185
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
Povzetek
Avtorja obravnavata problematiko aktivnosti delavcev (jav-
nih uslužbencev) na družbenih omrežjih v luči varovanih člove-
kovih pravic in delovnopravnih sankcij. Na eni strani lahko tovr-
stne objave delavcev škodujejo poslovnim interesom (ugledu) 
delodajalca oziroma kršijo prepoved škodljivega ravnanja po 
zDR-1. Na drugi strani pa lahko delodajalec s posledično spre -
jetimi delovnopravnimi sankcijami protipravno poseže v delav-
čevi pravici do svobode izražanja in zasebnosti. Iz obravnavane 
sodne prakse (eSČP, Sodišča eU in nacionalnih sodišč) izhaja, 
da je dopustnost tovrstnega posega (npr. odpovedi pogodbe 
o zaposlitvi) treba presojati v luči dejstev vsakega konkretnega 
primera (vsebine izjave, njenega javnega dometa, odgovorno-
sti in položaja delavca v organizaciji itd.). Pri tem ugotavljamo,  
da za javne uslužbence (npr. policiste) zaradi njihovega po-
sebnega položaja praviloma veljajo nekoliko strožje zahteve in 
odgovornosti pri izvrševanju pravice do svobode izražanja – v 
primerjavi z ostalimi delavci. Nazadnje ugotavljamo, da bi za 
zagotovitev pravne varnosti tako delavcev kot delodajalcev (v 
luči obstoječih ohlapnih/abstraktnih kriterijev) bilo priporočlji-
vo, da se pravila dopustne uporabe družbenih omrežij s strani 
delavcev uredi v splošnih aktih delodajalca in/ali s kolektivnimi 
pogodbami. Pri tem pa poudarjamo, da morajo biti tovrstni akti 
v vsakem primeru zakonsko in ustavno skladni oziroma ne pre-
komerno posegati v delavčevi pravici do svobode izražanja in 
zasebnosti.
Iskanje ravnovesja med delavčevo 
svobodo izražanja in interesi 
delodajalca: objave delavca  
na družbenih omrežjih
Danaja Plohl*, Aljoša Polajžar**
 *
 Mag. prav., Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.
**
 Mag. prav., mladi raziskovalec, asistent in doktorski študent na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

186
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
Ključne besede: pravica do svobode izražanja na delovnem me-
stu, pravica do zasebnosti na delovnem mestu, socialna omrežja, 
javni uslužbenci, delovnopravne sankcije, ekČP
Finding a balance between the employee’s 
freedom of expression and the employer’s 
interests: 
Case study: worker’s posts on social media
AbStRA ct
the authors discuss the issue of activities of workers (public 
servants) on social networks in the light of their protected human 
rights and labour law sanctions. on the one hand, such posts of 
employees on social networks may harm the business interests 
(reputation) of the employer or violate the prohibition of harmful 
conduct under zDR-1. on the other hand, the employer may un -
lawfully restrict (interfere with) the employee’s right to freedom of 
expression and privacy with the consequently adopted labour law 
sanctions. It follows from the case law (ectHR, c JeU and national 
courts) that the admissibility of such a restriction (e.g., termination 
of an employment contract) must be assessed in the light of the fac-
ts of each case (content of the statement, its public scope, responsi-
bilities and position of the employee etc.). We concluded that civil 
servants (e.g., police officers), due to their special position, are ge-
nerally subject to slightly stricter requirements and responsibilities 
in exercising their right to freedom of expression – compared to 
other employees. Finally, we note that in order to ensure legal certa-
inty for both employees and employers (in the light of the existing 
loose/abstract criteria), it would be recommended that the rules 
on the permissible use of social networks by employees are regula-
ted in employer’s general acts and/or collective agreements. At the 
same time, we emphasize that such acts must in any case be legally 
and constitutionally compliant and not excessively interfere with 
the employee’s right to freedom of expression and privacy.
Keywords: right to freedom of expression at the workplace, 
right to privacy at the workplace, social networks, civil servants, 
labour law sanctions, ecHR

187
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
1. Uvod
Posamezniki uporabljajo družbena omrežja za objavljanje fo-
tografij svojega vsakdanjika, deljenje stališč ter za diskusijo o po-
litičnih in drugih vprašanjih.
1
 t udi delavci so v svojem prostem 
času uporabniki družbenih omrežij. Slednja so zabrisala razliko-
vanje med javnim in zasebnim življenjem zaposlenih ter poveča-
la nadzor s strani delodajalcev.
2
 Iz tujine so že znani primeri, ko 
je delavcem prenehalo delovno razmerje, ali so bili deležni dru-
gih delovnopravnih sankcij zaradi njihovih objav na družbenih 
omrežjih.
3
 ob tem se postavlja vprašanje, ali so bili takšni ukrepi 
pravno dopustni? Ali je delavcu dopustno odpovedati pogodbo o 
zaposlitvi zaradi objav ali poslanih sporočil na platformah Face-
book, t witter ipd.?
Na eni strani imamo delavčevi pravici do svobode izražanja in 
zasebnosti, ki sta ustavnopravno varovani. Na drugi strani pa je 
delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi zavezan izpolnjevati po-
godbene obveznosti do delodajalca, pri čemer se izpostavlja pred-
vsem delavčeva dolžnost prepovedi škodljivega ravnanja. t udi de-
lodajalcu je v interesu, da objave njegovih zaposlenih ne škodujejo 
ugledu, interesom in dobremu imenu podjetja. cilj predmetnega 
prispevka je poiskati ustrezno pravno ravnovesje med pravica-
mi delavca in interesi delodajalca v okviru sledečih raziskovalnih 
vprašanj: kdaj in pod katerimi pogoji je (v luči obravnavane pro-
blematike – aktivnosti delavca na družbenih omrežnih) delavčeva 
pravica do svobode izražanja in zasebnosti upravičeno omejena 
oziroma pod katerimi pogoji so delovnopravne sankcije napram 
delavcu pravno dopustne (bodisi gre le za disciplinski ukrep ali 
za odpoved pogodbe o zaposlitvi)? v slovenski pravni teoriji in 
stroki so ta vprašanja (v luči te konkretne problematike) pomanj-
kljivo raziskana.
4
 Pravica do svobode izražanja na delovnem me-
stu je v obstoječi literaturi obravnavana predvsem v luči varstva 
žvižgačev,
5
 česar pa v našem prispevku ne bomo obravnavali.
1 
Mantouvalou, 2018, str. 1. 
2 
thornthwaite, 2018, str. 119, 120. 
3 
Del Punta, 2019, str. 93.
4 
v medijih in pravni literaturi je več govora o pravici do svobode izražanja sodnikov. Glej denimo 
Letnar Černič, 2020, e-vir; Sladič, 2017; Dolar božič, 2021. v našem prispevku se bomo osredotočili 
predvsem na položaj delavcev in delodajalcev v zasebnem sektorju in javnih uslužbencev v javnem 
sektorju. varstvo svobode izražanja funkcionarjev (npr. sodnikov ipd.) odpira posebna pravna vpra-
šanja, ki jih v luči tega prispevka ne bomo obravnavali.
5 
Glej denimo Senčur Peček, 2015; Polajžar, 2021; emeršič Polič, 2020. 

188
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
Na raziskovalna vprašanja bomo odgovorili z uporabo dogma-
tično-normativne metode ter metode analize, s katero bova razčle-
nila in analizirala relevantne pravne vire. Na podlagi obravnavane 
sodne prakse bomo z metodama indukcije in sinteze skušali po-
dati smernice, ki bodo v pomoč tako delavcem kot delodajalcem, 
ki bodo dobili jasnejši odgovor glede tega, katere izjave so lahko 
delovnopravno sankcionirane in kateri pogoji morajo biti za to 
izpolnjeni.
2.  Človekove pravice delavca  
v delovnem razmerju
2.1. Splošno o pravici do svobode izražanja
Pravica do svobode izražanja je steber moderne (svobodne) 
demokratične družbe, ki je zaščitena tako v okviru ustave, kot na 
evropski (Svet evrope, eU) in mednarodni ravni.
6
Predmetna pravica je normativno urejena, med drugim, v Splo-
šni deklaraciji človekovih pravic
7
, Mednarodnem paktu o drža-
vljanskih in političnih pravicah
8
 ter ekČP
9
.
10
 Svoboda izražanja ni 
pomembna sama po sebi, temveč igra osrednjo vlogo pri zaščiti 
drugih pravic iz ekČP, saj brez širokega jamstva pravice do svobo -
de izražanja, ki jo zagotavljajo neodvisna in nepristranska sodišča, 
ni ne svobodne države in ne demokracije.
11
 Na ravni eU jo ureja 
11. člen Listine eU
12
, ki v skladu s 3. odstavkom 52. člena vzpo-
stavlja enako vsebino in obseg varstva, kot jo zagotavlja 10. člen 
ekČP, pri čemer pa je treba izpostaviti, da je varstvo po Listini lah -
ko tudi širše.
13
 t udi iz Ustave RS
14
 izhaja, da RS kot demokratična 
6 
Primerjaj: eSČP Lingens proti Avstriji, št. 9815/82, 8.7.1986, 7, 9–11, 16, 25, 27, 36, 49–51; eSČP Maro -
nek proti Slovaški, št. 32686/96, 19.4.2021, Reports of Judgments and Decisions 2001-III, 7, 12, 16. Glej 
tudi Rijavec, 2018, str. 231.
7 
Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta z resolucijo Generalne skupščine ozN, A/ReS/3/217A, 
10. decembra 1948, 19. člen. 
8 
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, sprejet z resolucijo Generalne skupščine 
ozN, A/ReS/2200A, 16. decembra 1966, 19. člen. 
9 
evropska konvencija o človekovih pravicah (ekČP), 1950, spremenjena in dopolnjena s Protokoli 1, 
4, 6, 7, 11, 12, 13, 14 in 16.
10 
v ickers, 2002, str. 63. 
11 
bychawska- Siniarska, 2017, str. 11; Macovei, 2004, str. 6. 
12 
Listina evropske unije o temeljnih pravicah, UL c 326/391, z dne 26.10.2012.
13 
Article 11 - Freedom of expression and information, FRA, e-vir. 
14 
Ustava Republike Slovenije. (URS). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UzS68, 66/00 – Uz80, 24/03 
– Uz3a, 47, 68, 69/04 – Uz14, 69/04 – Uz43, 69/04 – Uz50, 68/06 – Uz121,140,143, 47/13 – Uz148, 
47/13 – Uz90,97,99 in 75/16 – Uz70a).

