Celjski tednik CELJE, 29. JANUARJA 1960 LETO XL, STEV 4 GLASILO SOCULISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Z RAZŠIRJENE SEJE GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE OPTIMISTIČNE PERSPEKTIVE v gospodarskem In družbenem Živl|enjU - vseljiidski parlament Na razširjeni seji Glavnega odbora SZDL Slovenije, ki je bila dne 20. in 21. januarja v Ljubljani, so razpravljali o nalogah or- ganizacij SZDL v zvezi z izvrševanjem družbenega načrta za leto I960 ter o politično organizacijskih pripravah na V. kongres SZDL Jugoslavije. Sejo je vodil predsednik Glavnega odbora SZDL Slo- venije tovariš Miha Marinko, poročevalca pa sta bila predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tov. Boris Kraigher in se- kretar Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Franc Kimovec. IZ REFERATA BORISA KRAIGHERJA Tovariš Boris Kraigher je govoril • uspehih v preteklem gospodarskem letu in poudaril nekatere značilno- sti družbenega načrta za leto 1960, ki nam obetajo optimistične perspek- tive v gospodarskem in družbenem življenju. Ko je analiziral gospodarski raz- voj v preteklem letu, je dejal, da je dosegla Jugoslavija lani nekatere izredno uspešne rezultate, na pod- lagi katerih lahko ocenjujemo lan- sko leto kot leto bistvene kvalitet- ne spremembe v našem gospodar- stvu, ki postavljajo celotno jugoslo- vansko gospodarstvo v kvalitetno nove pogoje. Tako je mogoče, da po načrtu za letošnje leto že dosega- mo na področju proizvodnje in na področju povečevanja narodnega do- hodka tisto raven, ki smo si jo za- stavili šele za konec leta 1961, isto velja tudi za življenjsko raven, za izboljšanje življenjskih pogojev de- lovnega človeka. V nadaljevanju svojega referata je Boris Kraigher poudaril, da smo prišli na tisto stopnjo gospodarske- ga razvoja, ki nujno terja, da naj- demo svoje mesto na področju med- narodne delitve dela in dokončno opustimo vse »računice«, ki slonijo na zapiranju domačega gospodar- stva in domače industrijske proiz- vodnje pred partnerji iz razvitih in- dustrijskih dežel. V tem pogledu ima prav slovenska industrija še poseb- ne naloge. Brez orientacije za na- daljnji razvoj našega gospodarstva v teh pogojih na ravni razvitejših industrijskih dežel, bi se obsodili v vsem našem bodočem delu na sta- gnacijo in s tem na nazadovanje. Ko je Boris Kraigher govoril o družbenem načrtu za leto 1960, je poudaril, da plan terja bistveno po- večanje proizvodnje ob minimalnem povečanju števila zaposlenih v in- dustriji. Z zahtevo za povečanje pro- izvodnje in modernizacijo industrij- ske proizvodnje postaja zelo aktu- alno vprašanje avtomatizacije, pred- vsem avtomatizacije celotnih panog industrijske proizvodnje. Pred ko- munami je še vrsta nalog, je v tej zvezi dejal tovariš Kraigher, ki jih zahteva proces uvajanja avtomati- zacije v industrijsko proizvodnjo, n. pr. odpravljanje ozkih grl, vpra- šanje ureditve tistih obratov v indu- strijskih podjetjih, ki v okviru ene- ga podjetja nikakor ne morejo biti rentabilni in ne morejo racionalno izkoriščati svojih proizvodnih kapa- citet. Zato je potrebno, da gredo pod- jetja v kooperacijo na širši osnovi s sorodnimi podjetji, z ustanavlja- njem skupnih servisnih obratov in novih podjetij, ki lahko opravljajo servisno službo za več sorodnih pod- jetij; tako je mogoče bistveno dvig- niti proizvodnost dela, racionalneje razporediti obstoječo delovno silo in Ustvarjati pogoje za uvedbo avto- n^atizacije v industriji. To je pot, *i daje komunam najrealnejše mož-, nosli za reševanje problema zapo- slovanja odvečne delovne sile, ki se na podlagi takega dviganja proiz- vodnosti pojavlja na njenem pod- ročju. IZ REFERATA FRANCA KIM0VCA-2IGE Za predsednikom Izvršnega sveta HUdske skupščine LRS je govoril • politično-organizacijskih pripra- vah za peti kongres SZDL Jugosla- ^'Je sekretar Glavnega odbora ^^DL Slovenije Franc Kimovec-2i- Med drugim je tovariš Kimovec ^7n' Pí'etirano reči, da je J^DL postala tak vseljudski parla- jtient, ki omogoča našim delovnim JUdem, da v vsej širini socialistične prakse iščejo in najdejo rešitve, ki najbolje vsklajujejo interese posa- meznega državljana s skupnimi in- teresi. To kaže med drugim tudi stalni priliv članstva v vrste SZDL. Nadalje je tovariš Kimovec govo- ril o urejanju teritorialnega obsega osnovnih organizacij SZDL na vasi. Pri tem je poudaril, da na podeže- lju nalaga zakon o stanovanjskih skupnostih reševanje teh zadev, ra- zen izrazito komunalnih problemov, krajevnim odborom. Zato se na to navezuje tudi urejanje teritorialne- ga obsega osnovne organizacije po vaseh. Med drugim je dejal tudi, da v pripravah za peti kongres SZDL Jugoslavije smo dolžni temeljito usposobiti osnovne organizacije za še širšo organizacijo politične funk- cije Socialistične zveze. Ko je go- voril o delu občinskih odborov SZDL, je dejal, da jih je treba za živo in kvalitetno delo z osnovnimi organizacijami še bolj usposobiti. To naj bi bila ena osnovnih dolž- nosti okrajnih odborov v pripravah na V. kongresu SZDL. Po uvodnih referatih je sledila ži- vahna in pestra razprava, v kateri je sodelovalo tudi nekaj tovarišev iz celjskega okraja, katerih izvleč- ke iz razprave objavljamo v poseb- nem sestavku. Tovariš Tone Bole je med drugim govoril o storilnosti dela ter živ- ljenjski ravni. V tej zvezi je pouda- ril, da ne moremo več postavljati za- htev, naj se čim več dohodka deli, ampak se moramo vprašati, s kakš- nimi napori dosegajo proizvajalci te učinke. Dejal je, da so pri vsem tem važni trije problemi, in sicer: vpra- šanje sodobnih tehnoloških rešitev pri rekonstrukcijah in novogradnjah, sistematična vzgoja naših proizva- jalcev za delovno mesto ter organi- zacija dela. Tovariš Marjan Brecelj se je v svoji razpravi dotaknil vloge komu- ne in okraja v zvezi s poli-tiko raz- vijanja življenjskega standarda in stabilizacije tržišča. Dejal je, da je lansko leto nedvomno dokazalo, ka- ko zelo važen činitelj v našem go- spodarskem razvoju je komuna, ki je začela v svojem zelo hitrem raz- voju vse tesneje povezovati gospo- darske činitelje na svojem področju. Tovariš Boris Kraigher pa se je med drugim v zaključni besedi do- taknil vprašanja skrbi za človeka in poudaril, da tukaj ne gre samo za vprašanje s področja socialnega skrbstva, temveč za vprašanja s področja delovnih odnosov ob na- črtni akciji za dviganje proizvod- nosti dela itd. Glede na to bodo mo- rale zlasti komune v teh vprašanjih pokazati vso skrb. RAZŠIRJENI PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU Naloge letošnjega družbenega plana zahtevajo aktivizacijo vseh razpoložljivih sil Preteklo soboto je bil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju razširjen plenum Okrajnega komiteja ZKS, na katerem so obravna- vali naloge v zvezi z izpolnjevanjem občinskih in okrajnega družbe- nega plana za letošnje leto. Nič manj važna ni bila tudi razprava o pripravah na V. kongres SZDL Jugoslavije in ne občinske konfe- rence SZDL, saj je vsa ta dejavnost med seboj tesno povezana in služi edinemu cilju — izboljšati delovne in življenjske pogoje de- lovnemu človeku, kateremu velja vsa skrb naše družbe. Zaradi izredne važnosti proble- mov, o katerih so na plenumu raz- pravljali, so bili navzoči tudi člani Okrajnega odbora SZDL, Okrajnega sindikalnega sveta. Okrajnega komi- tejr, LMS, Okrajnega odbora Zveze borcev in Okrajne zadružne zveze. Na plenumu, ki ga je vodil sekre- tar Okrajnega komiteja ZKS t()\cir,^ Franc Simonie, je podal obširno po ročilo o glavnih smernicah, '/u^\C^\ nostih in ojinovnih n^lpggb lelubjije- ga osnutka okrajnega družbenega plana in proračuna tovariš Miran Cvenk. Ker bomo o družbenem pla- nu še pisali, smo se tokrat izognili zanimivim številkam, ki jih vsebuje osnutek okrajnega družb, plana. PLANSKE NALOGE SO ZAHTEV- NE, VENDAR IZVEDLJIVE Tovariš Cvenk je med drugim de- jal, da so uspehi v lanskem letu ta- ko veliki, da bo letošnji družbeni plan mogoče realizirati. Hkrati z iz- polnitvijo letošnjega družbenega plana pa bo v glavnem dosežen tudi petletni perspektivni plan eno leto pred rokom. V tej zvezi je poudaril, da so planske naloge sicer zahtevne, vendar z ozirom na ugodne okol- nosti izvedljjve. Vsekakor bo potreb- no pri tem podpirati vse tiste čini- telje, ki najbolj vplivajo na dvig storilnosti, saj je le-ta ena od osnov- nih pogojev za uspešno izvajanje planskih nalog, hkrati pa je od sto- rilnosti predvsem odvisna tudi živ- ljenjska raven prebivalcev. Ko je tovariš Cvenk nakazal naj- važnejše naloge v zvezi z letošnjim družbenim planom, se je razvila ži- vahna razprava, ki je bila usmerjena v to, kako bomo z največjim uspe- hom dosegli postavke, ki jih pred- videva letošnji družbeni plan. MODERNIZACIJA KMETIJSTVA JE NUJNA Tovariš Franc Lubej je obširno govoril o nalogah v kmetijstvu ter poudaril, da bodo morala letos druž- bena kmetijska gospodarstva pove- čati proizvodnjo za 33 odstotkov. Kooperacija je doslej dala zadovo- ljive ekonomske rezultate, vendar je v nekaterih primerih zaradi razdrob- ljenosti zemljišč predraga. Zato bo treba letos posvetiti več pozornosti tudi krepitvi družbenih kmetijskih gospodarstev in uvajati čim več last- nih zadružnih obratov. Predvsem se bo treba v večji meri kot doslej orientirati k industrijski kmetijski (Nadaljevanje na 3. strani) Delovno predsedstvo, v sredini sekretar OK ZKS Franc Simonie. Podpredsednik okraja Miran Cvenk čita poročilo. Naloge organizacij SZDL v pripravah na V. kongres SZDL Jože Marolt, novi predsednik Okrajnega odbora SZDL Na razširjenem plenumu Okrajne- ga odbora SZDL, kateremu so pri- sostvovali tudi člani Okrajnega sin- dikalnega sveta, so razpravljali tu- di o pripravah na V. kongres SZDL Jugoslavije in na občinske konfe- rence SZDL. Splošna ugotovitev je bila, da so osnovne organizacije SZDL v zad- njem času znatno izboljšale svoje delo, vključile v svoje vrste veliko število novih članov, mnoge med or- ganizacijami pa so že opravile obč- ne zbore. Na njih so živo razprav- ljali o najrazličnejših družbenih problemih. V celjski občini so govo- rili o komunalni dejavnosti, o stano- vanjskih skupnostih, o obrti, trgovi- ni, šolstvu, prosveti ter o ustanav- ljanju raznih servisnih dejavnosti. V šmarski in mozirski občini je bil po- leg kmetijstva in zadružništva pred- met razprave tudi turizem, v žalski občini pa razpravljajo o zadružni- štvu in hmeljarstvu, ne manjka pa tudi razprav o delu komune in kra- jevnih odborov. Tovariš Franc Simonie, ki je ple- num vodil, je nanizal nekaj korist- nih napotkov za delo organizacij SZDL, katerih dejavnost mora biti usmerjena potrebam komune, na va- si še posebej potrebam zadruge in krajevnega odbora, v mestu pa po- trebam stanovanjske skupnosti. Or- ganizacije naj temu primerno prila- godijo oblike in metode dela, pred- vsem pa se morajo zalagati za širo- ko aktivizacijo svojega članstva pri Tovariš Jože Marolt izpolnjevanju nalog družbenega plana. Tu je neizčrpno torišče dela, pojasnjevanja in usmerjanja, kar bo najboljša priprava organizacij za V. kongres SZDL Jugoslavije terza občinske konference SZDL, ki se bo- do začele v drugi polovici februarja. Tudi vsebina občinskih konferenc mora prikazati dejanski odraz poli- tičnega in gospodarskega življenja na področju občine. Razen tega naj v teh pripravah organizacije SZDL posvetijo več po- zornosti športnim in telesnovzgoj- nim organizacijam, Svobodam in prosvetnim društvom, društvom pri- jateljev mladine, ki so v perspekti- vi izredno važna, so pa največkrat prepuščena sama sebi, šolskim za- drugam itd. Iz dejavnosti organiza- cij SZDL mora prevevati predvsem skrb za vzgojo in izobrazbo mladine in odraslih, saj to nujno terja naš napredek. Na plenumu so kooptirali dva no- va člana v okrajni odbor SZDL, in sicer tov. Jožeta Marolta, predsed- nika občinskega odbora SZDL v Šo- štanju ter Antona Kovača, okrajne- ga veterinarja. Ker se je pokazala potreba, da so funkcije sekretarja okrajnega komiteja ZKS in predsed- nika okrajnega odbora SZDL loče- ne, kar je skladno s smernicami X. plenarnega zasedanja SZDL Jugo- slavije, so na predlog tov. Simoniča soglasno izvolili za novega pred- sednika 00 SZDL tovariša Jožeta Marolta. To načelo bodo uveljavili tudi v občinah. Na predlog predsed- nika OSS tov. Jošta pa so člani sve- ta kooptirali še tri člane v upravni odbor Delavske univer/e okraja Ce- lje in sicer tov. Bena Krivca, Jožeta Bevca in Leona Mlinarica. -ma- LETNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL Prilagajonja novim oblikam delo v celjski občini so do konca pre- teklega tedna že domala vse osnov- ne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva izvedle redne letne konference. Uspehi, ki so jih organizacije v preteklem letu doseg- le, so bili dokaj veliki, ker je bilo preteklo leto obdobje številnih izred- no važnih političnih akcij. Pri vseh teh nalogah pa so organizacije Soci- alistične zveze, bodisi vodile, ali pa pomagale pri mobilizaciji množic. Medtem ko so organizacije v mestu razpravljale predvsem o delu stano- vanjskih skupnosti, poravnalnih sve- tih, komunalnih problemih in podob- nem, so v okolici Celja govorili o kooperaciji v kmetijstvu, delu kra- jevnih odborov, šolskih odborov itd. Zaradi ustanovitve stanovanjskih skupnosti v Celju je v letošnjem le- tu prišlo tudi do reorganizacije os- novnih organizacij Socialistične zve- ze. Tako so na področjih stanovanj- skih skupnosti združili organizacije SZDL v skupno organizacijo. Na- mesto 52 osnovnih organizacij, koli- kor jih je lani bilo na področju ob- čine, je letos v občini še 32 organi- zacij. VREMf. V NASÍ KDNJIH BNEH ZA CAS OD 28. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA Postopno hladneje, padavine bodo pozneje prešle v sneg, a okrog 1. fe- bruarja kaže na vpad mraza pd se- verovzhoda s snegom, vendar ni znano kako dolgo bo ta mraz trajal. Okrog 7. februarja se pričakuje ohla- ditev s snegom. — Razjasnitve v ja- nuarju ne bodo trajale več kot dva dni, le po prvem februarju se priča- kuje 3 do 5 dni sončnega vremena. PLENUM »SMEITJ« V CELJU v nedeljo je bil v Celju osmi ple- num Zveze strojnih in elektrotehni- ških inženirjev in tehnikov Jugosla- vije, ki so mu, razen predstavnikov iz Makedonije, prisostvovali člani vseh republik. Plenum je namesto obolelega ing. Veličkovi^a vodil ing. Zajec. Na dnevnem redu so bila poro- čila društev, nacionalnih komitejev in zveznih centrov o delu sedmega plenuma, nadalje načrt dela za le- to 1960, potem poročilo sekretariata za strojništvo in sekretariata za elektrotehniko. Posebej pa je ple- num razpravljal o predračunu orga- nizacije in o vzrokih popuščanja aktivnosti nekaterih društev. Razpravljali so predvsem o vlogi inženirjev in tehnikov v našem go- spodarstvu, o tem kako so neka- tera društva že doslej tesno sodelo- vala z oblastnimi organi in gospo- darskimi organizacijami. Razprav- ljali so tudi o tem, da bodo društva svoj renome pridobila s solidnim delom in uveljavljanjem ljudi s stro- kovnim tehničnim znanjem v našem gospodarstvu, gospodarski politiki komun, okrajev in v okviru podjetij samih. Zelo veliko je bilo govora o pred- videnem zakonu o jugoslovanskih standardnih izdelkih strojne in elek- trotehnične industrije. Poudarjali so, (Nadaljevanje na 3. strani) Na sprejemu pri predsedniku okraja tovarišu Riku Jermanu' CELJSKI TEDNIK - STEV. 4 29. januarja 1960 OKREPITEV DRUŽBENIH ORGANIZACIJ na Šmarskem IFTNO ZBOROVANJE SMARSKIH KOMUNISTOV V ROGAŠKI SLATINI ORGANIZAa^ SEKRETAR TOV. MILAN CREPINSEK: .¿éuZBENE ORGANIZACIJE SO SE OKREp.LE.. P^ODPR NIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TOV LOJZE KRIVEC: »V KMETIJSTVU LEZE ŠE VELIKE SKRITE REZERVE, KI JIH MORAjio IZ^ISTITL« ZBOROVANJE JE POZDRAVIL LJUDSKI POSLANEC SEKRETAR OK ZKS CELJE FRANC SIMONIC: ^DOSEGLI SMO USPEHE KI JIH NITI SAMI NISMO PR'CAKO- VALI OB MANJŠEM INVESTICIJSKEM VLAGANJU, SMO PRE- SEGLI NARODNI DOHODEK.« Nabita je bila v nedeljo kino- dvorana v Zdraviliškem domu v Ro- gaški Slatini, kjer se je zbralo okrog 450 komunistov. Zborovanje je vo- dil ljudski poslanec in sekretar ob- činskega kofniteja Lojze Libnik. Vsekakor smo že na prvi pogled videli, da se je ZKS na Smarskem okrepila. In res: šmarska organiza- cija ZKS se je v občinskem merilu povečala za tretjino. Samo iz vrst mladinske organizacije je bilo spre- jetih 85 mladih članov v Zvezo ko- munistov. Prav tako se je organi- zacija SZDL povečala za preko štiri tisoč članov. Razumljivo je, da se je uspešno razvijalo tudi delo na dru- gih področjih. Vendar pa bo potreb- no pritegniti še več kmečkih ljudi, ker je osnovna gospodarska naloga na Smarskem prav kmetijstvo. Zato se bodo morali še bolj poglabljati v zakonitosti gospodarskega razvo- ja, spoznavati smoire naše družbe, še predvsem neposredni proizvajalci, kmetje. Koordinirano delo med or- ganizacijami, gospodarskimi usta- novami, med zadrugo in kmetom najbolje oblikuje družbeno zavest in krepi družbeno upravljanje. Politič- no in družbeno je potrebno izobra- ziti ljudi, in to že v stalni obliki vrši politična šola v Rog. Slatini, občinska delavska univerza pa mo- ra seči v zadnjo vas. Za mnoge šib- kosti v posameznih krajih so krive tudi nedelavne osnovne organizaci- je, vendar moram poudariti, je de- jal sekretar Crepinšek, >da dobro delajo organizacije v steklarni, In- dustrijsko-steklarski šoli in v Polju ob Sotli. Kjer je organizacija dobra, kjer je tesno sodelovanje, so tudi uspehi lepi.