PRIMORSKI dnevnik le začel izhajati v Trstu
•	rnaja 1945, njegov Kodnik PARTIZANSKI
EVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasj Zakrjž nad
^.erknirn, razmnožen na gostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal
tiskarni »Doberdob« v £0VCU Pri Gorenji Trebu-i. od 18. septembra 1944 '• maja 1945 v tiskarni ‘olovenija« pod Vojskim ldnji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstur kLerJ.® lzšla zadnja števil-
•	Bil je edini tiskani par-lzanski DNEVNIK v za-
uznjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 247 (13.185)
Trst, sobota, 5. novembra 1988
Minister Russo Jervolino preoblikuje zakonski načrt
Narkomani kršijo zakon ne bi pa smeli v zapor
Kakšne kazni prisoditi drogirancem - Prisilno zdravljenje v terapevtski skupnosti ni zadovoljiva rešitev
— Italijanska vlada se priprav-sm ba odločnejši boj proti »trgovcem d«, razpečevalcem mamil in narko-
»v,	■	maiHii 111 iiai jxu-
edin0rn'’ vendar si politične sile še niso
n® glede prijemov, s katerimi bi se vče18 ■ *°UU vprašanja. O tem sta se Sprira razgovarjala ministrski pred-SQ De Mita in minister Rosa Rus-Da tervolino, o boju proti narkomaniji v_ J? govoril tudi predsednik republi-KeCossiga.
loiTedsednik republike je izrabil pri-j, :0^ sestanka s ■ petdesetimi novoi-kal/°Vanimi prefekti, da je omenil, Drnc -5.1 .Predstavlja učinkovitejši boj pre ? sirjenju mamil. »Poseči je treba izia?ViSern na področju preventive,« je stvo Predsednik Cossiga »ministr-
vex; za notranje zadeve pa mora imeti K,., 1° težo pri odločanju o posegih v Pfoti razpečevalcem in trgovcem
boju
tframifi.:
ti 6i rni l:<< Poleg tega pa mora boj pro-v«„Tieniu narkomanije sloneti pred-
/Se® na PC
Cosši^lje Za notranje zadeve,« je dodal
kr;_"‘., lld pravočasnem zaznavanju
znih p, ■
r‘ttraciiei
Položajev. »Delovanje admi-
Preto^a >>se skratka ne sme opirati zno na policijske metode.« Prav]niSter kusso Jervolino, ki pri-načrt nov tekst svojega zakonskega la, r ?a b°i proti mamilom, je izjavi-a je iz vsesplošno konstruktivne
razprave, ki jo je sprožil socialistični tajnik Craxi, mogoče sintetizirati dve osnovni postavki, ki jih bo moral vsebovati novi zakonski osnutek.
Politične sile so namreč soglasno izrazile prepričanje, da je uživanje mamil protizakonito in zato - po pravosodni logiki - kaznivo dejanje, vendar je treba prav pri kaznovanju razlikovati med »trgovci« in »kupci«. Druga neizpodbitna postavka zadeva namreč mamilaše, ki jih ne bi smeli kaznovati z zaporom.
Po mnenju ministra Rose Russo Jer-volinove - pa tudi številnih drugih politikov in socialnih delavcev terapevtskih skupnosti - je kaznilnica edini prostor, v keterem bi se status narkomana še poslabšal, saj je splošno znano, da kroži po italijanskih zaporih več mamil, kot na prostem tržišču.
Pri kaznovanju drogirancev bo treba torej pozorno iskati nadomestilo zapora, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da kočljivega vprašanja zdravljenja zasužnjencev z mamili ne bo mogoče rešiti niti v okviru terapevtskih skupnosti. Ko bi morali aretirati mamilaše, bi se italijanske kaznilnice znašle v kaosu, prenasičene pa so tudi terapevtske skupnosti.
Predsednik Francesco Cossiga (AP)
Zaradi splošne ofenzive gverile
Moskva nepričakovano prekinila umik svojih čet iz Afganistana
MOSKVA — Sovjetska zveza je nepričakovano prekinila umik svojih vojaških čet iz Afganistana. Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Aleksandr Besmertnik zaenkrat še ni povedal, ali je umik samo začasen, poudaril pa je, da je bil ukrep nujen zaradi naraščanja teroristične dejavnosti zlasti v okolici Kabula.