189
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
in socialna država
15
, uveljavlja svobodo misli, govora, tiska, javne-
ga obveščanja ter javnega nastopanja.
16
Družbeni pomen svobode izražanja je izražen s tremi temelj-
nimi sklopi. Prvič, tako svoboda misli kot svoboda izražanja sta 
predpogoja za t.i. univerzalno svobodo posameznika. Drugič, svo-
boda javnega komuniciranja je nepogrešljiv element za posame-
znikovo družbeno samouresničitev ter samopotrditev. t retjič, svo-
boda misli, izražanja in svoboda tiska so predpogoji za legitimen 
politični in pravni sistem.
17
Podrobneje bomo analizirali ureditev svobode izražanja 
po ekČP in Listini eU, ki sta za naš pravni prostor še posebej 
pomembna dokumenta. v okviru ekČP 1. odstavek 10. člena 
vzpostavlja definicijo pravice do svobode izražanja, 2. odstavek 
pa določa okoliščine, v katerih lahko država v to pravico zako-
nito poseže in jo omeji. Svoboda izražanja je sestavljena iz treh 
komponent, in sicer svobode izražanja misli in dveh med seboj 
komplementarnih pravic – svobode do sprejemanja obvestil in 
svobode do sporočanja obvestil in idej.
18
 eSČP pri pravici do 
svobode izražanja ne varuje izključno govora, ki je dragocen, 
temveč tudi govor, ki je lahko žaljiv in šokanten do države ali 
posameznikov.
19
 t o vključuje politični diskurz, komentarje o jav-
nih osebah in javnih zadevah, razprave o človekovih pravicah, 
kulturne in umetniške izraze, verski diskurz itd. Načeloma tudi 
šokantna in žaljiva komunikacija spada pod svobodo izražanja, 
vendar pa je slednja že lahko predmet določenih omejitev.
20
 Go-
vor, ki bi vzpodbujal kakršnokoli neenakost, sovraštvo ali nestr-
pnost, skladno s sodno prakso eSČP ne spada v področje varo-
vane materije.
21
v okviru Listine eU je svoboda izražanja (11. člen) v svoji ko -
lektivni razsežnosti povezana z 12. členom, ki zagotavlja svobo-
do zbiranja in združevanja in z 28. členom, saj pravica do ko-
lektivnih pogajanj in ukrepov prav tako predstavlja zavarovano 
15 
URS, 1. in 2. člen.
16 
Ibid., 39. člen. 
17 
t eršek, 2019, tč. 13 in 6. 
18 
Macovei, 2004, str. 8. 2. odstavek 10. člena ekČP določa, da izvrševanje teh svoboščin samo po 
sebi vključuje dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejit-
vam ali kaznim, ki jih določa zakon, in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, 
ozemeljske celovitosti, javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, varovanja zdravja 
in morale itd.
19 
Mantouvalou, 2018, str. 13.
20 
voorhoof, Humblet, 2013, str. 249. 
21 
Letnar Černič, 2013, str. 144. 

190
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
obliko kolektivnega svobodnega izražanja.
22
 v zadevi Schmid -
berger, C-112/00 se je pravica do svobode izražanja povezala s 
pravico do svobode združevanja, kar je rezultiralo v boljši zaščiti 
aktivistov, ki so s svojim organiziranim zborovanjem blokirali ve-
lik del avtoceste.
23
 v svoji individualni razsežnosti pa predstavlja 
podaljšek pravice do svobode misli, vesti in vere, ki se zagotavlja 
v 10. členu Listine eU. t ako lahko strnemo, da so pravice v 10., 
11., in 12., členu Listine eU med seboj tesno povezane.
24
 kakor 
skoraj vse ostale pravice, vsebovane v Listini eU, tudi pravica do 
svobode izražanja ni absolutna in je podvržena omejitvam. t a-
kšno stališče je bilo sprejeto tako s strani eSČP kot s strani Sodi-
šča eU.
25
Posledično obstajajo različni standardni testi, na podlagi ka-
terih obravnavamo dopustnost omejitev temeljnih pravic. Prvi 
je klasični standardni eU test, ki ureja odstopanja od temeljnih 
pravic, ki so priznane v evropskem pravnem redu in v skladu  
s katerimi zanje veljajo omejitve v splošnem ali javnem inte- 
resu. Pri tem je treba izpostaviti, da navedene omejitve soraz-
merno in sprejemljivo posegajo v vsebino določene zaščitene 
pravice. Drugi test je vzpostavljen (kot že omenjeno) v 2. od-
stavku 10. člena ekČP, pri čemer je zahtevnejši in natančnejši 
od klasičnega eU testa. t a (drugi test) se povezuje s testom so-
razmernosti, kjer je potrebno presoditi, ali je ukrep primeren 
za dosego cilja, ali pri tem obstaja kakšen drug, manj posegajoč 
ukrep in nazadnje, ali je ukrep sorazmeren za dosego cilja. v 
zadevi Vogt proti Nemčiji, je eSČP pojasnilo, da se kakršnekoli 
omejitve pravice do svobode izražanja, interpretirajo restriktiv-
no.
26
 t retji test ureja 52. člen Listine eU, v skladu s katerim se 
mora kakršnokoli omejevanje pravic predpisati z zakonom in 
pri tem še vedno spoštovati bistveno vsebino obravnavanih pra-
vic.
27
22 
cobbaut, 2019, str. 297.
23 
SeU Shmidberger, c-112/00, 12.6.2003.
24 
cobbaut, 2019, str. 297.
25 
SeU connolly proti k omisiji, c-274/99 P, 6.3.2001, tč. 148; eSČP Guja proti Moldaviji, št. 17851/91, 
12.2.2008, tč. 70; eSČP vogt proti Nemčiji, št. 46833/99, 26.9.1995, tč. 53; eSČP De Diego atria proti 
Španiji, št. 46833/99, 14.3.2002, tč. 37. 
26 
eSČP v ogt proti Nemčiji, št. 46833/99, 26.9.1995, tč. 52.
27 
cobbaut, 2019, str. 303 in 304. 

191
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
2.2.  Delavčeva pravica do svobode izražanja  
v delovnem razmerju
Pravica delavca do svobode izražanja je pogojena z razvojem 
in ohranitvijo individualne avtonomije in človekovega dostojan-
stva. za zavarovanje teh interesov se mora posameznikom zago -
toviti svobodno izražanje v vseh sferah, v katerih delujejo. Pri tem 
je delovno mesto še posebej izpostavljeno, saj delavci tam pre-
živijo večino svojega časa. Delovno mesto namreč ni samo me-
sto za opravljanje dela, ampak je tudi družbeni prostor, zato se 
vsakršna omejitev pravic na delovnem mestu izrazi v praksi.
28
 Po-
sebna vrsta govora, ki se ščiti na delovnem mestu, je žvižgaštvo 
(whistleblowing). Avtonomija govorca se lahko omogoči z zaščito 
vseh oblik govora, ne glede na to ali je podano mnenje pravilno, 
napačno, resno ali nepomembno.
29
 vsekakor pa gre trditi, da svo -
boda izražanja ne more biti sprejemljiva le v primeru, kadar nam 
je izraženo mnenje osebno všeč oziroma ustreza temu, k čemur bi 
moral biti naravnan razumen in liberalen človek.
30
v okviru ekČP gre izpostaviti (glede omejevanja pravice) dej -
stvo, da je delovno razmerje zasebnopravne narave in da je 10. 
člen ekČP bil namenjen predvsem za urejanje odnosa med drža -
vo in njenimi državljani. kljub temu pa je eSČP pojasnilo, da se 
10. člen lahko uporablja tudi v zasebnopravnih razmerjih. t udi iz 
sodne prakse izhaja, da se pravica do svobode izražanja zagota-
vlja tako javnim uslužbencem (zaposlenim v okviru države), kot 
delavcem zaposlenim v zasebnem sektorju.
31
Nadalje je treba poudariti, da je lahko obseg varstva v okviru 
pravice do svobode izražanja različen glede na dejstvo, ali je dela-
vec zaposlen v zasebnem ali v javnem sektorju (v okviru države). 
za javne uslužbence lahko velja (zaradi varstva javnega interesa) 
strožja obveznost diskretnosti (npr. oddelek državne varnosti), 
medtem ko je to manj očitno za delavce v zasebnem sektorju.
32
 
Podobno tudi Teršek navaja, da imajo posamezniki, ki so v službi 
države (predvsem pripadniki oboroženih sil in državni uradniki) 
posebne dolžnosti in odgovornosti pri izvrševanju pravice do svo-
bode izražanja. Država lahko omeji pravico do svobode izražanja 
28 
v ickers, 2002, str. 235. 
29 
v ickers, 2002, str. 237. 
30 
Del Punta, 2019, str. 98.
31 
eSČP Heinisch proti Nemčiji, št. 28274/08, 21.7.2011, tč. 44; v oorhoof, Humblet, 2013, str. 241. 
32 
eSČP Wojtas k aleta proti Poljski, št. 20436/02, 16.7.2009. 

