SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 (14., « pol leta 8 (Id., za četrt let« 1 (Id., u jtdia
meiec 1 (ld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 18 rlA., u pol leta 6 (ld., za ietrt leta 3 (ld., ta jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. toč na leto. Poiamoe Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) »sprejema upravnlStvo in ekspedlcljz o „Katol. TIskarni", Todnlkove ulice it. 2.
Rokopisi le ne vračajo, nofrankovana pisma ne viprejemajo
Vrednlštvo j« v SemenlSkth ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, utrzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne,
SOI.
V Ljubljani, v petek 18. decembra 1896.
Letnili XXIV.
Slovenske težnje.
(Govoril poslanec dr. Gregorec v državnem zboru dne 5. grudna 1896.)
Visoka zbornica ! V vladnih časnikih sem bral že večkrat kak stavek, čegar misel je bila sledeča: Sedanjemu ministerskemu predsedniku se je marsikaj posrečilo, kar se drugim njegovim prednikom ni hotelo posrečiti ter je zopet zastalo, na priliko volilna preosnova, civilnopravdna preoBnova, davčna reforma, novi domovinski zakon in morda še zakon o gospodarskih zadrugah itd. (posl. Jax: Se ne 1) Morda! Iz tega sklepajo prijatelji ministerskega predsednika še dalje, da se je nadjati, da se mu bode posrečilo rešiti še druga važnejša vprašanja, na primer nagodbo z oger. drž. polovico, narodnostne prepire. Rad bi spregovoril tu nekaj besed o na-godbi z Ogersko, da pa svoj govor nekoliko okrajšam, naj to opustim in se omejim na razpravo o narodnostnem vprašanju.
Gospoda moja! Ne da se tajiti, da jezikovno in narodnostno vprašanje terja in nujno zahteva ko-nečno rešitev. Tesno je združeno s faktično narodno jednakopravnostjo vseh narodov in njih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju, združeno je z od-stranjenjem narodnostnega prepira in z obnovljen-jem narodnostnega miru. Važnost tega vprašanja se je tudi nedavno v tej visoki zbornici priznala povodom nujnega predloga Pacik - ovega. Nujnost predloga se je sicer odklonila, a nujnost stvari same se je priznala. Reklo se je pač, da se predlog ni stavil o pravem času, toda debata je pokazala nasprotno.
Prvič se je govorilo tukaj o jezikovnem vprašanju mirno, stvarno in parlamentarno. Lahko se je spoznalo, da bi vendar rajši imeli ljubi mir kakor pa, da bi srditi in slednjič vendar neplodni prepir nadaljevali; celo \oditel|i združene levice so govorili o neki mirovni dolžnosti, o potrebnosti jezikovnega zakona ; to so sami veseli pojavi, da se sled-
njič vendar bližamo koncu 30 letne jezikovne vojske, da se bode kakor v Švici in Belgiji slednjič tudi pri nas posrečilo, obnoviti jezikovni mir, in da bode mogel tudi pri nas vsakdo, naj si bo Nemec, Slovan, Italijan ali Rumun, izvrševati svoje naravne državljanske in politične pravice v lastnem jeziku in kot podložnik občevati s sodišči in upravnimi oblastvi. .
Zanimive debate se je vdeležil od jugoslovanskih poslancev dr. Perjančič ter je zlasti naglašal potrebo, da se eventuelno pomirje ne omeji samo na dežele češke krone, temveč da se razširi zlasti še na dežele, po katerih prebivajo Jugoslovani in da se vravnajo jezikovne razmere v duhu in smislu člena 19. državnega temeljnega zakona.
Jaz s tem popolnoma soglašam in bi govoril le v nekako dopolnilo o vzrokih, ki so doslej ovirali izvrševauje čl. 19 drž. temeljnega zakona in ki bodo ovirali tudi v bodoče, če se ne bodo odstranili.
Gospoda moja ! Zadnja ljudsko štetje je pokazalo, da je Sloveacev uau l,4tn>.000. Gkolu 00.000 Slovencev je prišlo 1. 1866 pod Italijane, blizu toliko jih prebiva na Ogerskem, mnogo tisoč se jih je pri ljudskem štetju izbrisalo, zato šteje naš narod okolu 1»/, milijoua duš; potemtakem je najmanjši slovanski narod, ob lednem pa najčastitejši. Kajti v staroslovanskem jeziku sta učila in pisala sveta slovanska blagovestnika Ciril in Metod, usta-novnika slov. literature in kršč. bogočastja.
V tem starem slov. jeziku se obhaja še danes sveta kršč. daritev, daritev sv. maše; toda spomin na to je izginil iz zavesti našega naroda. Radi slab h časov smo prišli med tri mogočne, gospodstvaželjne narode: Nemce, Italijane in Mažare.
Že pred več ko 1100 leti smo izgubili državno neodvisnost. Bili smo ločeni od druzih slovanskih rodov in združeni le na jugovshodu s Hrvati. Niti cerkveno, niti politično nismo združeni v jedno celoto, razdeljeni smo v dve nadškohji in osem uprav-
nih oblastij, v katerih smo, izvzemši Kraujsko, povsod v manjšini pred svojimi narodnimi nasprotniki. Imeli nismo nobenega plemstva, nobenega meščanstva, bili smo slednjič potisnjeni v kmečki stan, ki je bil popolnoma podložen tujim fevdalcem, in naš jezik se je omejil le na kmečke koče. Celo duhovščina nam je bila tuja, bila je nemška in laška. Narod se je zdel že izgubljen, a le zdelo se je tako. Slovenski kmet je hranil in obvaroval zadujo iskrico narodnega ognja, dokler ni narodna ideja prevzela vse Evrope. Narodna ideja je prešinila v kratkem času ves slovenski narod in ga vzbudila k narodnemu življenju. Iz lastne moči, po lastnem trudu smo začeli čistiti neizrečeno zanemarjeni jezik, utr-jati njega mesto v slovanski jezikovni družini in novo slovstvo vstvarjati.
Nastala je nekaka slovenska inteligenca, sedaj študira toliko učencev na srednjih in visokih Šolah, da bi lahko, če treba, vse službe v upravi na slovenskih tleh s svojimi ljudmi namestili. Nastalo je tudi slovensko meščanstvo., kajti skoro vsa kranjska mesta, l glavnim mestom Ljubljano vied imajo slovenska zastopstva. Dalje so ua9 slovenske hranilnice in posojilnice, katere smo sami ustanovili, oprostile pritiska od strani tujega kapitala. To smo dosegli v razmerno kratkem času brez tuje pomoči, brez drž. podpore, pogosto proti njeni volji in v boju proti njenim organom.	(Dalje Bledi.)
