne dela jo konkurence. V (irizah prf Zaleti >o ustanovili klerikalci novo posojilnico, dasi posluje tamkaj že več let rajfajznovka. Za tak kraj kot so Griže sta dve posojilnici j*o}>olnoma nepotrebni. Klerikalcem src samo za to. da uničijo prvo po-sojilnic I*i vendar trdijo, da ne delajo konkurenco domačinu zavodom! Zapet graški advokat aretiran. V pristno nemškem Gradcu vlada res najlepša morala. Xemei tako radi naglnšrjo svojo poštenost in moral-nost. če pa pocrledamo v faktično življenje, tedaj vidimo ravno nasprotno. Pred par dnevi so v Gradcu pri i nekega nemško-nacijonalnega advokata ;n že poročajo z«»pe.t. da so uvedli zopet proti ondotr^mu advokatu dr. S c h a 1 p k n preiskavo zaradi zločina goljufije po ^ 197 kaz. akoua. SodiŠAU ga še niso izročili, k«r je bolan. Res lepe razmere, na kat-erc more biti nemški vkultur-volk ponosen. S policijo razgaani zborovalei. V nedeljo popoludne je sklicalo dru-sivo kavarniških uslužbencev v Trstu, ki pripadajo stx»ijalnodemokr;-tienim organizacijam, shod v dvorani Carducci, da bi protestirali proti napadom m obrekovanju, prihajajočem od strani kolegov, ki .so deserti-rali v Pagininijev tabor. Ko je pred-s*ilnik Maschinguerra dal besedo referentu, strokovnemu tajniku Tesi-niju. se je nakrat dvignil Pagninija-nec Menini ter protestiral proti temu, da bi Tesini referirah ker ta. da je plačan tajnik od vseh. in kot tak ne sme delati strankarstva. Na to je nastal po dvorani pravi vihar in pričel se je med socijalni mi demokrati in Pagninijanci pravcat pretep. Navzoči vladni komisar je dal par vro-čekrvnežev aretirati, a ker komedije še ni bilo konec, je poklical v dvorano krdelo policije, ki je pretepajoče zborovalce šiloma razgnala. Sumljiv nretavanee. Kakor že znano, je začel dne .10. m. m. zvečer na Ilovici goreti kozolec posestnice g. Marije Ahlinove, r katerem je bilo 10 voz mrve in je pogorel do tal. Tretjo noč po tem ognju pa se je vnel zopet kozolec posestnika Jesiha iz Rudnika, ki je bil od tega oddaljen kakih 900 korakov in je bil isaotako tndi tai vpsperjen do taL Kar ni imel takrat pri nobenem kozolcu opraviti kdo domačih, se je takoj sklepalo, da sta bila oba ognja zanetena iz zlobnosti ali pa po nerodnosti kake tuje osebe. Policija je takoj poizvedela, da so hodili pod kozolca prenočevat temni ter luči in varnostne oblasti se boječi individui, katere je jela z vso energijo zasledovati. Dne 4. t. m. je. napravila po barju pogon in enega teh, v osebi nekega Antona Barunica, ki je hodil tja še z drugimi črnimi brati, po katerih še slede, prenočevat. Pri tem je prišla na sled tudi drugim takim brlogom, katerim bode posvetila še nadaljno pozornost Bambiča, ki je menda nekoliko ah normalen, so izročili deželnemu sodi šeu v preiskovalni zapor, tovariše pa še nadalje zasleduje. V lase sta si snoči pred neko kavarno skočila dva ter je eden pri tem vrgel drugega ob tla s tako močjo, da je ta zadobil na glavi telesne poškodbe. Ko je vstal, mu je dal pa še tako krepke zaušnice, da je moral ta oditi z bojnega polja z otečenim obrazom. Ciganska nadloga. Pred kratkim je v neki vasi pri Škof ji Loki izvabila neka šepasta, 261etna ciganka, ki hodi po deželi s »komedijo« in vodi s seboj dveletnega otroka zlat poročni prstan, več ženske obleke in srebrno žepno uro. Drag kostanj. Ko je včeraj kla til na Golovcu nek mladenič kostanj ter pri tem položil svojo pelerino na stran, je v tem zapazil, da se mu bliža gospodar, nakar mladenič popusti pelerino in naglo odnese pete. Izgubila je branjev ka Ivana Ku-nauerjeva črno denarnico, v kateri je imela čez 30 K denarja. — Pazni-kova žena Lucija Orehkova je izgn-bila bankovec za 10 K. Narodna obramba. »Ko mene več ne bo...