192
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
svojih uslužbencev le, če njihova (izražena) stališča še spadajo v 
okvir njihovih službenih dolžnosti in odgovornosti.
33
2.3. Splošno o pravici do zasebnosti
Sankcioniranje delavca zaradi njegove objave na družbenih 
omrežjih pa praviloma ob pravici do svobode izražanja poseže tudi 
v delavčevo pravico do zasebnosti. Slednja omogoča ločitev zaseb-
nega in javnega življenja ter je lahko zaradi razvoja informacijske 
družbe podvržena različnim zlorabam.
34
 ekČP zasebnost varuje v 
okviru 8. člena, katerega primarni namen je zagotovitev spoštova-
nja zasebnega in družinskega življenja posameznika, pri čemer se 
javni oblasti prepove kakršnokoli vmešavanje, razen če za to ob-
stojijo legitimni razlogi.
35
 Poleg t.i. negativne obveznosti držav se 
vzporedno vzpostavlja tudi pozitivna obveznost, po kateri je drža-
va dolžna zagotoviti zaščito zasebnosti po 8. členu ekČP tudi med 
zasebnimi subjekti (posamezniki).
36
 varstvo zasebnosti po Listini 
eU (7. členu) je po obsegu in vsebini enaka kot varstvo po ekČP.
37
Ustava RS pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic ureja v 35. 
členu. varstvo je dualistično, saj pravico na eni strani varujemo kot 
osebnostno pravico (varovana na podlagi instrumentov civilnega 
prava) na drugi strani pa kot človekovo pravico z javnopravnim zna-
čajem. Slednja pomeni, da se posameznikova pravno varovana sfera 
varuje pred kakršnimikoli posegi države in državnih organov, med-
tem ko kot pravica civilnega prava varuje posameznika pred drugi-
mi posamezniki.
38
 osebnostne pravice so tako varovane z general -
no klavzulo, ki zajema nedotakljivost človekove telesne in duševne 
celovitosti in varstvom zasebnosti. Nekatere osebnostne pravice pa 
niso naštete v okviru 35. člena, temveč v ostalih členih Ustave RS: 
osebno dostojanstvo (34. člen URS), nedotakljivost stanovanja (36. 
člen URS), komunikacijska zasebnost (37. člen URS), varstvo oseb-
nih podatkov (38. člen URS), svoboda izražanja (39. člen URS), svo-
boda vesti (41. člen URS), svobodno odločanje o rojstvih otrok (55. 
člen URS).
39
33 
t eršek, 2020, str. 38–40. 
34 
Hrustek, Matijašević, 2018, str. 193.
35 
Govorimo o negativni obveznosti držav članic, kot je razsojeno v zadevi eSČP kroon in drugi proti 
Nizozemski, št. 00018535/91, 27.10.1994, tč. 31; eSČP Libert proti Franciji, št. 588/13, 22.2.2018, tč. 40-42. 
36 
Glej denimo eSČP bărbulescu v. Romania, št. 61496/08, 5.9.2017, tč. 108-111. 
37 
kot izhaja iz 52/3. člena Listine eU; Article 7 - Respect for private and family life, FRA, e-vir. 
38 
t oplak, 2002, 35. člen, tč. 3. 
39 
Farmany, 2019, tč. 8. 

193
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
2.4. Delavčeva pravica do zasebnosti v delovnem razmerju
Delavec ohrani pravico do zasebnosti tudi po podpisu pogod-
be o zaposlitvi in prehodu v položaj osebne odvisnosti napram 
delodajalcu. Slednji na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ne 
pridobi pooblastila za poseg v zasebno življenje delavca (razen če 
je slednje nujno potrebno in sorazmerno za zavarovanje interesov 
in pravic delodajalca). Nadalje do kršitev pravice do zasebnosti ne 
prihaja samo v času obstoja delovnega razmerja, temveč tudi pred 
sklenitvijo ali celo po njegovem prenehanju.
40
Že na podlagi zakona (zDR-1
41
) ima delodajalec obveznost va-
rovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi de-
lavčevo zasebnost (46. člen zDR-1).
42
 Prav tako je dolžan varovati 
delavčeve osebne podatke, ki se lahko zbirajo, obdelujejo, upo-
rabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s 
tem ali drugim zakonom, ali če je to potrebno zaradi uresničeva-
nja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delov-
nim razmerjem. t o velja tudi za osebne podatke kandidatov (1. in 
4. odstavek 48. člena zDR-1).
Pri tem pa se postavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko deloda-
jalec dostopa do vsebine objav in obdeluje/zbira/uporablja oseb-
ne podatke zaposlenega, ki so objavljeni na družbenih omrežjih. 
zaposleni pogosto dostopajo do interneta med delovnim časom 
preko pametnega telefona ali računalnika, ki mu ga zagotovi de-
lodajalec. v obeh primerih je delovna dejavnost prekinjena, kar 
lahko delodajalec v določenih mejah tolerira (odvisno od interne 
politike podjetja). Del Punta navaja, da model, ki se osredotoča 
na pravila o varstvu zasebnosti delavca, pridobiva vedno večjo ve-
ljavo. t a pravila omejujejo možnost delodajalčevega nadzora ozi-
roma zbiranja podatkov o objavah delavcev na družbenih omrež-
jih.
43
Nadalje so pomembni tudi primeri, v katerih so bili delavci od-
puščeni zaradi njihovega zasebnega ravnanja, osebnih navad ali 
mnenj v javnih razpravah. Sporno je predvsem dejstvo, da gre v 
tovrstnih primerih za ravnanja izven delovnega razmerja oziroma 
delovnega mesta in delovnega časa. t ovrstna ravnanja bi se mo-
40 
končar, 2015.
41 
zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – zzSD t , 33/16 – Pz-F, 
52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – zPosS, 81/19 in 203/20 – zIUPoPD ve. 
42 
Ibid. 
43 
Del Punta, 2019, str. 79, 88 in 89.

194
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
rala obravnavati kot zasebna (brez vpliva na delovno razmerje). 
Mantouvalou navaja, da ravnanje zunaj okvirja delovnega razmer-
ja (delovnega mesta) sicer lahko privede do zakonite odpovedi 
pogodbe o zaposlitvi, če obstaja jasen vpliv ali velika verjetnost, 
da ravnanje škoduje poslovnim interesom delodajalca. zgolj špe -
kulativna nevarnost oziroma možnost škode pa ne bi smela zado-
stovati.
44
3.  Interesi in zahteve delodajalcev  
v delovnem razmerju
ob varstvu temeljnih pravic delavca do svobode izražanja in 
zasebnosti je treba upoštevati tudi legitimne interese in pravice 
delodajalca, ki jih uživa napram delavcu na podlagi sklenjene po-
godbe o zaposlitvi.
3.1.  Delavčeva obveznost lojalnega ravnanja napram 
delodajalcu v okviru prepovedi škodljivega ravnanja
obveznosti delavca so na splošni ravni urejene že v zakonu 
(zDR-1), nadalje pa konkretizirane v kolektivnih pogodbah, splo -
šnih aktih delodajalca in v pogodbi o zaposlitvi. za naš prispe -
vek je relevantna predvsem obveznost lojalnega ravnanja delavca 
napram delodajalcu v okviru prepovedi škodljivega ravnanja, ki 
izhaja iz 37. člena zDR-1.
45
Prepoved škodljivega ravnanja je splošno načelo pogodbe-
nega prava in ga v delovnem pravu lahko povezujemo s splo-
šnim obligacijskim načelom neminem laedere, kot ga določa 10. 
člen obligacijskega zakonika (oz
46
). Razlika med njima je, da 
je v obligacijskem pravu to načelo pomembno z odškodninsko 
pravnega vidika, medtem ko se nastanek škode v okviru delov-
nopravnih razmerjih ne zahteva. za obstoj kršitve obveznosti 
delavca je več kot zadostno, da se povzroči zgolj verjetnost ozi-
roma možnost škodljivega vpliva na poslovne interese deloda-
jalca.
47
44 
v. Mantouvalou je kritizirala odločitev angleškega sodišča eSČP Pay proti veliki britaniji, št. 
32792/05, 16.9.2008. 
45 
Prepoved škodljivega ravnanja je eden od vidikov lojalnosti delavca do delodajalca, kot izhaja iz 
zadeve v SRS Sodba vIII Ips 343/2007, 06.10.2008. 
46 
obligacijski zakonik. Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 
20/18 – oR oz631. 
47 
t ičar, 2015. 

195
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
ključno je poudariti, da takšna obveznost od delavca zahteva, 
da se vzdrži vseh ravnanj, ki bi glede na naravo njegovega dela lah-
ko povzročila delodajalcu materialno ali moralno škodo oziroma 
škodovala njegovim poslovnim interesom.
48
 Sodišče mora pri tem 
najprej presoditi, ali je ravnanje škodovalo poslovnim interesom 
delodajalca. Če je odgovor pritrdilen, je treba presoditi, ali to rav-
nanje predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti ter ali je bilo 
izvršeno naklepoma ali iz malomarnosti.
49
 v zakonu ni nikjer do -
ločeno, kaj pomeni »hujša kršitev delovnih obveznosti«, temveč gre 
za pravni standard, v luči katerega mora sodišče v vsakem primeru 
posebej presoditi vse bistvene okoliščine primera. vsako ravnanje 
delavca, ki odstopa od pričakovanega vedenja, še nujno ne pomeni 
kršitve, ki bi vodila v odpoved pogodbe o zaposlitvi.
50
 Pri presoji 
je pomembno, kakšnega pomena je za delodajalca in delavca kon-
kretna obveznost, ki bi jo delavec moral opraviti, a je ni.
51
 bistveno 
pri tej obveznosti delavca je, da jo mora delavec spoštovati ne le v 
okviru delovnega časa, ampak tudi v prostem času, kar je potreb-
no presoditi v vsakem konkretnem primeru posebej.
52
 od delavca 
se zahteva, predvsem pa pričakuje, da se zaveda morebitnih nega-
tivnih vplivov svojih ravnanj na interese delodajalca. Pri tem pa je 
treba upoštevati, da je raven skrbnosti, ki jo mora delavec izkazati v 
prostem času, odvisna od njegovega položaja, ki ga delavec zaseda 
v hierarhični strukturi samega podjetja (organizacije).
53
t udi Vickers navaja, da delodajalec pogosto želi omejiti svobo-
do izražanja delavcev z namenom preprečitve motenj v delovnem 
procesu oziroma z namenom zaščite zaupnih ali drugih občutlji-
vih informacij. Javne izjave in mnenja zaposlenih lahko povzroči-
jo finančno izgubo ali škodujejo ugledu podjetja, Delodajalec želi 
preprečiti kakršnokoli potencialno ekonomsko škodo hkrati pa 
vzdrževati svojo samostojnost in ohranjati lojalnost zaposlenih.
54
3.1.1. Primeri v sodni praksi eSČP in Sodišča eU
v iskanju ravnovesja med pravicami delavcev (svoboda izraža -
nja, zasebnost) in interesi delodajalcev (poslovni ugled ter čast in 
48 
vDSS Sodba Pdp 104/2020, 10.06.2020. 
49 
v SRS Sklep vIII Ips 207/2013, 28.01.2014. 
50 
v SRS Sodba in sklep vIII IPS 315/2017, 19.06.2018. 
51 
v SRS Sodba vIII Ips 223/2017, 10.04.2018. 
52 
Glej v SRS Sodba vIII Ips 303/2010 in vIII Ips 275/2011, 20.03.2012, tč. 12.
53 
t ičar, 2015. 
54 
L. v ickers, 2002, str. 236. 