« Ob pregledu gospodarskega raz- voja občine je bilo razvidno, da se v vseh podjetjih trudijo uveljaviti nagrajevanje po učinku. Najboljše so uredili proizvodnjo v »Krojaštvu« Rog. Slatina, kjer so prešli na pro- izvodnjo po tekočem traku. Povečali so storilnost in s tem tudi prejemke delavcev, ki se dejansko trudijo, da podjetje čimbolj uspeva. Vendar pa obstaja še velik odstotek mezdno plačanih delovnih mest v podjetjih. Kooperacija v kmetijstvu naj se razvija naprej, toda kmetijske za- druge in gospodarstva morajo pre- iti na ekonomsko opravičeno lastno proizvodnjo. Nekatere so k temu že pristopile. Tiste zadruge, ki nimajo teh pogojev, se bodo morale na Smarskem združiti. Regulacija Mestinščnice in Sotle, ureditev Imenskega polja, kom- pleksno obdelovanje bodo temelji kmetijskega napredka. Pri zadrugah so pričeli s snovanjem pitališč in zakupom zemljišč. Pri vsem tem pa niso naloge družbenih organizacij majhne. Prepričevati, vzpodbujati in dokazovati je potrebno na vsakem koraku. Obravnavali so še več vprašanj, da je zmanjkalo časa in vsi, ki bi radi govorili, niso mogli do besede. Vendar je konferenca pokazala naj- osnovnejše naloge, ki jih bodo na Smarskem letos uresničevali. Ob zaključku konference je spre- govoril tudi sekretar OK ZKS v Celju tovariš Franc Simonič, ki je opozoril na uspehe in šibkosti ter nakazal nekaj koristnih smernic za izboljšanje dela. R.L. Ceste naj gradi mladina Dobro so se spomnili na Smar- skem. Pravijo, da bi gradili in po- pravljali občinske ceste, kjer bi na ta način prav gotovo podvojili, če že ne potrojili skromna sredstva, ki jih prejemajo krajevni odbori. Mla- dina bi tako urejevala ceste, obenem pa bi si še sama opomogla. Mladin- ski komite bo posKUsil organizirati čim več krajevnih delovnih akcij. Tako sodelovanje med krajevnimi odbori in mladinsko organizacijo bi bilo vzgojno in koristno. Kje bodo torej prvi začeli? OBČNI ZBOR V teh dneh se vrste po vsej žalski občini občni zbori osnovnih organi- zacij SZDL. Doslej verjetno še ni nikdar bilo toliko temeljitih priprav na občne zbore. Temu primerni so tudi rezultati, razprave pa se v glavnem gibljejo okoli problemov hmeljarstva, kar je za to področje spričo nekaterih problemov razum- ljivo. Zanimivo je tudi, da so kme- tijski problemi odrinili stare, včasih tudi nekoristne razprave o krajev- nih jarkih, cestah in podobno. USPEŠNO DELO ORGANIZACIJE SZDL NA 0STR02NEM Pred dnevi je bil občni zbor osn. organizacije SZDL na Ostrožnem. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je bila dvorana v gasilskem domu na- bito polna. Največji uspeh organi- zacije lani je bil, da so vključili v organizacijo 82 odstotkov volivcev. Nekaj uspehov so dosegli tudi na področju vključevanja kmetovalcev v sodelovanju z zadrugo ter pri pro- stovoljnem delu. Na občnem zboru so sklenili, da bodo delo vsebinsko še izboljšali ter ga prilagodili potrebam krajevnega odbora. Poživeli bodo prostovoljno delo, saj bi radi zgradili otroško igrišče, gasilski dom pa razširili, da bi se v njem lahko sestajali in pri- rejali družabne prireditve. -ma- V zadnjem tednu po domovini Petek 2, januarja V odborih Zvezne ljudske skupščine za socialno politiko dela ter za socialno zavarovanje so razpravljali o nadaljnjem razvoju socialnega zavarovanja in izven- šolskem izobraževanju kadrov za gospo- darstvo. Sobota, 23. januarja V Vinci se pospešeno pripravljajo. Je- drski reaktor z močjo i,5 MGW, ki je začel obratovati v Inštitutu za jedrske znanosti >Boris Kidrič« v Vinci lani, b« v kratkem začel izdelovati radioaktivne izotope 60, iridum 192, fosfor 32, jod 131, zlato 198 in žveplo 3?. Nedelja, 24. januarja Zveza borcev NOV Jugoslavije se je zahvalila tovarišu Titu za podarjeae ho- norarje svojih tiskanih del. Hkrati je izvršni odbor centralnega odbora sklenil, da bodo ustanovili sklad za socialne aktivnosti Zveze borcev. Prva denarna vloga tega sklada je darilo predsednika republike. Sklad je namenjen pomoči otrokom in družinam padlih borcev ter žrtvam fašističnega terorja. Ponedeljek, 25. januarja. V ponedeljek je bil v Ljubljani ple- num Planinske zveze Slovenije. Na ple- numu se je komisija za alpinizem zavzel« za podporo predlogu, da bi letos poslali posebno jugoslovansko alpinistično ek- spedicijo na Himalajo. Ekspedicija bo štela 7 članov. Torek, 26. januarja V Beogradu je bil plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine, kjer so po- drobn,o govorili tudi o letošnjih nalogah mladine pri izgradnji avto ceste Beograd —Skoplje. Sprejeli so sklep, da bo na gradbiščih ceste 1. aprila delalo že 12 tisoč mladincev. Sreda, 27. aprila V Beogradu je bilo posvetovanje o uva- janju avtomatizacije v naših sladkornih tovarnah. To je bilo že peto posveto- vanje, ki ga je sklicala Zvezna industrij- ska zbornica. Na vseh petih posvetova- njih so bili mnenja, da je perspektivna industrija možna le v tej smeri. POGLED PO SVETU Novice z vsega sveta nam rišejo podobo z dvema obrazoma: eden je poln upanja, optimizma in vere v bodočnost človeštva, drug pa je če- meren, spačen od jeze in črnogled. In vendar je obraz en sam, obraz človeštva, ki se bori s temnimi sila- mi v sebi za zmago lepše strani svo- jega bitja. Le poglejmo novice, na izbiro jih je za obe nasprotujoči si sili. Razmeroma nedaleč od nas se obeta atomska eksplozija. Nad ne- koč, v davnini, zeleno Saharo bo zrasla orjaška strupena goba, s ka- tero kanijo francoski generali svoji državi, narodu in Francoski skupno- sti povrniti tisti položaj v Evropi, ki ga je Francija imela v dobi Bian- da, Joffra, Focha, Clemenceauja, ali morebiti celo Ludvika XÍV. in Na- poleona. Nevarna je ta stremljivost, Čeprav je psihološko razumljiva. Zgodovina ne bo stopila nazaj. — V indijskem mestu Bangalore je za- ključila svoj kongres indijska kon- gresna stranka, aparat, s katerim je Nehru nastopil veličastno pot k na- predku tega azijskega podkontinen- ta. Kongres se je ponovno izrekel zoper bloke in blokovsko politiko, za konec hladne vojne, za neodvisnost Alžira. Alžir bodo Indijci podpirali ne samo z zdravili, tudi z denarjem. Afrika se razvija v svojem poho- du v dobo neodvisnosti tako, da kar- tografi zdihujejo. Med državami, ki ažurno iščejo zveze z novimi držav- nimi individualnostmi, je tudi naša država. Afriške novice vežejo črni in k eli kontinent, o Afriki se govori o ZDA: V New Yorku so obsodili francoske metode v koncentracijskih taboriščih, ki so prav take kakor v nemških med vojno. Saj ni čudno-, če pa je v francoski tujski legiji naj- več bivših esesovcev. V Parizu se vrši alžirska konferenca. Sklical jo je De Gaulle, kajti govorice, da z njegovo deklaracijo ne bo nič, so bi- le že preglasne. General Massu, glasnik francoske soldateske v Al- žiru, ni bil povabljen na konferenco, je pa v duhu navzoč z ukrepi, ki jih francoski kolonialisti izvršujejo za- to, da bi Alžir za vselej ostal fran- coski. V Afriki je Macmillan, da bi od blizu izsledil pot k »počasnemu iz- ročanju oblasti< v angleških koloni- jah. Bil je v Gani, Nigeriji, Njasi. Tu je v zaporu črnec dr. Bando, s katerim se Macmillan o nadaljnji usodi Njase lahko zares pogovori. Pravijo, da bo izpuščen zato, da bi Macmillan ne razpravljal s kaznjen- cem. V Londonu je konferenca o Ke- niji. Na njej so tudi afriški delega- ti, vodita jih Tom Mboja in Ronald Ngala. Afričani bojkotirajo konfe- renco, ker Angleži ne pristanejo na samoupravo. V Bruslu je konferenca za Kongo. Tudi Belgijci so se odločili le za »postopno^ neodvisnost. Ta pa ne gre v glavo strankam domačinov, ki so kralju Baudouinu dopovedovali, da Kongo hoče postati neodvisen. Belgijci si domišljajo, da Kongo za to še ni zrel in gospodarsko sposo- ben. Tudi tu je voditelj domačinov Lulumbo zaprt. Francoska federacija Mali, to je S ene galij a in Sudan z glavnim me- stom Dakarjem, hoče biti svobodna v Francoski skupnosti. Kako naiven in okruten je mladi general Massu, ki misli, da bi z na- glimi sodišči ukrotil Alžir ce. Evropske države tekmujejo za na- klonjenost nedvisnih afriških držav. Naser je v 14 dneh dobil dve posla- nici iz Moskve od Hruščeva. Pravi- jo, da se hoče SZ udeležiti tudi pri drugi fazi Assuanskega jezu. Zahod- na Nemčija se zanima za industrij- ske naprave na jezu in drugod v ZAR. Enako je z Azijo. Sovjetska zveza je dala Indiji 2,5 milijarde rubljev kredita: Brentano, nemški zunanji minister, potuje o Indijo in Pakistan. Tu se že mude Furcova, Vorošilov in Kozlov. Tudi Hruščev bo obiskal N ehr uja. Mala Avstrija je dala Indiji 500 milijonov šilin- gov kredita in pomoči, da si zagoto- vi daljnoročni trg, ki ga v Evropi utegne izgubiti zaradi nevtralnega stališča do evropskih gospodarskih integracij. Prišlo je do nove japonsko-ameri- ške obrambne pogodbe. Japonski so- cialisti so zoper njo. Pogodba ne po- meni nič dobrega, ZDA zahtevajo vojaška oporišča. Eisenhower bo obiskal Tokio in Formozo. Tudi to pomeni povezovanje blokovske inte- gracije. Ta je na obzorju tudi na vzhodnem bloku. SE V, ki jo gospo- darsko vodi SZ, bo v enotni sistem spravila ves energetski sistem. Zgradili bodo 4500 km dolg nafto- vod, ki bo povezal SZ, Romunijo, Vzhodno Nemčijo, Poljsko in Češko ter uvedli enotno opremo za kemič- no, rudarsko industrijo, za destila- cijo in tako dalje. — Med državami, ki so se uprle diktatu bloka, je mala Kuba. ZDA ne morejo tega razu- meti, češ da je to »največja žalitev ZDA«. Zaradi podobnih žalitev bo Eisenhower potoval tudi v Južno Ameriko, najprej v Brazilijo, ki ji gre ameriška politika najmanj v ra- čun. Adenauer bi rad obnovil z Itali- jo prijateljstvo, kakršno je vodil v časih De Gasperija. Kaže pa, da bi Italija rada vodila samostojno po- litiko med Ameriko in Anglijo na eni strani ter med Francijo in Nem- čijo na drugi. Nemški pes čuvaj ne uboga več, je zapisal »New States- man« v Londonu. T. O. De Gaulle ne mara »mesu« PREDSTAVNIKI SZDL CELJSKEGA OKRAJA Na razširjeni seji glavnega odbora SZDL Slovenije CVETO PELKO: V OSPREDJU DRUŽBENI STANDARD Na razširjeni seji Glavnega odbo- ra SZDL Slovenije so v razpravi so- delovali tudi štirje predstavniki SZDL iz celjskega okraja. Predsednik Občinskega odbora SZDL v Celju, tovariš Cveto Pelko je govoril o značilnostih gospodar- skega razvoja v Celju ter naglasil, da je večina industrije in obrti v Celju že zastarela, prav tako pa tu- di uslužnostne dejavnosti 'Yiiso do- volj razvite. Mesto je bilo zgraje- no za okrog 15 tisoč prebivalcev, danes pa jih ima že 30 tisoč in zato tudi komunalne naprave ne zado- ščajo naraščajočim potrebam. Vse to priča, da bo treba angažirati vsa razpoložljiva sredstva tako za re- konstrukcijo podjetij kot za investi- cije v družbeni standard. 2e lani je bila v Celju velika ak- cija za združevanje sredstev. Celj- ska podjetja so dala lani 260 milijo- nov din iz skladov skupne porabe za gradnjo stanovanj, 137 milijonov din pa za razne komunalne zadeve, največ za investicije na kmetijskih posestvih Lava In Medlog. Razen tega so tudi delovni kolektivi sami precej napravili za ureditev nekate- rih zadev. Pomembna komunalna dela so v celjski občini opravili tudi s prostovoljnimi akcijami. Kolektiv Železarne Štore je uredil naselje Li- pa, Tovarna emajlirane posode je pomagala pri rekonstrukciji Mari- borske ceste itd. Vrednost vseh teh del presega 10 milijonov din. V prihodnje pa bo v te akcije vključenih še več delovnih kolekti- vov kot doslej. V Celju že grade vo- dovod, urejujejo kanalizacijo, grade mlekarno, hotel, delavsko restavra- cijo, zgraditi pa bo treba še potroš- ne centre, otroške varstvene ustano- ve itd. Tovariš Pelko je govoril še o go- spodarskih investicijah, o združeva- nju sredstev za komunalne namene ter o razširitvi delovnih akcij v le- tošnjem letu. V Celju so prišli tudi do sklepa, da bo treba pripraviti pre- bivalstvo za posebne lokalne daja- Tovariš Cveto Pelko tve v obliki višjega prometnega davka.Ta oblika je smotrnejša kot samoprispevek, ki bi ne zajel vsega prebivalstva, temveč le delavce in nameščence. O tem so z volivci že razpravljali na zborih volivcev, končno pa bodo odločili ob sprejet- ju družbenega plana. Tovariš Pelko je govoril še o razvoju stanovanj- skih skupnosti, o strokovnem in splošnem izobraževanju v okviru de- lavske univerze in izobraževalnih centrov v podjetjih. Ko je govoril 0 zadružni gradnji, je poudaril, đt ima novo organizirana stanovanj, ska zadruga doslej že nad 400 prK 1 av. FRANJO PAJK: USPEHI Ú V ŽIVINOREJI Predsednik Občinskega odbora SZDL v Mozirju tov. Franjo Pajk je govoril o pripravah za sprejem občinskega družbenega plana, ki so potekale bistveno drugače kot dru- ga leta. Boljši gospodarski uspehi so vzbudili zanimanje širokega kro- ga ljudi, zlasti kmetijskih prebival- cev. Tako je letos razprava o kme- tijskem planu zelo dobro uspela m dala določene rezultate. Ze doseda- nja skrb kmetijstvu je povzročila, da je bila lani kmetijska proizvod- nja za 68 odstotkov višja kot leta 1957. Letos pa je bilo za pitano ži- vino sklenjenih 40 odstotkov pogodb več, kot je bilo lani sploh odkuplje- no živine. Velik del kmetijskih pro- izvajalcev pa se je vključil v proda- jo svojih pridelkov prek zadrug. SREČKO PRATNEMER: KMETIJ- SKA POSESTVA BODO MORALA POVEČATI PROIZVODNJO Predsednik Občinskega odbora SZDL v Šentjurju pri Celju, tova- riš Srečko Pratnemer je v svoji raz- pravi obravnaval probleme kmetij- ske proizvodnje in poudaril, da Iz- polnjevanje kmetijskega plana ▼ mnogočem zavisi od sodelovanja kmetijskih proizvajalcev s kmetij- skimi zadrugami. Razen tega pa bo- do morala kmetijska posestva pove- čati proizvodnjo in izpopolniti na- grajevanje po učinku. Tu naj bi na- šla torišče svojega dela tudi Socia- listična zveza, ki se že doslej zavze- ma za zdrave odnose na vasi, po- skrbeti pa bi morala tudi za izobra- ževanje In vzgojo kadrov v kmetij- skih zadrugah in mnogo bolj uvelja- viti delavsko upravljanje na druž- benih kmetijskih posestvih. IVAN CERIN: ŠTEVILO ČLAN- STVA SE JE OBČUTNO POVEČALO Predsednik Občinskega odbora SZDL v Laškem, tovariš Ivan Ce- rin je povedal, da so v laški občini dosegli prav v politično organiza- cijskih pripravah doslej razveseljive rezultate. Število članstva SZDL a je- občutno povečalo, razen tega se je povečala tudi aktivnost vseh os- novnih organizacij. Predlagal je, da bi bilo umestno na podlagi doseda- njih izkušenj podaljšati mandatno dobo za odbore osnovnih organiza- cij vsaj na dve leti. Treba je najti metode dela z mladino so DEJALI NA OBČINSKI KONFERENCI V ŠENTJURJU V marsikateri občini, kjer mladina živi in dela na strnjenem območju, je delo lažje. Vendar tudi tam, lijer ni tako, morajo najti prave oblike dela, saj je mladina voljna sodelo- vati v vseh akcijah. Takega mnenja so bili tudi v Šent- jurju. Opozorili so na nekatere sla- bosti pri svojem delu, ki pa so vča- sih nastale zaradi objektivnih te- žav. Vendar ne moremo trditi,* da zavest mladine na tem območju ni visoka. Nasprotno, letne konference so pokazale, da je zavest mladine celo iznad pričakovanja. To kaže tu- di visoko število sprejetih mladin- cev v Zvezo komunistov. Značilno za šentjursko občino pa je, da se zavest mladine in volja do dela iz dneva v dan veča. In to je tudi eden temeljnih stebrov na- predka in razvoja mladinske orga- nizacije na tem območju. Marsikdaj so mladinski aktivi po- stavljeni pred težke naloge, ki jih spričo gmotnih težav stežka prema- gujejo. Zato nas ne sme čuditi ugo- tovitev, da si aktivi pridobivajo sredstva s prirejanjem družabnih ve- čerov, kot na primer na Ponikvi. Na konferenci so ugotovili tudi, da bodo morali ustanoviti mladin- ske organizacije na kmetijskih go- spodarstvih in pri lesnem podjetju ter okrepiti delo mladinske organi- zacije v »Alposu«. Mladina v Šentjurju je na konfe- renci pošteno in odkrito povedala, da lani ni bilo vse prav. Hkrati pa so povedali, da je treba slabo od- praviti in dobro še izboljšati. Mla- dinci namreč ne bi bili mladinci, če ne bi hoteli tako ravnati. B. S. TABORNIŠKA ORGANIZACIJA je priredila desetdnevno taborjenje v Partizanskem domu pod Velik« Kopo pri Slovenjem Gradcu. Sred- stva za taborjenje so v glavnem zbrali s prispevki podjetij, del pa bodo plačali udeleženci taborjenja. Uravnajmo korake po njihovih Ko so v Celju končali pred dnevi mladinsko večerno politično šolo, smo bili vsi zadovoljni. Mladi ljudje so dobili priznanja, s priznanjem vred pa dobršen del znanja, ki bi ga naj imel mladinec. Sola je bila ustanovljena na pobudo občinskega mladinskega komiteja in jo je z uspehom zaključilo 80 slušateljev. Neupravičenega izostajanja skoraj ni, bilo, mladina je v šolo hodila redno in z veseljem. Poleg osnov- nega programa so izdelali še po- drobne naloge in zdaj dobro po- znajo delo delavskih in zadružnih svetov tudi v praksi. Ker je vsako dobro delo nagrajeno, je bilo tudi to. Predlog, da bodo obiskali vzor- no urejena kmetijska posestva pri Ljubljani, so slušatelji kljub presene- čenju sprejeli z nepopisnim navdu- šenjem. Letos bo v Celju spet politična šola, pravzaprav bosta kar dve. V šolo višje stopnje se bodo vpisali tisti, ki so že končali šolo, za začet- nike pa bo spet nova dvorazredna politična šola. No, povsem zmotili bi se, če bi mislili, da so mladi ljudje pred uro v grobni tišini čakali predavatelja. Bilo je prav tako kot povsod dru- god, kjer živi mladost in neugna- nost. Pa vendar je bilo malo dru- gače. Prav tako so pregledovali svoje zapiske kot v šoli, toda strahu pred redovalnico tu ni bilo. Njihove kretnje so bile zavoljo tega samoza- vestnejše in že pred uro so živahno razpravljali. Takrat, ko smo jih obiskali, so imeli zadnje predavanje — o per- spektivah našega socialističnega razvoja. Bili so mirni, pa ne pri- siljeno mirni in mene je motilo le — škripanje stolov. Tako je bilo vso uro. Ko sem opazovala teh osemde- set mladih ljudi, sem začutila, da bodo čez nekaj let prav oni nosili kopico odgovornosti, ki jih danes še ne poznajo. In prav tako jim tudi želim, da bi to storili s prav tolikš- nim zaupanjem in smelostjo, kot je v njih mlade moči. Pričakovala sem, da se po pre- davanju vsaj nekaj trenutkov ne bo nihče oglasil, kot je v navadi dru- god. Pa sem takoj nato morala ugo- toviti, da jih še premalo poznam. Komaj je tovariš Simonič povedal zadnji stavek, že je nekdo spredaj dvignil roko. Potem so vprašanja začela deževati in ni jih hotelo biti konec kljub pozni uri. Govorili so o kmetijstvu, o industriji, dotaknili se spet stanovanjske reforme, skrat- ka razpravljali so pestro in s tem je vse povedano. Pri prvih vpra- šanjih so imeli malo treme, potem pa so se povsem sprostili in prav ta sproščenost je posebna odlika poli- tične šole. Razpravljali bi bili men- da pozno v noč, pa smo morali raz- pravo prekiniti in končati. No, pa to jih ni dosti motilo. Ko sem šla po- tem mimo majhnih skupin, sem pre- senečena opazila, da se še naprej pogovarjajo in da si imajo še ve- liko povedati. Takrat sem za hrb- tom zaslišala nekaj besed, ki se mi jih zdi vredno zapisati: »Veš, če bi vsi predavatelji pre- davali tako kot naši v tej politični šoli, bi menda dvorane ne bile praz- ne.