« Pise se nam: Naša šolska družba dobiva vse nremalo volil. Komaj par tisočakov se nabere vsako leto — mecenov Kotnika in Polaka tukaj na Štajerskem ni dočira bi lahko pri sedanji požrtvovalnosti naprednjakov nabralo oesetkrat toliko. Vzrok temu je, ker se ne misli pravočasno na to. Vzemimo le pokojnega Jerneja Bahovca, ki je bil za družbo z dušo in srcem vnet. a ta n i dobila za njim nie. ker je mož mislil do zadnjega trenutka. da ozdravi in da l>o še potem vedno lahko dal v narodne namene. Zato apeliramo na rodoljube in rodoljubke. ki jim je pri srcu korist naše šolsk« družbe, kakegra sokolskega ali drugega narodnega društva, da določijo, ko s , >t zdravi, koliko uaj ta in ta narodna institucija dobi po njih smrti. Xa ta način pridejo lepi denarji v narodne namene, dočim ih prepogosto požro črni valovi. Menda se razumemo! Loterija v prid Ciril - Metodovi družbi. Piše se nam: V prid »Sudmar-ke« sta se priredili že dve loteriji, v prid naši šolski družbi pa še nobena, >«;?si se je o tem že nekaj stokalo po časopisju. Moje mnenje je, naj stopi naša družba v zvezo s češko šolsko matico, ki nn.i obe skupaj priredit j tako loterijo, ki bi se gotovo dobro obnesla. Oisti dobiček naj bi se delil po ključu, kolikor bi se prodalo srečk pri nas in pri Čehih. Naj bi družbn upoštevala ta nasvet! Ciril in Metodova družba je zopet prejela od »Prve slovenske zalo-oročamv> posebno zlato znamko, katere vsebina je iz najfinejše vrste čaja. Vinska trgatev sv vrši v nedeljo, dne 0. oktobra 1910, v restavracijskili prostorih g. Ivana Marklja v Omča h. Skrbijeno je za zabavo in ples. Cisti dobiček je namenjen »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Vstopnina oO vin. za osebo. Začetek ob 3. popo ludne. DraitoM naznanilo. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Iz Kranja. V nedeljo popoludne ob 5. se je vršil jako dobro obiskan shod podružnične »Zveze jugoslovanskih železničarjev« na vrtu ge. Kantove. Po kratkem nagovoru je otvoril shod predsednik podružnice, g. Ljudevit Mlakar, pozdra vil došle odposlance iz Trsta: g£ F. karja,8krjanca in Jakliča, ter g. deželnega poslanca Ciril P i r c a. Tovariš Skrjanec jf v jedrnatih besedah pozdravil podružnico in se zahvalil za neumorne delovanje in pozival člane, da vstra-jajo v resnem delovanju. Tovariš £ k a r je v daljnem govoru poročal o slavnostnih dneh kongresa »Lige < v Pragi, namreč o sprujesau aa praškem kolodvora, o razliki med eeski mi organizacijami in našimi slovenskimi, o povišanju plac delavoeui in znižanju delavnega časa, kakor da se rez urno dalo plača, radi čuvajev, o skrajšanju službe, o prostem času L t (L, o priredbah penzijskeg* i* provizijskesTa zaklad« Dalje o ču vadi, da sa ne bodo porabljali za dru ca dela, kakor se sedaj tako na pri m za travo pleti, v skladiščih delati Ltd. Pu«di naj se jih v svoji službi, katero majo opravljat L Proznim delavcem naj se da potrebno obleko, kadar delajo na progi, kakor tudi, da se jim da pozimi