196
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
dobro ime pravne osebe) je treba upoštevati tudi sodno prakso 
eSČP. Že 2. odstavek 10. člena ekČP jasno določa, da se svobo -
da izražanja lahko omeji zaradi varovanja ugleda ali pravic drugih 
oseb, kar je eSČP obravnavalo, med drugim, v zadevi Chauvy pro-
ti Franciji.
55
k ot primer zadeve na eSČP, kjer je sodišče presojalo mejo med 
svobodo izražanja ter ugledom delodajalca, lahko izpostavimo 
primer Herbai proti Madžarski.
56
 csaba Herbai (delavec v kadro -
vski službi na banki) je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ra-
zlog za odpoved je bila objava prispevka (na spletnem mestu, ki 
je vsebovalo splošne članke o delu s kadri (managementu)), s ka-
terim bi naj kršil klavzulo o zaupnosti in s tem posegel v finančne 
interese banke. eSČP je ugotovilo, da domača sodišča niso izvedla 
ustreznega postopka (presoje) oziroma niso našla ustreznega rav-
novesja med delavčevo pravico do svobode izražanja in pravico 
delodajalca do zaščite poslovnih interesov. odpoved pogodbe o 
zaposlitvi je v predmetnem primeru predstavljala nesorazmeren 
poseg (sankcijo) v pravico do svobode izražanja, zato je ugotovilo 
kršitev 10. člena ekČP.
57
Sodišče eU je v okviru svoje sodne prakse obravnavalo pred-
vsem primere, ki so zadevali delovnopravni položaj zaposlenih v 
okviru eU institucij, teles ipd. Sodišče eU v, denimo, zadevi Con -
nolly proti Komisiji navede, da je treba doseči ravnovesje med 
svobodo izražanja in legitimnimi interesi institucije in pri tem za-
gotoviti, da uradniki upoštevajo dolžnosti in odgovornosti, ki so 
implicitne pri opravljanju njihovih nalog.
58
 v zadevnem primeru 
je connolly, v nasprotju s k adrovskimi predpisi za uradnike, ob-
javil knjigo z naslovom »The Rotten Heart of Europe — The Dirty 
War for Europe‘s Money«, ki govori o gospodarskem in monetar-
nem področju prava eU, connoly pa jo je napisal na podlagi svojih 
pridobljenih izkušenj kot uslužbenec evropske komisije. ker je s 
tem dejanjem škodoval interesom, dobremu imenu in slovesu ko-
misije, so se zoper njega začeli disciplinski postopki, ki so vodili v 
odpoved pogodbe o zaposlitvi.
59
 Sodišče eU zapiše, da se morajo 
vse omejitve oceniti v luči okoliščin primera in morebitnih posle-
dic. t o zajema presojo: delavčevih izkušenj in odgovornosti; ali se 
55 
eSČP chauvy in drugi proti Franciji, št. 64915/01, 29.6.2004. 
56 
eSČP Herbai proti Madžarski, št. 11608/15, 5.2.2020.
57 
Ibid, tč. 49. 
58 
SeU connolly proti k omisiji, c-274/99, 6.3.2001, tč. 48. 
59 
Ibid, tč. 5, 19. 

197
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
uslužbenec izraža v svojem imenu ali v imenu institucije; kdo so 
naslovljenci (zadevna javnost) in prepoznavnost izjave. Sodišče 
eU presoja tudi jezik podane izjave – škodljive, zlobne ali nasil-
ne izjave se presojajo strožje in drugič vsebino podanih stališč. 
Prav tako so bolj problematične izjave, ki postavijo pod vprašaj 
temeljne odločitve in usmeritve institucije.
60
 Sodišče eU tako pri 
odločanju sorazmernosti podane omejitve vzame v obzir resnost 
izjav in sankcije, ki bi doletele delavca.
61
 Sodišče eU je odločilo, da 
je evropska komisija ravnala zakonito, ko je connoliyu odpoveda -
la pogodbo o zaposlitvi. Sodišče eU je sicer priznalo, da svoboda 
izražanja lahko zajema tudi negativne kritike, vendar je treba upo-
števati tudi interese in cilje eU.
62
3.2.  Posledice kršitve obveznosti delavca  
(delovnopravne sankcije)
v kolikor delavec krši svoje temeljne (pogodbene in zakonske) 
obveznosti, ima delodajalec na voljo različne možnosti (ukrepe) 
za sankcioniranje teh kršitev.
63
 Izbira ukrepa je odvisna od narave 
in teže kršitve. zDR-1 izrecno ne opredeljuje katere kršitve se naj 
sankcionirajo z disciplinskimi ukrepi in katere z redno odpovedjo 
pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
64
 t aksativno pa našte-
va primere, v katerih lahko delodajalec izredno odpove pogodbo 
o zaposlitvi.
65
zDR-1 jasno ločuje med naravo/posledicami disciplinske sank-
cije in redne/izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. kot določa 
2. odstavek 172. člena zDR-1 disciplinska sankcija ne sme trajno 
spremeniti delovnopravnega položaja delavca. Izreče se mu lahko 
opomin – druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen 
ali odvzem bonitet, pa le če so določene v kolektivni pogodbi na 
ravni dejavnosti.
66
 Pred izrekom kakršnekoli disciplinske sankcije 
mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in mu omo-
gočiti da se o njih izjavi.
67
 Pri tem je delodajalec vezan na roke, 
saj mora o disciplinski odgovornosti odločiti v enem mesecu od 
60 
Ibid, tč. 60; SeU connolly proti k omisiji, t -34/96 in t -163/96, 19.5.1999, tč. 130. 
61 
SeU connolly proti k omisiji, c-274/99, 6.3.2001, tč. 41, 42. 
62 
SeU je v luči ciljev prava eU legitimno omejila pravico do svobode izražanja; o’ Donoghue, 2002, 
str. 115. 
63 
vDSS Sodba Pdp 602/2016, 01.12.2016. 
64 
Pisnik, 2018, str. 23, 24. 
65 
zDR-1, 109. člen in 110. člen. 
66 
Ibid., 1. in 2. odstavek 172. člena. 
67 
Ibid., 173. člen. 

198
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
dneva, ko je za kršitev izvedel oziroma najkasneje v treh mesecih 
od nastanka kršitve.
Nasprotno je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega ra-
zloga vrsta redne odpovedi, na podlagi katere delavcu preneha 
delovno razmerje po poteku odpovednega roka.
68
 Delodajalec 
pri tem postopku najprej poda pisno opozorilo za izpolnitev ob-
veznosti, pri čemer se mora držati prekluzivnih rokov. odpoved 
mora podati v roku 60 dni od ugotovitve utemeljenega razloga 
oziroma najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razlo-
ga.
69
 Delodajalec lahko izda poljubno število opozoril, zoper ka-
tera delavec nima možnosti sodnega varstva.
70
 v vsakem primeru 
lahko delodajalec šele če delavec v roku enega leta ponovno zakri-
vi kršitev, začne postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga.
71
v primeru najtežjih kršitev (posebej tehtnih razlogov) lahko 
delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi – če obstajajo 
razlogi, določeni v zDR-1, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in 
interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delov-
nega razmerja do izteka odpovednega roka (109. člen zDR-1).
72
 
v luči našega primera bi to lahko prišlo v poštev, če bi delavče -
va objava predstavljala kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz 
delovnega razmerja in izpolnjevala vse znake kaznivega dejanja; 
ali če bi šlo za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz 
delovnega razmerja iz naklepa ali hude malomarnosti (110. člen 
zDR-1).
4.  Iskanje ustavnih in delovnopravnih meja 
dopustnosti delovnopravnih sankcij zaradi 
objav delavca na družbenih omrežjih
v iskanju odgovora na navedeno vprašanje se bomo osredoto -
čili predvsem na iskanje ustreznega ustavnopravnega ravnovesja 
med pravicami delavca in interesi delodajalca oziroma na dejavni-
ke, ki vplivajo na to ravnovesje. Izhodiščno poudarjamo, da je tre-
ba pri iskanju tega ravnovesja izhajati tudi iz temeljnega aksioma 
delovnega prava, in sicer potrebi po dodatnemu pravnemu var-
68 
Ibid., 4. odstavek 94. člena. 
69 
Pisnik, 2018, str. 23.
70 
Slednje (odsotnost pravnega varstva v tovrstnih primerih) problematizira pravna teorija. Glej deni-
mo Gostiša, 2021. 
71 
Starič, 2017, str. 8, 9.
72 
vodovnik, t ičar, 2016, str. 143.