Na tiskovni konferenci, ki jo je zunanje ministrstvo sklicalo takoj po odločitvi, je Besmertnik pojasnil, da je v zadnjih mesecih narasla tudi dobava orožja muslimanskim teroristom s strani ZDA in Pakistana. »SZ je od vsega začetka spoštovala ženevsko pogodbo,« je dejal Besmertnik, »saj je že 15. maja začela z umikom prvih čet. Žal je bilo spoštovanje ženevskih dogovorov le enostransko.« Od 15. maja je SZ umaknila polovico svojega vojaškega kontingenta v Afganistanu, ki je štel kakih 100 tisoč mož. Umik celotnega kontingenta bi se moral zaključiti februarja prihodnjega leta. Kaže pa, da so umik spretno izkoristili dobavitelji orožja, ki so medtem posodobili dobršen del arzenala afganistanske gverile. Kabulska vlada pa je ves ta čas pošiljala protestne note v Moskvo, češ da sov-
jetski vojaki ne spoštujejo dogovorov. Mudžahedini pa so ta čas stopili v splošno ofenzivo. Samo oktobra je v napadih umrlo 230 civilistov, od začetka umika sovjetskih čet pa je bilo v Kabulu in neposredni okolici 750 civilnih žrtev. »Moskva je bila prisiljena ustrezno ukrepati,« je povzel predstavnik zunanjega ministra, »bistveno vprašanje je sedaj, do kdaj se bo sovjetski kontingent umaknil, ne pa, kdaj se bo spet začel umik.«
Vest o prekinitvi umika je afganistanska islamska fronta sprejela brez večjega presenečenja. Njen voditelj Sajed Ahmed Gailani je izjavil, da ni nikoli verjel v iskrenost SZ, »zato smo zlasti v zadnjih tednih pozorneje sledili tako imenovanemu umiku«. Gailani je tudi poudaril, da se kljub ženevski pogodbi spopadi niso nikoli prenehali, Sovjeti pa so prekinili umik, ker so se zavedali, da kabulska vlada ne bo zdržala brez njihove vojaške podpore oziroma prisotnosti. Da bi redna kabulska vojska učinkoviteje ubranila napade gverile, ji je SZ že pred časom preskrbela rakete ze-mlja-zemlja s 300-kilometrskim dometom, ki jih ne prepoveduje nobena konvencija.
Še mesec dni do resnice o Ustiti
RIM
bi'ml* 77 Čez približno mesec dni tj . J‘a*i tehniki dokončno objasni-Ustiri • ie Prlšl° do tragedije pri bodo!Hlmena morebitnih krivcev pa Macj takrat še neznana. Profesor Preisv*10 Blas*- Ri vodi strokovno njPI„ avo v zvezi s strmoglavlje-vja , Potniškega letala družbe Ita-anaij, 12lavil tudi, da bo rezultate vai " Clmprej posredoval preisko-ljju mu sodniku Vittoriu Bucarel-
beseriiStici /e včeral ponovno tekla svetu n Vi ital'janskem političnem Prizna °Slanec Fra”co Russo (PD) si Parlan?Vai da b’ ustanovili posebno stio k?entafno Preiskovalno komike ie ,*“ai bi razčistila, ali je vojaš-rok ti- Slvo 168 zamolčalo pravi vz-so ie ,?,®,®dije Prl ustici ali ne. Rus-s stalni,«1 Pttbveltl vlogo tiska, ki je uiooorii11 p°ročanjem o nesreči one-obramwPnkrivanje resnice. Bivši vrnil hi*11 ™'n*ster Lagorio pa je zato ie i»iP°t?zo "Političnega molka« Preiskn]aVl1, da b°do šele rezultati
Za'i Pot deoSresnnkae.BUCarelliia P°ka"
Prepričan zagovor neizogibnosti treh reform za izhod iz krize
Mikulič in Dolanc trezno analizirala sedanji družbeno-poUtični položaj
VLASTA BERNARD
RADENCI — Tri temeljne reforme so ta čas v ospredju dogajanja v Jugoslaviji in od njih je odvisno, če bo država končno z neomahljivimi koraki ubrala pot izhoda iz globoke gospodarske, družbene in politične krize. Gre za gospodarsko oziroma tržno reformo, za reformo političnega sistema in za reformo Zveze komunistov, ki je ta hip najvažnejša.