delo, ne pa da se jih doma pušča. Zeleznična uprava mora tuzaj moriti svojo dolžnost. Delavec mora tudi pozimi jesti in družino preskrbeti. — Tovariš Skrjanec je poročal, kako slovenskega železničarja operstavljajo, prednost imajo S~in tu boljša mesta se oddajajo Nem icm, Slovencem pa najslabejša in najzadnejsa. Povedal je tudi, kako s. pod komando goriškega načelnika VV i e s e r j a poneničujcjo, ker so prisiljeni radi kruha, tako da je na stala tam že cela kolonija nemških ; ivandrancev in ne mak u tarje v r -tanovila se je šulferajnska šola, katera dobiva podporo tudi od »Sod-trke«, nemškega Volksrata in še rio iz — Bero lina. H koncu se je pi rilaedmk tovariš Mlakar /ahva--em udeležencem kar najsrčneje a ndelež bo. kakor vsem odposlan-m za poročila in ob 7. je bil shod .i učen Sokolska župa Ljubljana I. napravi v nedeljo, dne 9. oktobra avoj a !nji delni župni zlet skozi Št. Vid Tacen, kamor je bila namenjena že - -ptembra. a je radi slabega vre morala opustiti to misel. Zleta «e udeleži Sokol I.« z odsHcom v M« ->ish. »Sokol D.« in s»»nr\ id*ki *So-Pratje S«>koli naj pridejo v v - -»a i/.ietui opravi, to je v kroju * - nno. Zbirališč je na Grabnu, od koder se skupno o« 1 ko raka ob 1. popoldne s t roben talkin i zborom na če-\~amen tega. zadnjega zlets je, -piti sokolsko misel v Smartnu in • nu. in z ozirom na važnost teh i -t-v pričalruje župno predsedstvo, se ga udeleži kolikor mogoče veti-h rat o v. kakor tudi onega občin- va. ki si m pa t iz uje s ^Sokoli«. Z - *a s. jiovmemo pod večer, tako da - onim bratom, ki nameravajo v : 1 eda 1 išče, ni bati, da zamudijo. Na eselo svidenje? Na zdar? Telovadnemu odseku litijsko, lartinskega Šakala« na Vačak s,, trovali: Neimenovani g. iz Ljui>-ne 5 K; g. Se i d e I . Spod. Siška. K in *ra. Mici Spre i t z» r. :b?jana. 1 K. Srčna hvala, da bi mnogo posnemovalcev. Na Glasbeno d rastra« v Zagorju Navi ima v nedeljo, dm* 9. oktobra 1. popoldne svoj redni občni zbor društveni dvorani v > Sokoiskem . h kateremu ste vabljeni vsi stelji petja in glasbe, rde ležite noštevilno. Predsedstvo l. S. Z. naznanja, da - ustanovni občni zbor -Soko-^* Petrn na Knv>u v nedeljo. * oktobra ob 4. popoldne v -Na-_ pri železniški postaji. '» priliki predava br. J. Xo\ak iz o sokottJtvu. K obrne nmn zboru predavanja ac vabijo vsi prijate-> kolstva is St. Petra in okolice, i kuje pa se tudi udeležbe od *oko!*kih društev iz L« »šatra, ice. Postojne in Ilirske liistri-va zdar! — PredaeoVtvo L H. 2. Telovadno društvo g skal v n*. ^tra. Dne 9. oktobra se vrši r Št. *m na Kra»u ustanovni občni zbor • adneg;* društva -Sokol« v pro- Narodne gostilne« ob 4. po-. ■;• s pore-lom : 1 Poro - priprav! jal nega odbora. 5. Voli-d bora. X Slučajnosti. — Sokol-ideja se je začela širiti r zadnjem ' po vsem Klo ■ sani em in d plodovi to polje za rpnmn, da se nkoreniai t odi i kraških tleh ta mogočna ia se ustanovi ia lo društvo tudi Petru na Krasu. Vabimo torej somišljenike i a souiišljeniee. da kžijo polnoštevilno naš* ga j . hi g « zl- in da pri pu motijo s tem do nape ha aanr! Hi ▼ ftaala ^embla; v I. dej. uvo Anae (»HolijnU), (»Služiti prekrasnim finale z Projvcti fraar IjthšMi K nežna. Opereta t 'iejanjib. Polen; L. Falla je Fr. najdubovitejši in najizvimej-vtHj modernih operet. Ker ^ Leaar dunajsko melodiko p repi e-» slovanskimi, slasti s češkimi in ^ ki mi glasbenimi motivi, ie Slo-1> r ar> I ;er» fa | . 