199
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
stvu delavca zaradi njegovega neenakega/podrejenega položaja 
napram delodajalcu.
4.1.  Iskanje meja dopustnosti delovnopravnih sankcij  
v okviru sodne prakse eSČP
eSČP je razvilo številčno sodno prakso, v kateri je neupraviče-
na odpoved pogodbe o zaposlitvi pomenila kršitev, med drugim, 
delavčeve pravice do zasebnosti ali svobode izražanja.
Denimo v zadevah Copland in Halford je eSČP obravnavalo 
nadzor delodajalca nad uporabo službenega telefona in interneta 
oziroma elektronske pošte. zaradi odkritih kršitev pravil uporabe 
so delavca odpustili, kar pa je eSČP ocenilo kot kršitev pravice do 
zasebnosti po 8. členu ekČP (za nadzor namreč ni obstajala no -
bena pravna podlaga, delavci pa so uživali razumno pričakovanje 
zasebnosti). ključno je, da je eSČP v predmetnih zadevah razvilo 
koncept »razumnega pričakovanja zasebnosti« tudi na delovnem 
mestu (delovnem razmerju).
73
v zvezi s pravico do svobode izražanja delavca je pomembna, 
med drugim, zadeva Wojtas-Kaleta proti Poljski, v kateri je novi-
narka poljske televizijske družbe in predsednica Poljske zveze no-
vinarjev javno izrazila dvome o dobrih namenih televizijske druž-
be pri ukinitvi dveh programov klasične glasbe. Podpisala je tudi 
odprto pismo, ki je bilo naslovljeno na upravni odbor podjetja, 
v katerem je kritizirala televizijsko industrijo zaradi pomanjkanja 
finančne podpore pri zaščiti predvajanja klasične glasbe. t elevi-
zijska hiša ji je očitala škodljivo ravnanje in ji zato izdala opomin 
pred odpovedjo.
74
 Nacionalna sodišča so presodila, da je takšen 
disciplinski ukrep primeren in zakonsko/ustavno skladen, zato se 
je novinarka pritožila na eSČP, kjer je trdila, da takšen ukrep neso-
razmerno posega v njeno pravico do svobode izražanja.
75
 eSČP je 
opravilo tehtanje med interesi delodajalca (ugledom podjetja) na 
eni ter njeno pravico do komentiranja zadev javnega interesa na 
drugi strani. eSČP je nasprotno od poljskega nacionalnega sodi-
šča odločilo, da je v konkretnem primeru prišlo do kršitve pravice 
do svobode izražanja, ki izhaja iz 10. člena ekČP. Pri tem je po -
udarilo pomen predmetne pravice v okviru komentiranja zadev 
73 
koncept je izpeljan iz sodne prakse eSČP, glej denimo eSČP Halford proti v eliki britaniji, št. 
20605/9, 25.6.1997; eSČP copland proti v eliki britaniji, št. 62617/00, 3.7.2007. 
74 
eSČP Wojtas k aleta proti Poljski, št. 20436/02, 16.7.2009, tč. 7,8,9
75 
Ibid, tč. 12.

200
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
splošnega pomena, poklicnih obveznosti in odgovornosti novi-
narke do delodajalca. Upoštevajoč interese obeh strank je eSČP 
prišlo do zaključka, da poseg delodajalca v pritožnikovo pravico 
do svobode izražanja ni bil nujen v demokratični družbi.
76
 Javni 
uslužbenci (enako kot drugi posamezniki) imajo pravico do svo-
bode izražanja oziroma sodelovanja v javnih razpravah, saj lahko 
s svojim sodelovanjem oziroma strokovnim znanjem znatno pri-
spevajo k razpravam v javnem interesu.
77
kljub temu pa iz sodne prakse eSČP izhaja še, da so javni usluž -
benci izpostavljeni tudi omejitvam, saj lahko delajo s tajnimi, za-
upnimi ali občutljivimi podatki. Na primer, oseba zaposlena na 
Ministrstvu za obrambo ali vojak, ki bi razkrila skrivne informaci-
je vojaškega značaja, bi se pri tem le stežka sklicevala na pravico 
do svobode izražanja.
78
 k ot javni funkcionar ima poseben položaj 
ima tudi sodnik, ki mora po svoji funkciji ostati neodvisen in nepri-
stranski.
79
 t udi novinar, ki dela na javni radioteleviziji, mora v jav-
nih razpravah nastopati zadržano, da ne poseže v nepristranskost, 
ki se pričakuje od javne radio televizije.
80
 vendar iz sodne prakse 
eSČP (v tovrstnih primerih) izhaja, da morajo biti tako omejitve 
kot sankcije ustrezne in sorazmerne, saj gre v nasprotnem prime-
ru za kršitev pravice do svobode izražanja.
81
4.2.  Primerjalnopravna in slovenska sodna praksa varstva 
pravic delavca v primeru delovnopravnih sankcij zaradi 
objav na družbenih omrežjih
zakonita podlaga za odpustitev delavca zaradi objav na druž -
benih omrežjih bo variirala po različnih nacionalnih pravnih redih 
– odvisno od definicije resne kršitve obveznosti delavca. Presoja 
razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi je med državami lahko 
različna – nekatere lahko zagotavljajo višje varstvo zaposlitve, kar 
pomeni, da zakonitost odpovedi v eni državi (npr. v zDA) še av -
tomatično ne pomeni, da bi takšna odpoved bila zakonita tudi v 
Sloveniji ali drugih evropskih državah. v nadaljevanju bomo pred -
76 
Ibid, tč. 51, 52. 
77 
Ibid; voorhoof, Humblet, 2013, str. 242. 
78 
eSČP Pasko proti Rusiji, št. 69519/01, 22. 10.2009, tč. 86-88. 22 
79 
eSČP Wille proti Lihtenštajnu, št. 28396/95, 28.10.1999, tč. 64; eSČP k udeshkina proti Rusiji, št. 
29492/05, 14.9.2009, tč. 86. 
80 
eSČP Fuentes bobo proti Španiji, št. 39293/98, 29.2.2000, tč. 38. 
81 
eSČP vereinigung Demokratischer Soldaten Österreichs and Gubi proti Avstriji, št. 15153/89, 19. 
12.1994; eSČP Wille proti Lihtenštajnu, št. 28396/95, 28.10.1999; eSČP Fuentes bobo proti Španiji, št. 
39293/98, 29.2.2000. 

201
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
stavili nekaj primerov iz sodne prakse zDA, združenega kralje -
stva, Italije in Nemčije.
4.2.1. Primerjalnopravna sodna praksa
Primer iz tuje sodne prakse (zDA), ki nazorno ponazori poten -
cialne pravne posledice posameznikovih objav oziroma sporočil 
na družbenem omrežju, je zadeva Roberts v. CareFlite.
82
 Delavka 
(reševalka na helikopterju) je z objavo na Facebook profilu nje-
nega prijatelja (tudi zaposlenega kot pilota v podjetju careFlite) 
na neprimeren način izrazila svoje mnenje o pacientki. Podjetje 
careFlite jo je odpustilo zaradi njenega neprofesionalnega odno -
sa do dela. Drugostopenjsko sodišče je odločilo, da se je s tem, ko 
je svoje mnenje izrazila na družbenih omrežjih, odpovedala svoji 
pravici do zasebnosti.
83
t udi v Italiji so sodišča potrdila zakonitost odpovedi zaradi ob-
jav na družbenih omrežjih. Denimo, deželno prvostopenjsko sodi-
šče je odločilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaporne-
mu pazniku – zaradi stiska všečka (like) na Facebook komentarju, 
s čemer se je strinjal, da je v zaporu vsako leto več samomorov 
– zakonita. Potrdilo je navedbe delodajalca, da je utemeljenost od-
povedi upravičevalo dejstvo, da je zadevno ravnanje škodovalo 
ugledu zapora.
84
 v Italiji se je vzpostavila praksa, da delavci sicer 
lahko svobodno izrazijo svoje mnenje o razmerah na delovnem 
mestu, vendar pri tem ne smejo uporabljati žaljivih izrazov ali raz-
kriti informacij o organizaciji dela. Prav tako morajo pri podaja-
nju mnenja paziti na pravilnost in natančnost podanih dejstev.
85
 
Podobno je tudi sodišče v Milanu potrdilo zakonitost odpovedi 
zaradi kratke objave (»tvita«) na omrežju t witter, ki je škodila inte-
resom delodajalca.
86
Nadalje, sodišča združenega kraljestva so ozko pristopila k ob -
segu varstva delavčeve pravice do zasebnosti v tovrstnih primerih. 
v kolikor delavčevo ravnanje ne poteka v okviru njegovega za -
sebnega življenja, temveč je na dosegu splošne javnosti, ne pride 
kršitve pravice do zasebnosti.
87
 v zadevi Crisp v Apple Retail, je 
angleško delovno sodišče ugotovilo, da so bile tožnikove objave 
82 
2nd court of Appeals, t exas, Roberts v. careFlite, št. 02-12-00105-cv , 2012 WL 4662962, 4.10.2012. 
83 
Ibid, tč. 1-5. 
84 
t AR of Lombardia, III Section, št. 256, 3.3.2016. 
85 
t opo, Razzolini, 2018, str. 414.
86 
Del Punta, 2019, str. 95. 
87 
Mantouvalou, 2018, str. 7,8. 

