SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 (14., « pol leta 8 (Id., za četrt let« 1 (Id., u jtdia meiec 1 (ld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 18 rlA., u pol leta 6 (ld., za ietrt leta 3 (ld., ta jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. toč na leto. Poiamoe Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) »sprejema upravnlStvo in ekspedlcljz o „Katol. TIskarni", Todnlkove ulice it. 2. Rokopisi le ne vračajo, nofrankovana pisma ne viprejemajo Vrednlštvo j« v SemenlSkth ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, utrzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne, SOI. V Ljubljani, v petek 18. decembra 1896. Letnili XXIV. Slovenske težnje. (Govoril poslanec dr. Gregorec v državnem zboru dne 5. grudna 1896.) Visoka zbornica ! V vladnih časnikih sem bral že večkrat kak stavek, čegar misel je bila sledeča: Sedanjemu ministerskemu predsedniku se je marsikaj posrečilo, kar se drugim njegovim prednikom ni hotelo posrečiti ter je zopet zastalo, na priliko volilna preosnova, civilnopravdna preoBnova, davčna reforma, novi domovinski zakon in morda še zakon o gospodarskih zadrugah itd. (posl. Jax: Se ne 1) Morda! Iz tega sklepajo prijatelji ministerskega predsednika še dalje, da se je nadjati, da se mu bode posrečilo rešiti še druga važnejša vprašanja, na primer nagodbo z oger. drž. polovico, narodnostne prepire. Rad bi spregovoril tu nekaj besed o na-godbi z Ogersko, da pa svoj govor nekoliko okrajšam, naj to opustim in se omejim na razpravo o narodnostnem vprašanju. Gospoda moja! Ne da se tajiti, da jezikovno in narodnostno vprašanje terja in nujno zahteva ko-nečno rešitev. Tesno je združeno s faktično narodno jednakopravnostjo vseh narodov in njih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju, združeno je z od-stranjenjem narodnostnega prepira in z obnovljen-jem narodnostnega miru. Važnost tega vprašanja se je tudi nedavno v tej visoki zbornici priznala povodom nujnega predloga Pacik - ovega. Nujnost predloga se je sicer odklonila, a nujnost stvari same se je priznala. Reklo se je pač, da se predlog ni stavil o pravem času, toda debata je pokazala nasprotno. Prvič se je govorilo tukaj o jezikovnem vprašanju mirno, stvarno in parlamentarno. Lahko se je spoznalo, da bi vendar rajši imeli ljubi mir kakor pa, da bi srditi in slednjič vendar neplodni prepir nadaljevali; celo \oditel|i združene levice so govorili o neki mirovni dolžnosti, o potrebnosti jezikovnega zakona ; to so sami veseli pojavi, da se sled- njič vendar bližamo koncu 30 letne jezikovne vojske, da se bode kakor v Švici in Belgiji slednjič tudi pri nas posrečilo, obnoviti jezikovni mir, in da bode mogel tudi pri nas vsakdo, naj si bo Nemec, Slovan, Italijan ali Rumun, izvrševati svoje naravne državljanske in politične pravice v lastnem jeziku in kot podložnik občevati s sodišči in upravnimi oblastvi. . Zanimive debate se je vdeležil od jugoslovanskih poslancev dr. Perjančič ter je zlasti naglašal potrebo, da se eventuelno pomirje ne omeji samo na dežele češke krone, temveč da se razširi zlasti še na dežele, po katerih prebivajo Jugoslovani in da se vravnajo jezikovne razmere v duhu in smislu člena 19. državnega temeljnega zakona. Jaz s tem popolnoma soglašam in bi govoril le v nekako dopolnilo o vzrokih, ki so doslej ovirali izvrševauje čl. 19 drž. temeljnega zakona in ki bodo ovirali tudi v bodoče, če se ne bodo odstranili. Gospoda moja ! Zadnja ljudsko štetje je pokazalo, da je Sloveacev uau l,4tn>.000. Gkolu 00.000 Slovencev je prišlo 1. 