7ja kot • -»koli i|i naa V svoji najnovejši ,p*r«*'i Kacina« fFursteakindl pa okušal Lesar glasbo dvigniti na HUo komična opere ter je sla»ti na le zakasni po vzoru oper; or--*lni pa rt je pisan zopet najskrb-o naravnost sijajno. Zlasti oaV r"Se to pevske točke r predigri: *** Fotini m HaraUa, samospev krasen afekt: r II. naj. js ts motivi zbora roparjev iz I-nja> pihana krasno in učinkuje povsod elekt rizu joče, dalje konverzačni valčkov peterosiiev in duat Mnry Anne s Sta v rosom (»Star in mlad«). Vobče je glasba v tej opereti višje umetniške cene kakor v ostalih dunajskih novomodnik operetnih enodnevnicah Orkester je pisan z vnemi kontrapunkti čni m i rafinirauostmi in prepleten z vodilnimi motivi preko vseh instrumentov, ae da bi se s tem orkester preoblagal. Tudi harfa so deluje odlično in daje orkestru poseben čar. Da ima ta opereta tudi umet Liško ceno, dokazuje dejstvo, da je n* repertoarja kraljevske opere v IVsti. Libretto je sp*san po roman ti« ni angleški povesti ter razdeljen v predigro, ki se vrši v Atenah v hiši Hadži SUvToea, čegar hčerka Fotini nosi naslov prin-t^a parneška«, v I- dejanju v gorovju med roparji in v II. dejanju na krovu američanske ladje Hadži Stavros je v gorovju razbojniški glavar, v Atenah pa knez parne^ki«. Njegova hčerka Fo-tiui ne ve. Ha je njen oče razbojnik -!a\nega in-ena. Fotinin ljubimec Bili Harriš. američansl kapitan, pu stavi s Periklom. pol iei jakim stotnikom, da v iame Hadži Stav rosa. Toda zarodi ae obratno. IV i I Harns pride s svoji n \ »jaki v gorovje, kjer vjame Hadži Stavros. Ko na gla ar izve. da ljubi hči Fotini vjetega Harrisa. ga izpusti, ne da bi mu no-edal vzrok. Harris pa si izmisli zvijača, s katero zvabi razbojnika na . ladjo 1 sko Hams stav o dolu, Periklom na rtu, v prijateljski zvezi s razbojni-V: Fotini postane aa9rnsta Hairiaaia, ; svoboden. V središ, anja pa ^nji ^e solutna Angležinja Mary Ann, ki hoče na vsak način osebn- Mvnaniti m1 z razbojniko.n Hnd/i Stavrosora. > Fotini »ta ai prijateljici, a tudi Ma-i v Ann ne ve, da je baš fotinin ove ta i. a- t-ar.nlnih pesmih o>»evani junak Hadži Sta\Toe. Z materjo tie-vendolino i/leti romantična Marv Ann v gore, kjer jo s^-veda vjamejo razbojniki. Marv- Ann se zaljubi v Hadži Stavrosa in bi najraje postal i ajegova žena. A Stavro-. jo izpusti za »ko odkupnin-. K :.i«-ne vloge igrajo p* - ->tavrrjsov '.i-nik Knstodulos in njegotra iSanV Dejanje je vseakoi napeto, polno hu-n *rja in pri tem elcmn^no. Knežje nuinofajsmljcna in so sa I. de-_cinje naslikane nove de k« »racije (ffn» rovje. v ozadju v dolini Atene). Jezne ftvtnl. bil na.) 11 iUlje. n;ip-i konzula. V idu analeškega generalnega koav ailata v Hamburgu je nek zamorec ipadel angleškega konzula Oiiver-. Zadal mxi je s tesarsko sekiro tez-fir»škodbe na glavi in na obrazu. K r, il zbežal preti napadalcem na cesto. * Mlad duhovnik nola-gnil % se. sšrnmaa. Mladi dan Paskal Sagsnsi, flan vatikanskega tajništva in urednik »Oeaerv •• Koiojauo« je pobeg r ! s svojo 21 letno .