202
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
na Facebooku kritične do delodajalčevih izdelkov. Njegov profil 
na Facebooku ni bil zaprt za javnost (»privatni/zasebni profil«), 
saj so njegovi Facebook prijatelji lahko do objav dostopali in jih 
delili naprej (crisp pa nad tem ni imel več nadzora). Po mnenju 
sodišča zato ni mogel utemeljeno pričakovati visoke stopnje za-
sebnosti (tudi v luči dejstva, da je bil zaposlen kot It strokovnjak 
pri podjetju Apple in je vedel, kako delujejo družbena omrežja). 
Iz navedenih razlogov je sodišče odločilo, da ni prišlo do kršitve 
delavčeve pravice do zasebnosti.
88
Prav tako gre izpostaviti zadevo Teggart v TeleTech UK Ltd
89
 
(Severna Irska), v kateri je t eggart (delavec v podjetju t elet ech) 
bil odpuščen zaradi objave oziroma nespodobnih komentarjev o 
sodelavki, ki jih je objavil na svojem Facebook profilu izven delov-
nega časa. v svojem komentarju je omenjal podjetje t elet ech. ko-
mentarji so bili dostopni njegovim Facebook prijateljem (nekateri 
so bili zaposleni v omenjenem podjetju). Sodišče je odločilo, da je 
njegova odpoved bila zakonita, saj je s svojim ravnanjem posegel 
v dostojanstvo svoje sodelavke in ustvaril za delavko ponižujoče 
delovno okolje znotraj organizacije.
90
Nazadnje tudi Collins navaja, da gre v okviru pravnega okvirja 
združenega kraljestva nasploh zaključiti, da je delavcu možno pre -
kiniti pogodbo o zaposlitvi zaradi objav na družbenem omrežju, v 
kolikor objava pomeni takšno ravnanje, ki je prepovedano tudi na 
delovnem mestu, npr. prepoved trpinčenja na delovnem mestu, 
nadlegovanje, spolno nadlegovanje, diskriminacija, kršitev kon-
kurenčne prepovedi itd. Delodajalec pa mora upoštevati tudi: ali 
je delavec te objave objavljal v času delovnega časa na službenem 
računalniku; okoliščine ki so vodile do takšne objave; ali podje-
tje na kakršenkoli način prepoveduje takšne zapise na družbenih 
omrežjih in ali obstajajo zadostni dokazi za takšno ravnanje.
91
4.2.2.  Slovenska sodna praksa in praksa Informacijskega 
pooblaščenca
Prvič, gre izpostaviti sodbo višjega delovnega in socialnega 
sodišča,
92
 v kateri je bilo obravnavano vprašanje zakonitosti od-
88 
employment t ribunal case, crisp v Apple Retail (Uk) Ltd, št. 1500258/2011, 5.8.2011, tč. 45. 
89 
Industrial t ribunals Northern Ireland, t eggart v t elet ech Uk Ltd, št. 704/11, 15.3.2012. 
90 
Ibid. 
91 
collins, 2020, str. 36.
92 
vDSS Sodba Pdp 14/2021, 26.01.2021. 

203
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
povedi pogodbe o zaposlitvi delavcu zaradi njegovih objav na 
Facebooku. Delavec, ki je bil zaposlen kot višji policist, je na svo-
jem zasebnem, vendar javno dostopnem Facebook profilu delil 
fotografijo (na kateri je oblečen v policista) s spornim zapisom 
glede nevarnosti in posledice vožnje pod vplivom alkohola. Prav 
tako je objavil videoposnetek, ki prikazuje prostor za pridržanje 
na policiji, kjer so bili vidni madeži krvi. Sporno videoposnetek 
si je ogledalo približno 54.000 oseb, komentiralo ga je 188 oseb, 
deljena pa je bila 94-krat. Policijska uprava (delodajalec) je prejela 
več vprašanj novinarjev, ki so zahtevali pojasnila dodatna pojasni-
la glede domnevnega fizičnega nasilja. o objavi tožnika so poro -
čali tudi mediji.
93
Sodišče je poudarilo, da je bilo iz delavčevega javnega profila 
jasno razvidno, da opravlja delo policista in da število sledilcev 
na Facebooku ni dejanski pokazatelj števila vseh oseb, ki so vi-
dele objavo (fotografije in druge objave se lahko delijo naprej). 
Relevantna javnost je bila veliko širša.
94
 Sodišče prve stopnje je 
sicer sledilo argumentaciji delavca in razsodilo, da je bila sankcija 
odpovedi prestroga oziroma nezakonita (v luči zaščite delavčeve 
pravice do svobode izražanja po 10. členu ekČP).
95
 Drugostopenj-
sko sodišče je zavzelo nasprotno stališče. Sodišče sicer priznava, 
da so lahko zavarovane tudi šokantne in vznemirljive informacije/
izjave. kljub temu pa je v konkretnem primeru za razsodbo bil od -
ločilen kontekst delovnega mesta zaposlenega. Sodišče poudari, 
da so javni uslužbenci (in predvsem policisti) še toliko bolj zave-
zani k lojalnosti, zadržanosti in diskretnosti, ki izhaja iz njihove 
službe.
96
 zanje se zahteva visoka stopnja zaupanja tako s strani de -
lodajalca kot s strani javnosti.
97
 Sodišče je tako odločilo, da je bila 
odpoved policista zakonita, saj je bil podan utemeljen odpovedni 
razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela policista in krnil ugled 
policije. Delodajalec je ravnal ustrezno, ko je delavcu podal odpo-
ved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa ni nesorazmerno posegel v 
delavčevo pravico do svobode izražanja.
98
Drugič velja navesti sodbo vrhovnega sodišča, ki je, med 
drugim, navedlo, da delodajalec ne more in ne sme posegati v 
93 
Ibid, tč. 7.
94 
Ibid, tč. 13, 14.
95 
Ibid, tč. 16.
96 
v SRS Sodba in sklep vIII Ips 109/2015, 08.12.2015. 
97 
vDSS Sodba Pdp 14/2021, 26.01.2021. tč. 17.
98 
Ibid, tč. 18. 

204
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
komunikacijo, ki poteka v okviru zaprte Facebook skupine. v 
konkretnem primeru je delodajalka podatke o pogovorih v za-
prti Facebook skupini pridobila od anonimne osebe, za katero 
ni vedela, kako je do podatkov sploh prišla. t o sicer ne pomeni, 
da delodajalka na podlagi teh podatkov ne sme podati odpovedi 
pogodbe o zaposlitvi. z odpovedjo je tvegala le, da v postopku 
pred sodiščem ne bo uspela dokazati zatrjevanega utemeljenega 
razloga. Sodišče je odločilo, da je delavec (javni uslužbenec) s 
svojim ravnanjem sprožil nezaupanje in dvom v ugled in delo 
policije, zato je bila izredna odpoved v predmetnem primeru 
dopustna in zakonita.
99
 Sodišče izpostavi, da je bilo ključno za 
presojo, ali je posameznik (delavec) pri svojem ravnanju lahko 
pričakoval zasebnost. Četudi predpostavimo, da komunikacijo 
večje skupine ljudi v zaprti Facebook skupini opredelimo kot 
»zasebno življenje« (»private life«), pa seznanitev delodajalca z 
omenjeno komunikacijo preko anonimnega vira ne pomeni po-
sega delodajalca v zasebnost delavca. o nedopustnem posegu 
bi lahko govorili le v primeru, če bi delodajalec brez odredbe 
sodišča prestrezal omenjeno komunikacijo.
100
Nazadnje velja omejiti stališča Informacijskega pooblaščenca, 
ki v svojih smernicah pojasnjuje, ali lahko delodajalec preko jav-
nega Facebook profila pridobi podatke o tem, ali je bil delavec v 
času bolniškega staleža izven kraja bivanja in jih uporabi kot dokaz 
za utemeljitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. v odgovo -
ru obrazloži, da pridobitev podatkov iz javno dostopnih profilov 
in s tem javno dostopnih virov ne pomeni, da so kršene določbe 
Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR
101
). v vsakem primeru 
pa se ti podatki lahko zbirajo izključno za določene, izrecne in 
zakonite namene. v kolikor delodajalec uporabi fotografije iz od -
prtega Facebook profila delavca v samem postopku izredne od-
povedi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi 110. člena zDR-1) to ne 
predstavlja kršitev določb GDPR, saj izhaja iz zakonitega namena 
(glej 48. člen zDR-1).
102
99 
v SRS Sodba vIII Ips 327/2017, 19.12.2018, tč. 17, 19, 20. 
100 
v SRS Sodba vIII Ips 346/2017, 19.12.2018, tč. 14, 15. 
101 
Uredba (eU) 2016/679 evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posamezni-
kov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 
95/46/eS (Splošna uredba o varstvu podatkov) (besedilo velja za eGP). Uradni list L 119.
102 
varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu: smernice informacijskega pooblaščenca, 2019, str. 
20. 

205
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
4.3.  Sinteza – kako zagotoviti pravno varnost oziroma  
poiskati ustrezno ravnovesje med interesi delavcev  
ter delodajalcev (v okviru obravnavane problematike)?
Na podlagi vsega navedenega (analizirane sodne prakse, lite-
rature itd.) lahko podamo sledeče iztočnice/smernice/argumente 
za iskanje ustreznega ravnovesja med pravicami delavca in intere-
si delodajalca v luči predmetne problematike (aktivnosti delavca 
na družbenih omrežjih).
Prvič, glede na abstraktnost ustavnih in zakonskih določb, ki 
urejajo temeljne pravice (svoboda izražanja, zasebnost) in obve-
znosti delavca (prepoved škodljivega ravnanja), ugotavljamo, da 
bi bilo v praksi primerno zadevno problematiko urediti s speci-
alnimi pravili. Delodajalci imajo možnost, da v svojem internem 
aktu vnaprej pripravijo interna pravila, ki bi urejala pričakovano 
ravnanje delavca na družbenih omrežjih. Na ta način bi delavci na-
tančneje vedeli, do kje sega njihova stopnja pričakovane zasebno-
sti oziroma katera ravnanja so dopustna/prepovedana in kakšne 
sankcije bi lahko sledile v primeru kršitev. zDR-1 daje splošno 
pravno podlago za sprejem tovrstnih aktov, saj v 10. členu določa, 
da delodajalec s splošnimi akti določa organizacijo dela in obve-
znosti, ki jih delavci morajo poznati za ustrezno izpolnjevanje nji-
hovih obveznosti.
t udi Collins poudarja, da bi bilo primerno, da bi podjetja že 
vnaprej določila sankcije za kršitev tovrstnih internih pravil. Prav 
tako naj bodo ta pravila jasna, posodobljena ter delavcem dosto-
pna. Pomembno je, da se delavce glede tega redno izobražuje in 
usposablja.
103
 Podobno Pisnik navaja, da v tovrstnih aktih lahko 
opredeli, kaj sodi pod težje in kaj pod lažje kršitve pogodbenih 
obveznosti.
104
kot najpomembnejše poudarjamo, da morajo biti tovrstni in-
terni akti delodajalca v vsakem primeru skladni z zakonom, more-
bitnimi kolektivnimi pogodbami, pogodbo o zaposlitvi in ustav-
nimi jamstvi, ki varujejo delavca. kakršnakoli ureditev oziroma 
politika uporabe družbenih omrežij v delovnem ali v prostem 
času ne sme nesorazmerno poseči v delavčevi pravici do zaseb-
nosti in svobode izražanja. Še vedno se bo v vsakem konkretnem 
primeru presojalo, ali je bil poseg v delavčeve pravice ustavno 
103 
collins, 2020, str. 37. 
104 
Pisnik, 2018, str. 23.