< Pogovarjala sta se naprej in to tako, da sem jima nehote prisluh- nila. »Ko smo imeli zadnjikrat za- sedanje delavskega sveta, bi se bil tako rad oglasil, pa si nisem upal. Danes pa mi je žal in mogoče se tega ne bi nikoli zavedal, če ne bi bil slišal vseh teh predavanj«. Za- mislila sem se. Ze to, da se bodo mladi ljudje začeli zavedati, da v delavskem svetu predstavljajo ves mladi rod podjetja, bo pomenilo ve- lik napredek, velik uspeh politične šole. Potem sva se pogovarjala s to- varišem Plahutnikom in povedal ml je, da se mladi ljudje med seboj dobro razumejo in da mu je že mar- Jože Plahutnik, ki je vodil sedanj* mladinsko politično šolo ima veliko zaslug, da je tako uspela sikdo rekel, da mu bo hudo, ko si bo šola končala. K temu menda treba ničesar več pripomniti. Pa i' to sem izvedela, da so tudi predd' vatelji v šoli radi predavali. Pravijo da so mladi slušatelji eden najreS' nejših kolektivov. Ko sem odhajala, sem se počutill> več kot prijetno. Prav tako mi bilo, kot da bi bila o korakih ču- tila vse njihovo zadovoljstvo in ^*' sem si mogla kaj. da ne bi uravnal* še svoj korak po njihovem. Ivica CELJSKI TEDNIK — STEV 4—29. januatja I960 RAZŠIRJENI PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU Na prvem mestu skrb za človeha (Nadaljevanje s 1. etr,)*^ •roizTodnji in modernizaciji kme- tijstva sploh. Da bi tako proizvod- njo omogočili, bo potrebno izgraditi inešalnico za močna krmila v Vrbju, (ci bi naj bila dograjena letos do junija. V Celju pa naj bi zgradili tovarno močnih krmil, ki bi začela že drugo leto obratovati. Tovariš Lubej je govoril tudi o sadjarstvu, jj¡ je na robu propada, zato bi ga bilo treba modernizirati čim prej. Glede gospodarsko šibkih zadrug, ki njso v stanju organizirati lastne proizvodnje, je tovariš Lubej dejal, da jih bo treba čim prej likvidirati. V okraju naj bi bilo le 53 gospodar- sko močnih zadrug, ki bodo imele vse pogoje za razvoj. OBŠIREN PROGRAM INVESTICIJ TER ZDRUŽEVANJE SREDSTEV Tovariš Riko Jerman je govoril o ebširnem programu investicij. Dejal je, da je plan investicij v celjskem okraju izredno napet, ker so marsi- j(je industrijske naprave tako iztro- šene, da v proizvodnji ne moremo več dohajati drugih krajev. Zato so rekonstrukcije marsikje v industriji nujne, saj brez njih bi bilo čedalje teže izvajati planske naloge. Z de- centralizacijo investicijskih sredstev pada velika odgovornost na okraj, saj so ta sredstva ogromna in ni vseeno kako bodo izkoriščana. Tre- ba jih bo kar najbolj smotrno upo- rabiti. Pred tremi leti je okraj raz- polagal komaj s 500 milijoni inve- sticijskih sredstev, letos pa bodo znašala kar 2,9 milijarde dinarjev. Tovariš Jerman je razen tega po- udaril potrebo po gospodarskem so- delovanju med gospodarskimi orga- nizacijami ter priporočil združeva-j nje sredstev podjetij v denarnih za-' vodih. Le tako združena sredstva bo možno čim bolj koristno uporabiti za hitrejši gospodarski napredek okraja. Investicijski program okraja,J z izjemo Velenja, sloni izključno na, sredstvih podjetij, občin in okraja, zato bo potrebno pri izvajanju te-.i ga programa upoštevati kar se da^ največjo koristnost in smotrnost. GRADITI BO TREBA BOLJ SKROMNO T tej zvezi je tovariš Jerman gra- jal gradnjo šole na Dobrni, ki jo že gradijo tri leta. Gradnja te šole bo stala 150 milijonov dinarjev, če- prav bi za tamkajšnj.e potrebe za- dostovala manjša šola, ki bi stala le 50 milijonov dinarjev. Na ta na- čin ne bomo prišli nikamor naprej, saj bi za ta denar lahko zgradili več manjših šol, ki bi bile sicer skromnejše, vendar bi odgovarjale vsem zdravstvenim in ostalim po- gojem. Graditi b.o treba bolj skrom- no, skladno gotrebam, predvsem pa razpoložljivim sredstvom. Primer gradnje šole na Dobrni, je dejal to- variš Jerman, zgovorno pove, kaj se zgodi, če odločajo o gradnji dru- gi, ne pa tisti, ki so družbeno od- govorni za sredstva. POSPEŠITI STORILNOST IN NAGRAJEVANJE PO UCiNKU Tovariš Jože Jost je poudaril potrebo po dviganju storilnosti in iskanju vedno novih možnosti za nagrajevanje po učinku, saj bo od tega največ odvisno uspešno izpolnjevanje nalog družbenega »plana. S političnimi in samo- upravnimi organi v občini se bo treba temeljito pogovoriti o nalo- gah v zvezi z izpolnjevanjem druž- benega plana. V naših podjetjih je še dosti skritih rezerv, ki jih bo treba po- iskati. V tej zvezi je tovariš Jost poudaril, da je bilo lani pri spre- jemanju tarifnih pravilnikov do- volj zagotovil o uvedbi nagraje- vanja po učinku, med letom pa »mo marsikje ugotavljali, da de- lijo osebne dohodke še vse preveč linearno. Letos bo treba s tako prakso odločno prekiniti. PROSTOVOLJNE AKCIJE TER PODPORA ZADRUŽNIM GRADNJAM Tovariš Franc Rupret je pou- daril potrebo po združevanju »redstev tudi v drugih, sekundar- J^ih panogah gospodarstva, ne le v industriji. Dejal je, da celjska občina zaostaja v komunalnem ^gledu za ostalimi mesti. Ker ob- ^па vseh potreb ne bo 23nogla, bodo politične organizacije orga- nizirale prostovoljne akcije. Mla- dina je v tem pogledu obveznost sprejela. Politične organizacije bi morale dati več jxxJpore tudi zadružnim gradnjam stanovanj. Težiti bo treba predvesm za grad- njo skromnih stanovanj, ki bi bila polovico cenejša, vendar pa na dostojni višini. O doslednejšem izvajanju neka- terih planskih nalog je govoril to- variš Niko Pogačar, ki je dejal, zakaj že doslej nekaterih nalog nismo izvršili. Za primer je na- vedel uslužnostno dejavnost, o ka- teri že nekaj let govorimo. Po- trebno bi bilo zaostriti odgovor- nost nekaterih ljudi v delavnicah in ustvariti solidnejše družbene odnose, ki ponekod zaostajajo za materialnim razvojem. ZAOSTAJANJE TRGOVINE, OBRTL ZDRAVSTVA IN ŠOLSTVA Tovariš Stane Ravljen je govo- ril o hitro menjajoči se strukturi prebivalstva v Šoštanj ski občini, ki je posledica nagle industriliza- cije. Sedaj je na področju občine le 20 odstotkov prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom. Ta razliika je veliko bolj očitna kot v drugih občinah in povzroča ne- skladen razvoj v zdravstvu, šol- stvu in komunalni dejavnosti, kar povzroča občini težave. Med tem ko je stanovanjski problem pri- lično rešen, pa zaostaja trgovina, obrt, zdravstvo in zlasti šolstvo. Zato je poudaril potrebo, da bi v takih primerih bilo potrebno vzporedno s sredstvi za kapital- no izgradnjo predvideti več sred- stev tudi za družbeni standard. Občina in podjetja vsega tega ne zmorejo zlasti še, ker standard za- poslenih delavcev vedno bolj ra- ste. NALOGE POLITIČNIH ORGANIZACIJ Na kraju je tovariš Franc Si- monie na podlagi poročila in raz- prave nakazal nekaj nalog poli- tičnih in družbenih organizacij pri izvajanju plana za leto 1960, ki bd jih lahko strnili v naslednje sklepe: Modernizacija zastarele indu- (strije in kmetijske proizvodnje je nujna, da bi na ta način do- segli lim večjo produktivnost. V industriji bo treba odločneje pristopati k najrazličnejšim obli- kam kooperacije, v kmetijstvu še naprej utrjevati sodelovanje za- druga-kmet, hkrati s tem pa kre- piti družbena kmetijska posestva in ustanavljati zadružne obrate, kar bo omogočilo industrijski raz- voj kmetijske proizvodnje. Storil- nost bo treba povečati, kar še po- sebej velja za gradbeništvo in obrt. Odvečno delovno silo, ki se bo zaradi modernizacije proizvodnje sprostila, zaposliti v predelovalnih kmetijskih obratih in servisnih delavnicah, ki jih bo treba hitreje ustanavljati. Trgovini, obrti, tu- rizmu in gostinstvu bo treba po- svetiti večjo pozornost, saj se prav v teh dejavnostih odraža v veliki meri skrb za človeka. Investicijam in združevanju sredstev v okviru okraja za industrijo, v okviru ob- čin za trgovino, obrt, gostinstvo in komunalne potrebe posvetiti največjo pozornost. Strokovni vzgoji in šolanju ljudi naj velja tudi izredna skrb, da bodo sposob- ni izvrševati naloge družbenega plana. Proračune občin bo treba izpopolniti, tako da bodo odvisni od dohodkv državljanov na po- dročju občine in okraja. Vse te obširne in zahtevne na- loge pa občine ne bodo zmogle, če jim pri tem ne bodo pomagale po- litične organizacije, ZK, SZDL, sindikati, ZB, mladinska organi- zacija, strokovna združenja, de- lavski sveti, kmetijske zadruge in ostale družbene organizacije. Vse te organizacije in organi družbe- nega upravljanja bodo morali za izpolnjevanje planskih nalog akti- vizirati vsakega posameznika. Ker bodo te naloge zahtevale od naših delovnih ljudi veliko napo- rov, je ob zaključku dejal tovariš Simonič, bodo morale politične organizacije pri tem posvetiti naj- večjo skrb predvsem delovnemu človeku, katermu so vsa prizade- vanja v zvezi z izpolnjevanjem družbenega načrta tudi name- njena. -ma- ŠE ENKRAT pobuda PO VSEH OBČINAH KORISTNA POSVETOVANJA O SPOD- BUDNEJŠEM NAČINU NAGRAJEVANJA — SINDIKALNE OR- GANIZACIJE SO POPOLNOMA UVELJAVILE NOVE OBLIKE DELA — LETOS SO PRED GOSPODARSKIMI ORGANIZACI- JAMI ODGOVORNE NALOGE — ODPRAVITI BO TREBA PREDVSEM SLABOSTI, KI SMO JIH ZASLEDILI LANI V teh dneh se vršijo po vseh ob- činah posvetovanja o nagrajevanju v gospodarskih organizacijah. Ta so pripravili občinski sindikalni sveti na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta. Povsod se je pokazala tež- nja, da bi s pravičnejšim in vzpod- budnejšim nagrajevanjem uveljavili osnovne ekonomske elemente, ki omogočajo gospodarstvenost posa- meznega podjetja. Med boljšimi posvetovanji o na- grajevanju v gospodarskih organi- zacijah je bilo v Žalcu. Posvetova- nje je bilo dobro pripravljeno, raz- prava živahna, zaključki pa obeta- joči. V Žalcu so se postavili na sta- lišče, da bo nujno potrebno povsod odpraviti mezdni sistem nagrajeva- nja, to se pravi plačevanje po času in preiti na nagrajevanje po učinku. Ko so govorili o tem, so ugotovili, da je novi sistem delitve dohodka razgibal kolektive, da jim je odprl nove možnosti in dovolil lastno ini- ciativo. Uspehi niso izostali, čeprav je še precej slabosti, ki jih bo v na- Ts' Jože Jost predsednik OSS Celje slednjem obdobju treba odpravitL Ce to ugotovitev pogledamo skozi številke, vidimo, da so za preteklo leto predvidevali za preko 9 odstot- kov večjo proizvodnjo, dosegli pa so čez 12 odstotkov. Samo to, seveda, še ni merilo dobrega gospodarjenja, vendar splošna analiza gospodar- skih organizacij v občini kaže, da so industrijska podjetja glede go- spodarstvenosti v ugodnem polo- žaju. Razprava je jasno pokazala, da v kolektivih na praktičnih primerih ugotavljajo, da so gospodarski uspehi razen tehničnega izpopolnje- vanja odvisni v veliki meri od siste- ma nagrajevanja v podjetju. Zlasti lepe uspehe so dosegli v tistih pod- jetjih, kjer so uveljavili progresivne nagrajevanje po učinku. Istočasno so tudi izrazili mnenje, da ni mož- no misliti nad dviganje življenjske ravni prebivalcev, če hkrati ne bo- do rasli gospodarski uspehi, oziroma vrednost proizvodnje. Na žalskem posvetovanju so ve- liko govorili tudi o nalogah za na- , slednje obdobje. Vzpodbudna je ugotovitev, da bo na območju žal- . ske občine letos uveljavilo kar 8 podjetij sistem nagrajevanja po eno- ti proizvoda. To je res lep uspeh in ' posnemanja vreden primer v celj^^ skem okraju. j TRGOVINA IMA VSE vec]i pomen z nenehnim naraščanjem oseb- nih dohodkov prebivalcev, se pravi, njihove kupne moči, na- rašča tudi promet v trgovinah. Zato vse bolj ugotavljamo, da se- danja organizacija, stmktura na- šega trgovinskega omrežja ne mo- re zadostiti vsem potrebam. Temu bo treba najti ustrezno rešitev. Vendar v trgovskih krogih pre- vladuje mnenje, da ne kaže raz- širjevati trgovskega omrežja šte- vilčno, temveč kvalitetno. V celjskem okraju pri reševa- nju problema trgovskega omrežja posvečajo posebno pozornost pred- logom in možnostim za odpiranje lastnih prodajaln industrijskih podjetij. Pri tem gospodarstveniki zagovarjajo edino možnost — tes- no sodelovanje med zainteresira- nimi podjetji in občinami Analiza strukture trgovskega omrežja in rezultati v Celju ter v drugih mestih, kjer imajo samo- postrežne trgovine že delj časa, kažejo, da je treba ustanavljanju samopostrežnih trgovin in trgovi- nam s samoizbiro posvetiti še več pozornosti. Pri reševanju tega problema bo morala trgovinska zbornica odigrati pomembno vlogo in sicer kot organizator (ne usta- novitelj) ter s tem, da bo posredo- vala izkušnje od drugod in jih ob- likovala v najustreznejše načine, ki so za posamezna območja spre- jemljiva in umestna. Razvoj trgovine naslanjati zgolj na eno organizacijo ali na oblast- vene forume bi bilo v sistemu ši- ipokega družbenega upravljanja pri nas brez dvoma zgrešeno. Saj je gotovo, da je tudi v sedanjih okoliščinah možen določen napre- dek, ki pa je odvisen od ljudi, ki delajo v trgovini. Tu mislim pred- vsem na skrb za izpopolnjevanje izbire blaga v posameznih trgovi- nah, kar potrošniki še mnogokrat pogrešajo. Mnogokrat govorimo o nedelavnosti potrošniških svetov, ki tudi v tem področju lahko mnogo store. Le-ti lahko s sodelo- vanjem svetov za blagovni pro- met v svojem kraju veliko pripo- morejo k boljši in pravilnejši oskrbi. Potrošniškim svetom bod« dale krepak impulz za njihovo boljše delovanje tudi stanovanj- ske skupnosti, ki bodo vsekakor živo zainteresirane, da bo trgovi- na na njihovem območju hitreje napredovala. Na sploh pa je predvsem dol- žnost občinskih ljudskih odborov in njihovih organov, da posvetijo več pozornosti skladnemu razvoju trgovine v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogamL To velja predvsem za razvitejše občine, vendar tudi v šibkejših občinah ne bodo smeli mimo tega proble- ma. Mil. PREKO DVA MILIJONA TON DELAVSKI SVET RUDNIKA LIGNITA VELENJE JE SPREJEL PROIZVODNI NACRT ZA LETOS. PRI TEM SO POSTAVILI KOT OSNOVNO IN REDNO PROIZVODNO NALOGO RUDNIKA 2,1 MILIJONOV TON LIGNITA. TO BODO DOSEGLI TAKO, DA BO DAL VZHODNI OBRAT DVA MILIJONA TON, ZAHODNI PA 100 TISOČ TON. ISTOČASNO SO Z OZIROM NA VELIKO PO- VPRAŠEVANJE IN POTREBE PO LIGNITU SPREJELI SKLEP, DA BODO DODATNO LETOS IZKOPALI SE 100 TISOČ TON LIGNITA, IN SICER Z NEDELJSKO PROIZVODNJO. TAKO BO SKUPNA PROIZVODNJA PO NA CRTU V RUDNIKU VELENJE ZNAŠALA 2 MILIJONA 200 TISOC TON. Glavni problem, ki ga hočejo rešiti letos, je odkopa van j e za- hodnega polja. Potrebna bodo še nedokončana raziskovalna vrta- nja. Kot drugi, pa zato nič manj pomemben problem, se pojavlja vprašanje prekvalificiranja de- lovne sile. S pričetkom normal- nega obratovanja zahodnega polja bo potreba po kvalificiranih ko- pačih namreč bistveno rasla. STORILNOST V RUDNIKU GLAVNA ODLIKA Ce podrobneje pregledamo sto- rilnost v rudnikih pri nas in pa tudi v inozemskih, lahko ugoto- vimo, da so velenjski rudarji na- redili čudovit napredek. Tako se bo storilnost celo letos povišala, čeprav bodo začeli z izkopava- njem v zahodnem polju. Raču- najo, da se bo kljub tej težavi sto- rilnost v merilu podjetja povečala za okoli 6 odstotkov. NADALJNJA IZGRADNJA Mimo obsežnih načrtov, ki jih pripravljajo za razvoj kemičnega kombinata v Velenju (na bazi lig- nita), pa bodo investicije in ureje- vanje jamskih in zimanjih objek- tov še naprej potekale po določe- nem načrtu. Za jamske objekte bodo porabili okoli 11 milijonov dinarjev, za gradbene objekte pa okoli 4 milijone dinarjev. Največ sredstev bodo seveda terjali novi stroji in oprema — deloma do- mača, deloma iz uvoza. Sodijo, da bodo vse investicije za kapitalno izgradnjo v velenjskem rudniku znašale letos okoU 700 milijonov dinarjev. SE NAPREJ STANOVANJA V Velenju pa hkrati s tem na- prej postavljajo kot aktualno in potrebno nadaljevanje stanovanj- ske izgradnje. Saj problem delov- ne sile v rudniku še nadalje ob- staja. V načrtu imajo izgraditev 183 stanovanj ter nekatere novo- gradnje, predvsem pa začetek gradnje samskega bloka ob Ša- leški cesti. Tako kljub nadaljnje- mu obsežnemu načrtu investicij- skih vlaganj, stanovanjska izgrad- nja in skrb za človeka v načrtu za letos ni zanemarjena. PLENUM »SMEITJ« УСЕШ (Nadaljevanje s 1. strani) da je Zveza s tem, da bo ona odo- bravala in precenjevala izdelke z dodeljevanjem znamk o kvaliteti, do- bila od družbe zelo odgovorno na- logo, kar je hkrati znak velikega zaupanja omenjeni organizaciji. Sklepi plenuma so bili v tem, da organizacije po svojih močeh izpol- njujejo svoje naloge do družbe, da je potrebno večje sodelovanje z ob- lastnimi organi in podjetji, da je potrebno dati tehničnim kadrom tudi večje pravice soodločanja v gospo- darskih organizacijah in podobno. V tem letu bodo pripravili vrsto strokovnih posvetovanj, od elektri- fikacije kmetijske proizvodnje, pa vse do uporabe radioaktivnih izoto- pov v industriji. V opoldanskem odmoru je v ne- deljo udeležence sprejel predsednik okraja tovariš Riko Jerman. K. »Foto Ideal« v likvidaciji Predsednik sveta za gospodar- stvo je na seji občinskega ljud- skega odbora v Celju poročal tudi o stanju podjetja »Foto-Ideal«. To podjetje je že v prvem polletju poslovalo z izgubo, ki se je v dru- gem polletju še povečala. Zato so odborniki bili mnenja, de ne kaže vzdrževati podjetja, ki nima mož- **osti za nadaljnji obstoj. OTOVORJENI INŽENIR TA TEDEN JE DRUŠTVO INZENÍRJEV IN TEHNIKOV V SVOJIH PROSTORIH PRIREDILO RAZSTAVO GEODETSKE DEJAVNOSTI ČEPRAV SE BO BRALCU KOT TUJKA GEODEZIJA ZDELA NEZA- NIMIVA, JE RAZSTAVA VSE PREJ KOT TO. POKAZALI IN PRI- KAZALI SO VSE SVOJE DELO, OD OSNOVNE DEJAVNOSTI — IZDELAVE NAČRTOV — DO VZPOREDNIH DEJAVNOSTI, KI JIH OPRAVLJAJO. PA SE VELIKO ZANIMIVOSTI SO PRIPRAVILI NA RAZSTAVI, TAKO DA SI JO BO RES VREDNO OGLEDATI. ZA ASTRONOMIJO GRE, TRIANGULACIJO, VIŠINOMETRSTVO IN GEOFIZIKO. SICER VSE SAMO VISOKOZVENECE TUJKE, VEN- DAR NA RAZSTAVNEM PROSTORU NI TAKO. ČLOVEK VIDI, KA- KO NASTAJA NACRT — S KLASIČNO MERILNO METODO, ALI PA S SODOBNIMI LETALSKIMI FOTOGRAFSKIMI NAPRAVAMI. Ze bežen pregled nam pokaže, da se vse bolj in bolj uveljavlja so- dobnejši način — geodetska foto- grafija z letali. V ta namen jim služijo posebne kamere, ki vsako točko dvakrat posnamejo in tudi gledalec lahko z dvobarvnimi očali opazuje plastično podobo posnetega ozemlja. Ta način uporabljajo pred- vsem tam, kjer bi klasična metoda bila otežkočena — v gosto naselje- nih krajih, v gozdnatih predelih in podobno. Sicer se pa obe metodi do- polnjujeta. Za obiskovalce, pa tudi za mene je bil sistem fotografiranja bolj za- nimiv. Razumljivo, saj je to nekaj posebnega. Vendar sem iz pogovora z geodeti povzel, da je posnetek šele začetek dela. Oba posnetka vtaknejo potem v poseben aparat, kjer dobijo plastiko — vendar to še ni načrt. In za tega gre! Zato s po- sebno pripravo prenašajo posamez- ne točke slik na načrte.