Državni zbor.
Dunaj, 17. decembra.
Zbornica je nadaljevala nadrobno razpravo o proračunu ministerslva za deželno brambo.
Posl. A d a m e k se kot generalni protfgovor-nik pritožuje, da vedno rastejo stroški tega mi-nisterstva, navzlic temu pa se uprava premalo ozira na zahteve in potrebe poljedelskega in obrtnega stanu pri zalaganju armade in odpuščanju vojakov.
Govornik naglaša, da vojna uprava v tem oziru
LISTEK
Brodnik.
(Zgodovinska povest. ¡Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan <5 estiinir.)
Prvi del. Valerija.
vii.
M i 1 o n.
(Dalje.)
Valeriji so ginevali dnevi prav počasi. Zaprta v h'šo je često razmišljala o srečnih minulih dnevih, objokavala srečno pretpklost in obupavala nad prihodnostjo, ker ni poznala jedine tolažbe nesrečnih — vere.
Milon si je prizadeval, da jo utolaži; toda zaman ; vedno je zavračala njegovo tolažbo.
Že je minul mesec in blžal se je tudi drugi svojemu koncu, odkar je Marcel odpotoval. Mala svotica, ki jo je zapustil sestri* se je dan za dnevom manjšala, in Valeriji je pretila grozna beda. Zares žalostno je življenje onemu, ki nima od česa živeti; kajti prisiljen je misliti: jutri poginem od lakote ali
pa grem prosit miloščine. Laže pa, kdor pravi, da na svetu ni usmiljenih ljudij. Res, da je mnogo ljudij, ki zasmehujejo sirote, psujejo nesrečnike in hodijo mimo njih z največjo hladnokrvnostjo ; ven-der pa se nahajajo tudi taki, ki revežu podajo svojo desnico in mu pomagajo z dobrimi sveti. Njihovo število je sicer zelo majhno; vsled tega pa so tem večje njihove zasluge pri Bogu. Slaboten glas starčkov, prij&zui glas deklice in jecljanje deteta kliče v nebo, naj jim Bog podeli svoj sveti blagoslov.
Milon je večkrat svetoval svojej gospodinji, naj poišče Decija; toda njen čudni značaj se je temu upiral. Čutila je v sebi neko nepopisljivo razdraže-nost, kolikorkrat se j« spomnila modrega bratovega prijatelja, io je hrepenela samo po tem, da jo vidi obdano od neštevilnih sužnjev v sijajni palači ; misel pa, da mu odkrije svojo bedo, se jej je zdela sramotna in poniževalna.
D» se je Valerija udala v voljo božjo, ne bi bila obupavala, marveč zaupajoč v božjo previdnost bi bila govorila: „Oni, ki ne zapusti niti vrabca, tudi ne zapusti mene, ki sem ustvarjena po njegovi podobi in podobnosti." Vera, ki iz kamena prikliče vodo, ki stori, da hodimo po vodi, kakor po suhem, ta vera bi jo bila popolnoma utolažiia; toda vere,
te svete tolažbe vernikov, ni imela uboga Valerija. —
Zadnji vinar je izginil kakor drugi; toda ubogi Milon ni smel povedati svojej gospodinji, da nima ničesar več, s čemur bi kupil kos kruha. Revež ne ve, kam naj se obrne. Po dolgem premišljevanju stopi iz hiše in odide v mesto z zaupanjem na božjo previdnost.
Ko tako hodi po meBtu, sedaj hitro, sedaj zopet počasi, dojde na Aventin, kjer se ustavi pred cerkvijo Matere Božje.
V onem času se je nahajalo v Rimu do štiristo poganskih tempeljev, ki pa so bili zapuščeni, ker se v njih ni obhajala nikaka služba božja. Njihovo velikansko zidovje je služilo kot gradivo cerkvam, ki so jih zidali pobožni kristiiani. Paganski Rim je malo po malo razpadal, pa se je vsled tega krščanski povzdigoval tem višje. Katoliška cerkev je začela širiti svojo oblast na razvalinah rimskega cesarstva.
Pred zaprto cerkvijo Matere Božje ugleda Milon množico ljudij, ki se je pomikala proti nekej patri-cijski palači. Ta množica so bili klijenti.* Klijentela je bila prava kuga za tedanjo rimsko državo in je
* Varovanci.

ne kaže nobene resnosti, temveč ¿a vedno prepušča ta bogati vir velikemu kapitalu ; vojna uprava naj vsaj platno za armado kupuje od kmetov v češkem gorovju, sicer gredo vsi beračit. Obutal naj se kupuje od čevljarskih zadrug; mladeLiči, ki so dovršili po ljedelske šole, naj se po drugem letu odpuščajo iz armade, kajti kmetje ne dajejo v šole svojih sinov, da bi bili dobri podčastniki. Govornik se pritožuje, da vojakom prepovedujejo petje domačih pesmi, kar še za Radeckega ni bilo prepovedano. Mi živimo v ustavni državi, zato si ne damo kratiti svojih pravic.
Dr. M e n g e r kot generalni zagovornik želi reformo vojaškega kazensko-pravdnega reda. Disciplina v armadi je potrebna, toda mnogi samomori so pomisleka vredni. Govornik priporoča dveletno vojaško službo, posebno za one, ki so dovršili poljedelsko ali meščansko šolo; priporoča za vojake platneno perilo, kakor je v navadi v francoski in nemški armadi, ter zahteva, da se vojna uprava pri zalaganju armade kolikor mogoče ozira na poljedelski in obrtni stan.
Poročevalec baron S c h w e g e 1 priporoča vladi, naj se ozira na izražene želje glede vojne službe in zalaganja armade, odpuščanja vojakov med žetvijo, dvoboja itd. Govornik konča z željo, naj bi se vojaki utrjevali v ljubezni do domovine in družine ter se gojila verska čustva.
Zboruica nato vsprejme proračun.
Zbornica preide k proračunu naučnega mi-nisterstva ; poročevalec je grof Pininski. Oglašenih je proti 10 govornikov, za proračun 9.
Pesi. dr. T u č e k priporoča ustanovitev vseučilišča in tehnike na Moravskem ter večjo podporo za srednje šole. Vlada naj pokaže, da je naklonjena kulturnemu razvoju češkega naroda.
Posl. C a m p i se pritožuje, da vlada premalo stori za italijanske šole na južnem Tirolskem, ter zahteva italijansko vseučilišče.