1866 pod Italijane, blizu toliko jih prebiva na Ogerskem, mnogo tisoč se jih je pri ljudskem štetju izbrisalo, zato šteje naš narod okolu 1»/, milijoua duš; potemtakem je najmanjši slovanski narod, ob lednem pa najčastitejši. Kajti v staroslovanskem jeziku sta učila in pisala sveta slovanska blagovestnika Ciril in Metod, usta-novnika slov. literature in kršč. bogočastja. V tem starem slov. jeziku se obhaja še danes sveta kršč. daritev, daritev sv. maše; toda spomin na to je izginil iz zavesti našega naroda. Radi slab h časov smo prišli med tri mogočne, gospodstvaželjne narode: Nemce, Italijane in Mažare. Že pred več ko 1100 leti smo izgubili državno neodvisnost. Bili smo ločeni od druzih slovanskih rodov in združeni le na jugovshodu s Hrvati. Niti cerkveno, niti politično nismo združeni v jedno celoto, razdeljeni smo v dve nadškohji in osem uprav- nih oblastij, v katerih smo, izvzemši Kraujsko, povsod v manjšini pred svojimi narodnimi nasprotniki. Imeli nismo nobenega plemstva, nobenega meščanstva, bili smo slednjič potisnjeni v kmečki stan, ki je bil popolnoma podložen tujim fevdalcem, in naš jezik se je omejil le na kmečke koče. Celo duhovščina nam je bila tuja, bila je nemška in laška. Narod se je zdel že izgubljen, a le zdelo se je tako. Slovenski kmet je hranil in obvaroval zadujo iskrico narodnega ognja, dokler ni narodna ideja prevzela vse Evrope. Narodna ideja je prešinila v kratkem času ves slovenski narod in ga vzbudila k narodnemu življenju. Iz lastne moči, po lastnem trudu smo začeli čistiti neizrečeno zanemarjeni jezik, utr-jati njega mesto v slovanski jezikovni družini in novo slovstvo vstvarjati. Nastala je nekaka slovenska inteligenca, sedaj študira toliko učencev na srednjih in visokih Šolah, da bi lahko, če treba, vse službe v upravi na slovenskih tleh s svojimi ljudmi namestili. Nastalo je tudi slovensko meščanstvo., kajti skoro vsa kranjska mesta, l glavnim mestom Ljubljano vied imajo slovenska zastopstva. Dalje so ua9 slovenske hranilnice in posojilnice, katere smo sami ustanovili, oprostile pritiska od strani tujega kapitala. To smo dosegli v razmerno kratkem času brez tuje pomoči, brez drž. podpore, pogosto proti njeni volji in v boju proti njenim organom. (Dalje Bledi.) Državni zbor. Dunaj, 17. decembra. Zbornica je nadaljevala nadrobno razpravo o proračunu ministerslva za deželno brambo. Posl. A d a m e k se kot generalni protfgovor-nik pritožuje, da vedno rastejo stroški tega mi-nisterstva, navzlic temu pa se uprava premalo ozira na zahteve in potrebe poljedelskega in obrtnega stanu pri zalaganju armade in odpuščanju vojakov. Govornik naglaša, da vojna uprava v tem oziru LISTEK Brodnik. (Zgodovinska povest. ¡Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan <5 estiinir.) Prvi del. Valerija. vii. M i 1 o n. (Dalje.) Valeriji so ginevali dnevi prav počasi. Zaprta v h'šo je često razmišljala o srečnih minulih dnevih, objokavala srečno pretpklost in obupavala nad prihodnostjo, ker ni poznala jedine tolažbe nesrečnih — vere. Milon si je prizadeval, da jo utolaži; toda zaman ; vedno je zavračala njegovo tolažbo. Že je minul mesec in blžal se je tudi drugi svojemu koncu, odkar je Marcel odpotoval. Mala