-lz obrisov nastaja tloris ozemlja — njihovo delo. Kjerkoli delajo geodeti se kopi- čijo načrti, in to je prav Vzemimo samo primer Celja. Pod mestom je razpredeno omrežje petih linij; ka- nali, vodovod, daljnovodne napelja- ve, plinovod in telefon. Kadar kar- koli popravljajo, ali vlagajo nove napeljave, prihaja do nesoglasij — eni drugim uničujejo napeljave. Ce bi pri občini obstajal načrt vsega podzemnega omrežja bi zadeva bila neprimerno lažja in manj boleča. Zakaj tak načrt ne bi naredili? Ko sem se z geodeti pogovarjal sem zvedel mnogo sličic iz njiho- vega dela. Resnih, smešnih in tra- gičnih. Le preberite, kaj se jim vse dogodi. Ko so letos delali na novi izmeri mesta so morali tudi v zakotna in včasih že prenesnažna dvorišča. Ta- ko so prišli do nekih vrat, in ker je bilo treba na drugo stran so prosili hišnika za ključ. Ni se ga upal dati — tako je vsaj povedal. Vso sku- pino je napotil h predsedniku hiš- nega sveta, češ da ta odloča o vseh pomembnejših stvareh. Ko so se oglasili pri njem so složno začeli iskati ključ od teh vrat. Za nobeno ceno ga niso našli... Potem se je predsednik hišnega sveta odločil — »vdrli bomo vrata, če že morate na drugo stran.« Se prej pa se je nekdo spomnil in poizkusil s ključavnico in kljuko. »In glej ga vraga« Vra- ta sploh niso bila zaklenjena. To- liko let jih nihče ni uporabljal, da so že vsi pozabili, da so odklenjena Ui da ključa za nje ne rabijo. Druga zgodba, ki jo je vredno zapisati, se je zgodila v Savinjski dolini, kjer znajo ceniti šolane go- spode. Kot pri geodetskem poslu na- nese, si mora včasih tudi inženir oprtati opremo in jo mahniti, če ni drugače, tudi čez polja. Tako se je zgodilo pred kratkim. Težko otovor- jeni inženir jo je mahal po deželi In končno, ko je prišel do cilja večje kmečke domačije — ga je ( spodar pričakal z vprašanjem; y... kdaj pride gospod geometer?* Mislil je namreč, da ima pred seboj nosil- ca, saj bi gospod že ne pustil, da bi se kopal v potu svojega obraza. Se dolgo smo se pogovarjali. Vedno nove dogodivščine sem zve- del, da res ni prostora za vse. Ven- dar je še treba povedati, da imajo največ težav z Ijudrni, ki ne razu- mejo — včasih pa tudi nočejo ra- zumeti — da meritve niso zločin, temveč, da so zelo potrebne. Tako se je celo zgodilo, da so merili neko zemljišče. Nenadoma je prikorakal k instrumentom nek možak in de- jal: »Kaj boste pri meni merili? Saj vendar ni potrebno, jaz sem že dol- go funkcionar!« Kaj bi vi na to rekli? To so le nekatere dogodivščine iz njihovega vsakdanjega dela. Ce boste kdaj prišli z geodeti skupaj, vam jih bodo lahko povedali še več. Teh na razstavi ne boste videli — videli pa boste lahko način in me- todo dela geodetov ter osnovne te- žave s katerimi se borijo. Ce bodo ljudje to dovolj poznali bo že ve- liko. Mile Iršič POSVETOVANJE O OKRAJNI LJUDSKI UNIVERZI v TOREK JE BILO NA OK ZKS V CELJU POSVETOVANJE OBEH USTANOVITELJEV OKRAJNE DELAVSKE UNIVERZE, KI GA JE VODIL DIREKTOR LOJZE SELAN. NA DNEVNEM REDU JE BILA ORGANIZACIJA DELAVSKE UNIVERZE IN VLOGA CENTROV, VPRAŠANJE KADROVSKE POLITIKE — ODNOS DELAVSKE UNIVERZE DO DRUŽBENIH ORGANIZA- CIJ TER KONKRETIZACIJA LETOŠNJEGA IZOBRAŽEVAL- NEGA PROGRAMA. izobraževanje, pri čemer je po- udaril, da je treba nanje gledati s stališča potreb ter da brez dobre kadrovske službe nekega centra ni mogoče ustanoviiti. Z ustano- vitvijo pa je hkrati treba najti tudi ustrezno vsebino. Ta mora težiti za tem, da bomo določenemu kolektivu pomagali pri izobraže- vanju njegovih članov. Pogoji za to so: kader, sredstva, ki jih je zvezna uredba že zagotovila, pro- stori in razumevanje vodilnih ljudi v podjetjih. Okrajna in občinska delavska univerza pri tem naj ne bi bila le šlager dneva — tako sta- lišče bi bilo docela zgrešeno, pač pa ustanova z znatno širšim in globljim področjem dela. V razpravi, ki je sledila, so ude- leženci posvetovanja govorili o nekaterih problemih organizacij- ske narave, o problemu manjših podjetjih, ki jih je v Celju vse polno in kjer izobraževalnih cen- trov ne bo mogoče ustanoviti, o problemu koncentracije sredstev v okrajnem merilu in naposled o družbeni vlagii ustanove. Direktor Selan je govoril naj- prej o sistemu izobraževanja in nato o ustanavljanju centrov za Problem celiske Pomožne šole Med mnogimi šolami, ki so bile pri nas ustanovljene v času po osvoboditvi in ki so dobile hkrati svojo novo fiziognomijo, je bila tudi Pomožna šola. Je bila, pra- vimo zato, ker ima ta šola, da tako rečemo, vse polno naglavnih grehov, zaradi česar jo bo verjet- no novi zakon o speciaiiziranem šolstvu zamenjal z novo, ustrez- nejšo in manj bolečo označbo — s posebno šolo. Dogajalo se je namreč in se še vedno dogaja (go- vorimo o razmerah v Celju), da smisla in bistva v izrazu pomožna šola niso razumeli in ne razumejo niti nekateri naši osnovnošolski pedagogi — kako bi ga naj razu- meli tedaj tisti, ki ne s to ne z ono šolo nimajo nič opraviti? Mislili so in morda še mislijo — Pomožna šola je pač oddelek osnovne šole, ki ji pomaga s tem, da učence pripravlja za reden poulk, spet drugi pa so videli in morda še vidijo v njej navadno norišnico. Seveda pa niti prvo niti drugo ni točno. Pomožna šola je docela samo- stojna šola in smisel njenega dela je vzgoja in usposabljanje de- fektnih otrok. Pri tem lahko po- vemo še to, da niti nekateri starši zanjo niso pokazali posebnega ra- zumevanja in so svoje otroke bo- disi šolali, dokler je šlo, na osnov- ni šoli, bodisd da so jih držali do- ma. Pri prvem se je ves neuspeh in ves obžalovanja vreden nesmi- sel pokazal šele potem, ko je tak otrok, največkrat s protekcijo, pri- šel do predmetnega pouka, kjer je vse odpovedalo, pri drugem pa potem, ko je otrok brez koristi doma doraščal in izgubljal čas. V obeh primerih je bila potem vsa- ka defektološka vzgoja za zmerom zamujena. Našel se je celo primer med inteligenti, ko je oče takega otroka dejal: »Ima časa dovolj, bo pa s tridesetimi leti šel na uni- verzo«. Tak odnos je seveda še toliko manj razumljiv, kolikor bolj je razumljivo, da hodimo v osnovno šolo že zelo zgodaj in ne šele potem, ko se odpravljamo na fakulteto ali celo, ko smo jo že absolvirali. Tako je triažna komi- sija po nepopolnih podatkih regi- strilala pred leti v celjskem okra- ju okrog 500 defektnih otrok, in ker so podatki nepopolni (in ker popis ni bil obvezen), tudi število ni zajelo vseh. Toda z novim za- konom o specializiranem šolstvu, po katerem bo prijava obvezna, se 'bo število gotovo zvišalo. S tem pa se bo seveda še bolj zamotal problem, o katerem bomo govorili zdaj tu. Ustanovitev Pomožne šole sega v leto 1945. Takrat je imela samo dva razreda, ki sta nastala spričo neizogibnih potreb, ko je bilo mnogo otrok v vojni tako ali drugače prizadetih, pa prav tako kot rezultat prirodnega zakona defektologije. Defektologija torej ni bila zgolj posledica vojne, pač pa istočasno tudi posledica pri- rode človeškega življenja. Največ vzrokov defektnosti je izšlo iz tega, da so biLi otroci do treh let doma zanemarjeni — imeli so na primer vročino zaradi rasti zob, encefalitis, poškodovali so si gla- vo, pretresli možgane, bili dediči alkoholizma in tako dalje — kas- neje defektov, ki so se zav4>ljo tega pojavili, ni bilo mogoče več ugotoviti in tudi ne več odpraviti. Otroci so torej ostali za normalno življenje trajno nesposobni. Ker pa temelji naša družba na social- nih osnovah, jih je enakopravno sprejela vase ter jim omogočila njih pravični obstoj. Sola je kaj kmalu prerasla svoj izključno celjski okvir in se raz- širil na sedanjih šestnajst raz- redov. Dotok pa je vsako leto večji. Z otvoritvijo novega vzgoj- nega zavoda na Golovcu se raz- mere niso prav nič spremenile, saj jih vsako leto pride od 30 na 40, medtem ko jih vsako leto odide v ipoklice okrog 20. S tega vidika bi moral imeti zavod zmgoljivosti vsaj 150, a je ima zdaj samo 44. Tudi pouk na šoli se vrši v ne- znosnih razmerah. Na šoli je pre- ko dvesto učencev in pouk poteka v treh izmenah in slečeni obliki, kar niti za zdrave normalne oko- liščine ni vzdržno. Defektolog namreč ne more poučevati več ko 15 gojencev hkrati, idealna sku- pina pa bi bila 9. Zato so homo- gene celote izključene. Prostorov ni niti za težje defektne otroke. Spričo vsega tega je vodstvo šole skupaj z upravnim odborom predložilo občinskemu LO in OLO v Celju resolucijo in idejni načrt za zigraditev novega p>o- slopja. Stroški za gradnjo toi znesli okrog 150 milijonov dinarjev, amortizirali pa bi se v desetih le- tih. Po temle računu: Za Pomožno šolo je bilo vloženih v šolskih letih od 1954 do 1958 okrog 31 mi- lijonov dinarjev, v povprečnem porastu na otroka od 27 do 45 ti- soč dinarjev letno. V primeru, da se otroci ne bi usposobili za sa- mostojno delo, bi padli v breme družbi. Ce torej računamo, da je za vzdrževanje enega duševno ne- razvitega otroka potrebno na me- sec najmanj 6000 din, tedaj do- bimo samo v tridesetih letih šte- vilko 2 milijona 160 tisoč. Ce pa dobljeno vsoto pomnožimo s šte- vilom učencev, dobimo številko, ki se približuje polovici milijarde aLi točneje, pride na leto 14 mili- jonov 400 tisoč dinarjev, kar po- meni, da bi se potemtakem stroški gradnje dejansko povrnili v de- setih letih. Družbeni plan celjske občine predvideva 60 milijonov dinarjev, če bi jih 30 prispeval še OLO, ker je tudi dotok iz okraja velik in ga šoli v Laškem in Velenju ne mo- reta razbremeniti, bi bilo vpra- šanje v grobem rešeno, S knjižnih polic Študijske knjižnice Meyer E.: Grupni oblici rada u nastayi. Zagreb 1957. S. 19543. Damiani E.: Corso di lingua bulgara. Roma 1942. S. 19341. Tepina P. & V. Jovairovié: Osnovi pri- jemne radiotehnike. Beograd 1958. S. 19185. Bratoš M.: Međunarodno javno pravo. II-III. Beograd 1956-1958. S. 19340. Cerne F.: Ekonomika FLRJ. Ljubljana 1959. S. 19324. Babić Š.: Uvod u ekonomiku prevređnih poduzeća. Zagreb 1959. S. 19323. Zbirka stanovanjskih predpisov. L Ljubljana 1959. S. 19322. Dogel V. A.: Zoologija beskičmenjaka. 2. izd. Beograd 1959. S. 19321. Literaturgeschichte der Vereinigten Staaten. Mainz 1959. S. 19314. Zadnikar M.: Romanska arhitektura na Slovenskem. Ljubljana 1959. S. 19312. Ljubljana v ilegali. L Ljubljana 1959. S. 49311. Wallon H.: Od čina do misli. Zagreb 1959. S. 19509. Tito! Govori i članci (1941-1957) I-XIL Zagreb 1959. S. 19508. Kant L: Kritika čistoga uma. Beograd 1958. S. 19512. Dorival B.: Francusko slikarstvo. Za- greb 1959. S. 19522. Lukacs G.: Prilozi istorije estetike, Beograd 1959. S. 19507. Koncert Jelke Staničeve in Jurice Muraia Kdor je bil pred leti priča go- stovanju violinistke Jelke Stani- čeve, se ob njenem zadnjem sa- mostojnem koncertu (20. januar- ja), ni mogel načuditi njenemu velikemu umetniškemu vzponu. Njena igra polagoma prerašča meje koncertne solidnosti in vča- sih se nam zazdi, da imamo pred seboj umetnika velikega formata. Program zanimivega koncerta je obsegel po eno violinsko sonato iz dobe zrelostnega ustvarjanja Brahmsa, Janačka in Prokofjeva ter Partito v E-duru Sebastiana Bacha za violino solo. Kot po teh- nični tako tudi po vsebinski plati zahteven program je izvajala kon- certantka poglobljeno in s suve- renostjo. Ogrela je že z Brahm- sovo sonato v D-molu, s katero nam je smelo pričarala bogato paleto tega severnjaškega poeta, ki osvaja zdaj s širino notranje umirjenosti, zdaj z veličastno me- lanholijo. Nič manj ni uspela Ja- načkova sonata, katere svojstvena pointilistično nametana melodi- ka je zahtevna za interpreta, ki hoče podati skladbo kot enovito celoto. Prav tako kot Janačkovo delo, je učinkovala sonata v D- duru Sergeja Prokof jeva sveže in umetniško dognano. Privlačen je bil celo tretji stavek, ki je sicer bolj refleksivnega značaja, a je izzvenel toplo, za kar ima zasluge tudi klavirski spremljevalec Juri' ca Murai, ki je pri treh sonatah tenkočutno povezoval violinsko in klavirsko igro. Šibkejša in neza- dostno prepričljiva je bila edino izvedba Bachove Partite, ki je po- kazala, da Jelki Staničevi bolj »leži« romantični sentiment v vseh njegovih odtenkih, kot pa reali- stično klasično muziciranje, ki mu je objekt glasba sama. Prvi stavek Partite, Praeludium je zahteval s svojo neskončno se razpadajočo baročno melodijo največ izvajal- ske invencije in je bil najmanj prepričljiv, medtem ko sta bila Mennuetta izvedena s primemo gracijo, zadnji izmed šestih ples- nih stavkov, Gigue, je živo zaklju- čil celoto. Pričakujmo Igorja Ozima Naš violinist svetovnega slove- sa Igor Ozim, ki je nedavno pri- šel z velike turneje po Avstraliji, Novi Zelandiji in Japonski, nas bo obiskal 10. februarja. Z njim bo koncertirala mlada avstrijska pianistka lise von Alpenheim, zadnje čase njegova stalna sprem- ljevalka na koncertnih turnejah, lise von Alpenheim, doma iz Inns- brucka, je pianistka izrednih kva- litet, ki je dajala samostojne kon- certe že kot devetletni otrok. Da- nes uživa mednarodni sloves. Koncert obeh umetnikov v Celju bo vseboval Bachovo Chaconno za violino isolo, sonati za violino in klavir Mozarta in Straussa ter de- la iz klavirske tvornosti Chopina in Debussy j a. Razen tega koncerta pričakuje- mo v mesecu marcu Chopinov ve- čer, nato Slovenske soliste, v aprilu se nam pa obeta koncert angleškega pianista Taylorja. Okrajna revija mladinskih zborov bo letos v Žalcu Pred dnevi je bil v Celju sesta- nek pevovodij iz posameznih ob- čin celjskega okraja. To je bil prvi sestanek, kjer so se podrobno zmenili, kako bo .рмзtekala in^kje bo letošnja okrajna revija mla- dinskih zborov. Ker se nam v Celju obeta letos tudi republiški festival mladinskih zborov, pa ce- lo zvezni festival, bo okrajna re- vija le nekakšen uvod v vrsti teh kulturnih manifestacij. Celje, ki ima tako bogato tradicijo na tem torišču, si je organizacijo takšne prireditve tudi zaslužilo, zlasti še zato, ker je celjski mla- dinski zbor med najboljšimi v dr- žavi. Pred okrajno revijo mladinskih zborov bodo podobne revije tudi v posameznih občinah. Tu se bodo zbrali vsi zbori, ki so aktivni. Te občinske prireditve, ki bodo v drugi polovici marca, so v resnici zgolj prireditve, ker zaradi zelo različnih pogojev, ki v njih de- lajo posamezni zbori, tekmovalni sistem ne bi bil na mestu. Vendar pa bo šel najboljši zbor z vsake občinske revije pet na okrajno revijo, ki bo, zato, da bi razbre- menili Celje, letos v Žalcu. Kaže tudi, da so pedagogi zlasti v zadnjem času le začeli priznava, ti vzgojne dobrine pevskega po- uka. O tem govori število pevskih zborov po posameznih občinah, saj je najmanj pet aktivnih zbo- rov v laški občini, največ 16 pa v občini Šmarje pri Jelšah. Okrajna revija v Žalcu bo 24. aprila. Takrat se bodo tam zbrali predstavniki posameznih občin (sedem zborov) in štirje celjski zbori. E>va Orač Vido Korar nagrajen Bralci revije Mlada pota in na- šega tednika ga poznajo, saj je minilo že dobro leto, ko je objavil svojo prvo pesem. Kljub svojim komaj šestnajstim letom je dobil že več nagrad — na športnem na- tečaju, na natečaju za dan JLA, zdaj pa je dobil prvo nagrado za poezijo pri reviji Mlada pota. Ob tej priliki je rekel: »Zdi se mi, da so moje prve pesmi bile pod moč- nim pečatom tiste temnozelene hmelj eve misli, tiste prve pesmi so nastale pred nekaj leti in so se porodile iz neke čudne želje — povedati resnico o sebi. Težko je govoriti o svojem delu, če človek ni dosegel dosti. Ob sodobnih pes- nikov mi najbolj ugajajo Zaje, Kovic in včasih — ponekod Mi- na tti. Od tujih pa nekateri špan- ski pesniki.« B. S. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri trgovskem podjetju za promet z odpadnim materialom »Su- rovina« Maribor, Tržaška 8 razpisuje delovno mesto: UPRAVNIKA GLAVNE POSLOVALNICE V CELJU Pogoj: Visokokvalificiran trgovski delavec z večletno prakso. Nastop službe možen takoj. Osebni prejemki so določeni po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe o dosedanjih zaposlitvah in strokovne izobrazbe pošljite najkasneje do 10. fe- bruarja 1960 upravi podjetja. Šolska reforma del dražbene strarnosti z današnjo številko ZA- ključujemo anketo, KI SMO JO razpisali LANI ob priliki praznika republi- KE. vanjo sicer nismo ZA- JELI VSEH, KI BI O vpraša- NJU šolske reforme GOTO- VO ŠE mogli kaj povedati — SAJ bi TAKO lahko priob- CEVALI odgovore nemara ŠE VSE letošnje LETO — A TO TUDI NI BIL NAŠ NAMEN. citalcem SMO hoteli po- sredovati nekaj konkret- NIH podatkov S TEGA POD- ročja, TISTO IN takšno problematiko, kakršno srečujemo NA naših ^OLAH. Zal MORAMO ugotoviti, da JE šolska reforma ŠE DA- LEČ OD svojega uresniče- NJA, SAJ GRE ZA proces, KI NE more poteci V svoj končni produkt kar CEZ NOC. O njem SE BO brez dvoma ŠE dosti razprav- LJALO — Z večjim ALI manj- ŠIM uspehom — kakor SE JE TU. vsekakor pa upamo, DA SMO, četudi S teoretič- NIM razpravljanjem in manj S praktičnimi KON- kretnimi VIDIKI VSAJ V MA- LI meri prispevali K OSVE- TLITVI problema. učiteljeve NALOGE VSE večje Nujno je bilo, približati vsebino naše osnovne šole hitremu raz- voju industrije pri nas. Hkrati pa je bilo potrebno reformirati šolo tako, da bo posredovala vsem mladim državljanom enako izo- brazbo. Samo dejstvo, da je le 30 od- stotkov vseh tistih, ki so se vpi- sali v 1. razred osnovne šole, do- vršilo 8. razred, je porazno. Os- novna šola postaja danes enotna tudi v tem, da je njena vsebina povezana in je nepremostljiv most med 4. in 5. razredom odpravljen. V petem razredu ni ostrega pred- metnega pouka. Načrt v njem bolj kod doslej upošteva otroka. V vseh višjih razredih je uveden pouk tehnične vzgoje. Tako je za- doščeno potrebi po ročnih spret- nostih in pripravi otroka na vse- stranske naloge v življenju. Ko govorimo o taki šoli, ki bo nudila dovolj tehničnega znanja, kaj radi zanemarjamo ekskurzije in pouč- ne izlete. Je mogoče, da bodo učenci lahko vse silno snovanje in ustvarjanje dojeli med širimi ste- nami? Ni sredstev — morala bi biti! Poleg ekskurzij in izletov so de- lavnice pri vseh šolah skoraj ne- pogrešljive. Pravimo: film vzgaja mladino. Šole pa se dolgočasijo ob redkih diapozitivih. Kako naj bo potem šola življenjska brez kino- projektorja na ozki trak? Materi- alna osnova je predpogoj za te- meljito reformo še vedno stare šole s starimi slikami in barvasto kredo. Učiteljeve naloge v osnovni šoli so vse večje. Biti mora univerza- len. Poznati mora delo vseh sto- penj od prvega do osmega razre- da. Neprestano se mora izpopol- njevati. Zdi se mi, da postaja prav danes breme za marsikaterega prosvetnega delavca pretežko. Uči ves dan — učilnic je malo. Kdaj bomo učili samo dopoldne? Kljub nekaterim negativnim ugotovitvam nismo malodušni. Tudi šolstvo pride na vrsto. Več učilnic bo pomenilo več svobodnih aktivnosti. V delavnicah, kuhi- njah in šolskih zadrugah se bo naš otrok izobraževal tako, da se bo po obvezni šoli lahko kjerkoli v družbi uspešno šolal še naprej. Takrat ne bomo poslušali očitkov srednjih šol, obrtnikov in kme- tijskih proizvajalcev.