Posl. Schiicker izjavi, da njegovi pristaši ravno ne grajajo vlade zaradi njenega postopanja t verskih vprašanjih, pač pa žele za Nemce na Češkem nemško semenišče, ker morajo nemški bogo-slovci obiskovati nemška semenišča na Gor. in Niže-Avstrijskem, Koroškem in StajarBkem. Duhovniki snajo premalo nemščine, kar ima slabe posledice v verskem oziru. Govornik nato omenja katoliškega shoda v Solnogradu in učiteljskega zborovanja v Feldkirehu ter naglaša, da vlada v odgovorih na dotičui interpelaciji ni pokazala svoje prave barve. Govornik izjavi, da bodo njegovi pristaši vedno nagovarjali sedanje šolske zakone.
Naučni minister baron G a a t s e h odgovarja rasnim govornikom, tako Campiju glede italijanskega vseučilišča, ter naglaia, da je naučna oprava poskrbela sa italijanska predavanja na vseučilišča v Inomostu, da p a italijanski dijaki jako slabo obiskujejo ta predavanj», kar gotovo n« vspodbuja na-učne oprave, da bi še več storila. Minister navaja, kako se ustanavljajo sasebne gimnazije. Najprvo se lahteva pravica javnosti, potem podpora, podržav-Ijenje i občinsko podporo, konečno pa občina «stavi podporo in država mora previeti vse troike, a či-mur p» finančni minister ni vedno sadovoljen. Ko-
> razširjanjem krlčanatva propadala od dne do dno. — Pričetkom repnblike je bila ta naredba telo koristna ; kajti vsak plebejee ai je aa svojega varuha isbral kakega patrieija, ki ga je moral braniti pred kriviaami in podpirati i danarjem. Toda, kakor j« malo človelkih naredb, ki a« ne bi obrnilo na alabo, tako a« ja jala llorabljati tndi klijantela. S časom aa je spremenila v ostudno hinavičino. Studilo bi ae ti, dragi brala«, ko bi bil vidal, kako ao na vsa igodaj rimski meščani hiteli avojim varuhom voščit: .Dobro jutro", in ga bres srama seto prosili bla-gaga nasmeha ali pa lepe besed«. Za to klečeplas-atvo ao dobivali ksko darilo, katera ao revneji prav radi vsprejemali. Manj potrebni pa ao ae i «dovoljeval i s pohvalo.
Ko Milon opati klijente, pride mu na misal, da ae pomsla maj to iloglasna druhal. Klijenti vstopijo na dvorili« nek« palače. Nekateri ae tamkaj tdrn-iijo in m tibo nagovarjajo, mej Um ko a« drugi «prehajajo po hodnikih in na glaa alave aaslnge avejega varnhe, aamo da jih tajajo njegovi alu-iabniki.
Milen ae približa jednej iamej teh draib, ae v sede na pod a olj a stebra in poslala njih nagovor.
nečno izjavi, da noče sedaj razvijati daljšega programa, ker želi, da za sedaj naj se šole razvijajo na dani podlagi.
Posl. dr. P i q tak zahvali vlado, da je letos postavila večje svote v proračun za gališke srednje šole. Govornik želi trgovsko šolo v Lvovu in višje ženske šole.
Koncem seje je minister za deželno brambo predložil načrt zakoua glede preosnove užitkov žen-darjev, njih vdov in sirot.
Prihodnja seja jutri.
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 13. dec.
(Konec.)
Ker sem prej omenil, da so se stranke pozivale na dvoboj, moram navesti tudi še drugo tako častno (I) afero med predseduikom sabora Gjurgje-vičem in ureduikom „Obzora". V neki notici je prinesel namreč „Obzor" dober svet, da naj l>i po novem saborskem poslovniku bil za predsednika sabora izključen sploh vsak odvetnik, ki izrabljuje svojo vlast v koristoljubue svrhe. Gjurgjevio je vsled tega zahteval od urednika razjasnjenja katerega mu pa urednik ni mcgel precej dati, ker se je hotel poprej prepričati od dopisnika, kako se ima dotična notica razumevati. V treh dneh bode odgovoril urednik na vprašanje svedokov saborskega predsednika. Ali urednik „Obzorov" se izjavi, da on sploh ne sprejme dvoboja, tudi če bode odgovor za predsednika neugoden. To pa je gospoda predsednika tako razka-čilo, da je nemudoma izključil „Obzor" iz saborske pisarne, iz sabora pa izvestitelja istega časopisa. Ta vladina stranka je postala v resnici že tako občutljiva, da ne trpi niti najmanjega prigovora, ter preganja vse, kar se jej slepo ne podvrže. Le to, kar ona govori in piše, je dobro in pošteno, vse drugo je revolucijonarno in ilojalno. Ni zategadel nič čudnega, da se iz same narodne stranke izločujejo privrženci njeni, ki se ne morejo sporazumeti radi takega nezaslišanega pritiska. Ce opozicijonalni časopisi katerega člana narodne stranke radi političnega in sploh javnega delovanja po saslugi obsodijo, upo-trebijo se vsa drakonska sredstva proti opozicijonal-nemu časopisju, če pa uarod zares trpi v političnem in gmotnem pogledu, pa trdijo, da ni res, da ga varuje vsega zla glasovita nagodba, katere se nobeden ne drli, a najmanje Mažari. Kaj mari tem ljudem sloboda tiska. Naj se tatre vse, kar se ne ravna po njihovej volji. Zatoraj so predložili v saboru osnovo nove postave, po katerej se porota za tiskarske prestopke, posebno radi raižaljenja časti, ustavi ter preda pravda navadnemu sodnijskemu postopku. Tako hočejo ngonobiti le ono malo slobode, ki so jo časopisi do sdaj imeli. Večina hoče imeti mir pod vsako ceno. Bode li pa ta mir pridobljen s takimi sredstvi, vrlo je neverjetno. Zlo aa onega, ki ae boji avoje «ene».