Tako je prepričan predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič, ki je bil včeraj skupaj s podpredsednikom predsedstva države Stanetom Dolancem gost drugega dneva letošnjih Gorjupovih dni slovenskih novinarjev v Radencih. Kljub neprizanesljivim vprašanjem in ugotovitvam razpravljalcev je bil Mikuličev nastop umirjen in odkritosrčen, tak pač, kakršen je v neki slovenski sredini v tem trenutku tudi moral biti. Predsednik je zarisal zares črno podobo jugoslovanskega proizvodnega in finančnega sistema ter s številnimi podatki utemeljil potrebo po njegovi koreniti reformi, ki se mora začeti pri prevrednotenju gospodarskih kazalcev, da bi ugotovili in odpravili naraščajoče razlike med fiktivnim in realnim gospodarstvom. Poraba je namreč osnovana prav na fiktivnih postavkah, kar močno spodbuja inflacijo. Naslednji korak je uvajanje lastninsko mešanega gospodarstva in dvig proizvodnosti dela, ki že osem let neprizanesljivo pada. De-
lovni čas je po Mikuličevih besedah v Jugoslaviji izkoriščen le 50-odstotno, povprečno pa se dela samo tri do štiri ure dnevno, čemur konec koncev odgovarja tudi višina realnih osebnih dohodkov. »Reši nas lahko le delo in dvig njegove proizvodnosti,« je dejal in poudaril, da je smisel reforme prav v spodbujanju delovne storilnosti.
»Znižanje inflacijske stopnje, kolikor je realno mogoče, opuščanje etatističnega netržnega gospodarstva in uvajanje mešanih oblik lastnine so danes v Jugoslaviji že splošno sprejeta načela, uresničevati pa jih je treba po demokratični poti in z uvajanjem političnega pluralizma,« je dejal Stane Dolanc. Po njegovih besedah je koncept meščanske demokracije povsem sprejet, zato se je vprašal, ali ne bi bilo morda potrebno še pred tržno in politično reformo uresničiti reformo Zveze komunistov: potrebna je namreč njena resnična preobrazba iz partije na oblasti v gibanje, le-to pa se mora vključiti v Socialistično zvezo. Dolanc je tudi kritično ocenil še do nedavnega povsem odklonilen odnos do alternativ-
so bo em
odpadla tudi praksa transmisije in to bo sprožilo reformo vseh ostalih političnih dejavnikov. Veliko je bilo rečenega še o razdvajanju državnih in partijskih pristojnosti, pogovor pa se je neobhodno prevesil
tudi na kosovsko problematiko. Po Mikuličevih besedah je problem Kosova rešljiv le s skupnimi močmi, pri čemer materialna pomoč ni poglavitna. Pokrajino je potrebno vključiti v skupnost, vendar to ne bo mogoče ob sedanjem demografskem prirastku, ki je najvišji v Evropi in ob katerem postane vsaka reforma neučinkovita. In vendar v tej smeri do sedaj še ni bilo nič storjenega, saj kitajski ali indijski sistem omejevanja rojstev Kosovu baje ne odgovarjata.
Na specifično vprašanje je bil govor tudi o neiz-koriščenosti italijanskega finančnega kredita iz sporazuma Goria - Mikulič, od katerega so doslej izkoristili le dvanajst od skupnih 800 milijard lir. Razlog je v jugoslovanski neučinkovitosti in v nasprotovanju ene od republik...
Kljub vsemu bo potrebno nadaljevati z metodo konsenza in z uvajanjem tržnih zakonitosti v vse družbene sfere. Popolna ekonomska in politična svoboda in razvoj samoupravnih odnosov so obvezne smeri jugoslovanske poti v razviti in demokratični svet. Stane Dolanc pa je včerajšnje srečanje zaključil z anekdoto, ki je za današnji jugoslovanski trenutek morda prav žalostno tipična. Ko je ob nekem srečanju z Willyjem Brandtom izrekel še danes preveč zakoreninjeno misel, da so Jugoslovani sicer res razdeljeni, da pa bi se zedinili v trenutku, ko bi jih kdo napadel, mu je nemški politik odvrnil: »In kaj, če vas nihče ne napade?«
Državni udar dokončno propadel Vsi plačanci zbežali z Maldivov
dvema C cev umaknili pr ladjama.