svotica, ki jo je zapustil sestri* se je dan za dnevom manjšala, in Valeriji je pretila grozna beda. Zares žalostno je življenje onemu, ki nima od česa živeti; kajti prisiljen je misliti: jutri poginem od lakote ali pa grem prosit miloščine. Laže pa, kdor pravi, da na svetu ni usmiljenih ljudij. Res, da je mnogo ljudij, ki zasmehujejo sirote, psujejo nesrečnike in hodijo mimo njih z največjo hladnokrvnostjo ; ven-der pa se nahajajo tudi taki, ki revežu podajo svojo desnico in mu pomagajo z dobrimi sveti. Njihovo število je sicer zelo majhno; vsled tega pa so tem večje njihove zasluge pri Bogu. Slaboten glas starčkov, prij&zui glas deklice in jecljanje deteta kliče v nebo, naj jim Bog podeli svoj sveti blagoslov. Milon je večkrat svetoval svojej gospodinji, naj poišče Decija; toda njen čudni značaj se je temu upiral. Čutila je v sebi neko nepopisljivo razdraže-nost, kolikorkrat se j« spomnila modrega bratovega prijatelja, io je hrepenela samo po tem, da jo vidi obdano od neštevilnih sužnjev v sijajni palači ; misel pa, da mu odkrije svojo bedo, se jej je zdela sramotna in poniževalna. D» se je Valerija udala v voljo božjo, ne bi bila obupavala, marveč zaupajoč v božjo previdnost bi bila govorila: „Oni, ki ne zapusti niti vrabca, tudi ne zapusti mene, ki sem ustvarjena po njegovi podobi in podobnosti." Vera, ki iz kamena prikliče vodo, ki stori, da hodimo po vodi, kakor po suhem, ta vera bi jo bila popolnoma utolažiia; toda vere, te svete tolažbe vernikov, ni imela uboga Valerija. — Zadnji vinar je izginil kakor drugi; toda ubogi Milon ni smel povedati svojej gospodinji, da nima ničesar več, s čemur bi kupil kos kruha. Revež ne ve, kam naj se obrne. Po dolgem premišljevanju stopi iz hiše in odide v mesto z zaupanjem na božjo previdnost. Ko tako hodi po meBtu, sedaj hitro, sedaj zopet počasi, dojde na Aventin, kjer se ustavi pred cerkvijo Matere Božje. V onem času se je nahajalo v Rimu do štiristo poganskih tempeljev, ki pa so bili zapuščeni, ker se v njih ni obhajala nikaka služba božja. Njihovo velikansko zidovje je služilo kot gradivo cerkvam, ki so jih zidali pobožni kristiiani. Paganski Rim je malo po malo razpadal, pa se je vsled tega krščanski povzdigoval tem višje. Katoliška cerkev je začela širiti svojo oblast na razvalinah rimskega cesarstva. Pred zaprto cerkvijo Matere Božje ugleda Milon množico ljudij, ki se je pomikala proti nekej patri-cijski palači. Ta množica so bili klijenti.* Klijentela je bila prava kuga za tedanjo rimsko državo in je * Varovanci. ne kaže nobene resnosti, temveč ¿a vedno prepušča ta bogati vir velikemu kapitalu ; vojna uprava naj vsaj platno za armado kupuje od kmetov v češkem gorovju, sicer gredo vsi beračit. Obutal naj se kupuje od čevljarskih zadrug; mladeLiči, ki so dovršili po ljedelske šole, naj se po drugem letu odpuščajo iz armade, kajti kmetje ne dajejo v šole svojih sinov, da bi bili dobri podčastniki. Govornik se pritožuje, da vojakom prepovedujejo petje domačih pesmi, kar še za Radeckega ni bilo prepovedano. Mi živimo v ustavni državi, zato si ne damo kratiti svojih pravic. Dr. M e n g e r kot generalni zagovornik želi reformo vojaškega kazensko-pravdnega reda. Disciplina v armadi je potrebna, toda mnogi samomori so pomisleka vredni. Govornik priporoča dveletno vojaško službo, posebno za one, ki so dovršili poljedelsko ali meščansko šolo; priporoča