Proračunska rasprava ao je nadaljevala tudi le v petek in aoboto ter le ni končana. Govorili bo od opozicij« prav oblirno dr. Amrnl, ki je navedel toliko prekriajev nagodba in toliko dokazov slaba oprave, da se je kar čuditi, kako mere vlada sarea vse to trpeti. Zanimivo j« te, da je priporočal, naj bi vlada uvela sopet niže srednja iole po aamoata-nih, da ae tako poveča itavilo naših arednjih iol. Badi tega sahteva se je našalil i njim glaaoviti pro-tivnik hrvatskega naroda Gjurkovič, čel da je a tem saalužil tndi š« doktorat bognalovja, ker je Se tako doktor prnva in medieine. Sploh pa govor Gjurko-vičev ni bil nič drugega nfgo norčevanje ia hrvatske oposieije, ki je sama med aebej raseepljepa in n«-složna ter nima nobenega isgleda na boljo bodočnost. 2alibog, da je deloma reaniea, kar j« rekel ta protivnik naloga jediistva, n to jo tem lalostneje, da ae jo ta nesloga pekasala v samem saboru, ko je poslanes Kumičic v svojem govern napadel stranke „Obiorovo", čel dn jo ona največ kriva vsega rasdora. Poslan«« Kamičič jo privrienee Frankov, pa jo satogadel tako «atro napadal Obsoraie, kar ao le ti v mnogih atvarek razkrinkali dr. Franka ter ga amatrajo kot tajnega aaveanika maiaronov. Te je tudi razlog, da ao Frankov liat .Hrvatsko Pravo" in „Obior" tako groano preganjata. Trebal pa ni tega rasdora. in prepira prenaiati govornik Kumičic v aabor, ko bi bil pravi, domoljub, aaj je pri tem tadi sebe izpostavil saamehu večine. Bolje sta govorila dr. MM* Starčevid ia dr. Bnžie in njina govora sta imela velik	Navajala sta proti da-
nainjemu sistamn in vladi tak« dokase, katerih ona no mor« pobiti. Bniiea so hoteli šepet isključiti ia
sabora radi nekega izraza, ali je dokazal, da ni hotel nobenega razžaliti. Spregovoril je seveda tudi glaso<iti pravoslovec dr. Pliveric. Iz tega njegovega govora sb pa vidi, da je ta učenjak, kakoršnega ga vladni privrženci smatrajo, vkljub vsej svojej učenosti čira dalje večji obožavateij današnjega zistema. Opoziciji priporoča ponnirljivost in prijateljstvo z Mažari, ki so po njegovi trditvi naši prijatelji. Brez njih Hrvatskej ni obstanka, le v zvezi ž njimi morejo napredovati tudi Hrvati. Vse kar se zdaj godi na Hrvatskem, je kriva le opozicija, ki noče v miru živeti z Msžari. Hrvati mislijo, da imajo razuu Ma-žarov še kakšne prijatelje. Oui se varajo. Najbolji dokaz, da jih nimajo, je Zuraberk, katerega hočejo vzeti najbližji sosedi. Tako tarna in toži ta učeni gospod, ki menda ne v4, da so Mažari Hrvatom že zdavnej vzeli Medmurja ter ga že deloma pomaža-rili, a zdaj hočejo tudi še Rjko zase, s časoma pride na red hrvatsko Priraorje, pa Slavonija in tako dalje. Slovenci pa Hrvatom še niso nič vzeli ter si tudi nič tujega ne prisvajajo. Učeni govornik tudi ne kako se na Hrvatskem proti postavi poma-žaruje, kako Hrvatska trpi gmotno in duševno od nadvlade mažarske. Hrvati po njegovem mnenju ne bi smeli svojega braniti nego predati vse svojemu sosedu. Potem bi seveda bil mir, ali Hrvatov ne bi bilo. In uradni list hvali ta govor kot najboljega od vseh ter ga priporoča za čitanje vsakemu, kajti to je lektira za odgoj pravega značaja. Mi pa pravimo, da ne more biti nobeden govor Plivericev v f-pod-budo krepkega značaja, ker govornik že zdavnej ni nič več značajen mož, saj je poznato, kako je poprej branil Hrvatsko, a zdaj jo prepušča milosti in nemilosti naših prekodravskih zaveznikov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. decembra.
ČasniŠki kolek. Budgetni odsek je sklenil, kakor smo že poročali, z 18 proti 10 glasovom, da se s 1. januvarijem 1898 popolno odpravi časniški kolek. Odsek sicer ni tako postopal, kakor je predlagal poslanec Russ in z njim vred več njegovih tovarišev, ker ni določil odprave koleka s 1. januvarijem 1897, marveč še le leto pozneje. Vendar ta sklep ni tako napačen in časnikarji se gotovo ne bodo pritoževali, ako namreč ta sklep postane tudi — zakon. Do tega koraka je pa še precej daleč in nemogoče ni, da splavajo po vodi vse lepe nade, ki se stavijo na to določbo. V prvi vrsti se temu zakonu najodločneje protivi vlada sama is finaneijel-nih in rasnih drugih railogov, potem pa nahajamo tudi med poslanci več takih mož, ki bi najraje videli, da nižje ljudstvo ostane le nadalje v temi in nevednosti, ker potem ne bi moglo nasprotovati njihovim aebičnim zahtevam. Treba bo torei vsestranskega močnega pritiskn na nale mote, da se sklep budgetnega odseka spremeni v državni sakon. — Načrt zakona, kakor ga je vsprejel budgetni odsek v včerajšnji eeji, ae glasi: § 1. Kolek se odpravi: a) sa časopise in druge liste, ki ne izhajajo več nego trikrat na teden, kakor tadi bb nasnanilniee itd. a 1. mareem 1897; b) sa vse ostal« časaik« s 1. jannvarijam 1898. § 2. Z izvršitvijo tega aakona se pooblaiča finančni minieter.
Občinski nattop Jtotnajtkega Novega Metla bode v malo dneh aeatavljen is samih proti-liberalnih odbornikov. Bal aedaj ae vrli dopolnilno volitve in dosedanji vapehi ao aijajni. Tretji in drugi rasred- ata dovedla antilibaralni stranki popolno smage in tndi v prvem ne bo nič slabeje. Volitve«« borb« «o udeležujeta dve stranki, namreč proti-Bamiteka in aoeijalno demokratična, poslednja seveda bres vsakega vapeha. 2idovako-liberalna klika ae vo-litvene borbe no udeležuje a pretveso, da ne mara Bkupno delovati a največjimi nasprotniki .omiko in slobod«*, v rssniei Bi pa 1« vtled taga n« upa na proato, kar ai ja svesta, da jo čaka popolen poraa. V malo dneh dobi torej Don. Novo Mesto «smo protiliberalno zastopstvo.