Je že zat* Mamun Abdul kadživu pValllu. indijskemu
ki je bila^dhv^11 23 P°slar 9o vlarimv, dločilnega pomen indhski11 ^arnostnih sil.
Zadnjih |lm ni uspelo: °d obeh	vesteh
Gorske pn ,J s Plačanci in lzslediieenote že ^jele, dr
9ebhe neka9/ b° ind*
eKa) dni ostal na
tako da bi še bolj utrdil položaj predsednika Gajuma, ki so ga na podoben način skušali strmoglaviti že leta 1980 in 1983. Do sedaj so že usposobili radijsko postajo v Maleju, ki je sporočila, da je bilo v poskusu državnega udara ubitih ducat ljudi. Trenutno še ni znano, kdaj bodo odprli za mednarodni promet letališče v Maleju. Domneva se, da se bo to zgodilo že jutri, tako da bodo lahko turisti, ki se jim je dopust iztekel, zapustili otočje. Prisilno podaljšanje letovanja je bilo navsezadnje edina nevšečnost, ki so jo občutili tuji turisti, med katerimi je kakih 500 Italijanov.
Pozitivni razplet maldivske krize je med drugim še bolj utrdil vlogo Indije kot regionalne sile, ki je s posegom proti tamilskim upornikom v Šri Lan-ki dokazala, da ne bo dopustila napetosti in spopadov v tej regiji.
Srhljiv umor pri Pončani
TRST — Novejša, čisto običajna šestnadstropna zgradba, kakršnih je v Trstu nič koliko, v Ul. Trissino 2/1 (blizu Pončane) je bila včeraj popoldne prizorišče srhljivega umora, ki je pretresel vso soseščino. Okrog 14.30 je 18-letni Antonio Vinci, ki se je rodil v Sirakuzah, a že več let živi v Trstu v Ul. Ponziana 2, umoril 46-letno Mario Angelo Lobinu poročeno De Vecchis.
Morilca so agenti letečega oddelka izsledili le poldrugo uro po krvavem dogodku na Rotundi pri Boške-tu, ko se je vračal v službo v trgovino z gospodinjskimi stroji Laret v Ul. Giulia. Fant je takoj priznal, da je kriv in je od včeraj zvečer zaprt v Coroneu pod obtožbo, da je ubijal namerno. O dogodku poročamo na 5. strani.
Na sliki (foto Križmančič); preiskovalci na prizorišču umora.
Parlament zahteva vojaški dokument, katerega vsebino naj bi obsojeni izdali
Poslanska skupina slovenskega parlamenta proučuje okoliščine procesa proti četverici
Pravniki in odvetniki o nepravilnostih na vojaškem procesu
LJUBLJANA — Novembra bo potekel zadnji rok za izreden preizkus pravnomočnosti sodbe četverici obsojenih pred ljubljanskim vojaškim sodiščem. Preostalo je torej le še 12 dni. Včeraj so se v Cankarjevem domu sestali odvetniki in pravniki, ki so ljubljanskiv proces ocenili s strokovne plati. Že uvodoma lahko zapišemo, da so ves njegov potek dobesedno raztrgali. In to ne le glede jezika, temveč je bilo po njihovem kršitev cel kup.
Matevž Krivic je pripomnil, da glede jezika v ljubljanskem procesu proti četverici ni bila kršena republiška ustava, kot je v zadnjem času moč prebrati in slišati, temveč zgolj zvezna ustava. Republiška ustava ne more urejati poslovanja zveznih organov in vojaška sodišča to nedvomno so. Menil je, da v ljubljanskem primeru ni bila kršena črka ustave, temveč njen duh. Gre namreč za problem zagotovitve nacionalne enakopravnosti. Dodal je, da se bo komanda vojaškega območja premaknila v Zagreb, z njo pa tudi vojaško sodišče. Zato je toliko bolj pomembna formulacija predloga za spremembo 3. člena zakona o vojaških sodiščih.