za vojake platneno perilo, kakor je v navadi v francoski in nemški armadi, ter zahteva, da se vojna uprava pri zalaganju armade kolikor mogoče ozira na poljedelski in obrtni stan. Poročevalec baron S c h w e g e 1 priporoča vladi, naj se ozira na izražene želje glede vojne službe in zalaganja armade, odpuščanja vojakov med žetvijo, dvoboja itd. Govornik konča z željo, naj bi se vojaki utrjevali v ljubezni do domovine in družine ter se gojila verska čustva. Zboruica nato vsprejme proračun. Zbornica preide k proračunu naučnega mi-nisterstva ; poročevalec je grof Pininski. Oglašenih je proti 10 govornikov, za proračun 9. Pesi. dr. T u č e k priporoča ustanovitev vseučilišča in tehnike na Moravskem ter večjo podporo za srednje šole. Vlada naj pokaže, da je naklonjena kulturnemu razvoju češkega naroda. Posl. C a m p i se pritožuje, da vlada premalo stori za italijanske šole na južnem Tirolskem, ter zahteva italijansko vseučilišče. Posl. Schiicker izjavi, da njegovi pristaši ravno ne grajajo vlade zaradi njenega postopanja t verskih vprašanjih, pač pa žele za Nemce na Češkem nemško semenišče, ker morajo nemški bogo-slovci obiskovati nemška semenišča na Gor. in Niže-Avstrijskem, Koroškem in StajarBkem. Duhovniki snajo premalo nemščine, kar ima slabe posledice v verskem oziru. Govornik nato omenja katoliškega shoda v Solnogradu in učiteljskega zborovanja v Feldkirehu ter naglaša, da vlada v odgovorih na dotičui interpelaciji ni pokazala svoje prave barve. Govornik izjavi, da bodo njegovi pristaši vedno nagovarjali sedanje šolske zakone. Naučni minister baron G a a t s e h odgovarja rasnim govornikom, tako Campiju glede italijanskega vseučilišča, ter naglaia, da je naučna oprava poskrbela sa italijanska predavanja na vseučilišča v Inomostu, da p a italijanski dijaki jako slabo obiskujejo ta predavanj», kar gotovo n« vspodbuja na-učne oprave, da bi še več storila. Minister navaja, kako se ustanavljajo sasebne gimnazije. Najprvo se lahteva pravica javnosti, potem podpora, podržav-Ijenje i občinsko podporo, konečno pa občina «stavi podporo in država mora previeti vse troike, a či-mur p» finančni minister ni vedno sadovoljen. Ko- > razširjanjem krlčanatva propadala od dne do dno. — Pričetkom repnblike je bila ta naredba telo koristna ; kajti vsak plebejee ai je aa svojega varuha isbral kakega patrieija, ki ga je moral braniti pred kriviaami in podpirati i danarjem. Toda, kakor j« malo človelkih naredb, ki a« ne bi obrnilo na alabo, tako a« ja jala llorabljati tndi klijantela. S časom aa je spremenila v ostudno hinavičino. Studilo bi ae ti, dragi brala«, ko bi bil vidal, kako ao na vsa igodaj rimski meščani hiteli avojim varuhom voščit: .Dobro jutro", in ga bres srama seto prosili bla-gaga nasmeha ali pa lepe besed«. Za to klečeplas-atvo ao dobivali ksko darilo, katera ao revneji prav radi vsprejemali. Manj potrebni pa ao ae i «dovoljeval i s pohvalo. Ko Milon opati klijente, pride mu na misal, da ae pomsla maj to iloglasna druhal. Klijenti vstopijo na dvorili« nek« palače. Nekateri ae tamkaj tdrn-iijo in m tibo nagovarjajo, mej Um ko a« drugi «prehajajo po hodnikih in na glaa alave aaslnge avejega varnhe, aamo da jih tajajo njegovi alu-iabniki. Milen ae približa jednej iamej teh draib, ae v sede na pod a olj a stebra in poslala njih nagovor. nečno izjavi, da noče sedaj razvijati daljšega programa, ker želi, da za sedaj naj se šole razvijajo na dani podlagi. Posl. dr. P i q tak zahvali vlado, da je letos postavila večje svote v proračun za gališke srednje šole. Govornik želi trgovsko šolo v Lvovu in višje ženske šole. Koncem seje je minister za deželno brambo predložil načrt zakoua glede preosnove užitkov žen-darjev, njih vdov in sirot. Prihodnja seja jutri. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 13. dec. (Konec.) Ker sem prej omenil, da so se stranke pozivale na dvoboj, moram navesti tudi še drugo tako častno (I) afero med predseduikom sabora Gjurgje-vičem in ureduikom „Obzora". V neki notici je prinesel namreč „Obzor" dober svet, da naj l>i po novem saborskem poslovniku bil za predsednika sabora izključen sploh vsak odvetnik, ki izrabljuje svojo vlast v koristoljubue svrhe. Gjurgjevio je vsled tega zahteval od urednika razjasnjenja katerega mu pa urednik ni mcgel precej dati, ker se je hotel poprej prepričati od dopisnika, kako se ima dotična notica razumevati. V treh dneh bode odgovoril urednik na vprašanje svedokov saborskega predsednika. Ali urednik „Obzorov" se izjavi, da on sploh ne sprejme dvoboja, tudi če bode odgovor za predsednika neugoden. To pa je gospoda predsednika tako razka-čilo, da je nemudoma izključil „Obzor" iz saborske pisarne, iz sabora pa izvestitelja istega časopisa. Ta vladina stranka je postala v resnici že tako občutljiva, da ne trpi niti najmanjega prigovora, ter preganja vse, kar se jej slepo ne podvrže. Le to, kar ona govori in piše, je dobro in pošteno, vse drugo je revolucijonarno in ilojalno. Ni zategadel nič čudnega, da se iz same narodne stranke izločujejo privrženci njeni, ki se ne morejo sporazumeti radi takega nezaslišanega pritiska. Ce opozicijonalni časopisi katerega člana narodne stranke radi političnega in sploh javnega delovanja po saslugi obsodijo, upo-trebijo se vsa drakonska sredstva proti opozicijonal-nemu časopisju, če pa uarod zares trpi v političnem in gmotnem pogledu, pa trdijo, da ni res, da ga varuje vsega zla glasovita nagodba, katere se nobeden ne drli, a najmanje Mažari. Kaj mari tem ljudem sloboda tiska. Naj se tatre vse, kar se ne ravna po njihovej volji. Zatoraj so predložili v saboru osnovo nove postave, po katerej se porota za tiskarske prestopke, posebno radi raižaljenja časti, ustavi ter preda pravda navadnemu sodnijskemu postopku. Tako hočejo ngonobiti le ono malo slobode, ki so jo časopisi do sdaj imeli. Večina hoče imeti mir pod vsako ceno. Bode li pa ta mir pridobljen s takimi sredstvi, vrlo je neverjetno. Zlo aa onega, ki ae boji avoje «ene». Proračunska rasprava ao je nadaljevala tudi le v petek in aoboto ter le ni končana. Govorili bo od opozicij« prav oblirno dr. Amrnl, ki je navedel toliko prekriajev nagodba in toliko dokazov slaba oprave, da se je kar čuditi, kako mere vlada sarea vse to trpeti. Zanimivo j« te, da je priporočal, naj bi vlada uvela sopet niže srednja iole po aamoata-nih, da ae tako poveča itavilo naših arednjih iol. Badi tega sahteva se je našalil i njim glaaoviti pro-tivnik hrvatskega naroda Gjurkovič, čel da je a tem saalužil tndi š« doktorat bognalovja, ker je Se tako doktor prnva in medieine. Sploh pa govor Gjurko-vičev ni bil nič drugega nfgo norčevanje ia hrvatske oposieije, ki je sama med aebej raseepljepa in n«-složna ter nima nobenega isgleda na boljo bodočnost. 