Pbviianje iattniikih plač. Komaj j« ra-lena predloga glede urad. plač in dohodkov drugih državnih iunkeijonarjev, ž« se je jelo govoriti t vladnih krogih o preeanovi plač vojaikih gažistov. To vest je potrdil v predaadnji aeji tudi že domobranski minister grof Welsersheimb ter nasnanil, da j« vojno ministorstvo že pred več časom iadolalo preosnovni načrt in da ao ga ostali miniatri tndi žo načelno edobrili. Vsa «namenja torej kažejo, da pri-roma v ne predolgem času tudi ta predloga v poslansko aboraieo. Kakor povodom raspr.ave o urad-
niških plačah, tako moramo tudi sedaj izjavljati, da mi niti najmanj« ne nasprotujemo povišanju plač častnikom, akoravno dobro čutimo težo militarizma, vender pa moramo zopet pri tej priliki glasno po-vd&rjati, naj vla'ia svojedobno potrebuih svot za povišanje nikar n« išče pri nižjih, do skrajnosti obremenjenih stauovih, marveč tam, kjer sh jeden stotak, ali celo tisočak manje občuti, kakor pa pri revežu vinar.
Vstaja na Kubi. Veselje špaujskih domoljubov nad smrtjo največjega nasprotnika Španije, vstaškega vodje Maceja, ni dolgo trajalo in sedaj se že opaža mej nujbolj navdušenimi patrijoti neka mo-raiična pobitost. Jezi jih namreč popolna neodločnost generala W<-yierja in njegova nezmožnost v vojskovanju. Akoravno je namreč padel glavni vodja kubanskih rogoviležev, vendar so ti še tako močni, da se ne vstrašijo vsake sape od špaujske strani. S smrtjo Macejevo toraj še ni rešeno kubansko vprašauje. Poleg vsega pa se še neprestano dovaža orožje kubanskim vstašem z drugih stranij, posebno iz obrežnih mest v severni Ameriki. Konečuo je pa tudi vrlo verojetno, da dobivajo vstaši z orožjem vred tudi živež in denar, ker sicer bi trpeli že zdavna grozno pomanjkanje. Spanjci računajo, da so izgubili dosedBj v razuih veČiih in manjših bitkah nekako 8000 mož, v resnici pa jih je še mnogo več. Neprimerno večje pa je število onih, katere je pobrala bolezen ali kaka druga nezgoda. Ondotne bolnišnice so še sedaj prenapolnjene z vsakovrstnimi bolniki. Položaj Spanjcev na Kubi torej še nikakor ni hvalevreden in aktr kmalu ne ukrene vlada kaj boljšega, bo izginil sleherni up na morebitno zmago.
Socijalne stvari.
Tehnične drobtine.
Svila v nevarnosti. V Besansonu so pričeli letošnje leto izdelovati neki surogat za svilo, ki ga je iznašel Ghardonnet. Iz lesa se najpreje navadnim potom dobiva staničnina (celuloza); ta se posuši in izpremeni v kollodij. Klejasta kollodijeva masa se dene v posebne vrste posodo, ki ima na dnu eedilo (Filter). Z zračno stiskalnico se vtiskava v to posodo stisnen zrak in s tem se stlači kollodijeva masa v neko cev, ki ima zelo majhne, 8 steklom obrobljene luknjice. Skozi te luknjice stopa kollodij v podobi tenkih nitij na dan. Sest takih nitij se tvije skopaj v jedno in se na to v vodi zadostno strdi. Tako pridobljena kollodijeva preja se more petem uporabljati kakor navadna svila. Kako se bo itkazal ta svili n tekmec, seveda še ne vemo, a brea dvojbe se ga bo zavoljo cenenega iadelovanja kmalu lotila špekulacija na «kodo poštenemu svilenemu obrtu.
Slovstvo.
Znanstveno čebelarstvo. V Berolia« v založništvu B. Friedländerja izhaja znamenito delo: .Die Bienen Europas (Apidae Europeae) nach ihren Gattungen, Arten nad Varietäten auf vergleichend morphologisch - biologischer Grundlage bearbeitet von Heinrieh Friese." Nedavno je it-iel te dragi del. Kritika bres izjeme hvali to lepo knjigo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. decembra,
(Beiične pečitniee) se bodo na tukajinih srednjih in ljudskih šelab ter na učiteljski pripravnici pričele v sredo, dne 23. t. m. ter končale s 2. jannvarijem pr. I.
(Slevenske gledališče.) Kakor se je v obče pričakovalo, bila je si nočna premije» .Norma" vkljtfb nenavadnim vstopniikim eenam jako dobro obiskana. Vtis predstave bil je splošno jako ngoden. kar je izpričevala opetovana ploskovita pohvala, a katero je občinstvo počastilo vslasti gspdč. Sevčikovo, gospo Inemannovo in pa gg. Baškoviča in Kedyeskowskega. Posebno sadovoljni bili «me s gospodično Sevčikovo, ki je bila aveji težki vlogi veeakoai koa; manj ugajalo nam je bilo petje gospe Inemannove, ki jej je eieer noten in prikup-Jjiv, toda nekoliko prešibek glasek. Vloge, kije bila včeraj odrejena goepodu Baškoviča, ni bile po tem,
da bi bil gospod Baškovič mogel pokazati vso krasoto svojega divnega glasu. Bolj srečno vlogo imel je gospod Fedyczkow*ki, ki je izvrstno peval kot načelnik druidov. — Veliki vspeh, kateri je pri sinočni predstavi dosegla opera „Norma", jamči, da bode tudi jutrišnja repriza dobro obiskana. Z ozirom na žuljo trgovskih in obrtnih krogov se je začetek predstave določil izjemoma na 8. uro.
(Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) Iz seje, katera se je vršila dne 9. t. m., smo prejeli sledeče poročilo : Potem ko je predsednik proglasil sklepčnost in odgovoril na neko interpelacijo radi sestave šolske matrike za obrtne vajeuce, |e poročal zapisuiksr o došlih kurencijah, kojih rešitev se je vzela brez ugovora na znauje. — Učiteljici Klotildi Golf rta mestni nemški dekliški šestrazrednici se prizua tretja službena stsrostua doklada od dne 1. dre. t. 1. — Na znanje se vzaiue poročilo c. kr. okrajuvgii šolskega nadzornika profesorja Frana Levc.i o nadzorovanju obrtne pripravljaln ce na tukajšnji II. mestni deški prttrazreduici z dostavkom, da se ima v konečuo odobrenje predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svttu. — Sklene se, obrniti se na c. kr. zalogo šolskih knjig na Dunaju radi primernih šolskih knjig za petje in nemški jezik na slovenskih ljudskih šolah. — Prošnji dveh mestnih učiteljev za zvišanje nagrad glede pouka v šolskih delarnah, prošnjo radi bolezni vpokojenega učitelja za podaljšanje in zvišanje milodara, ter prošnji vodstev vseh javnih mestnih ljudskih šol, da se izpo-slujejo ufiteljstvu draginske doklade tudi še za nadalje, sklene se, priporočilno predložiti na merodaj-nih mestih. — Istotako prošnjo vodstva zasebne dekliške petrazrednice v L;chtenthurnovem sirotišču na deželni zbor za zvišanje letne podpore za vzdr-žavanje te šole in pa za dovolitev zopetnega prispevka k pokritju troškov za zgradbo novega poslopja. — Zadrugi brivcev in lasničarjev se dovoli oprostitev njihovih vajencev od nedeljskega dopolu-dauskega pouka na obrtnih pripravljalnicah. — Ko-nečno se reši nekaj interpelacij in se vzame na znanje poročilo predBeduika, da si je v zadnjem času ogledal več tukajšnjih šol.