Tudi odvetnik iz Zagreba Slobodan Budak je pritrdil, da vojaško sodišče ne more samovoljno odločati, v katerem od treh (le toliko jezikov namreč zakon o vojaških sodiščih priznava) bo tekel postopek. Po njegovem sta nepravilno postopala tako vojaško sodišče prve stopnje kot vrhovno vojaško sodišče.
»Prav je zaradi ljudi in zaradi ljudstva,« se je v razpravi oglasil odvetnik dr. Peter Čeferin in se spomnil iz rimskega prava rekla ter nadaljeval: »Če se spomnimo ljudstva na Roški, na Trgu Osvoboditve in v Mostecu, lghko le ugibamo, zaradi katerega ljudstva je potem naše pravo. Poudaril je, da si obtoženec lahko izbere za zagovornika le odvetnika ali odvetniškega pripravnika, ki pa mora imeti opravljen strokovni izpit. V primeru ljubljanskega procesa pa so kot zagovorniki nastopale le vojaške osebe, ki pa so v službi oboroženih sil in zaradi tega niso neodvisne, kar pa je osnovni pogoj za odvetnika. Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba. Jugoslavija je ratificirala mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Dunajska konvencija pa govori, da se posamezna članica ne more sklicevati na notranje pravo, da bi opravičila neupoštevanje konvencije.
V razpravi je sodeloval tudi Vladimir Šeks, bivši odvetnik. Trdil je, da bi moral Zavrl nujno imeti odvetnika, saj ga mora imeti po zakonu vsak osem dni po vložitvi obtožnice. Pri Tasiču pa je opozoril, da gre za kršitev v pritožbenem postopku, ki velja za eno najhujših kršitev kazenskega postopka. Šeks se je tudi vprašal, ali je sploh bilo storjeno kaznivo dejanje, saj gre za »bivšo« vojaško skrivnost. Drugo vprašanje, ki se mu poraja, pa je, ali so vsi obtoženci odgovorni, da je prišlo do izdaje vojaške skrivnosti. Sporno povelje namreč ni veljalo več. Vrhovno sodišče bi moralo ugotoviti, kdaj je sporno povelje prenehalo veljati. Spraševal se je tudi, kakšen je namen obravnave, če o vsebini vojaškega dokumenta sploh ne govori.
Odvetnik Miha Kozinc je dejal, da Borštnerjev zagovornik nima kvalifikacij za branilca pred vrhovnim vojaškim sodiščem. To pa velja tudi za pritožbeni postopek. Torej bi morala biti zadeva glede Borštnerja še vedno odprta.
Še in še bi lahko naštevali kršitve, ki so jih včeraj nizali posamezni pravniki in odvetniki. Vsi so bili soglasni, da je bila izločitev civilnega odvetnika z ljubljanskega procesa velika kršitev in tudi nezaupnica odvetnikom. Za konec pa naj zapišemo še, da je bil sporen tudi postopek članov ONZ, ki so opravili preiskavo v prostorih Mikroade. Sodelovalo jih je več, dva sta iskala dokument v prisotnosti dveh prič, ostali pa so se nenadzorovano sprehajali po prostoru. (dd)
LJUBLJANA — Včeraj se je prvič sestala poslanska skupina slovenskega parlamenta, ki mora preučiti okoliščine in posledice vojaškega sodnega procesa proti četverici v Ljubljani. Gre za prvi tak primer v Jugoslaviji, da se sporna vprašanja ob nekem sodnem procesu, za katerega obstajajo sumi, da je bil politično pogojen, pretresajo takoj in ne šele čez dolga desetletja. To je pri včerajšnjem delu poslanske skupine predstavljalo nemajhen problem: po slovenski ustavi parlament namreč ne more opravljati preiskovalnih postopkov.