2alibog, da je deloma reaniea, kar j« rekel ta protivnik naloga jediistva, n to jo tem lalostneje, da ae jo ta nesloga pekasala v samem saboru, ko je poslanes Kumičic v svojem govern napadel stranke „Obiorovo", čel dn jo ona največ kriva vsega rasdora. Poslan«« Kamičič jo privrienee Frankov, pa jo satogadel tako «atro napadal Obsoraie, kar ao le ti v mnogih atvarek razkrinkali dr. Franka ter ga amatrajo kot tajnega aaveanika maiaronov. Te je tudi razlog, da ao Frankov liat .Hrvatsko Pravo" in „Obior" tako groano preganjata. Trebal pa ni tega rasdora. in prepira prenaiati govornik Kumičic v aabor, ko bi bil pravi, domoljub, aaj je pri tem tadi sebe izpostavil saamehu večine. Bolje sta govorila dr. MM* Starčevid ia dr. Bnžie in njina govora sta imela velik Navajala sta proti da- nainjemu sistamn in vladi tak« dokase, katerih ona no mor« pobiti. Bniiea so hoteli šepet isključiti ia sabora radi nekega izraza, ali je dokazal, da ni hotel nobenega razžaliti. Spregovoril je seveda tudi glaso m Ii a j s k a t> o r* 55 a. Dn6 18 deoembra. Skupni državni dolg v notah.....101 Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4>....... Ogerska kronska renta 4*fc, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ..........• • Nemiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark ......... . 20 frankov (napoleondor) ... Italijanski bankovci . .... C. kr. rekim..... . . • • Dné 17. deoembra. 101 gld 25 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. , . 143 gld. 50 kr 101 , 55 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 154 75 „ 123 . 20 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 188 • 50 • 100 75 . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 85 122 35 . Tišine srečke 4%, 100 gld....... 137 n 75 „ 99 20 Dunavske vravuavne srečke b% ... 129 50 »t 933 — Dunavsko vranavno posojljo 1. 1878 107 r- 60 372 75 Posojilo goriSkegh mesta....... 112 — ñ 119 95 4% kranjsko deielno posojilo..... 98 „ . 85 n 58 90 , Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket t 99 n 40 „ 11 . 77 . Prijoritetne obveznice državne železnice . . 225 „ — » 9 . 54'/, , južne železnice 3% . 173 • 80 ■ 45 40 . , , južne železnice 5% . 127 D 80 n 5 „ 68 „ , ■', dolenjskih teleznic 4% 99 n 50 f> Kreditne srečke, 100 gld.........201 gld. 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 136 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 . Rudolfove srečke, 10 gld.......22 , Salmove srečke, 40 gld................69 , St. Gen6is srečke, 40 gld. ...... VI Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . Ljubljanske srečke................22 , Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 156 . Akcije Ferdinandove se v. železn.. lOOOgl.st.v. 3385 „ Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . 426 60 86 156 75 kr. 50 75 65 . - Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........1*7 60 25 Nakup ln prodaj» .«ikovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. varovanje i» «gube pri irebanjlh, pr> izžrebani« najmanjšega dobit,k kilantna izvršitev naročil na borzi. Munjariiičita delniška družba H II C 11 R" iolMi it. 10 Dunaj, •irilhillintrilll 74 S. Af Pojasnila v vsen gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vrednostih vseb ipakulaoijskih vr»dn»ttn:fc papirjev in vestni svétl za dosego kolikor je mogoče visoceg» >brestov»nja pri popomi varnosti gtF~ aaloienlh glaTnto. 1