(Povodom izrednega pomnoženega poštnega prometa) o božičnem času se bodo od 21. do 24. t. m. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji po-šiljatev vožne pošte, in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka vspre-jemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega s ozirom na svoj lastni prid, kakor tudi na to, da pošti omogoči njeno težavno nalogo lože in ugodnejše rešiti, nujno prosi, da kolikor mogoče ie v dopoldanskih urah ali vsaj kmalu popoludne pošiljatve na pošto prinese, ako želi, da se iste takoj isti dan odpošljejo. Da gredo poštne manipulacije hitreje in laije od rok, se priporoča, da so zavoji obsegu, teži in daljavi pota, katerega imajo narediti, primerno trdno in trpežno narejeni in imaio natančen in rasločen naslov. Nsslov sam naj se zapiše naravnost na papir, platno ali v kar ao je blago zavile; če bi pa to ne bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni liatek dobro in trdno drii, nikakor pa ne sadostuje, naslov a pečatnim voskom nspečatiti. Zelo se priporoča, da s« tndi v pošiljatev aamo pridane ie jeden natančen naslov, ker je potem, ako se jo odpre, pošti mogoče, dostaviti jo tudi v tem slnčaju, če se je zunanji naslov sgubil ali pa take abrisal, da ga ni mogoče več brati. Tndi je teleti, da stranke spremnice pravilno napiiejo in natanko nasnanijo vsebino, da se jim ne delajo ovift pri predaji. Da bodo mogoče dohajajoče pošiljatve hitrejie doatavljati, se posamezne stranke ttljudno prosijo, da dostavljata poštnih poiiljatev koliko mogoče hitro in nemudno odpravijo t. j. hitro podpišejo oddajne liatke in poravnajo poitne pristojbine; ksjti vsako tndi najmanjša tadfievanje zavira občutno ves promet.
(Popravek.) V včerajšnjem vvodnem članka v odstavka: da .je Dimnik prepissl članek .o narodopisni jtttstavi v Pragi", preloiil članek .Nai eo-vrailik", preplonkal po desetletni iskuioji pedagogiko, -pisane nemški tudi po desetletni izkušnji, preplonkal neko povest sa slovansko knjitnieo" — naj iaoatanejo besede: prep I o n k a I neko povest ■ a slovansko kpjitnieo. To ni do troho ree. Injiliea „Slavoj 1» Ljndmila" zbirka pogovorov
v „Gabrščkovi knjižnici za mladiuo" ni pre-p I o n k* a n a , ampak, kakor a a m pravi, nabrana
in prirejena. Suum cuiquel
Dr. A. Ušeničnik.
(Iz Mokronoga) se nam poroča : Tukajšnje župno pokopališče dobilo je letos dva prav vrlo izdelana nagrobua spomenika, ki sta pravi kras za vse pokopališče. Oba je izklesal iz nabrezinskega mramorja pokojnega oštirja gospoda Pleteršeka najmlajši sin Jože. Prvi — ua očetovem grobu — je 3 metre visok ter nam predstavlja žalujočega an-gelja, ki v jedni roki drži navzdol obrneno ugašeno hakljo; drugi — na grobu nadučiteljeve hčerke — nam predstavlja na jedni nogi klečečega augelja s sklenjeuima rokama. Beči moramo, da je g. Jožef P le ter še k oba spomenika izdelal mojsterski ter le želeti bi bilo, da bi mladi mož svoje študije v tej stroki še nadaljeval. Toda godi se mu, kakor marsikateremu nadarjenemu Slovencu, manjka mu za to denarnih sredstev. Priporočamo ga zato prav toplo v podporo slavnemu deželnemu odboru.
(Občinska volitev.) V Kanderžah so bili izvoljeni : županom Martin Brodar ; obč. svet. Stelan Hribar in Josip Zijc.
(Cesta skozi llauptmanco) se jo pričela pretekli teden graditi ter bode ob ugodnem vremenu do
konca decembra dodelana.
*
* *•
(Umrl) je 15. t. m. g. A. Freunsfeld, učitelj v Ormožu. Bil je vzgleden učitelj in unet narodnjak. N. v m. p. I
(Nesreča na morju) Iz Trsta se nam poroča, da so zajeli včeraj zjutraj ribiči truplo 28 letnega ribiča Gustina, ki se je podal prejšni večer s tremi tovariši s čolnom na morje. Tovarišev in čolna do-sedaj niso mogli zaslediti. Morje je bilo v imenovani noči popolnoma mirno.
(Nekaj poštne in brzojavne statistike it leta 1895.) Število poštnih zavodov se je v imenovanem letu pomnožilo od 5466 na 5628 in brzojavnih zavodov od 4393 na 4544. Skupno število poštnih pošiljatev je znašalo 855 5 milijonov (1894 843'1 milijonov) Od teh pošiljatev je bilo 528 7 mil. pisem, 1606 mil. dopisnic, 82 8 mil. tiskovin, 16 3 mil. uzorcev, 261 mil. poštnih nakaznic in 41 mil. vož. pošiljatev. — Pri poštnih nakaznicah se je pri pošt. uradih vplačalo 499 mil. gld. in 581 gld. izplačalo. Brzojavk se je oddalo 13*2 mil., in sieer v notranjo dežele 6*2 mil., v inozemstvo pa 5*9 mil. — Leta 1895 je bilo 143 mestnih telefon, mrež. Vse poštno in brzojavno osobje je 1. 1895 štelo 34.313 oseb. Skupnih dohodkov je bilo 45,484.751 goldinarjev ter 42,158.412 gold. stroškov, — tedaj prebitka 3 326.339 gld.
| (Virgilev mozaik.) V Suši, taborišču francoakih f strelcev, so našli pred kratkim eno najdragocenejših starin, kar so jih dosedaj dobili v Tunisu, namreč podobo pesnika Virgila. Mozaik it prvega ali sačetkom druzega stoletja predstavlja pišočega Virgila, kojega navdihujete Klio in Melpomene. Na papirnem ta-vitku, katerega popisuje pesnik, bereš popolnoma jasno pisani peti spev Aeneide. Klio, mnsa zgodovine, je priprosto oblečena, Melpomene, aaščitniea žaloigre, pa v bogati aeleno-xlati opravi. Podoba pesnika samega ima sličnost t vatikansko sliko.