Poslanska skupina je določila naslednje temeljne okoliščine procesa, ki jih namerava proučiti. Najprej gre za sporni vojaški dokument, katerega vsebino naj bi obsojeni izdali. Skupina bo v ponedeljek obvestila predsedstvo SFRJ, da bo naslednja seja skupine že do konca naslednjega tedna in da za svoje delo potrebuje ta dokument, za katerega sta pred časom zaprosili že predsedstvi Slovenije in slovenskega parlamenta. Skupina bo na prihodnjo sejo pozvala tudi slovenske politike, ki so dokument že videli - podpredsednika predsedstva SFRJ Staneta Dolanca, predsednika in člana predsedstva SR Slovenije Janeza Stanovnika in Andreja Marinca - naj, v kolikor skupina dokumenta iz Beograda ne bi prejela, povedo, kar o njem vedo, sicer pa naj sodelujejo v razpravi o njem. Obenem bo potrebno ugotoviti, ali so legitimni državni organi predhodno dali politične ocene
dogajanj v Sloveniji, na osnovi katerih bi lahko vojska ta dokument naredila.
Druga temeljna okoliščina, ki jo mora poslanska skupina oceniti, so ocene vojaškega sveta o specialni vojni in kontrarevoluciji v Sloveniji in njihove morebitne posledice na kasnejši proces.
Tretjo okoliščino predstavlja sklop vprašanj, na katera bo moralo odgovoriti republiško notranje ministrstvo o policijski dejavnosti pred aretacijami, med civilnim priporom in o predaji osumljenih vojaškim oblastem. V ta sklop kot četrta okoliščina spada tudi proučitev tako imenovane akcije Mladost, v okviru katere naj bi tajna policija po nekaterih podatkih nadzorovala delo slovenske mladinske organizacije, uredništva časopisov in prisluškovala nekaterim poslancem.
Skupina se namerava tudi opredeliti do jezikovnega vidika celotnega procesa. Posebej pa bo pozorna do drugih okoliščin, na katere bi bila dokumentirano opozorjena. Bo pa pregledala tudi uveljavljanje stališč parlamenta in drugih slovenskih uradnih organov, ki so se do procesa opredeljevali.
Skupina je sklenila, da je pooblaščena in upravičena dobivati podatke zaupne narave in da torej osebe, ki bi ji te sporočile, za to ne morejo kazensko odgovarjati. O tem si bo pa skupina še dodatno pridobila mnenje katedre za kazensko pravo in katedre za ustavno pravo pravne fakultete v Ljubljani.	DEJAN VERČIČ
Deželne vlade proti onesnaženju Jadranskega morja
BOLOGNA — Predsedniki petih dežel, ki ležijo od Jadranskem morju - Emilija-Romagna, Venelo, FJK, Marke in Abruci — so na včerajšnjem zasedanju zahtevah nujno sklicanje vsedržavne konference o problemu onesnaženja in evtrofizacije morja. Na zasedanju so tudi sestavili obširen program ekoloških ukrepov, ki naj bi Jadranskemu morju povrnili nekdanjo čistost in omogočili razvoj flore in favne. Predsedniki dežel so tudi izrazili potrebo po primernih finančnih sredstvih s strani osrednje vlade. Novi finančni zakon je namreč črtal dobršen del sredstev, ki jih je že namenil sanaciji Jadrana. Od predvidenih 2 tisoč milijard jih je sedaj ostalo le 532, od teh pa jih je kar 300 namenjenih vsedržavni konferenci. Predsedniki dežel so med drugim opozorili na krizo turističnega sektorja, ki je tudi posledica nemogočih razmer Jadranskega morja. Oq osrednje vlade zahtevajo še, da se zavzame za korenite posege v sodelovanju z vsemi pristojnimi ministrstvi.
Napovedana madžarska reforma povzroča veliko zanimanja v sosednji Avstriji
Madžarski premier Grosz tiskovno konferenco
in avstrijski kancler Vranitzky med včerajšnjo
(Telefoto AP)
DUNAJ — Ob sedanjem obisku madžarskega partijskega vodje in ministrskega predsednika Karolya Grosza na Dunaju (od 3. do 5.) se je ponovno pokazalo, da Madžarski po avstrijskih uradnih ocenah pripisujejo realne možnosti za uspešno izpeljavo globokih gospodarsko-demok-ratičnih reform. Takšne ocene, ki so prisotne povsod na Zahodu, nenazadnje temeljijo tudi na načinu, kako Madžarsko na Zahodu predstavljajo njene vodilne osebnosti. To se je potrdilo tudi z nastopom Karolya Grosza na današnji skupni tiskovni konferenci z avstrijskim kanclerjem Franzem Vranitzkim.