206
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
skladen. Določila v internih aktih delodajalca sama po sebi še ne 
upravičujejo delovnopravnih sankcij napram delavcu – če slednje 
ne prestanejo testa sorazmernosti. Je pa konkretizacija obveznosti 
delavca v internih aktih dobrodošla z vidika zagotavljanja večje 
pravne varnosti za delavca in delodajalca. Slednji bo v teh prime-
rih lažje utemeljil kršitev delovne obveznosti (prepoved škodljive-
ga ravnanja), saj se bo lahko skliceval na določbo internega akta. 
Prav tako se s tovrstnimi akti konkretneje zarisujejo meje pričako-
vane zasebnosti delavca in svobode izražanja (ki pa morajo biti še 
zmeraj ustavno skladne).
Drugič, strinjamo se z Mantouvalou, ki problematizira ome-
jevanje delavčeve uporabe družbenih omrežij in nadzora delo-
dajalca nad objavami delavca že v okviru pogodbe o zaposlitvi. 
Glede na neenako pogajalsko moč pri sklenitvi pogodbe o za-
poslitvi si delavci zelo težko izpogajajo določbe, ki bi bile zanje 
ugodnejše, oziroma ki bi manj invazivno posegle v njihovo pra-
vico do zasebnosti.
105
 Menimo, da v praksi lahko pride do pri-
merov, ko se je delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pripra-
vljen odreči manj očitnim temeljnim pravicam (npr. zasebnosti 
in svobodi izražanja v zvezi z objavami na družbenih omrežjih 
ipd.). Prav zato bi bilo primerneje (kot z individualno pogodbo 
o zaposlitvi) ta vprašanja podrobneje urejati tudi s kolektivnimi 
pogodbami (na različnih ravneh), kjer so interesi delavcev ko-
lektivno zastopani.
t retjič, ob odsotnosti jasnih kriterijev oziroma pravil ravnanja 
je lahko problematična morebitna diskrecija delodajalca. Manto-
uvalou navaja, da odpoved zaradi objave na družbenih omrežjih 
lahko pomeni, da delodajalec prevzame vlogo »moralnega razso-
dnika« glede vprašanj, ki zadevajo prosto izražanje delavcev tudi 
izven delovnega mesta. Nedvomno je sprejemljivo in potrebno, 
da država prepove sovražni govor, ali da delodajalec omeji ne-
katere vrste govora za zagotavljanje dobrih odnosov med sode-
lavci. Po drugi strani pa odsotnost jasnejših/konkretnejših pravil 
oziroma kriterijev omogoča razmeroma arbitrarno vrednotenje 
vsebine govora na družbenih omrežjih oziroma arbitrarno odlo-
čanje delodajalca glede delovnopravnih sankcij napram delav-
cu.
106
105 
Mantouvalou, 2018, str. 9. 
106 
Glej tudi Mantouvalou, 2018, str. 12, 13. 

207
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
5. Zaključek
Družbena omrežja so čedalje pomembnejši del naših življenj. 
z razvojem komunikacijske tehnologije se spreminjajo tudi naše 
predstave o zasebnosti in svobodi izražanja. t ako Sodišče eU kot 
eSČP na generalni ravni varujeta vse oblike govora (razen naj-
skrajnejših oblik), kar je osnovno jamstvo za delovanje demokra-
tične države. Dejstvo je, da delavčevi pravici do svobode izražanja 
in zasebnosti nista absolutni. kljub temu pa je treba poudariti, da 
delavec ohrani obe pravici napram delodajalcu tudi na delovnem 
mestu oziroma v delovnem razmerju. Glede varstva pravice do 
zasebnosti iz sodne prakse eSČP izhaja, da je ključnega pomena, 
ali je delavec v konkretnem primeru lahko razumno pričakoval 
zasebnost.
Nadalje ugotavljamo, da sodišča najpogosteje presojajo prime-
re, v katerih delavci zatrjujejo nezakonitost odpovedi pogodbe 
o zaposlitvi, ki temelji na kršitvi prepovedi škodljivega ravnanja 
s strani delavca (zaradi sporne objave na družbenih omrežjih, ki 
lahko škodi poslovnim interesom delodajalca). Sodišča v tovr-
stnih primerih presojajo ali delovnopravna sankcija (npr. odpo-
ved) predstavlja upravičen poseg v delavčevo pravico do svobo-
de izražanja. Pri tem je relevantna presoja: ali delavčevo ravnanje 
škoduje poslovnim interesom (ugledu delodajalca); na kakšen na-
čin so delodajalci dostopali do informacij delavca; kakšna je bila 
narava/vsebina deljenih objav; koliko oseb je lahko dostopalo do 
objav (zaprt krog prijateljev, ali širša javnost); kakšna je bila na-
rava konkretnega delovnega mesta (denimo od javnih uslužben-
cev, predvsem policistov, se zahteva večja stopnja zadržanosti in 
lojalnosti napram delodajalcu) itd. k akršnekoli sankcije se morajo 
presojati glede na okoliščine vsakega konkretnega primera (nara-
ve delovnega mesta, odgovornosti delavca ipd.), upoštevaje test 
sorazmernosti.
Nazadnje ugotavljamo in menimo (v luči varstva delavca kot 
šibkejše stranke), da morajo sodišča pri presojanju dopustnosti 
omejevanja delavčeve pravice do svobode izražanja in pravice 
do zasebnosti (skozi delovnopravne sankcije) upoštevati šibkejši 
položaj delavca napram delodajalcu. t ako delodajalci kot sodišča 
morajo pri presoji dopustnosti omejevanja delavčevih pravic do 
svobode izražanja in zasebnosti postopati zelo zadržano. t udi de-
lavci morajo imeti možnost, da s svojim (virtualnim) krogom pri-

208
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
jateljev delijo svoje misli, stališča oziroma delujejo kot družbeno 
aktivni posamezniki. Prekomerno delovnopravno sankcioniranje 
objav lahko vodi do t. i. zastraševalnega učinka (chilling effect), saj 
bodo delavci prenehali deliti svoja mnenja/stališča zaradi strahu 
pred izgubo zaposlitve.
korak naprej bi bil tudi pogostejši sprejem splošnih aktov s 
strani delodajalcev, v katerih bi natančneje predpisali obveznosti 
delavcev glede njihovih aktivnosti na družbenih omrežjih. Prav 
tako bi se lahko pogoji in postopek za poseg v delavčevi pravici 
do svobode izražanja in zasebnosti urejali s kolektivnimi pogod-
bami. v vsakem primeru pa morajo biti tovrstni splošni akti in ko -
lektivne pogodbe zakonsko in ustavno skladne.
VIRI IN LITERATURA
Samostojne publikacije
bychawska-Siniarska, D. (2017). Protecting the right to freedom of expression under the european 
convenction of Human Rights: Handbook for legal practitioners. council of europe.
collins, e. c . (2020). the employment Law Review. London: Law business Research Ltd, London.
Macovei, M. (2004). Freedom of expression, A guide to the implementation of Article 10 of the euro-
pean convention on Human Rights: Human rights handbooks, št. 2. council of europe.
t eršek, A. (2020). Svoboda izražanja: komentar 39. člena Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Lexpe-
ra, Gv založba.
varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu: smernice informacijskega pooblaščenca (2019). In-
formacijski pooblaščenec. URL: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smer-
nice_-_varstvo_oP_v_delovnih_razmerjih_verzija_1.1_koncna.pdf, 9. 5. 2021.
v ickers, L. (2002). Freedom of speech and employment. London: oxford monographies in labour law.
vodovnik, z ., t ičar, L. (2016). osnove delovnega in socialnega prava (2. spremenjena in dopolnjena 
izdaja). Ljubljana: IUS Software, Gv založba.
Članki v revijah
Del Punta, R. (2019). ‘Social Media and Workers’ Rights: What Is at Stake?’. International Journal of 
comparative Labour Law and Industrial Relations 35, št. 1, str. 79–100.
Dolar božič, t . (2021). Sodnikova svoboda izražanja. Pravna praksa, št. 8, str. 11–14.
emeršič Polič, k. (2020). Pravni okvir zaščite žvižgačev. odvetnik, št. 95, str. 13.
Gostiša, M. (2021). opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 85. členu zDR-1. Pravna 
praksa, št. 12, str. 6–8.
Hrustek, N. A., Matijašević, N. (2018). Pravica do zasebnosti na svetovnem spletu. Dignitas, št. 55/56, 
str. 193–204.
Letnar Černič, J. (2013). Prepoved sovražnega govora v sodni praksi evropskega sodišča za človekove 
pravice. Dignitas, št. 57/58, str. 128–145.
Mantouvalou, v. (2018). »I lost my job over a Facebook post- was that fair?« Discipline and Dismissal 
for Social Media Activity. UcL Working Paper Series, št. 2/2018, str. 1–19.
o‘ Donoghue, D. (2002). the connolly case: An Affirmation of europe‘s commitment to Human 
Rights. Hibernian Law Journal, št. 3, str. 115–126.
Pisnik, S. (2018). Disciplinska odgovornost in odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pravna praksa št. 35, 
str. 23–24.
Polajžar, A. (2021). Iskanje ravnovesja pri delovnopravni zaščiti žvižgačev. Pravna praksa, št. 14–15, 
str. 36–38.