(Zakaj moléi.) Ooa : .Vse tnanke se ne morejo dovolj načuditi moji novi obleki. Le ti nimai besedice tarna." — On : .Glej draga, drugi ljudje tgubljajo besede, jat pa denar."
(Zagovor.) Sodnik : .Vi toraj ne veste nič o tatovih, ki so kradli krompir?" — Zatotenee (ponosno): .Ne, tako malih podjetij ae jaa ne vdale-tujem !"
Društva.
(Drutb« sv. Cirila in Metoda) a i i -galniee in svinčnike priporočamo alavnemn p. n. občinstvu kar najiskreneje. Utigelnioam je je-din taloinik veletrtee Ivan P o r d a n v Ljubliani, Vodnikov trg, svinčnikom pa triue Josip Petriê v Ljubljani, Kolodvorake uliee št. 22. Z obojim, a utigalieami in avinčniki, se prejemniki kaj selo pohvalijo.
(Poveko društvo .Ljubljana") ima v nedeljo, dne 20. decembra ob 7. ari svečer v .Narodnega doma* restavraeijekih prostorih ovoj drugi tabavni večer. Podporni člani in prijatelji petja dobro doili.
FaJkelJe prlperetea* m preekrUjeij» vaek
Wien,
Menjalnica banênega zavoda
^.EuSchelhammer & Schattera ^S
C»rt*r»
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] 17. Podpredsednik Anton Klein poroča o vprašanju, če so mizarji opravičeni šipe vdevati v okna. Po ministerskem ukazu z dne 30. junija 1894, drž. zak. št. 110 je steklarski obrt rokodelski in ni v krajih, kjer so steklarji, mizar opravičen, s šipami oskrbovati okna, ker ima po § 37 zakona x dne 15. marca 1883, drž. zak. štev. 39, le pravico, združiti vsa za popolno dovršitev svojih izdelkov potrebna dela in imeti v službi potrebue pomožne delavce tudi drugih obrtov. Po mizarju izdelano okno je popolnoma dovršen mizarski izdelek in v krajih, kjer vrši kdo drugi steklarski obrt, ne sme mizar v svoje lastne izdelke tudi vdevati šip. Ce bi postavne določbe razlagali drugače, bi bil, osobito v velikih krajih steklarski obrt popolaoma uničen, ker bi steklarju ostala le čisto majhna popravljalna dela. Pri tem pa je omenjati, da v krajih, kjer ni steklarja in je daleč do njega, jako često mizar, klepar i. dr., včasih tudi kak samouk ali hišni gospodar sam vdeva šipe v okna. To se dogaja zategadelj, ker bi bilo pač predrago, radi ene šipe eno ali voč ur daleč hoditi k steklarju ali ga naročiti. Ker je v politiškem okraju črnomaljskem le po en steklar v Metliki, v Črnomlju in v Loki pri Črnomlju, se ni čuditi, če v odtod zelo oddaljenih krajih ne vdeva vedno šip steklar. Obrtniško se pa tudi v teh krajih mizar ne sme pečati s steklarstvom. Odsek torej predlaga :
Zbornica naj izreče v tem smislu svoje mnenje c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. — Sprejeto.
V. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je najvišji zdravstveni svet povodom nekega pretresa v Avstriji veljavnih postavnih dolcčb glede stavb med drugim stavil tudi predlog, naj bi se premišljalo o strogi uredbi obrta za polaganje cevi (polaganje plinovodnih cevi, urejanje razsvetljave in dovajanje vode) in o posebni gojitvi pouka v tem obrtu na obrtnih šolah za stavbe in stroje. Pri tem je imel pred očmi spopolnitev sposobnostnega dokazila za napominani obrt se zadevajočih določil ministerskega ukaza z dne 17. septembra 1883, drž. zak. št. 151, točka 8 v tem zmislu, da bi bila podelitev dotične koncesije spojena ne samo z izkazom praktiške, ampak tudi teoretiške sposobnosti za obrt.
Zbornici je došlo povabilo, da izreče o tej stvari svoje mnenje. Pri tem je razmišljati tudi vprašanje o morebitni uvedbi obveznega strokovnega pouka v predlaganem zmislu.
Po § 15, točka 17 zakona z dne 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, spada polaganje cevi (pola gauje plinovodnih cevi, urejanje razsvetljave in dovajanje vode) med koncesijonovane obrte. Po ministerskem ukazu z dne 17. septembra 1883, drž. zak. št. 151, točka 8, se. morajo prositelji za podelitev dopustila za polaganje plinovodnih cevi, urejanje razsvetljave in dovajanje vode, t. j. za pridobitev dopustila za dovajalca (instalaterja) plina ali vode izkazati:
1.	da so se naučili mehaniškega ali ključavničarskega ali kleparskega obrta in
2.	da so delali štiri leta pri dovajaluih v njihno stroko segajočih (instalacijskih) obrtih.
Za prositelie pa, ki morejo izkazati potrebue znanstvene tehniške študije, zadošča, če izkažejo dveletno praktično delanje v dotičnem dovajalnem obrtu.	(Dalje sledi.)
Telesnimi.
Dunaj, 18. decembra. Včeraj dopolu-dne je izročil novoimenovani krški škof dr. Anton Mahnič prisego v roke presvetlega cesarja.
Dunaj, 18. decembra. Poslanska zbornica je vsprejela v današnji seji naslov „centrala" proračuna za naučno ministerstvo in pričela razpravo o naslovu „bogočastje".
Dunaj, 18. decembra. Davčni odsek je vsprejel vladno predlogo glede davčne oprostitve za prezidave v Gradcu in sklenil re-
solucijo, v kateri se vlada poživlja, da predloži v najkrajšem času načrt zakona, po katerem se dovoljuje za prezidave in nove stavbe v Celovcu iz zdravstvenih in obratnih ozirov podaljšanje davčne prostosti. Konečno je sprejel odsek tudi resolucijo glede 20letne davčne prostosti za prezidave v Trstu iz zgoraj navedenih ozirov.