--estrieino. ki je Uils za it- -»►'"»dinjo pri obojnem -*rk-n. Škofu v Mesnati Paska 1 sanasnal |s t a je zelo učen cerkven učenik toda -a učen« * n *-.irla preprei i. # na vsak način |«>množiti svoje ^te s slovanskimi renegat /ato te-dovolijo slovanskih šol t iti tam. kjer sa nujno potrebne in kjer jih vzdršn-Sgj . Slovan sam 1% zborovatjn Nemci ilemou«trirali p*» ulicah prani češki šoli. * Mena pri galadinerju oh na vzočiinsti »«*lgijske kraljeve dvojice, ae je glasil: Pot ag* B#-a»ifort. — Caasntettes Tallevmnd. - Fileta de truites a V and^ssaoVur. — Piana de boef et jam bon. -- Ti ui bale Cardinal. — Canard a Ia De v. — Sorhet. Faisnna rotiš, aalade, »mpote. — Aspergea en branehes. — Creme Montmirail. — Crnu stade« kron. Ko pa je pisal na to Auerspergu. ni dobil od njega no-i*enega odgovora več. Nadalje pravi D. Volkshlatt', r. Briiz i« baje pastorja Hegemanna tožil pred ljubljanskim sodiščem zaradi razzaljonja rasti in izsiljevanja. Češko - nemška sprava. ti. — Praga, 7. oktobra. Včeraj dopoldm- je imel podt>dsek nacijonal-iiopolitične komisije za češki deželni /\n»r \hm\ predsedstvom grofa Franca Thnna sejo. Sprejet je bil predlog poslanca dr l.ppingerja (Nemca), ki ie prdlagaJ, naj se izvolita še dva pododseka, vsak obstoječ iz 19 čla-cov. Prvi odsek naj bi obravnaval vladne predlogi o spremembi dežel-ro-tca volilnega reda. «!rngi pa vladne predloge in predloge posameznih strank radi jezikovne ral>e pri avtonomnih oblast vi h in predlogo glede ustanovitve okrožij. Oba predloga sta bila sprejeta z dodatnim pred bogom l*oslanea Sokola, da ie i»osauiezeu elan teb ;n»dodsekov br>disi ene ali rfruge narodnosti opravičen v slučaju, ako j»- ailr/an. osebno >e n de leži t i razprav, da ga zastopa pri raz ,-ravaii ful njega določeni poslance kot namestnik. G. — Praga, oktobra. Naeijo-rtalnopolitična komisija za češki de lni zl>or je imela včeraj popoldne sejo.katera s«* je končala ob pol 5. po-(K>ldne. V seji je prišlo do malega nesporazum ljenja med češkimi in nem ikimi člani komisije, ker so Cehi zahtevali, da naj pedodsek. ki je bil iz voljen za obravnavo jezikovnih vprašanj, se peča obenem tudi z vpraša i. jem gbde m i nor i tet ni li šol. Nesporazumi jen je pa je bilo poravnano n.i ta način, da je dvorni svetnik Cela kovski izjavil, da bode stavil toza devne predloge posebej v češkem deželnem zboru in Ha naj se potem od *am oddajo ti predlogi dotičnim pod odsekom. Kolera na Hrvaškem. Zagreb, 7. oktobra. V Borovu se je pojavilo deset s luča jc\ azijske kolere. T zmed bolnikov jih je umrlo se-• lem. Kolero so zanesli i/ Ogrske. l>a s»- je tako razširila, so krivi kmetje sami. ki so bolezen dolg,, časa prikri vali. m m m RKVOLIC1JA NA PORTI GA L-SKEM. 2e v^e miri F. — Dunaj. 7. oktobra. \* Li^a boni je že mirno. Kevolneija je zrna go\ h 1'pi in nade inonarhistov, da ImkU- kralju zvesto vojaštvo prišlo v Lisaltono in tam napravilo protire\ o-haeijo. ter premagalo republikance, se je izjalovilo. Republika je danes ze po eelem Portugalskem proklamirana in po v sod i tudi skoraj brez vsakega odpora bila sprejeta. Najnovejša poro. ila so naslednja: Številu mrtvih. F. — Pariz, 7. oktobra, po najnovejših poročilih je bilo pri bojih v lasa bon i ranjenih in mrtvih mnogo lisoč ljudi. K» voli a -ijonar« i so popolnoma razdejali obe kraljevi fuUači Vecesiaatfles m I j uda V Opori o je hi i tudi juko i.ud boj. Tudi v Oporto je na stotine ranjenih in mrtvih oseh. Republika povsod proklamira aa. ■don, 7. oktobra. Repub lika je v celem Portugalskem razglašena Lisabona je mirna. Provizo-rn-na vlada je izdala oklic, v