Ä'oda vsega tega ne bo mogoče doseči, če se družba v celoti ne bo zagrizla v trd oreh in ga poskušala čim prej streti. Trd oreh je dobra primera za materialno osnovo, toda le lu- pina, jedro pa je mehko in ga bo potem mogoče gnesti. To pa so naši dragi otroci. ioožičnost in razgihanost. Društvo Svoboda v Libojah si je s svojim kulturno prosvetnim de- lom ustvarilo sloves med domači- ni, pa tudi izven ozke libojske kotline. Б*геко sto aktivnih članov nenehno dela v raznih sekcijah ter skrbi za kvalitetne programe — zato v Libojah skoroda ni pri- reditve, ki ne bi uspela. V zadnjem času se je prav po- sebej uveljavila tamburaška sek- cija, ki je s svojim mioziciranjem, kombiniranim s petjem, prijetno presenetila poslušalce. Poleg šte- vilnih domačih nastopov je prire- dila koncert v Petrovčah skupaj z orkestrom »France Prešeren« iz Celja. Koncert je uspel, a je spričo slabega vremena naletel na slab obisk. Tamburaška sekcija je pri- redila tudi koncert v Novem Celju. Najbolj pa so se člani libojske Svobode razveselili, ko jim je sin- dikalna podružnica rudarjev na- bavila instrumente za godbo na pihala. Takoj se je prijavilo štiri- deset mladih ljudi, ki jih zdaj pridno vadi Franc Kovač. Sklenili so, da bodo prvikrat nastopili pr- vega maja. S tem. v zvezi so ob- čutno pomnožili tudi moški pev- ski zbor in tamburaški orkester; po kratkem premoru pa je pričel z vajami tudi ženski pevski zbor. Pogoji: a) ekonomsko-pravna fakulteta in 5 let prakse na vodil- nih položajih ali b) popolna srednja šola in 10 let prakse v trgovini na vodilnih položajih oziroma c) nepopolna srednja šola in 15 let prakse v trgovini na vodilnih položajih. Prošnje se vlagajo pri komisiji za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje do 10. februarja. Poleg življenjepisa in izčrpnega popisa dosedanjih služb naj vsak kandidat vloži še potrdilo, da ni zoper njega uveden kazenski postopek. CELJSKI TEDNIK - STEV. 4—29. januarja 1960 RAZŠIRJENA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V CELJU potrebe narekujejo modernizacijo kmetijske proizvodnje Iz razprave predsednika Okrajne zadružne zveze tov. Franca Lubeja na nedavnem razširjenem plenumu Okrajnega komiteja ZKS v Celju povzemamo nekaj važnih misli. Ko je tovariš Lubej govoril o na- logah, ki nas čakajo na področju kmetijstva in zadružništva v zvezi z izpolnjevanjem družbenega plana, je poudaril, da so se doslej zadruge preveč enostransko orientirale le v kooperacijsko proizvodnjo, pri tem pa so zanemarile pomen lastnih kmetijskih obratov in možnosti, ki jih imajo pri ponudbi zemlje od kmetov. V letošnjem letu predvide- vamo povečati kmetijsko proizvod- njo na družbenih posestvih za 33 odstotkov, zato bodo morala le-ta najintenzivneje pristopiti k moder- nizaciji kmetijske, predvsem pa ži- vinorejske proizvodnje. V tem po- gledu so doslej družbena posestva premalo storila. V kooperacijski proizvodnji so re- zultati zadovoljivi. V zadnjih petih mesecih je v kooperacijo zajetih okoli 17.000 ha obdelovalne zemlje. Plan kooperacijske proizvodnje je tako 80 odstotno dosežen in zajema 30 odstotkov od skupne obdelovalne površine v okraju. V zadnjem času je bilo več pri- rnerov, ko so zasebni kmetovalci po- nujali zemljo v zakup. Ce bi kme- tijske zadruge in kmetijska gospo- darstva bila pri tem bolj ekspeditiv- na, bi lahko odkupili preko 1000 ha obdelovalne zemlje od kmetovalcev. Na tej zemlji bi zadruge letos že lahko spitale okoli 3100 telet. Ce bo- do zadruge z odkupom zemlje po- hitele, je še čas, da bi ta plan še le- tos ustvarile. Družbena posestva bo- do letos spitala 2500 telet, razen te- ga pa bodo urejena še dodatna pi- tališča, in sicer v Šentjurju za 1200 glav, v Šmarju za 800 ter v Mozir- ju za 460 glav. Letos bo povečana tudi proizvodnja mleka na tistih družbenih posestvih, ki so predvi- dena, da bodo preskrbovala z mle- kom potrošna središča. To so pred- .vsem kmetijska gospodarstva na La- vi, v Arji vasi, Saleku, Šempetru in Vrbju. Družbena posestva in zadruge naj bi po izdelanem programu dale le- tos na tržišče okoli 2500 mastnih prašičev iz svojih lastnih obratov. Celoten plan predvideva 20.000 pra- šičev, ki bi naj letos prišli na trg s področja celjskega okraja. 2e le- tos pa bi začeli ustvarjati material- no bazo za proizvodnjo 7000 beko- nov za izvoz predvsem s področja celjske, šmarske in šentjurske obči- ne.^ Tudi preskrbo z jajci bi morali začeti intenzivneje reševati, saj so potrebe trga vedno večje. Zato bi naj že letos začeli graditi farmo za proizvodnjo jajc. V njej bi bilo oko- li 40.000 kokoši, ki bi letno dale 6 do 8 milijonov jajc. Za tržišče pa naj bi letos socialistični obrati pri- pravili pol milijona piščancev. Ce bomo hoteli vse te obširne na- loge uspešno rešiti, bo potrebno mo- dernizirati kmetijsko proizvodnjo. Zlasti bodo pri tem levji delež nosi- la družbena posestva in kmetijske zadruge. Družbena posestva bodo morala preiti na industrijski način proizvodnje z uvajanjem nagrajeva- nja po učinku. Kmetijske zadruge pa se bodo morale usmeriti poleg ko- operacije še na intenzivnejši odkup zemlje od kmetov ter razvijati last- no proizvodnjo v zadružnih obratih in farmah. Proizvodnjo močnih krmil, brez katerih ne bo šlo, pa bo potrebno pospešiti. Tovariš Lubej je opozoril tudi na dejstvo, da je sadjarstvo v celjskem okraju na robu propada. Tudi v tej veji bo potrebno čim prej preiti na sodobnejšo proizvodnjo. Rešitev je v modernih sadnih plantažah. 2e le- tos do junija bo urejeno 400 ha sad- nih plantaž, predvideno pa je, da bo letos z odkupom zemljišč na razpo- lago še novih 600 do 1000 ha za ureditev sodobnih plantaž. Tako bo- mo na manjših površinah z manj truda pridelali več in kvalitetnej- šega sadja kot na starih, iztrošenih sadovnjakih. Po predvidevanjih letošnjega osnutka družbenega načrta bo iz- polnjen petletni perspektivni plan v kmetijstvu z 91,1 odstotka, če bo pa realiziran dodatni program glede modernizacije družbenega in za- družnega sektorja kmetijske proiz- vodnje, bo letos perspektivni plan v kmetijstvu v celoti izpolnjen, v ži- vinoreji pa celo presežen. -ma- Lastna proizvodnja - osnova kmetijske dejavnosti na Šmarskem Najprej razvoj pitališč. Sotlo in Mestinščico morajo ukrotiti. V Imenem mlin in krmna mešal- nica. Pol milijona piščancev v Pod- četrtku. Gospodarski razvoj napreduje s takimi koraki, da se upehamo ob njem. Ne samo v industriji, še bolj ga je čutiti v kmetijstvu na Šmar- skem. Kooperacije med zadrugo in kmetom prehajajo že v široka kom- pleksna obdelovanja, kmetijske za- druge pa širijo lastno proizvodnjo na zemljiščih, ki jih bodo vedno več jemale v zakup. Prvi uspehi so že tu, a plan v letošnjem letu predvi- deva že takojšnjo povečano proiz- vodnjo predvsem v živinoreji. Pove- čal se bo tudi stalež živine. Pred- vsem pa je potrebno ukrotiti Mestin- ščico in Sotlo, da se omogoči v pol- ni meri izkoristiti skrite proizvod- ne rezerve, ki jih krijeta v sebi lepi dolini. Združeni področji kmetijskih zadrug v Pristavi in Zibiki bi tako mogli dati 100 glav živine v lastni proizvodnji. Oglejmo si načrt nekaterih kmetij- skih zadrug in posestev. Jelšingraj- sko posestvo pripravlja pitališče z zmogljivostjo 1000 telet letno in vzdrževanje 600 glav živine. V Pod- četrtku povečujejo proizvodnjo na 500.000 kg piščancev in 100.000 kg račjega mesa. V Šmarju pitališče za 1000 komadov svinj, kakor tudi v Rogatcu za 500 komadov. KZ Bistri- ca ob Sotli poseduje že 80 ha zem- ljišča in bodo zmogli spitati do 200 glav govedi, enako v Kozjem za 200 glav in še pitališče za teleta. V Ime- nem predvidevajo vzrejo okrog 1000 glav mlade živine. Z izgradnjo ve- likega obsoteljskega valjčnega mli- na bodo uredili v Imenem tudi me- šalnictj za krmila. Prav tako kličejo po obnovi virštanjski vinogradi in sadovnjaki. Ze letošnje leto bo dalo, kot trde na Smarskem, proizvodnjo 2300 glav goveda, 1500 svinj, 500.000 kg piščancev, 100.000 kg račjega mesa in nekaj milijonov kokošjih jajc v lastni proizvodnji. -ki Bistrica ob Sotli je ena najlepših, hkrati pa tudi najnaprednejših vasi v slikovitem Obsotelju. Letna konferenca SZDL na Teharjiti V soboto je bila na Teharjih let. na konferenca osnovne organiza- cije SZDL. Udeležba je bila sicer zadovoljiva, kljub temu pa je bilo opaziti, da so posamezna društva in organizacije izostale. S tem v zvezi menijo, bo treba na Teharjih več aktivnosti in več udejstvova- nja. Na konferenci sta podala obšir- na poročila Štefan Marci j an in tajnik Martin Kordiš. V njih sta obravnavala konkretno terensko problematiko posameznih društev in organizacij. Posebej sta obrav- navala vprašanje nizkega števila volivcev, vključenih v SZDL, kar postavlja Teharje v slabo luč. Kljub temu, da je področje os- novne organizacije na Teharjih malo, je letna konferenca poka- zala kopico konkretnih nalog, ki jih bo' treba reševati skupaj s krajevnim odborom, gasilskim društvom, Svobodo, šolskim od- borom, pionirsko organizacijo, ak- tivom LMS in aktivom žena ter ostalimi. KMEČKA ШШ\ ZBIRKA 1960 Nedavno je že osmič izšla kmečka »•ijižna zbirka, ki je doslej izhajala v naložbi »Kmečke knjige«. Zdaj pa jo iz- d«ja oddelek za tisk in propagando pri Glavai zadružni zvezi Slovenije v Ljub- ljani. Obseg 5 knjig na skupno več kakor 900 straneh za letno naročnino <50 din). Knjige so naslednje: Kmečki koledar za leto i960, ki ga je uredil Matevž Hace, ima pestro vsebino, tako pesmi, črtice, članke iz kmetijstva in gozdarstva, prispevke o delu v zadruž- nem gibanju, o domu in zdravju, o živ- ljenju po svetu in, razne zanimivosti. — J^ot leposlovno delo je izšel prevod par- ♦■zanskega romana srbskega pisatelja Dobrice Cósica »Daleč je sonce«, ki je sicer druga izdaja tega dela v sloven- ščini, a je prva izdaja že povsem raz- prodana. Doslej je to delo izšlo v osmih srbohrvatskih izdajah in bilo prevedeno ^e na deset jeziltov. — Zelo obsežno »njigo predstavlja delo Edvarda Kar- delja »Problemi socialistične politike na ^es'«, ki obsega s stvarnim registrom J^'ed skupno 340 strani. V njej so objav- Uene dopolnjene in razširjene osnove za 'yerat tov. Kardelja na IX. plei»,umu 1»= ^ Beogradu, ki je bil 5. in 6. maja "'9. Knjiga obsega smernice in gradivo. Je zelo važno za vsakega kmetijskega Proizvajalca in strokovnjaka, zlasti še zadružna vodstva in politične aktivi- .na podeželju in za vsakogar, ki se . ""na za razvoj socialističnih odnoša- J*v na naši vasi. — Končno sta v zbirki dve kmetijski strokovni knjižici in sicer »Reja krav molznic« piscev ing. P -i ^'selta in ii^g. Jožeta Ferčeja ter „ ""'dPlovanje krme na njivah« ing. Ja- neza Perovška in ing. Jožeta Šilca. Obe uravnavata kot priročnika dve važni pa- uta " področja živinoreje, katere dvig SiK 'J" dandanes eno od najvažnej- »•n nalog v našem kmetijstvu. Kmečka "j;?na zbirka je v svoji veliki razširje- nost, (bere jo najmanj 150.000 ljudi) ^azen čin^itelj pri prizadevanjih za dvig el'*#^' kmetijstva in za razširitev soci- jstičnih načel na naši vasi in pode- SDP." sploh. V letošnjem letu bo v zbirki Zrrui P*".'^^'" izhajati dr. Graîenauerjeva Kodovina slovenskega naroda ter bo iz- 2_ ЛЈ^.п 4. zvezek. Skupno bo imela ta ki h^'"" "S*™ "^' devet zvezkov, V» 1 • odslej redno izhajali po eden y **«ki letni kmečki knjižni zbirki. SRAJCA NA POL Nisem se še pomiril. Kako razburljivo je bilo! V najboljšem wesíernu ne bi moglo biti drugače. Pomislite: bilo je zborovanje vaškega dobrodelnega društva. Ljudje skoraj z vseh bajtic, kaj- žic in koč, prislonjenih ob pobočja, skritih v grapah, zdečih ob robovih gozdov. In koliko je med prebivalci teh bivališč upajo- čih! Vsi so nekaj hoteli, kot bi bili prepojeni z mislijo nekega na- šega velmoža, ki je nekoč dejal; da hasnemo, gasnemo in hočemo^, hočemo, hočemo... Kako naj povem? Obraz pri obrazu. Rute, naprej zavezane, rute, nazaj zavezane, kite, viseče, kite, zvite v klobčič, lasje v\ šesticah čez čelo; nosovi, rdeči in bledikasti, lica napeta kot rahli: zoreči paradižniki, lica, povešena in vdrta. Dozdeva se mi, da \ sem videl tako: vmes so pa prežale oči; široko odprte, mežikajoče, izbuljene; oči, ki so pohlepno govorile: hočemo, hočemo... ' Bledikasta govornica je prebirala poročilo, toda niso je sli- šali, morda celo videli ne, čeprav so bile oči pohlepno odprte. Skoraj vsi brez izjeme so pogledovali na kup zabojčkov in kup starih oblek in čevljev, ki so nekako brezoblično ležali v kotu. »No, slišali ste, kako in kaj! Zdaj pa presodite, kdor je naj- bolj potreben, da mu lahko damo kaj od tega, kar smo dobili in zbrali.* Zdaj so se vsi zdramili, v očeh se je nekaj vkresalo: v vseh je žarelo upanje. Potem se je začelo, kar vrelo je. »Stari Tonič je potreben: in-. valid je,« je vpila Katra. »Pa Terezukov še bolj,« je zakričala Pepa. »Figo, ti že ne dobiš, ko imaš socialno podporo,« je zakri- čal Frjajček. »Boš pa menda ti, ki vse zalokaš, pijandura?« se je drla Krokarca. in že so bili v kotu in že so frčale »cote« nad glavami, da se je zaprašilo po prostoru. Pepa je pograbila neke dolge hlače za levo hlačnico, Frfajčka jih je komaj dosegla za desno in vlekle so: ena na jug druga na sei er, da jima je pot drsel po nabreklih vinskordečih licih in so jima oči skoraj izskočile. Tonička je do- segla lepo svileno srajco, toda tisti hip so se tudi Katrini prsti zarili vanjo in »resk« bila je na pol. Predsednica se je zagnala med nje, razširila roke in vpila, da so ji žile na vratu nabrekle kot bi jo zvozljali z vrvmi. Ne vem več, kako sem priletel na cesto. V sobi se je zapra- šilo, ko so se začeli kepûti z zavojčki. Videl sem samo še, kako je Frfajčka nesla levi čevelj, lep, modern, bel, par tistega, ki mi je priletel v zadnja lica in sem že mislil, kako bi dobil še dru- gega. Bilo je razburljivo: še zdaj se nisem pomiril. Vidite, čevelj je celo obdrgnjen in podplat mu je odstopil. Katra že kriči: »Nov odbor, nov odbor!