Dunaj, 18. decembra. Srbski kralj je odpotoval včeraj zvečer ob 8. uri 45 min. v Belgrad. Do Budimpešte ga je spremil kralj Milan.
BukareSt, 18. decembra. Sinoda je razveljavila obsodbo bivšega metropolita Ghennadiosa, ki se je takoj na to odpovedal. Danes se vrši volitev naslednika.
Petrograd, 18. decembra. Povodom zadnjih demonstracij v Moskvi je policija aretovala 1114 dijakov, izmej katerih bo naj-brže nad polovico obsojenih.
Pariz. 18. decembra. Zbornica je s 479 proti 55 glasovom vsprejela jednomesečni proračunski provizorij.
Hamburg, 18. decembra. Včeraj je prišlo na delo že 1798 delavcev. Delavcev, ki so se udeleževali glavne stavke in prosijo sedaj dela, delodajalci ne marajo vsprejeti, dokler ni stavka končana. Zatrjuje se, da so to kmalu zgodi.
Bern, 18. decembra. Včeraj se je vršila volitev zveznih svetnikov; izvoljeni so vsi bivši svetniki za nadaljno triletno dobo. — Predsednikom je izvoljen Deucher, ki je prevzel zunanje zadeve. Kazun jednega pripadajo vsi člani radikalni stranki.
London, 18. decembra. Skoro po celi Angliji so čutili včeraj precej močen potresni sunek. Nekaj poslopij je poškodovanih, mej prebivalstvom pa vlada velik strah.
Bombay, 18. decembra. Dosedaj je zbolelo za kugo 1511, umrlo pa 1094 oseb. Število umrlih je pa morda še mnogo večje, ker prebivalstvo noče naznanjevati oblastvom slučajev smrti. Domačini se trumoma izseljujejo iz okuženih krajev; blizu 200.000 oseb je že oátavilo Bombay.
Listnica uredništva.
G. L. v J.: Naslov se glasi: Wien, I., Schulerstiasse 21. List je vsega pr poročila vreden.
íW Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničioa velja 10 kr.	121 (50 -43) 1
Umrli so:
V bolnišnioi: 16. decembra. Štefanija Obrekar, črkostavčeva hči, 1 leto plučnica.
Meteorologično porodilo.
a * a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-'S . •H S a a
17	9. zvečer	731-4	-1-2	brezv.	sneg	
IS	7. zjutraj 2. popol.	7H0 8 7293	-16 0-6	sr. svzh. si. jjzah.	oblačno n	3-5
Srednja včerajšnja temperatura —1-4°, za 0'4° nad normalem.
t
806 lr-1
Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod
Iiudovih Weber
c. kr. davkar
danes po dolgi in mučni boleini, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 53. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega pojde v soboto, dne 19. t. m., na tukajšnje pokopališke.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšni župni cerkvi.
Nepozabni pokojnik se priporoča v blag spomin.
Stari Trg pri Ložu, dne 17. grudna 1896.
Marija Weber vdovljena Peče, soproga. — Karol Weber, brat. — Fran j a Jaklič rojena Weber, sestra.
Na prodaj je za	796 8-3
1WT 5000 gló.-^m
v Yodmatu
obsezajofa štiri stanovala s pritiklinami.
Poizve se natančneje pri tvrdki A. Hauptmann, Sv. Petra cesta v Ljubljani.
Št. 38.947.
807 1-1
Vsled odloka vis. c. kr. železničnega ministerstva z dne 24. julija 1896 št. 6567/1. dovolilo se je tukajšni kranjski stavbinski družbi izvrševanje pripravljalnih del za zgradbo male železnice na ozemlju deželnega stolnega mesta Ljubljane od kolodvora južne železnice počeuši do predmestnih okrajev Spodnje Šiške, Viča in do Kurje vasi.
Ker izvrševanje teh del in naprava z istimi v zvezi stoječih potrebnih znamenj in bilježik stoje pod javnim varstvom, opozarja podp sani mestni magistrat p. n. ljubljansko občinstvo ter posestnike hiš iu zemljišč, naj omenjena znamenja in bilježke puščajo nepoškodovane.
Ob jednem se pozivljejo, da z dotičnimi deli poverjenega inženerja gosp. P. Coutiu-a kolikor mogoče podpirajo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 11. decembra 1896
I> m Ii a j s k a t> o r* 55 a.
Dn6 18 deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....101
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4>.......
Ogerska kronska renta 4*fc, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista ..........• •
Nemiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark ......... .
20 frankov (napoleondor) ... Italijanski bankovci . .... C. kr. rekim..... . . • •
Dné 17. deoembra.
101 gld	25 kr.	4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. , .	143 gld. 50			kr
101 ,	55	5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	154		75	„
123 .	20	Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . .	188	•	50	•
100	75 .	4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98		85	
122	35 .	Tišine srečke 4%, 100 gld.......	137	n	75	„
99	20	Dunavske vravuavne srečke b% ...	129		50	»t
933	—	Dunavsko vranavno posojljo 1. 1878	107	r-	60	
372	75	Posojilo goriSkegh mesta.......	112		—	ñ
119	95	4% kranjsko deielno posojilo.....	98	„ .	85	n
58	90 ,	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket t	99	n	40	„
11 .	77 .	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	»
9 .	54'/,	, južne železnice 3% .	173	•	80	■
45	40 .	, , južne železnice 5% .	127	D	80	n
5 „	68 „	, ■', dolenjskih teleznic 4%	99	n	50	f>
Kreditne srečke, 100 gld.........201	gld.
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	136	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	,
Salmove srečke, 40 gld................69	,
St. Gen6is srečke, 40 gld. ......	VI
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.
Ljubljanske srečke................22	,
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	156	.
Akcije Ferdinandove se v. železn.. lOOOgl.st.v.	3385	„
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . .	426
60 86 156
75 kr.
50
75
65
. -
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba Montanska družba avstr. plan. Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........1*7
60
25
Nakup ln prodaj»
.«ikovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. varovanje i» «gube pri irebanjlh, pr> izžrebani« najmanjšega dobit,k kilantna izvršitev naročil na borzi.
Munjariiičita delniška družba
H II C 11 R"
iolMi it. 10 Dunaj, •irilhillintrilll 74 S.
Af Pojasnila v vsen gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vrednostih vseb ipakulaoijskih vr»dn»ttn:fc
papirjev in vestni svétl za dosego kolikor je mogoče visoceg» >brestov»nja pri popomi varnosti gtF~ aaloienlh glaTnto. 1