209
DIGNITAS n Iskanje ravnovesja med delavčevo svobodo izražanja in interesi ...
Rijavec, t . (2018). Pravica do izražanja skozi nedavno sodno prakso. Dignitas, št. 53/54, str. 221–233.
Senčur Peček, D. (2015). Delovnopravno varstvo žvižgačev (whistleblowing). Delavci in delodajalci, 
2015, št. 2-3, str. 223–248.
Sladič, J. (2017). Svoboda izražanja slovenskega sodnika. Pravna praksa, št. 23, str. 18–22.
Starič, k. (2017). Problematika odpovedi iz krivdnega razloga. Pravna praksa, št. 12-13, str. 8–9.
thornthwaite, L. (2018). Social media and dismissal: towards a reasonable expecation of privacy?. 
Journal of industrial relations, vol. 60(1), str. 119–136.
t opo, A; Razzolini, o . (2018). the boundaries of the employer‘s Power to control employees in the 
Ict s Age, employer Access and Use of employee Social Media. comparative Labor Law & Policy 
Journal, vol. 39, Iss. 2., str. 389–420.
Poglavja v monografijah
cobbaut, e. (2019). Article 11 – Freedom of expression and Information. v: the charter of Funda -
mental Rights of the european Union and the employment Relation / Dorssemont, F. et. al (ur.). 
oxford: Hart Publishing, str. 295–314.
Farmany, P. (2019). 35. člen. v: komentar Ustave Republike Slovenije / Avbelj, M. (ur.). Nova Gorica: 
Nova univerza, evropska pravna fakulteta, str. 339–349.
končar, P. (2017). komentar – 46. člen (splošno) – zDR-1. v : komentar zakona o delovnih razmerjih 
/ t ičar, L. (ur.), končar, P. (ur.). Ljubljana: t ax-Fin-Lex.
t eršek, A. (2019). 39. člen. v: komentar Ustave Republike Slovenije / Avbelj, M. (ur.). Nova Gorica: 
Nova univerza, evropska pravna fakulteta, str. 370–389.
t ičar, L. (2017). komentar – 37. člen (prepoved škodljivega ravnanja) – zDR-1. v : komentar zakona o 
delovnih razmerjih / t ičar, L. (ur.), končar, P. (ur.). Ljubljana: t ax-Fin-Lex.
t oplak L. (2002). 35. člen. v: komentar Ustave Republike Slovenije / Šturm, L. (ur.). Ljubljana: Fakul-
teta za podiplomske državne in evropske študije. URL: https://e-kurs.si/cleni/35-clen/, 9. 5. 2021.
voorhoof, D., Humblet, P. (2013). the Right to Freedom of expression in the Workplace under Article 
10 ecHR. v : the european convention on Human Rights and the employment Relation / Dorsse -
mont, F., et. al (ur.). London: Hart Publishing, str. 237–286.
Pravni viri
evropska konvencija o človekovih pravicah (ekČP), 1950, spremenjena in dopolnjena s Protokoli 1, 
4, 6, 7, 11, 12, 13, 14 in 16.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah. UL c 326/391, z dne 26. 10. 2012.
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, sprejet z resolucijo Generalne skupščine 
ozN, A/ReS/2200A, 16. decembra 1966.
obligacijski zakonik. Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 
– oR oz631.
Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta z resolucijo Generalne skupščine oz N, A/ReS/3/217A, 
10. decembra 1948.
Uredba (eU) 2016/679 e vropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov 
pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 
95/46/eS (Splošna uredba o varstvu podatkov) (besedilo velja za eGP). Uradni list L 119.
Ustava Republike Slovenije (URS). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UzS68, 66/00 – Uz80, 24/03 – 
Uz3a, 47, 68, 69/04 – Uz14, 69/04 – Uz43, 69/04 – Uz50, 68/06 – Uz121,140,143, 47/13 – Uz148, 
47/13 – Uz90,97,99 in 75/16 – Uz70a.
zakon o delovnih razmerjih (zDR-1). Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – zzSD t , 33/16 – 
Pz-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – zPosS, 81/19 in 203/20 – zIUPoPD ve.
Sodna praksa
Sodna praksa slovenskih sodišč
vDSS Sodba Pdp 602/2016, v išje delovno in socialno sodišče, 01.12.2016, ecLI:SI:vDSS:2016:PDP .602.2016.
vDSS Sodba Pdp 104/2020, v išje delovno in socialno sodišče, 10.06.2020, ecLI:SI:vDSS:2020:PDP. 
104.2020.
vDSS Sodba Pdp 14/2021, v išje delovno in socialno sodišče, 26.01.2021, ecLI:SI:vDSS:2021:PDP.14.2021.
v SRS Sodba vIII Ips 343/2007, v rhovno sodišče Republike Slovenije, 06.10.2008, ecLI:SI:v SRS:2008:vIII.
IPS.343.2007.
v SRS Sklep vIII Ips 207/2013, vrhovno sodišče Republike Slovenije, 28.01.2014, ecLI:SI:v SRS:2014:vIII.
IPS.207.2013.

210
DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva
v SRS Sodba in sklep vIII Ips 109/2015, v rhovno sodišče Republike Slovenije, 08.12.2015, ecLI:SI:v SRS: 
2015:vIII.IPS.109.2015.
v SRS Sodba vIII Ips 223/2017, v rhovno sodišče Republike Slovenije, 10.04.2018, ecLI:SI:v SRS:2018:vIII.
IPS.223.2017.
vSRS Sodba in sklep vIII IPS 315/2017, vrhovno sodišče Republike Slovenije, 19.06.2018, 
ecLI:SI:v SRS:2018:vIII.IPS.315.2017.
v SRS Sodba vIII Ips 327/2017, v rhovno sodišče Republike Slovenije, 19.12.2018, ecLI:SI:v SRS:2018:vIII.
IPS.327.2017.
v SRS Sodba vIII Ips 346/2017, v rhovno sodišče Republike Slovenije, 19.12.2018, ecLI:SI:v SRS:2018:vIII.
IPS.346.2017.
v SRS Sodba vIII Ips 303/2010 in vIII Ips 275/2011, vrhovno sodišče Republike Slovenije, 20.03.2012, 
ecLI:SI:v SRS:2012:vIII.IPS.303.2010.A.
Sodna praksa tujih sodišč
eSČP bărbulescu v. Romania, e vropsko sodišče za človekove pravice, št. 61496/08, 5.9.2017.
eSČP chauvy in drugi proti Franciji, e vropsko sodišče za človekove pravice, št. 64915/01, 29.6.2004.
eSČP copland proti v eliki britaniji, e vropsko sodišče za človekove pravice, št. 62617/00, 3.7.2007.
crisp v Apple Retail (Uk) Ltd, employment t ribunal case, št. 1500258/2011, 5.8.2011.
eSČP De Diego atria proti Španiji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 46833/99, 14.3.2002.
eSČP Fuentes bobo proti Španiji, e vropsko sodišče za človekove pravice, št. 39293/98, 29.2.2000.
eSČP Guja proti Moldaviji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 17851/91, 12.2.2008.
eSČP Halford proti v eliki britaniji, e vropsko sodišče za človekove pravice, št. 20605/9, 25.6.1997.
eSČP Heinisch proti Nemčiji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 28274/08, 21.7.2011.
eSČP Herbai proti Madžarski, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 11608/15, 5.2.2020.
eSČP kroon in drugi proti Nizozemski, e vropsko sodišče za človekove pravice, št. 00018535/91, 
27.10.1994.
eSČP k udeshkina proti Rusiji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 29492/05, 14.9.2009.
eSČP Libert proti Franciji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 588/13, 22.2.2018.
eSČP Lingens proti Avstriji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 9815/82, 8.7.1986.
eSČP Maronek proti Slovaški, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 32686/96, 19.4.2021.
eSČP Pasko proti Rusiji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 69519/01, 22. 10.2009.
eSČP Pay proti v eliki britaniji, e vropsko sodišče za človekove pravice, št. 32792/05, 16.9.2008.
eSČP v ogt proti Nemčiji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 46833/99, 26.9.1995.
eSČP Wille proti Lihtenštajnu, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 28396/95, 28.10.1999.
eSČP Wojtas k aleta proti Poljski, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 20436/02, 16.7.2009.
SeU connolly proti k omisiji, Sodišče evropske Unije, c-274/99 P, 6.3.2001, ecLI:eU:c :2001:127.
SeU connolly proti k omisiji, Sodišče evropske Unije, t -34/96 in t -163/96, 19.5.1999, ecLI:eU:t :1999:102.
SeU Schmidberger, Sodišče evropske Unije, c-112/00, 12.6.2003, ecLI:eU:c :2003:333.
Roberts v. careFlite, 2nd court of Appeals, t exas, št. 02-12-00105-cv , 2012 WL 4662962, 4.10.2012.
t eggart v t elet ech Uk Ltd, Industrial t ribunals Northern Ireland, št. 704/11, 15.3.2012.
t AR of Lombardia, III Section, št. 256, 3.3.2016.
eSČP v ereinigung Demokratischer Soldaten Österreichs and Gubi proti Avstriji, evropsko sodišče za 
človekove pravice, št. 15153/89, 19. 12.1994.
Spletni viri
Article 7 - Respect for private and family life, FRA. URL: https://fra.europa.eu/en/eu-charter/article/7-
-respect-private-and-family-life, 4. 5. 2021.
Article 11 - Freedom of expression and information. FRA. URL: https://fra.europa.eu/en/eu-charter/
article/11-freedom-expression-and-information, 4. 5. 2021.
Letnar Černič, J. Svoboda izražanja v kritikah zoper oblast. Ius info, 14. 8. 2020. https://www.iusinfo.
si/medijsko-sredisce/kolumne/268726, 19. 5. 2021.