« S. Edino kar se mi izplača je živina trdi kmetovalec IVAN ŽNIDAR iz Dolge Gore Obisk pri naprednem živinorejcu Ivanu Znidarju je bil bolj slučajen kot nameren. K njegovi hiši me je zvabila velika vetrnica na gospo- darskem poslopju. Močno me je za- nimalo, da bi vprašal, čemu služi. Ko pa sem bil enkrat tam, sem po- zabil na zasebno »elektrarno« na ve- ter. Se mnogo bolj zanimivo je bilo tisto, kar ima tovariš Znidar pod streho poslopja z veliko veternico — poln hlev živine. Stalež živine v Znidarjevem hlevu je visoko nad povprečjem, ki naj bi ga po perspektivnem planu dosegli na tem področju, namreč glavo in pol na hektar obdelovalne zemlje. Toliko bolj pohvalno pa je dejstvo, da je živina v tem hlevu v »stalnem obtoku«. Na Znidarjevi domačiji se namreč že dolga leta ukvarjajo z vzrejo mlade živme. Gospodar je po- vedal, da že blizu tri desetletja go- spodari na posestvu in da se mu je v vseh teh letih le nekajkrat pri- merilo, da je prodal sesnega teleta zaradi šibkosti živinčeta. Ves zarod,' ki se rodi v hlevu, privežejo, zraven j pa dokupijo teleta v okolici in pi-' tajo.. Letno gre iz hleva tudi po de- set pitanih telet, včasih tudi več. Pol hleva je za pitano mlado živino. Domala vse teličke in bikci imajo v ušesih znamkice — znak, da so v pogodbenem pitanju, večji del za baby beef. Pogovori o ostali kmetijski pro- izvodnji so ob tako intenzivni ži- vinoreji odveč. Živina se ne redi od zraka, zato je treba pridelati dovolj krme in to kvalitetne, ker mora ži- vina tipa baby beef rasti hitro in v določenem času doseči zahtevano težo. Krave morajo biti dobre ple- menice in hkrati dobre molznice, kaj- ti pitanje zahteva, da teleta dolgo časa dobivajo mleko poleg druge močne hrane. Popolnoma razumljivo je, da Znidarjevi obdelajo vsak ko- šček obdelovalne zemlje. Umetna gnojila so pri njih nujnost. Lepa čreda živine daje tudi dober hlevski gnoj in na prenekateri njivi ra- stejo krmske rastline. Živinoreja je pri Znidarju ključ vse ostale proizvodnje. Živina je njihov dohodek in če se izrazim po »industrijsko«, njihov končni izde- lek. Celo med seboj se »plačujejo« z živino. Sinova imata v hlevu vsak svojega bikca tipa. baby beef in iz- kupiček zanju je do dinarja njun. To je lepo plačilo za delo in hkrati vzpodbudno, da bosta oba dobra ži- vinorejca, kajti vzreja živine je po mišljenju zadružnika Znidarja, edi- no, kar se v njihovem kraju res iz- plača, -c Zlata poroka v Kozjem Te dni obhajata v Kozjem zlato poroko upokojenec Franjo Bračun in njegova soproga Ana. Poročila sta se v Trstu pred 50 leti. Življenjska pot ju je vodila ob morju v Pulj, Šibenik in Tivat, kjer je tov. Bračun ta čas služboval. Sele po upokojitvi sta se naselila v svojem rodnem kraju. Usoda pa jima ni bila vselej naklonjena. Ve- liko bridkih dni je steklo skozi nju- no življenje. Prva svetovna vojna jima je vzela vse. Tedaj sta znova začela graditi svoje gnezdo. Ves čas pa sta ohranila ljubezen do planin in če je le nanesla priložnost, sta šla v hribe. Vzlic visoki starosti sta jubilanta še čila in razmeroma zdrava. Pla- ninske vrhove pa sedaj gledata z otožnimi očmi, saj so za njune noge nedostopni. Ob tem lepem jubileju jima vsi znanci, vaščani in prijatelji želijo še mnogo zdravih in veselih let. Tem čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. Mladina se vzgaja sama Mladi steklarji, ki so danes učen- ci na Industrijski steklarski šoli v Rogaški Slatini, so prišli sem, želj- ni znanja, iz vse Jugoslavije. Sola v Rogaški Slatini je namreč edina te vrste v državi. Prav zato je bila naloga tamkajšnjega učiteljstva, vzgajati vse te mlade ljudi, tem težja, saj so bili stiki z učenčevo družino skoraj nemogoči. Za prilike na domovih dijakov so predavatelji izvedeli lahko šele, ko so si prido- bili dovolj zaupanja pri učencih, in tako je bila vsa vzgoja mladih ste- klarjev prepuščena pedagogom. Svojstven način vzgajanja, ki so se ga poslužili na Steklarski šoli, pa je bil nadvse uspešen in zasluži vse priznanje. V Rogaško Slatino so res priha- jali otroci iz vse naše države. Vsak izmed njih je ob svojem prihodu v šolo nosil v srcu druge spomine, druge običaje in vsi so se morali nenadoma privaditi novemu redu, novemu načinu življenja. Pestra družba mladih ljudi, ki se je ob začetku slehernega šolskega leta znašla v Rogaški Slatini, pa je ra- zumljivo hranila v sebi kali najbolj- šega, pa tudi slabega. Predavatelji pogosto niso vedeli za vse tiste majhne prestopke, ki so jih dan za dnem zagrešili učenci in zato, ra- zumljivo, tudi niso mogli pravilno presojati njihovih kvalitet. Zato so se pred letom lotili precej tvegane- ga poskusa, prenesti večji delež vzgoje na razredne skupnosti. Vod- stvo šole si je omislilo posebne kar- tone, kjer organ razredne skupnosti vpisuje vsa dobra ali slaba dejanja, ki jih je dijak storil v preteklem tednu. Ta dejanja točkujejo in tiste dijake, ki so se posebej odlikovali tudi nagradijo. Nagrade so denarne, knjižne, steklem izdelki ali pa je to celo kakšen večdnevni izlet ali eks- kurzija. Zaslužiti jih more vsak, bo- disi da se odlikuje pri praktičnem deluin pri učenju, bodisi da je akti- ven v mladinski organizaciji, pri prostovoljnem delu, da je tovariški in drugo. Izmed prestopkov so naj- pogostejši, da učenci kadijo, ali pa se neprimerno vedejo. Takšna de- janja torej točkujejo in dijaki sami so postavili skrajno mejo sto slabih točk. Dijak, ki ima sto slabih točk, mora zapustiti internat steklarske šole, tisti pa, ki ima 150 slabih točk je izključen iz zavoda. Rezultat takšnega načina vzgajanja je bil nadvse presenetljiv. Dijaki sami so se izkazali za bolj kritične in so celo zahtevali izključitev dveh go- jencev, ki ju je vodstvo šole kljub tolikšnemu številu slabih točk ka- П''п obdržati še nekaj časa za po- skušnjo. Kmalu po tem, ko so na Steklar- ski šoli v Rogaški Slatini uvedli tak način vzgajanja, so se pokazale tudi njegove slabe strani. Dijaki, ki so se zaradi svojih prestopkov ne- varno približali meji stotih slabih točk, so se odlikovali nato nekaj časa povsod, kjer je to bilo mogoče. Vendar pa se to stalno ni moglo ob- nesli, kajti za pridno delo in pre- stopke ni bilo časa. Vsekakor pa tak način točkovanja omogoča vsa- kemu dijaku, da svoja slaba deja- nja popravi in si s tem spet pridobi ugled pri svojih součencih. O. IZPOPOLNJENI »EGONOM« Tovarna emajlirane posode v Celju pripravlja v letošnjem letu gospo- dinjam vrsto presenečenj. Ker bodo nekatere svoje proizvode izboljšali, bodo ti dobili tudi nova imena. No- vost, ki bo najbolj razveselila, je izpopolnjeni »Econom« lonec, ki bo po novem imel ojačano ohišje in ročaj, ki ga bo mogla sama gospo- dinja sneti, če bi se ji polomil in nadomestiti z drugim. Takšen lonec Econom se ne bo razlikoval niti od najboljših tujih proizvodov. VEST Z DUNAJA Na prvih plesih v letošnjem letu so imele Dunajčanke večerne obleke svojevrstnih barv.Tako so se sta- rejše žene omejile povsem na rjavo barvo v vseh niansah, mlada de- kleta pa so bila pretežno v črnih večernih oblekah. Čitajte celjski tednik Iz celja in zaledja ŽE naslednji mesec... Rudnik lignita Velenje je v zad- njem obdobju dokončal nove ko- palnice ob zahodnem jašku. S tem bodo lahko izipraznili stare kopal- nice, kjer bo oetal na razpolago velik prazen prostor. Ze pred do- graditvijo novih kopalnic so go- spodarstveniki v celjskem okraju, zlasti pa v Šoštanj ski občini spro- žili misel, da bi se tja preselilo podjetje iz Gorenja. V Šoštanj ski občini si namreč že dalj časa pri- zadevajo, da bi to podjetje, ki ga na tržišču poznamo po štedilni- kih, preselili v Velenje, kjer bi imelo ugodnejše pogoje za razvoj. Sodijo, da se bo »Gorenje« lah- ko preselilo v Velenje že v mesecu februarju. Hkrati s preselitvijo so razširili tudi pereč problem pre- voza delavcev na novo delovno mesto. Z železniško upravo so se dogovorili, da bodo vozili v dolo- čenih urah posamezni vlaki na tej relaciji, obenem pa bodo tod vpe- ljali posebno avtobusno progo. Gorenjska industrija štedilni- kov, ki se bo preselila v Velenje, sodi med lahko industrijo. To se pravi, da bodo v njej lahko dobili zaposlitev vsi tisti delavci, ki več ali pa nasploh ne morejo delati v težkih delovnih pogojih v rud- niku. S stališča delovne sile torej ni zadržka, da bi se podjetje raz- vilo v velik industrijski obrat. Po_ skrbeli pa so tudi, da bodo isto- časno s preselitvijo začeli proiz- vajati nove proizvode, ki so na našem tržišču nujno potrebni. So- dijo, da se bo podjetje v kratkem razširilo tako, da bo proizvedlo za preko milijardo dinarjev vredno- sti na leto. Prej kot pretirana — je ta ocena zadržana. S preselitvijo tovarne štedilni- kov iz Gorenja bo nastala v tem predelu določena vrzel. Vendar so občinski strokovnjaki mislili tudi na to. Zato nameravajo okrepiti dejavnost kamnoloma v Gore- njem, od koder dobivamo znani zeleni kamen. Proizvodnjo tega kamna bodo mehanizirali in poiz- kusili doseči visoko rentabilnost. Tako bodo rešili tudi problem za- poslitve delovne sUe na tem po- dročju. Vsekakor je preselitev to- varne štedilnikov iz Gorenja v Velenje zelo ugodna. Ta mladi ko- lektiv pa si možnost razvoja tudi zasluži, saj so se iz majhne delav- nice, ki v okrajnem merilu ni po- menila ničesar, rairvili v pomemb- no podjetje. Pri tem je morda značilno to, da so za razvoj pod- jetja do dosedanje stopnje vložili ogromno truda člani kolektiva in da so premagali vrsto težav in ne- všečnosti, ki so se včasih zdele skoraj nepremostljive. Tak kolek- tiv, to vidimo iz izkušenj našega gospodarskega razvoja, ima de- jansko vse pogoje, da se oblikuje v močan industrijski kolektiv, v tovarno, ki bo na trgu enako spo- štovana kot mnogi velikani. Treba pa je povedati, da s preselitvijo delo še ni končano. Tedaj se šele začne. Preselitev pomeni samo prednosti, ugodnosti in dobre materialne pogoje za razvoj v go- spodarsko organizacijo s preko milijardo vrednosti proizvodnje. To je edina in osnovna pot tega in še mnogih drugih podjetij. Važ- no je vedeti še to, da se to mlado podjetje tega dobro zaveda. Mile Iršič Neumornemu prosvelilelju V SLOVO! ... tako se je poslovila Ljud- ska prosveta v Puštanju od svojega nepozabnega člana Franja Cepina. Lani marca je še praznoval 70. obletnico rojstva. In vsi v vasi bi želeli, in še kako, da bi bi bil še med nami. Rad se je pogovarjal, z vaščani potožil, pošali! in tudi koval načrte za ta mali kraj. Kolikokrat je se- del ob pisalnem stroju in pre- bil ob njem ure in ure za dru- štvo. Ljudska prosveta v Pil- štanju je s smrtjo Cepina izgu- bila neumornega prosvetitelja. Delal je tudi na drugih po- dročjih, vendar ga je prosveta in kultura vselej znova privla- čila, njegov prešerni smeh pa je pregnal še tako nevarno »ne- vihto«. Ni ga motilo, da je mo- ral gaziti k vajam daleč po snegu, niti leta mu niso tnla v napoto, ker je vedel, da je delo z mladino nekaj velikega. Pa tudi pri delu za ureditev vaške knjižnice >e Cepin nare- dil veliko. Iz majhne nepo- membne knjižnice je postala že kar lepa in za nekatere sosed- nje kraje kar zavidanja vredna. Še in še bi lahko naštevali področja, kjer je tovariš Franjo Cepin neumorno delal. Vendar bodo tudi te kratke vrstice po- vedale dovolj. Spomin nanj nam bo ostal še dolgo, dolgo med nami. Prebivalci Pilštanja Ko objavljamo te vrstice, moramo našim bralcem pove- dati, da je tovariš Cepin bil tudi dolgoletni dopisnik »Celj- skega tednika« in da je marsi- katera vrstica v našem listu bila porojena izpod njegovega peresa. Tudi mi smo z njim iz- gubili enega vernih sodelavcev, zato nam bo ostal še dolgo v spominu. Uredništvo Šolarji dobijo liolesarnico - davna želja uresničena Kadarkoli človek zaide v Žalec in ga pot nanese mimo osnovne šole, ga zbode v oči grmada koles na šolskem dvorišču. Prislonjena so ob ograjo ali pa ob stavbi. Vendar niso otroci krivi. Oni bi svoja kolesa spravili v kolesarnico, če bi jo imeli! Šolski odbor se je zanjo dolgo po- tegoval. O kolesarnici so razprav- ljali na mnogih sestankih, vendar so grmade koles ostale tam, kjer so. Dež, sneg in sonce je otrokom uni- čevalo kolesa — včasih pa je kakšno tudi zmanjkalo. Letos so se na pobudo šolskega odbora sestali predstavniki žalskih podjetij, občine in šolskega odbora. Osem sto otrok je v tej šoli. Pre- ko polovica se jih vozi v šolo, mno- gi med njimi s kolesi. Zato je bilo treba nekaj ukreniti. In tako zadnja pobuda šolskega odbora ni ostala le pobuda. Pred- stavniki podjetij so sprejeli obvez- nost, da bodo šolarjem zgradili pri- merno kolesarnico. Končno pa je v šoli precej otrok staršev, ki so za- posleni v žalskih podjetjih — morda in verjetno to ni edini vzrok za uspelo akcijo. Prvič virštanjski kino Pred kratkim je v Virštanjuza- brnel kinoprojektor, ki si ga je s pomočjo občinskega ljudskega odbora ter z lastnimi sredstvi na- bavilo virštanjsko prosvetno dru- štvo. Lep »ISKRA« projektor je projeciral »Dolino miru«, ki je številnim Virštanjcem segla do srca. Kljub slabemu vremenu je bil obisk številen. To je lep uspeh virštanjskega društva, ki mu po- novno predseduje požrtvovalni Plevnikov Edi. Poleg tega pa se že vneto pripravljajo na odersko uprizoritev, da bodo ostali zvesti društveni tradiciji, ki vsako zimo zahteva dve oderski uprizoritvi. Lani so odigrali Budakovi »Me- tež« in »Klobčič«. Društvo Stege trenutno 56 članov. Posebno po- zornost nameravajo posvetiti, kot so sklenili na nedavnem občnem zboru, izobraževanju odraslih. Ki- noprojektor jim bo pri tem ve^ kakor odločilno pomagal. OBCNI ZBORI Mejdunej Pepea, letos je bilo —hk — res prima na našem občn^^^ zboru. Šli smo se Indijance, ravberje in žandar je, rihtarje snai^j; tolkli pa — hk — povštertanc smo plesali. Veš, nekateri so se %ц ' letos natreskali... hik. AKCIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V ZRECAH V tovarni kovanega orodja v Zre- čah pripravljajo tečaje za kvalifici- rane in visokokvalificirane delavce Zanimanje za tečaje je med delavci zelo veliko. VELENJSKI OCVIRKI V Velenju se na vsakem ko- raku vidi in čuti skrb za delov- nega človeka. Vsi objekti, ki danes v tem kraju nastajajo, imajo ta namen. Gradi se kul- turni dom, moderen hotel,, zgrajena je delavska univerza in delavski klub, v perspektiv- nem načrtu pa je še niz raznih objektov družbenega stan- darda. Ob vseh teh uspehih pa se pojavljajo tudi napake, ki bi se z malo več truda dale hitro re- šiti. Prav poseben problem pa so v Velenju gostinski obrati. Restavracija »Jezero« je po zunanjem izgledu najlepša v Velenju. Ker je bolj odmaknje- na od prometa, je ob delavni- kih včasih tudi bolj prazna. Zgodilo pa se je že večkrat, da v prazni restavraciji nisi bil pravočasno postrežen, ko pa si bil, te je natakarica sprejela vse prej kot prijazno. Ne bilo bi prav, če bi šel kar tako mimo zelo obiskanega go- stišča »Rudar«. Značilno za to gostišče je, da ima zelo spre- menljive cene in da se spre- minjajo dnevno. Ce dobiš limo- nado prvi dan po 30 din, drugi dan pa za 50 din, se nikar ne čudi, saj lahko plđcaš tudi več Sardine, ki so v trgovini po 110 din, so pri »Rudarju« po 170 din, prav tako je s čoko- lado itd. Abonenti, ki jih je čedalje manj, so bili pred dnevi pre- cej presenečeni, ko se je hrana podražila na več kot 7.000 din Obljubljena pa je bila hrana ki ima 5200 kalorij. Toda kalo- rije so delno izhlapele. Včasih si dobil pri kosilu dva kosa kruha, sedaj dobiš tri, a so za- to tanjši. Upravi »Rudarja« bi sveto- val, da organizira za nekatere natakarice poseben tečaj o bon- tonu; abonenti so se že dogo- vorili, da bodo dali v ta na- men določen znesek. Natakarice pa bi se morale zavedati, da mora biti tudi do rudarjev dostojen nastop in da se s preklinjanjem ne ustvarja avtoriteta. .♦- Vsakemu, ki hodi po Velenju lačen, svetujem, naj nikar ne gre v Kolodvorsko restavracijo Pred dnevi se mi je namreč zgodila zanimivost, ki najbrž ni redkost. Ob dveh popoldne sem naročil zrezek, običajen svinjski zrezek s solato in krompirjem Okrog treh pa mi je natakarica deklarativno sporočila, da ni- majo mesa in da čakam za- man. Ko sem zahteval pritož- no knjigo, mi jo ni hotela dati, zato sem se pritožil upravniku Vsak komentar je gotovo od- več. Sanitarni inšpekciji svetu- jem, da si lokal ogleda in izreče svoje mnenje. Edinstven primer v Sloveniji pa je najbrž Pekarna v Starem Velenju. Na zahtevo ne moreš dobiti niti toliko papirja, pa če- prav ga plačaš, da bi si zavil pol kilograma kruha. Kaže, da so tudi tu sprti s higieno Sanitarni inšpekciji bi sveto- val, da se mimogrede oglasi tudi tu. -ček Kmnika шгес PRI SANKANJU JE TREBA BITI PREVIDEN Dnšan Selšek iz Osence pri Tehnrjn je nesrečno padel pri smučanju in si zlomil roko in nogo. — Tudi Ljudmila Cremož- nik iz Gotovelj se je pri smučanju hudo poškodovala. — Stanko Šuperger iz Liboj in Olga Jovan iz Celja sta se poškodo- vala pri sankanju. Enako tudi Marija Medved iz Mestinja, ki si je poškodovala glavo. — Ivan Strie iz Bue si je pri sankanju zlomil nogo. NESREČE PRI DELU V Tovarni žičnih izdelkov т Celju si je med delom poškodoval oko delavec Ivan Rečnik iz Zagrada. KRVAV OBRAČUN V stranicah so pri pretepu z nožem zabodli Ivana Jelenka iz Velenja. Zdravi se v celjski bolnišnici. NESREČNI PADCI Rajko Sildenfled si je pri padcu po- škodoval nogo. — Marija Hribar iz Te- harja je padla z lestve in se težje po- škodovala. — Julijana Germovšek iz La- škega si je pri padcu ranila glavo. — Vinko Belak iz Škofje vasi je padel s kolesom in si težje poškodoval prsni koš. — Marija Levovnik iz Metevža pri Gomilskem je padla in si zlomila nogo. — Franjo Bene iz Krapine je padel in si poškodoval nogo. KRAVA MU JE POŠKODOVALA NOGO Maksu Šaleju iz Zg. Hudinje je po njegovi iterodnosti stopila krava na nogo in mu jo težje poškodovala. OPEKLA SE JE Majda Močnik iz Celja se je opekla po roki z vročo vodo. NESREČA V MEGLI V soboto se je v Šempetru v Sa- vinjski dolini pripetila huda pro- metna .nesreča. Voznik avtobusa Jože Psekil iz Ljubljane je prehite- val tovorni avto, tedaj pa je iz žal- ske strani pripeljal osebni avto in z vso silo trčil v avtobus. Potnika v osebnem avtomobilu Marjan Hoče- ver in njegova žena sta se pri ne- sreči hudo telesno poškodovala in so ju takoj prepeljali v celjsko bol- nišnico. Škodo na obeh vozilih so ocenili na prçtkQ 300 tisoč dinarjev. Celjski trg Krompir - (25), čebula 25-40 fM), česen 150 (200-220), visok fižol — (SO- HO), nizek fižol — (70), solata — (100— 120), špinača — (300), radič — (300), motovileč — (250), regred — (250), oh- rovt 30 (60-80), koleraba — (40—50), ribano zelje — (50), repa — (25). Trg je bil zaradi mraza zelo slabo za- ložen, primanjkuje vseh poljskih pri- delkov in mleka. VEČER DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV • Društvo inžehirjev in tehnikov v Celju bo priredilo prvo soboto v fe- bruarju v Narodnem domu svoj tra- dicionalni družabni večer. Da ne^ bi bilo neprijetne gneče, so letos pri- praviîi predprodajo vstopnic, 1ф.ђо trajala od tretjega do petega f^||i- arja. ' - HvM TUDI V KONJICAH so pričeli prvi občni zbori osnovnih organizacij Socialistične zveze.|Or- ganizacije SZDL v občini so |fe že dalje časa pripravljale, da bodo let- ni obračuni temeljiti in povezani s podrobnimi nalogami za naslednje obdobje. Iz dosedanjih občnih zbo- rov lahko povzamemo ugotovitev, da v konjiški občini težijo, da bi v od- bore SZDL izvolili čimveč mladih ljudi. : |; Franc Kropivše'k NOVI ODBORNIK Na Vranskem so bile pred dnevi nadomestne volitve za občinskega odbornika zbora proizvajalcev iz kmetijske skupine. Novega odbor- nika so volil namesto pokojnega Pečovnika. Volitve so lepo uspele, saj je udeležba pokazala, da tudi na tem območju žalske občine za- vest prebivalcev ni zmanjšana. Za novega odbornika v zbor proiz- vajalcev so izvolili Franca Kro- pivška. SODNA KRONIKA Nasilneži pečovniških dogodkov obsoj'eni Pred dnevi so se zagovarjali pred Okrožnim sodiščem v Celju nočni junaki, ki so v lanskem oktobru na- padali mirne državljane na cesti Pečovnik—Celje. Delavca Šaleja, ki se je vračal z dela, so nenadoma napadli, ga tolkli s sekiro po glavi, da so mu prelomili lobanjo. Laže pa so poškodovali še šest prebivalcev, ki so po naključju prišli po cesti. Ti dogodki so takrat močno razbu- rili predvsem celjsko in okoliško prebivalstvo. Storilci so bili delavci iz Hrvaške, ki so delali v Celju. Poudariti mo- ramo, da je skupino petih delavcev iz sosednje republike razburilo pred- vsem silno neokusno in neprimerno vedenje skupine domačinov v bližnji gostilni »Pri Franceljnu«, kjer je bil posebno neotesan nek kovač, ki je brez vsakega povoda udaril enega od teh delavcev in tudi njegovo že- no. K nadaljnjemu je pa pripomogel alkohol. Med obtoženci sta tudi dva mla- doletnika, ki sta zašla v neprimerno druščino predvsem zato, ker niso za njiju skrbeli niti starši niti kdo drugi. Dejstvo je, da bi morali pirav mladim delavcem, ki prihajajo od daleč, da si zaslužijo kruh, posvetiti več pozornosti delodajalci, sind kati in mladinske organizacije. Ti ljudje so prepuščeni sami sebi, zato bi se družba morala zanje pobrigati.' Sodišče je upoštevalo vse okoli- ščine: tako težo nezaslišanega de- janja, ki je prizadelo predvsem po- polnoma nedolžne ljudi, kakor olaj- šilne okolnosti, in je obsodilo sku- pinovodja Mata Rukavino na 3 leta Franja Horziča na 2 leti in 6 me- secev, Andrijo Posavca pa na na 2 leti strogega zapora in povrnitev nastalih stroškov. Oba mladoletnika sta šla v vzgojne domove, kjer se bosta izučila primernega poklica. Obsoditi pa bi morali predvsem alkohol!