katerem poživlja prebivabttvo k miru ia redn. Vovi minister zunanjih zadev Maeh.ulo se vozi no deželi z avtomobilom m povsod ureja razmere. Pro-viaoričua vlada pozi vi jn prebivalstvo, da naj si prejšnjo dinastijo ohrani v dobrem spomina. Republika je bila proklamirana tudi po vseh večjih mestih. vo M. — ntoama, 7. oktobra. Tag-blatt« poroča is Madrida, da je gu-eruer iz Budni oz javil španskemu ki so ostali zvsuti kralja, vjeti ia med njimi tudi vojni mii Revol ueijonarci r f asa beni in okolici rač tudi mnogo isisani-tako da bo še trajalo par tednov, prodno bo promet popolnoma neoviran M. — Madrid, 7. oktobra. V celi deželi portugalski je danes mir in rod. Novi zunanji minister Mac h ado je izjavil, da bo tudi nova vlada predvsem sklenila alijaneo z Angleško, Francoska k risarka pred Lisabono. M. — Parta* 7. oktobra. Francoska vlada je posItJa eno križar k o proti Lisaboni. Kje je kralj? M. — Berolin, 7. oktobra. Vestem, da se kralj Man ne 1 nahaja s gvojo materjo v samostanu Mafre, se* tukaj ne veruje, marveč se poudarja, da se je kralj tako skril, da sploh noben človek no ve, kje se nahaja. Kralj na potu proti Angleški. M. — Madrid, 7. oktobra. V ]>oz-ni snočni uri je naznanil španski poslanik v Lisaboni zunanjemu ministrstvu, da se kralj Manue! nahaja na potu proti Angleški. Portugalski kralj v varnosti. London. 7. oktobra. Pravkar je došla z Gibraltarja brzojavka, da je tjakaj priplul pamik »Amelia<-, na čigar krovu so bili kralj Manuel, njegova mati in njegov strir- vojvoda Oporto. Izkrcali so se, ter se takoj napotili v palačo angleškega guvernerja. Mir na Portugalskem. London. 7. oktobra. Predsednik proklamirane republike Portugalske je brzojavi 1 listu ^Dail Mail«, da vlada zdaj v vsej deželi i>opolen mir in da je vsa armada prešla v tabor repub1 ' v Vovi vladi se je pod- vrgel Lucii poveijniit Cardiera oddelkov, ki so do zadnjega ostali zvesti kralju Maniielu. Gospodarstvo. — Razstav« gob. Dan«*> ^- jt» otvorila v Mariboru razstava gob. Namen razstave ie. pokazati ljudstvu strupene in užitne gobe. Kajti med gobami je mnogo zelo dobrih vrst, katere smatra ljudstvo za strupene. Taka razstava ob današnji draginji utegne biti /el«» koristna. — Razstava bo trajala do nedelje. — Komisija za uvoz argentinskega mesa se je odpeljala v Ameriko. Prist jo nam iz Trsta: Danes opoldne se je odpeljala s parni kom »Argentina« naravnost v Buenos-Avres komisija, določena za proučevanje uvoza argentinskega mesa v Avstri- jo. — Od strani -»vlade so se tej Komisiji priklopili: vladni svetnik dr. Stadler v imenu notranjega ministrstva, baron Alfred pi. Berlepsch v, imenu trgovinskega, a svetnik dr. A* Greiner za poljedelsko ministrstvo, ter ministerijalni svetnik pl. Tivar-dowsky imenom ministrstva za javna dela. Na isti pamik se je vkrcala tudi godba 4. pešpolka z Dunaja, ki bo igrala na razstavi v Buenos - Ayresu. Komisija ima nalogo, proučiti na licu mesta, bi li kazalo pričeti z uvažanjem argentinskega mesa v Trst in druge avstrijske dežele, na kak način in po kakih cenah. Komisija ima tudi nalogo, proučiti in pregledati ondotne veterinarske in poljedelske razmere in naprave. Člani komisije m* povrnejo decembrlf* meseca v: domovino. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. r, iganfstotnikov ln izjav r LfuS liani naznanja tuino vest, da je njen dolgoletni načelnik, gospod Ivan Tosti gostilničar danes ob 1, 8. uri zjutraj v 56. letu starosti v deželni bolnici preminul. Pogreb bode v nedeljo, 9. okt. ob 1 . 3. uri popoldne iz deželne bolnice k sv. Križu. 3373 V Ljubljani, 7. oktobra 1910. Deželna zveza gostilni-carskih zadrug na Kranjskem naznanja tužno vest, da je njen načelnik, gospod Ivan Tosti gostilničar v Ljubljani danes ob 11 8. uri zjutraj v 56. letu starosti v deželni bolnici preminul. Pogreb pokojnika bo v nedeljo popoludne ob 1,3. uri iz deželne bolnice k sv. Križu. 3372 V Ljubljani, 7. oktobra 1910. Avgust Tnati r.aznanja potrtim srcem v svojem ter v imenu svojih sorodnikov prežalostno vest, dz je njegov oče, oziroma stari oče, brat in stric, gospod Ivan Tosti gontilničar danes ob polu 8. uri zjurraj po daljši bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti So let mirno preminil. Pogreb dragega rajnika se vrši v nedeljo, dne 9. oktobra t. I. ob pasu S* url popoldne ia deželne bolnice k Sv. Križu. Blag mu spomin dne 7. oktobra 1<>10. 3374 inias) ____ ______.....___________ m.....m................ ,_______ naznanja tem potom vsem svojim članom ia odjemalcem, da je njen večletni odbornik ia načelnik, gospod 3375 Ivan Tosti ob pol 8. uri zjutraj do dolgi mučni s renaai zakramenti mirno v Gospoda Pogreb se vrti v aedeljo ob pol 3. uri in trajam previ iz ! ff Ustna voda EUODIN Jsborne so S* prtjnava a le radar/ alro so pravilno pripravljen*. Jfa-ro&i 51 noj vs**ka kuharica tn go-790 spcdinja kuharsko knjigo, rt jo doti jastonj pri prvi kronjsk^ tovarni testenin v JL JjistricL 2% kg samo tehta pisalni stroj iz aluminija Ima vse modeme vrline, solidna konstrukcija. Cema nizka. Zahtevajte cenike in i 111 ■ aaaj ■ ■ j i stroja ad 3205 Ljubljana, Tarjašlri trg 4, II. o/erravaffo-A elemato Kina-Vino H 4-;>airaa f— |M m* Du^ Dmr&o edanagnatj «* Airrml s anal nanssa Povzroče voljo do jedi. skreneš sivce, asbsljis kri in js rsktsva^vcsatssj = salo priporočeno od sdrav nilkik svtoritol iBbornl oi ▼•ćkrmZ odlik o ▼ aao. t aTed aOOO •drmvniaklk sprte«**!. L j. SEHRAVALLO. cnas BarkovSn. - J D fsv aJf aJt saTsaT BVaaTaaTaaTssTaVaVl rleteorolojlfto poroča. Mi :*« i IraOS mM late ara Sttaje i i, ■etra s ■ 6. 2. pop. 741 S . 9 zv. 74^6 7 7. zj. 742-4 110 m. svzh 108 sr. svzh. 101 oblačno Srednja včerajšnja temperatura 10-2* 120*. Padavini v 24 urah 0 3 asa Zahvala- Vse, ki so -n. povodom smrti moje iskreno ljubljene, nepozabne so prof e Mm lift ni. Mol izkazali blagodejno, tolažeče sočutje, zlasti vse on«, ki so spremili drago rajnico na nje posledni poti, zahvaljujem iz dna srca. 337v» Ljubljana, 7. oktobra 1910. Gostilno GODI Vinski trftvd is krfaarji POZOR! Kjctar k-pujete wru>. ^ro/djr ah tropinsko igasfe. se niipiiioiaar da se obrnete nam* (brnite se osebno ali pismeno saaaal aaassas aaraaaa vena, tu so bila na razstavi v Parizu odlikovana z zlato krono, naedalfo m krilvem trr v3*tt*' diplomo Tržim tudi % krom ptrjeam. Na razpolago je ver pohvalnih pa«ni v sanji pisarni Vrbu tega oaa ornemu, b bi bil v »Lanu dokazati, da vama v tnou kleti niso naravna in pristna 1O00 K naeaaa VSao v Kotorska obit TkIu treiter se vrši 33*5 Jata« v stktU 1.1, m. eb t. zvečer v dobro znani restavraciji »pri Harfami" L nm Rimski cesti. — >t :>ripor^am vdani 3334 Prthronlte nek 4-M sla 14 kran, SB O »avzivatc Piccrli-ia a b- ljaal z in* dnkoaa M ei-' 3v, mestu k.na že _;a vina, ki se vari \ *-č železa kot MVatfM hi ko*et»a hi mo-e dea Sto pat da bi izmu po-množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le dkSettt***-1, I sStkJ Piccohjevega želeroatega vina 2 K. — Naročila proti povzetju i| litrov aa dam, 11 dovedli organ i zn • trebno množino : tefkad za več let v najem v M. 1*7. 