_ ZIMI V SLOVO Takrat — ni še tako dolgo tega — ko sem prejel nalogo, da napišem nekaj o zimi za otroke, je bil še sneg in je bila še Zima. Bilo je ze- lo mrzlo in je škripalo. V neki ulici sem videl vse polno otrok, ki so se smučali in sankali in seveda kri- čali — kdo od njih se ni razveselil tolikšnega snežnega bogastva, še prav posebej, ker so zime zadnjih let takšne skopulje? Da ne govori- mo niti o tako imenovanem »pul- verturnu«, ki je bil eno samo veliko mravljišče otrok, sank in smuči in seveda tudi padcev. Mnogo jih je padlo; temu so se zlomile sanke, onemu so počile smuči — toda kdo bi tarnal? Starka Zima je vendarle nadvse ljubljena in kdo ne bi hotel iz njenih rok vsaj prgišča veselja? Tako je bilo tudi v celjskem parku in nad njim, tako je bilo povsod, kjer je bil sneg in je bila Zima. Je bila Zima. Je bila pravim zato, ker je zdaj ni več. Nenadoma je do- bila visoko temperaturo, sneg je skopnel in Zima je umrla. Otroci v tisti ulici so iskali še zadnje krpe snega, ki je izginjal pod njimi, na »pulverturnu« se je prikazala trava v celjskem parku in nad njim tudi, vode so narasle in zapihal je vlažen veter. Zima je onemoglo zakrilila s koščenimi rokami in zaplavala v za- vetje Severa. »Srečno,« je rekla, »morda se še vrnem. Morda. Stro- kovnjaki pravijo, da se še gotovo vrnem, a to ni tako gotovo. Če, te- daj samo za kratek čas, saj me za- puščajo moči in tudi sonce me greje vse topleje. Ulice so ostale blatne, na Otoku in okrog novih stanovanjskih blo- kov namesto snega ljudje gazijo blato, otroci pa se obmetavajo z njim, v čemer so našli novo igro. Cas počitnic je treba izkoristiti, če- tudi ob nejevolji staršev in pri vo- dovodni pipi. Zavetišč, v katerih bi našli kakšno drugačno razvedrilo, vsepovsod še ni, narava pa je za otroka vendarle lepa in privlačna, naj bo še tako .umazana. Razmišljanje o.. , Preprosti ljudje mnogokrat premalo govore. Zato smo to- krat povprašali o slabih in dobrih straneh preskrbe v Celju kar gospodinjo Arneldo Vacik. Našel sem jo pri prebiranju Slovenske kuharice. Na vpraša- nje o dobrih in slabih straneh preskrbe v Celju mi je pove- dala tole: »Celjske trgovine so res lepo urejene in založene, kar zelo polepša zunanji videz našega mesta. Posebno lepa je samo- postrežna trgovina, samo mal- ce preveč zapeljiva je in človek v njej sprazni denarnico, da sam ne ve kdaj. Tudi tekstila je dovolj, a predrag je. Tržnica je sedaj sicer samo začasno urejena, vendar pa je preskrba z zelenjavo še dokaj dobra. Pa še nekaj o slabih straneh, ki jih je sicer po mojem mne- nju manj kot dobrih. Meni in še mnogim je nerazumljivo po- manjkanje posode v Celju. Pri- manjkuje tudi telečjega mesa predvsem za bolnike. Ostalega mesa pa je dovolj. V pekarnah pa je malo nerodno, da pri- manjkuje ob sobotah kruha. In še to: prodajalke bi lahko za-\ cele prodajati kruh v rokavicah \ ali s posebnimi kleščami itd. . Najbolje bo, da zaposlijo še.^ blagajničarke. Kajti kruh in de-' nar, ki potuje iz rok v roke, j res ne gresta skupaj. Dobro bi] tudi bilo, da bi mleko dostav-' Ijali na dom kot v Ljubljani. Vsak bi rajši dal dinar ali dva več — samo, da bi imel mleko čimprej doma. Pa še besedo ali dve o Mig- nonu in o gostilnah. Menim, da bi morali dajati slovenskim re- stavracijam slovenska imena saj nismo francoska podružni- ca. Mislim, da bi namesto to- likega števila gostiln, kot jih je v Celju, uredili mlečno re- stavracijo ali kakšen prostor za mladino. Mignon je vse prej kot tisto, kar smo na začetku pričakovali: mlečna restavra- cija. Zaključila sva razgovor in želel sem ji, da se ji njene že- lje čim prej uresničijo. To so sicer želje preproste gospodi- nje, a vendarle analizirajo pe- reče probleme preskrbe v Celju.^ Morilci Gabrška obsojeni V Celju so se pred dnevi na Okrožnem sod šču v Celju zagovar- jali Otmar in Franc 2ibert ter njun oče Mihael zaradi uboja Jurija Gabrška. Zločin se je zgodil jeseni na ob- močju Pongraca, ko sta se srečala Gabršek in Otmar Zibret. Med nji- ma so bili še neporavnani računi, Ko sta se torej moža na strmi stezi srečala, ie prišlo do prepira in medsebojnega obračunavanja s palicami! Na krike sta pritekla še Franc Zibert in oče Mihael, nakar se je Franc vmešal v pretep in s palico štirikrat udaril Gabrška. Nato ga je udaril še Otmar in Gabršek je obležal. Sodišče je dejanje pretehtalo in razsodilo, da ne gre za uboj, tem- več za prekoračenje silobrana. Tako so obsodili Otmarja Ziberta na dve leti in šest mesecev strogega zapo- ra, Franca na eno leto in šest me- secev strogega zapora, njunega oče- ta pa na tri mesece pogojno za do- bo dveh let. CELJSKI TEDNIK — STEV. 4 — 29. januarja 1960 Strelska družina TEMPO med najboljšim V soboto so imeli strelci strelske družine »Tempo« iz Celja občni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva. Skupščine so se udeležili tudi ko- mandant celjske garnizije narodni heroj polkovnik Franc Rojšek, ma- jor Ernest Piki ter predstavniki po- litičnih, družbenih in športnih orga- nizacij Tovarne emajlirane posode. Mnogo dobrih predlogov so dali člani sami za izboljšanje pogojev za tekmovanje in nabavo prepotreb- nih rekvizitov, malokalibrskih in vo- jaških pušk in pištol. 2elja vseh pa je, da bi vendarle družina zgradila prepotrebno strelišče za malokalibr- sko puško in pištolo na Golovcu v Gaberju. Zares bi bilo prav, če bi jih podprli tudi odgovorni forumi. Strelci so sklenili, da bodo vsa de- la, ki jih bodo lahko opravili, pro- stovoljna. Pomagala jim bo mladi- na in Ljudska tehnika Tovarne emajlirane posode. Nato je predsednik strelske dru- žine poudaril, da so bili odborniki in člani prizadevni. Za svoje delo so bili najboljši nagrajeni z diplo- mami, ostali pa pohvaljeni. V ime- nu celjske garnizije je spregovoril major Ernest Piki, ki je družini če- stital, predsednik OSO tov. Drago Cater pa je dejal: »Družina se je z uspehi, ki jih je dosegla v pretekli sezoni, gotovo uvrstila med najbolj- šo desetorico družin v državi. Skup- no ste se udeležili 38 tekmovanj, ocf katerih ste si priborili 13 prvih mest, 7 drugih in 4 tretja mesta, itd. Ti rezultati oziroma ta vaš uspeh vam je vsem skupaj lahko v ponos in vam zato toplo čestitam ter želim v novi sezoni še več uspehov.« Po- tem je kot najboljši družini v okra- ju predal predsedniku strelske dru- žine diplomo. Po razpravi so izvolili nov odbor, ki so ga izpopolnili z nekaterimi novimi funkcionarji, predsednik pa je znova Franc Mahne, ki že vrsto let k uspehom vodi strelsko družino »Tempoc. Predsednik OSO Drago Cater izroča predsedniku strelske družine diplomo Smučarske iekme Šmohor—Liboje Preteki* nedeljo so se pomerili smu- čarji žalske občine na znanih tradici- onalnih smučarskih tekmah »Smohor— Liboje«, ki jih organizira vsako leto DPD »Svobodac Liboje pod pokrovitelj- stvom občine Zalee. Lansko leto teh te- kem ni bilo zaradi nieagodnih snežnih razmer. Za tekme je bilo veliko zanimanje, kar dokazuje lepo število tekmovalcev iz Li- boj, Zabnkovce in Zalea. Zal pa se niso udeležila tekem ostala številna društva v žalski občini. Na tekmi za občinski pre- hodni pokal so bili na progi Smohor— Liboje doseženi naslednji rezultati: i. mesto ekipa Liboje I (1,57:21) i, mesto Zabnkovca II (2,09:55) 3. mesto Liboje II (2,09:55) 4. mesto Zalee (2,39:49) itd. Med posamezniki so bili rezultati na- slednji: 1. Lenko Cilenšek, 2. Franc Švarc, 3. Jože Turnšek, 4. Milan Kovač. Na mladinski progi je tekmovalo 10 mladincev. Vrstni red: 1. Antoni Oblak, 2. Rudi Krk, 3. Rajko Hrvatin. Na pionirski progi je tekmovalo 25 pi- onirjev. Med starejšimi so bili najboljši: 1. Fran Bizjak, 2. Iran Podpečan, 3, Mir- ko Kveder, 4. Stanko Dosedla; med mlaj- šimi: 1. Rafi Dosedla, 2. Milan Ostečnik, 3. Martin Adrinek in 4. Ivan Dušak. Med zmagovalce so bdie razdeljene lepe nagrade. SMUČARSKE TEKME NA VRANSKEM DrBŠtvo Partizan je pretekli teden pri- redilo na Vranskem skakalne tekme za LipovškoT memorial. Tekmovanja na 25-metrski skakalnici so se udeležili tek- movalci iz Tabora, Braslovč, Gomilskega ! in domačimi. Pri članih je zmagal Zilnik j (Gomilsko), pri mladincih pa Serko ] (Vransko). 1 KEGLJACI INGRADA PONOVNO USPEŠNI Y nedeljo je bil na kegljišču Ingrada zanimiv kegljaški dvoboj med novim čla- nom slovenske lige Pionirjem iz Novega mesta in domačo ekipo Ingrada. Gostje iz Dolenjskega so se predstavili kot so- lidao moštvo in nudili domačinom trd odpor. Zmagal je Ingrad z odličnim re- zultatom fcSet keglji. Pionir pa je podrl M61 kegljev. Med posamezniki je bil tudi tokrat najboljši Lubej (859), pred Koh- metom (840), »lede Vanovšek (831), Smon m) itd. ALI ZE VESTE ... ... 4a se je pretekli teden končal v Celj« inštrnktorski tečaj za atletske in- štruktorje. Zaključni izpit je napravilo •sem kandidatov, medtem ko imata dva popravni izpit iz enega predmeta. • •. da je na brzotnrnirju za mesec ja- nuar zmagal Pertinač, ki je zbral 7 in pol točk. Slede ing. Pipuš in Pešec s po 7, Hočevar 6 točk itd. ...da se je znani nogometaš Kladi- Jfarja Sudenfeld težje poškodoval in je "il^ te dni operiran na nogi. Zaradi te Eoškodbe, ki jo je dobil na treningu, ne omo videli tega nadarjenega nogome- taša na prvih tekmah spomladanskega tekmovamja. •. . da se vrši pri šahovskem kluba Celje turnir za drugo kategorijo. Po prvih treh kolih vodi ing. Ničemar 3 točke pred Rojcem in Ulagi 2,5 ter Pe- šcem im Arzenškom s po 2 točili. • ■ . da Btt vrši v Gaberjih tečaj za prednjake in prednjakinje, ki ga je pri- redila Okrajna zveza Partizan. Tečaja se je udeležilo blizu 50 pripadnikov te- iesmo vzgojnih društev. • •• da so v nedeljo hokejisti Celje od- »erali med seboj prijateljsko trening tekmo, T kateri so zmagali igralci A »oštva 8 5:2 (3:1, 1:0, 1:1). Najboljšo igro so prikazali Jenko, Ratej, Nikolič, Cret- ■ik, KoleMc in oba vratarja. POPRAVILI SO SI CESTO Konec preteklega leta je krajev- ni odbor V Dobjem pri Planini orga- niziral popravilo ceste, ki povezuje kraj z glavno cesto. Občina je za |a dela prispevala 150 tisoč dinar- jev, prebivalci pa so s prostovolj- nim delom tudi veliko pomagali. Prostovoljne akcije so se udeležili tudi šolski otroci. Dobovljani si že- lijo, da bi nadaljnje vzdrževanje te «este prevzela cestna uprava. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštBi predal 16 — telefon 25-23 24-23 — uprava: Celje, Trg T. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči raču« pri Komunalni banki Celje *вЗ-70-1-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna itevilka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poitnina plačana v gotovini. OPOZORILO upokojencem in invalidom • u Obveščamo vse upokojence in uživalce invalidskih dajatev, da smo uspeli nakazati povečano pokojnino, oziroma invalidsko dajatev kot nadomestilo za povečano stanarino, pri nakazilu za mesec februar le onim, ki so poslali pravočasno in pravilno izpolnjene »Izjave«. Vsi oni,, ki »Izjave« niso predložili (ali predložili napačno izpolnjene ali ki bi zaradi teh pomanjkljivosti prejeli bone na- mesto denarja in obratno), naj najkasneje do 8. februarja 1960 predložijo pravilno izpolnjene »Izjave« tukajšnjemu zavodu. Sa- mo ti bodo dajatev prejeli pri izplačilu za marec. Pozneje došle »Izjave« bomo lahko upoštevali šele pri izplačilu za april 19j60. Končno še opozarjamo, da dobijo upravičenci »Izjave« pri podružnicah društva upokojencev. Okrajni zavod za soc, zavarovanje v Celju RAZPIS Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Žalec mesto upravnika Kovinskega podjetja Brode—Vranske Pogoji: Visokokvalificiran obrtni delavec v stroki in vsaj 5-letna praksa na vodilnem mestu v go.spodarstvu in mesto direktorja Trgovskega podjetja »Dom« 2alec Pogoji: Komercialist z višjo strokovno izobrazbo ali komercialist s srednjo strokovno izobrazbo in 5-letno prakso na vodilnem mestu ali visokokvalificiran trgovsiki delavec z 10-letno prakso na vodilnem mestu. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in stro- kovne izobrazbe je treba poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec najkasneje do 10. februarja 1960. Prašičereja pozori Koteksove cxikupne postaje in zbiralnice kmetijskih zadrug prevzemajo svinjske kože. Ob zakolu prašiča oderite, kožo vam plača Koteksova zbi- ralnica po 200 din za kilogram. V Pesjem so zborovali strelci Kraj Pesje pri Velenju je že od nekdaj znan po tem, da je tu doma krepak delavski razred. In res, če te pot pripelje v ta kraj, kjer je bila ustanovljena prva celica SKOJ v Sloveniji, že na prvi pogled spoznaš, da je tu močno razgibano družabno življenje. V tem kraju deluje vrsta družbenih organizacij, med njimi pa je izredno dejavna tudi strelska dru- žina. Izredno zanimanje za strelski šport je pokazal tudi redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo precej strelcev in strelk. Oceno dosedanjega dela je podal predsednik Jože Juraja. Nato so se strelci pogovorili o vrsti nalog, ki jih čakajo pri nadaljnjem delu. Naj-, večji del razgovora je veljal pred-i vsem mladini In vsi so poudarjali' potrebo po vključevanju mladine In pionirjev v strelsko organizacijo, ki je koristen in obenem zelo plemenit šport. Sklenili so, da bodo ustano- vili strelski pionirski odred in se po- vezali s šolo ter teoretično in prak- tično pomagali pri uveljavljanju strelskega športa. Priredili bodo vrsto tekmovanj In se povezali tiidl z ostalimi družbenimi organizacija- mi, predvsem pa z Zvezo borcev. Izvoljen je bil 9-članski upravni odbor, ki ga bo kot doslej še nada- lje vodil tovariš Jože Juraja. OKRAJNA KEGLJASKA ZVEZA v soboto bo položila obračun dela okrajna kegljaška zveza Celje. Ome- njena zveza je v preteklem letu uspeš- no izvedla številna tekmovanja. Državno prvenstvo posameznikov in' moštev ter republiško prvenstvo v borbenih partijah je bilo odlično izvedeno, za kar je do- bila zveza številna priznanja. O drugih uspehih in načrtih pa bomo zvedeli v soboto. Ljubitelji kegljanja vabljeni. VISOK PORAZ CELJSKIH BOKSARJEV V MARIBORU V nedeljo so gostovali v Mariboru boksarji Olimpa, kjer so se srečali s kombinirano ekipo Maribora. Celjani so doživeli visok poraz 2:12. Boljši boks sta Erikazala le Repar in Oštir. Posamezne orbe so se končale takole: Gorjan — Ptič 0:2, Oštir — Gajer 1:1, Ogrizek — Rot 0:2, Slemenšek — Žižek 0:2, Vedra — Koban 0:2, Boneto — Draksler 0:2 in Repar — Jančič 1:1. Prvoimenovani so boksarji Olimpa. Ne glede na poraz pa moramo omeniti, da so številni boksarji Maribora že nasto- pili v prvem moštva. TOVARNA TEHTNIC CELJE sprejme VEC STROJNIH TEHNIKOV STROJEPISKO AVTOLICARJA (visokokvalificiran) VEC KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV VEC POLKVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Interesenti naj se javijo osebno v sekretariatu podjetja najkasneje do 10. februarja 1960 ] TOVARNA TEHTNIC CELJE \ Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmeri) pri delavskem svetu ŽELEZARNE STORE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. KORESPONDENT KOMERCIALNEGA SEKTORJA (zahteva se srednješolska izobrazba, popolno obvladanje strojepisja, stenografije, srbohrvatskega in nemškega jezika.) 2. REFERENT UVOZA — IZVOZA (zahteva se Višja komer- cialna šola — oddelek za zunanjo trgovino ali večletna ] praksa v tej stroki). | 3. REFERENT PRODAJE V KOMERCIALNEM SEKTORJU j (zahteva se ESS ali njej enaka šola z nekaj let prakse V; komercialni stroki). j 4 KONTROLOR FAKTURNEGA ODDELKA (zahteva se ESS ali njej enaka šola z nekaj let prakse v komercialni oziroma finančni stroki). 5. EKONOM V DELAVSKI RESTAVRACIJI (zahteva se trgov- ska šola z nekaj let prakse v stroki). 6 VEC VISOKOKVALIFICIRANIH IN KVALIFICIRANIH KOVINOSTRUGARJEV. 7. KVALIFICIRANA KUHARICA za počitniški dom na SvetinL Samsko stanovanje je na razpolago. Plača po tarifnem pravil- niku podjetja. — Prošnje je poslati kadrovskemu odelku Žele- zarne Store do 15. februarja 1960. OBJAVE OKRAJNI ODBOR ZVEZE ESPERANTISTOV V CELJU razpisuje tečaj esperanta v desetih lek- cijah v slikah. Prijave pošljite na ome- njeni naslov v poštni predal 117. SLUŽBE ZA DELO V SKLADIŠČU z železom sprejmemo delavce — težake. Plača dobra. Javite se v Tajništvu »Metalke«, Ljubljana, Parmova 33. POSESTVO MIKLAVZKI HRIB CELJE sprejme vinogradniško družino, ki je sposobna za sodobno obdelavo vinograd- niških del. Stalna zaposlitev je za enega moškega, možna pa je tudi sezonska zaposlitev ostalih družinskih članov. Na razpolago je družinsko stanovanje. Možna je takojšnja zaposlitev. Ponudbe je poslati pismeno s kratkim opisom do- sedanje zaposlitve na naslov: sPosestvo« Miklavžki hrib 16, Celje. PRODAN' SAMSKO SPALNICO (30.000 din) prodam. Klobučar, Celje, Zidanškova nI. 4. DVE BREJI KRAVI prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. OVČAR, 8 MESECEV STAR, čistokrvni, naprodaj. Naslov upravi lista. KUHINJSKO POHIŠTVO, iitovo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. SLADKO SENO (3000 kg), prodam. Na- slov v upravi lista. PO UGODNI CENI prodam: kavč, tri fo- telje, mizo s štirimi stoli in kompletno spalnico sistema sBarok«. Naslov т upravi lista. ENODRUŽINSKO, stanovanjsko hišo ▼ Savinjski dolini ob železniški in avto- busni postaji, prodam. Naslov v upravi lista. TAKOJ VSELJIVO novo, eno in pol družinsko sodobno urejeno hišo, z ga- ražo in vrtom v Celju, prodam. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »4700;!:. MALO RABLJEN vprežni voz — Kranj- ska izdelava )izapravljivček« (gumi ko- lesa in kroglični ležaji na peresih), prodam. Kolesa se poln^ijo z zrakom. Ogled, Celje, Teharska cesta 6. HIŠICO, NJIVO IN NEKAJ GOZDA (njiva 23, skupna izmera 1,5 ha) v Raz- delju 11, p. Strmec, prodam. HIŠO Z MALIM SADOVNJAKOM na sončni legi, pol ure iz Griž, ugodno prodam. Cena in naslov v upravi lista. DVA GUMI VOZA PRODAM. Naslov т upravi lista. ZAZIDLJIVO PARCELO ob Ljubljanski cesti in zidan štedilnik -levi prodam. Dobriša vas 2, Petrovce. MOTORNO KOLO DKW 25 ccm v voz- nem stanju poceni prodam. Informa- cije pri »Avtomotor« Celje, pri tov. Štampe. KRAVO, brejo v 8 mesecu, prodam. Re- bevšek, Celje Dečkova cesta 12. LL-PO ENOSTANOVANJSKO, vseljiv« hišo z vrtom, 5 km od Celja, prodam. Naslov v upravi lista. POSESTVO 2,5 ha, s hišo in skednjem, s sijajno lego, ob glavni cesti v Letušu v Savinjski delini, zelo ugodno pro- dam. Možnpst zaposlitve tik ob domu. Kovač Alojz, Ljubno ob Savinji. RAZNO GARAŽO NA OTOKU dam v najem. Na- slov v upravi lista. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE obvešča vse člane zadruge, kakor tudi nečlane, da žaga drva po naročilu po ugodnih cenah. Naročila sprejema uprava KZ Celje, Stanetova 2?. Servis za popravilo tehtnic >UTEZ< CELJE Aškerčeva ulica št. 9 potrebuje več kljnčaviiičarjeT, monterjev iu pomočnikov. ŠIFRA: »ZANESLJIVO — ZAJAMČENO« - DVIGNITE PISMO t POPRAVEK V predzadnji številki našega lista, je v opozorilu Vrusnik Veljko nastala ne- ljuba napaka. Pravilno se glasi »Vrus- nik Rajko«. OBTEsmo NmIotot za ogUve. ki to pod Šifro, BO icdajamo, оагоша роШЈшм. Za takšne oflaee vlo- žite pismeae poaadbe. Za ostale oglase, za katere ta aasloyi ia imtormaeije dajejo т apravi lista, bomo pismoao od- govarjali le, ie bodo prosilci ▼ tvojih pÍMuh priložili znamka aa 30 din. Sprajemaaja oglasov in (Лјат ааијвбајешо таако sredo ob 12. Uprava Celjskega tedaika ZAHVALE ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti mojo mamo MARIJO KORUN iskrena hvala. Posebno se zahvaljujem dr. Rojcu za skrb v njeni bolezni, žup- niku Štefanu Škafarju iz Polzele ter vsem sorodnikom in znancem. Sin Viktor ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nadvse dobre in skrbne žene, mame, stare mame MARIJE PODERGAJS se iz vsega srca zahvaljujemo vsem pri- jateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam izrazili sožalje in z nami sočustvo- vali. Zahvalo izrekamo vsem, ki so kakor- koli počastili njen spomin na našem domu, kakor tudi vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo vsem da- rovalcem številnih vencev in cvetja, pre- častiti duhovščini za spremstvo in tola- žilne besede ob grobu, kolektivu Komu- nalne banke in Zlatarne za številno ude- ležbo pri pogrebu in vsem, ki so nam stali ob strani ob tej nenadomestljivi izgubi. — Iskrena hvala. Celje, Nancj. Zagreb, dne 25. jan. 19M. Družina Podergajs ia astalo sorodstvo STANOVANJ,' ISCEM opremljeno sobo v bližini mesta. Antonija Kaferen, Ruše štt. 6. PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO aU kabinet v Celju, išče nameščenec. Vse- litev 1. februarja. Naslov v apravi lista. OPREMLJENO SOBO (eveataelno tadi hrano) išče višji uslužbenec. Сева mi važna. Naslov v upravi Usta. DOGRADIM STANOVANJE, ali Iščem družabnika za gradnjo hiše. Naslov v upravi lista. GARSONIERO z nišo ia kopalnico жа- menjam za enosobno ali dvosobao sta- novanje. Naslov v apravi lista. KONCERTI Vilionist IGOR OZIM In švicarska pi- anistka ILSE VON ALPENHEIM boeta gostovala v Celju na V. abonmajskem koncertu v sredo, 10. februarja. Abonente prosimo, da poravnajo tretji obrok. aLli^LiŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALBCE CELJE Nedelja, 31. jan. ob 15.3« uri - Sha- kespeare: Kar hočete — Izven. Vstop- nice so v prodaji — Gostovanje Aka- demije za igralsko umetnost Ljubljana Četrtek, 4. febr. ob 2«. uri — Shelogh Delaney: Življenje v zagati — Izven. Vstopnice so v prodaji — Gostovanje Drame SNG Ljubljana. Mladini nepri- merno. ob 20. uri — Erwin Sylvanus: Korczak in otroci — Gostovanje SLG Celje v Beograda Petek, 5. febr. ob 19. uri — C. Goldoni: Prebrisana vdova — Gostovanje SLG Celje v Beogradu Sobota, 6. febr. ob 17. uri — Erwia Syl- vanus: Korczak in otroci — Gostovanje SLG Celje v Beogradu ob 19.30 uri - Levstik-Grfin: Kastelka — gostovanje SLG Celje v Beograda KINO UNION Od 28. 1. do 31. 1. 1940 »HOLLYWOOD ALI POGIN«, ameriški barvni film Od 1. 2. do 4. 2. Í9M »SLEPI POTNIKc francoski film KINO METROPOL Od 28. 1. do 31. 1. 19И »CAJNICA«, ameriški barvni film Csc Od 1. 2. do 4. 2. Í9W »LJUBEZEN IN OBREKOVANJE«, italijanski VV film MATINEJA 3i: 1. Í9M »NOCOJ NASTOPAlfOc. češki barvni Шт CELJSKO PODROČJE V DAVNINI 2 samo od lova se ne da živeti... GLAVNE ZNAČILNOSTI NEOLITSKEGA PREBIVALSTVA Zadnjič smo v groDih potezah ori- sali življenje ljudi v starejši kame- ni dobi. Rekli smo, da so živeli v jamah in se preživljali tako rekoč skoraj izključno od lova. Ta način življenja pa je bil izredno težak. Lov na divje živali je bil s takratnimi primitivnimi sredstvi skrajno neva- ren. Zato je prenekateri lovec kon- čal svoje življenje pod šapami jam- skega medveda Po zadnji ledeni dobi se je pod- nebje zopet ogrelo in člove'k se je pomaknil v dolino. Svoja bivališča si je uredil predvsem ob vodah. Svo- je kamenito orodje je začel popol- noma drugače obdelovati. Tehniko obsekavanja kamenitega orodja je izpodrinila tehnika poliranja. S po- liranjem so kamen tako obdelali, da je dobil obliko sekire in istočasno še obliko kladiva. Poseben problem je bilo vrtanje luknje za toporišče. V ta namen so kamen, namenjen za sekiro, fiksirali na posebno pripra- vo. Z votlo bezgovo palico, ki sojo vrteli s posebnim lokom, so zvrtali uknjo v kamen. Trenje so potem zvečali na ta način, da so kamen Dvlažili in ga posipali s finim, ostrim peskom. Bistvena razlika v življenju neo- litskega človeka pa je v spoznava- nju, da se lahko hrani tudi z različ- nimi žitnimi zrni in ne samo z ži- valskim mesom. Ta zrna pa je bilo treba shranjevati za daljšo dobo, predvsem pa kuhati. Zato je bila pa potrebna posoda. Se danes ni po- polnoma jasno na kakšen način so ljudje prišli na idejo, da bi izdelo- vali posode. Razlage so zelo različ- ne. Eni razlagajo to na ta način, da jih je na to idejo pripeljalo opazo- vanje stoječe vode v kotanjah, dru- gi zopet drugače. To vprašanje končno niti ni tako važno. Važnejše je, da se je način življenja od sedaj naprej močno spremenil. Ročno so gnetli razne tipe posod, ki so jih po- večini še lepo okrasili. Poleg lova je sedaj primitivno poljedelstvo glavni način preživljanja. Kako močno so bili na to navezani se vi- di tudi iz številnih glinastih kipcev. Upodobljeni so kot ženska in pred- stavljajo simbol plodnosti. Večje število takih kipcev je bilo odkritih v Vinci pri Beogradu, kjer je bila ena največjih naselbin te vrste v Jugoslaviji. Tipične neolitske naselbine dose- daj na področju celjskega muzeja še ne poznamo. Pač pa smo na šte- vilnih najdiščih mlajših epoh nale- teli na kamenite sekire neolitskega tipa. Iz tega bi lahko sklepali, da so na našem teritoriju neolitske nasel- bine obstajale, ohranili so se nam pa samo najodpornejši elementi nji- hove materialne kulture. Lojze Bolta Pariška nasprotja Pariz slovi kot najlepša in najrazkošnejša prestolnica na svetu. Ima še vse drugačne superlative kot: najveselejše mesto, mesto zabav, mesto zaljubljenih, mesto slikarjev in umetnikov itd. Toda na pariških ulicah srečate huda nasprotja. Tako je naš sodelavec ob obisku v Parizu posnel takole nasprotje. Od življenjskih tegob sključena ženica pelje pred sabo voziček z vsem svojim bogastvom, ki ga premore. To je nekaj starih oblačil in drobnarij. Kam jo pelje pot? Morda v starinarno z revščino? Si išče novo, cenejšo sobico v kleti ali podstrešju? Na vsak način je na aveniji, polni elegantnih avtomobilov, njena pojava zelo vpadljiva.. i 38-krat čez Savinjo Do konca prve svetovne vojne je hila živinoreja v vsem predelu Zgornje Savinjske doline in tako tudi v Robanovem kotu glavna in najbolj donosna panoga. Isto hi lahko tudi trdili za današnji čas. Pozneje je živino zamenjal les. Zdaj pa tudi les ni več tako interesanten. Medtem, ko so v prejšnjem stoletju glavne trgov- ske poti vodile na Koroško, so zdaj obrnjene navzdol, oh Savinji. V vsem tem času se je v zgor- njem kotu Savinje marsikaj spre- menilo. Cesta od Ljuhnega do Solčave je bila odprta 1896. leta. Pred tem pa so morali vozniki prevažati svoje tovore po skrajno slabih poteh in kar je bilo naj- teže — 38-krat so morali iti preko reke. Tudi danes je od Ljuhnega do Solčave več mostov, vendar ne več toliko; a vsi so močni in prevozni. KRVAVI PLES V ALŽIRU v Alžiriji so nemara že pozabili na čase, ko so vstajali brez skrbi in hodili spat brez bojazni. Sredi vojne rojeni doraščajo v može in matere, a ne vedo kaj pravzaprav pomeni beseda — mir. Za tako stanje so krive tri stvari! Popolnoma razumljivo je, da so se Arabci naveličali igrati drugo vio- lino pod francosko taktirko. Dogod- ki okoli njih so zapeljivi: Svoboden Tunis, Maroko, Egipt, Sudan ter vrsta drugih novonastalih samostoj- nih držav. Manj je razumljiva trma in obla- stiželjnost alžirskih Fraocozov, ali kolonov, ki za nobeno ceno nočejo igrajo belci v prenekateri državi Afrike in Azije To slabo glasbo, ki jo zdaj poslu- ša že ves svet, pa vodi centralna pariška vlada, ki hoče biti hkrati led igrati drugo violino, kakor jo že in krop, s tem da želi deloma ustre- či pritisku svetovne javnosti, ne mi- ka pa je, da bi izgubila svojo čez- morsko deželo. Upor, ki so^a pred dvema leto- ma začeli prenapeti nacionalisti in alžirski kolonizatoru zoper tretjo re- publiko, se je te dni ponovil. Krva- voroki Massujevi padalci so ob pod- pori skupine poslancev maja 1958 dvignili na francoski republikanski prestol generala de Gaulla kot »re- šenika« in edinega, ki bo zmožen narediti red. Toda de Gaulle je za- čel redariti drugače, kot je tem pro- fašistom všeč. Ko je pred dnevi raz- rešil dolžnosti generala Massuja, je »francoska nacionalna fronta« orga- nizirala pohod na Alžir. Vladi in re- du zveste čete so naenkrat stale pred dvojnim sovraž":ikom: pred al- žirsko osvobodilno armado in pred ljudmi, ki so do pred dnevi bili še njihovi ščitenci. V središču Alžira so zrastle barikade, v nedeljo pa so zaregljale tudi strojnice, odjeknile puške in tresknile bombe. Policija je napadla barikade demonstrantov, ki terjajo vrnitev generala Massuja in spremembo vladne politike do Alži- ra. Začela je teči kri, prve desetine ranjencev so obležale na pločnikih nemirnega Alžira ... Nekaj sto milj južneje pa v sahar- ski puščavi vtikajo vžigalno kapico v prvo francosko atomsko bombo. Na vrata atomskega kluba trka bo- lehen kandidat. Kandidat s hudimi notranjimi obolenji... -k Francoska mornariška pehota v AlžirijL V levem kotu v maskirani obleki Massujev padalec. V nekaj vrstah ŠEST OTROK IZGUBILO ŽIVLJENJE Pred dnevi se je v francoskem mestu Marseille igralo na velikem gradbišču 120 otrok. Igrali so se prav pod velikim žerjavom, ki je prenašal gradbeni material. Ogle- dovali so si ga in občudovali ta gi- gant sodobne tehnike. Pregovor, da nesreča nikdar ne miruje, je imel tu- di tu tragične posledice. V trenut- ku, ko so bili otroci pod žerjavom, se je le-ta podrl in z vso težo pa- del med otroke. Sest otrok je bilo takoj mrtvih, veliko hudo ranjenih, mnogi pa so doživeli težak dušev- ni zlom. DROBNE — Občutljiv človek je kakor jež z navznoter obrnjeno kožo ... — Ta človek je izgubljen kakor duh v gosti megli... — Prav gotovo bomo dosegli me- sec, ki pa m tako zelo daleč. Naj- večje daljave so v nas samih ... — Navade so v začetku prešibke, da bi jih opazili, pozneje pa so pre- več trdne, da bi se jih otresli... — Lenariti je boljše kot na vse kriplje se truditi, da bi ničesar ne ustvarili... BERNARD SHAW O RAZMIŠLJANJU — Večina ljudi misli enkrat, dva- krat na leto. Jaz sem postal slaven, ker mislim enkrat, dvakrat na teden — I ANEKDOTA Na Smarskem imajo prijaz- nega in mladega občinskega predsednika. Kdo ne pozna lo- ška Lojena? In če je že on takšen, mora biti tudi sinček ljubek. Pa je. Se ne hodi v šo- lo, toda v zoološkem vrtu v Maksimiru je že bil, kjer je vi- del vrsto neznanih živali. »Kako se pišeš, fantek?^ smo ga vprašali. »Lojenim: je odločno odvrnil. »A, ti si predsednik?« »Ne, to je očka.« »Kaj pa si videl v Maksi- miru? »U, dosti lepih živali: leve, medvede, slona, srne, pa lojene! Koga neki je videl? Najbrž jelene! s. GRENAK KRUH »Kruha in iger« so kričali stari Rimljani in zdolgočaseno gledali, kako so gladiatorji v areni trebili glave in prebadali telesa svojih to- varišev v usodi. Se je človek od takrat spremenil? Akrobatinja Alma Bray gotovo ne občuti, da se je. Ker je obisk njenih predstav pojenjal, se je odločila za tvegano reklamo. Na tankih vrveh pod trupom helikopterja se je pelja- la nad strehami nebotičnikov v Mi- amiju in izvajala akrobacije... In ljudje so se bržčas spet dolgočasili — ker ni padla. COLNICEK ZA MALE LJUDI Tudi v Angliji so ugotovili, da si povprečen prebivalec ne more kupi- ti ne jadrnice, še manj pa jahto — čeprav vedo, da bi tudi povprečen prebivalec, ali kot ga oni imenujejo »mali človek« rad tu in tam jadral po morski gladini. Zato je angle- ška industrija izdelala ceneno jadr- nico, ki je hkrati tudi zelo praktič- na. Namesto dolgega trupa so kon- struirali vezavo dveh gumijastih čolničkov, napolnjenih z zrakom. Ja- dro je podobno kot pri ostalih jadr- nicah. Jadrnica ima še to prednost, da jo lahko razstavijo in jo brez te- žav prenaša ena močna ali dve než- ni osebi. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HISOI MRTVE ZAKONSKE ZVEZE Mape spisov na sodnikovi mizi se spre- minjajo v sinopise za romane Zolajevega kova. Debelijo se in rastejo y nagrob- nike zakonskim zvezam. Razbitim, zra- hljanim, že zdavnaj ugaslim in od sa- mega začetka mrtvim zakonskim zvezam: Srečala sta se sredi vojne, željna to- plote v mrzlem viharja. Teža razmer je zravnala njune umske razlike, ju zdru- žila ob skupnem ognjišču. Ko pa se je vihra polegla, se je s številom otrok večala razlika med njima. On se je za- čel sramovati neuke žene, ona je postala ljubosumna na njegovo okolico, ki se ji ni znala, ni mogla, ali pa ni hotela pri- lagoditi. Nesoglasja so prerasla v pre- pire, prepiri v sovraštvo, pretepe, zale- zovanja, ovaduštva, prešuštništvo in hu- dobijo. Ona ne pristane na razvezo — zaradi otrok . .. Toda kaj imajo otroci od zakona, ki bi se utegnil sprevreči celo v trage- dijo . . . I 2e pet let so njuni zakonski stiki ome- jeni le še na snidenja pred senatom so- dišča. Do poroke je prišlo, ker je bil otrok na poti. Starši so pritiskali, èeS, otrok mora živeti v družinskem okolju. Potem so bili ravno starši tisti, ki so ka- zali s prstom: — Poglejte jo, lenobo, kakšen dom imal — Ga vidite, prešuštnika, za drugimi gleda! Toda ločitvena pravda ne pride liz slepe ulice. Ne zaradi edinega otroka, saj oba dobro zaslužita. Zaradi hiše gre — njegove dediščine . . . Pred matičarja je stopil nedozorel in brez izkušenj. Njegova družica, precej starejša, se je zanašala na svojo izkuše- nost in umsko nadmoč. Uštela se je. Ne samo leta, tudi nezmernost pri pijači jo je starala hitreje, kakor je pričakovala. Razdejalo jo je že zato, ker je bil mlajši in se krčevito oklepala vajeti zakonske vprege. Najprej so mu bila njena leta napoti, ker si je lastila prvenstvo v hiši, po- zneje pa tudi razlika sama po sebi. Po- slovil se je. Ze leta živita nad sto ki- lometrov vsak sebi, zvezana le navidezno — na papirju. On se z vso silo bori za prostost — tudi po lastni krivdi. Ona ne pristane. Pred njim je še življenje, pred njo pa? Prišla sta si nasproti vsak s svojo šol- sko aktovko v rokah, potem pa sta šla na univerzo zaljubljena do ušes. Po pr- vem semestru se je samo on vrnil v Ljubljano, ona pa je ostala vsa osupla doma, ker ji je ginekolog potrdil njen sum. Ostala je brez sredstev in se za- poslila ter hkrati vzdrževala še njega. Poroka je bila še preden je prišel otrok. Štela je mesece, kdaj bo njen študent Eolagal izpite, in stiskala pas, češ. potem o vse dobro, ko bo on imel poklic . . . Potem je zvedela, da polaga izpite pri »Figovcn«, kolokvije v baru in da bo diplomiral bržčas na kakšni kliniki kot kroničen alkoholnik. Zanimiv je opTs njenih staršev o pr- vem srečanju z zetom, ki so ga prisilili k poroki in zdaj k ločitvi: — Bil je na hišni zabavi pri nas po maturi. Ze takrat, gospod sodnik, ga je ta tip nesel več kakor malokateri pi- janec . . . — • * • Smo T času, ko je treba za vsako naj- manjšo službico polagati izpit in pred- ložiti karakteristiko, le za zakonsko zvezo zadostuje ščepec kolekov, podpis, dvakratni »dac in ave priči — čeravno prva dva znanca z ulice. JIH POZNATE^ Čedna družinica, mar ne? Kdo so? Ni lahko uganiti. Pred vami je nek- danja ljubljenka vsega sveta, Shir- ley Temple, katere filmi so pred voj- no polnili kino dvorane. Pregovor sicer pravi: Kar se Ja- nezek nauči, to Janez zna. Toda pri Shirley Temple se je ta pregovor zataknil. Do njenega trinajstega le- ta ni bila samo čudežen, temveč tu- di najbolj plačan otrok. Toda kakor so se pozneje prizadevali z njo, ni imela več uspeha. Vloge odraslih enostavno ni zmogla. Njen produ- cent David Sleznik ji je nekoč po! ponovnem neuspehu dejal: »Zame- njajte ime in pojdite študirat igro!« Njen prvi zakon se je razbil, zdaj je pri tridesetih letih baje odlična gospodinja svojemu drugemu možu in še boljša mati trem otrokom- Včasih nastopi v televiziji. Vendar, kakor sama pravi, ji je vloga dru- žinske »zvezde« še najbolj všeč. Sicer pa ji je ostala slava prete- klosti — in denar. Shirley Temple z možem, petletnim Charresom, desetletno Lindo in triletno Loro. V starosti svojih dveh starejših otrok je bü» Shirley Temple na vrhuncu svoje slave ...