3i51 V tej hifti je tudi Damske čepice, perilo vseh vrst, razno modno blago itd se kupi najceneje pri tvrdki (pnj L temni) na Mestnem trgu 24. Velika zaloga nagrobnih vencev : in trakov. Za obilen poset se priporoča A. HABČAjf, Z lepa prostora pripravna za delavnice ali skladišča aa s L »sesankrsan aJiafta Poizve se pri hišnem gospodarju 3350 LJUBLJANSKI MESEČSir Zl ttJUEVTOST IN PROSVETO Letnik XXX. 0910). lakaja po 4 pol« obaaian v veliki o« mor k aa aoan pot na aaaaac v avszkfk tar ataj! lata |InI, pol lata 4 K So h, cvtn l«tn a K 90 k. —nvntrijnkn dnSnln n K ne k on late lasai ivaaki aa dobivajo pa So k. .Narodna Tiskarja" v Ljubljar.-' L«karnar)a Schaamanna 4468 v svoji aaotavi nanovo akotjsana, že več nego 30 let uvedena z nslksijiiail ■sasal, je in ostane najboljše sredstvo, proti vasaa iislsm talsdcnih kelfval, ćreveauik belezni m paiaa|aaa|a teka. Hamtrpliiva je za mrefanis in vsdrtevanie dears prebava. Kdor se naglkl|a k anjsanju, naj takisto dvakrat na dan rabi želodčno osi. — Škatlja stane K 1*50. Razpošilja sc vsa lan po po* ti po povzetju in sicer najmanj 2 škatlji. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerija h v Steckeran pri Benaju. Zahvala. isaaas izraze toLaiilnegt sočutja povodom prebndke oćeta, starega očeta, brata in tasta, gospt-da SIMON KUKECA biviega posestniki deli&kih pivovaren v USi jn trn: in Žalcu. za mnogobrojno seneskstvo nepozabnepa pokojnika k večnemu počitku, kakor za krasr.e cvetke in vence, ki so jih polotili cenj. znanci, pniate! 1 m sorodniki, zlasti narodni Šentjurčan« ob krsto rajnega, izreka tem potom najiskrenejio zahvalo žalujoča obitelj Kukec. aToloc« dne 5 vinotoka 1910 .3371 ED. SMARDA Ponudbe na upravntitvo »SI01 Nsroda« pod .aanat. 33 i Ljubljana, Dunajska cesta 18. ▼ aavi MM waTiatalTs piiijisadi ansaisM jisillan pri „najava«**- Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe jtavre-ftevj yprk Vožnja traja samo 6 dni! Izdaja tsdi vszae listke iz Asjerike v atanro slasatasjisia, prireja posebne vlake ;^r,, in preskrbi okrožae vszsvske (IhjsdreiseMllets). ANTON SARO rjnbljaiia, Selenbnrgova ulica 5 in Knajlova ulica 2 priporoča 3313 svojo popolnoma novo urejeno prodajalno, kot zalogo platna, bombaževine, švicarskih vezil, doma izdelanega perila za gospe in za gospode. Lastna vzorna šivalnica, pralnica in likalnica je za ogled na razpolago. $lago znano dobro! Cene kar le mogoče nizke! 9la%nanilo. ■ Potom tega naznanila si dovoljujem svoje cenj. odjemalce obvestiti, da je moj % dosedanji zastopnik g- /Viko I Weber zapustil mojo hi$o ter bode njegov naslednik imel čast moje cenj. odjemalce v najkrajšem času obiskati. Zahvaljujem se ja dosedaj mi isk^ano naklonjenost in se sanjo še sanaprej najto~ pleje priporočam. S spoštovanjem 3328 cHnion Selenec. Priooroca tovarna v Ljubljani. Vsakdo laako dobi tako iz mesta kakor z dežele ZLATNINO kakor ta zlate sseae ara iti pri zlatarju I. VECCHIET v Ljubljani, 215S ^586 34