Prisotnost avstrijskih in tujih medijev je bila ha današnji konferenci veliko večja kot ob obisku premiero v drugih socialističnih držav, ki so v zadnjem času obiskali Avstrijo. Madžarsko veleposlaništvo, ki novinarjem na Dunaju po nekajkrat tedensko pošilja tiskane informacije v brezhibni nemščini o najnovejših madžarskih
Večina Alžircev sprejema reformo v pričakovanju še večjih sprememb
AL ŽIR — Več kot 92 odstotkov volilcev je na četrtkovem referendumu podprlo predlog alžirskega predsednika Šadlija Bendžedida o enajstih popravkih in dopolnilih ustave, ki se nanašajo na pristojnosti države in edine stranke (Narodne osvobodilne fronte). S tem naj bi se Alžirija spremenila iz dosedanje centralistične predsedniške republike v predsedniško-parlamentarno republiko. Parlament naj bi odslej nadzoroval delo vlade, ki bo imela večje pristojnosti kot doslej.
Bolj kot rezultati referenduma, na katerem ni bilo neodvisnih opazovalcev, ki bi jamčili za objektivnost rezultata, je zanimiva udeležba. Četrtkovega referenduma se je namreč udeležilo 82,84 odstotka volilnih udeležencev, kar je za alžirske razmere nizka udeležba. Zanimiv je tudi podatek, da se je v Alžiru udeležilo referenduma le 74 odstotkov udeležencev. Islamski fundamentalisti so namreč pozvali svoje ljudi, naj bojkotirajo referendum.
Mesec dni po uporu, ki je terjal na stotine mrtvih in več tisoč ranjenih, je predsedniku Bendžedidu uspelo obrniti v
svojo korist zahteve po večji politični svobodi in večji udeležbi v državni upravi in v vladajoči stranki.
Sedanja ustavna reforma pomeni prvi korak na poti globalne reforme, ki jo je Bendžedid obljubil pred enim mesecem, v tistih težkih trenutkih, ko je mladina v krvavih manifestacijah rušila simbole oblasti z vdori v sedeže edine dovoljene stranke, s plenjenjem in požigi državnih skladišč. Šadli je obenem za mesec dni anticipiral kongres vladajoče stranke, da bi jo do temeljev reformiral.
Po tem kongresu naj bi se rodila nova Alžirija, v kateri bi bilo prostora tudi za osebnosti, ki se niso do sedaj strinjale z uradno politiko vladajoče stranke. Kako bo Bendžedidu to uspelo, še ni povsem jasno, saj to zahteva tudi korenito volilno reformo, da bi lahko izvolili v parlament tudi ljudi izven strankinega aparata. Že s sedanjo reformo bo lahko premier y svojo vlado imenoval neodvisne ljudi. Nedvomno alžirski enostrankarski sistem doživlja hudo družbeno krizo, ki jo je gospodarska kriza še pospešila. Bendžedid in njegova garnitura pa se še vedno nočejo povsem odpovedati enostrankarskemu sistemu.
Thatcherjeva podpira Walesov sindikat
VARŠAVA — Ministrska predsednica Margareth Thatcher je sinoči zaključila svoj. obisk na Poljskem. V poljskih političnih krogih ni zapustila najboljšega vtisa, saj se ni jasno izrekla o finančni podpori, ki naj bi jo Velika Britanija dodelila Poljski. Zlasti ostro pa je Thatcherjeva ocenila poljsko »perestrojko«, za katero je dejala, da jo bo mogoče uresničiti šele, ko bo vključila vse družbene komponente, torej tudi sindikat Solidarnost.
Thatcherjeva se je v Gdansku sestala z Lechom Waleso in z drugimi vidnimi predstavniki sindikata. VValesa je poudaril nesmisel političnega reševanja krize, ki je zajela ladjedelnico Lenin. Britanska premierka je VValesove-mu sindikatu izrekla vso podporo in povzela, da mora poljska vlada uradno priznati Solidarnost in vpliv, ki ga ta sindikat izvaja na delavske vrste.
Margareth Thatcher in Lech Walesa
(Telefoto AP)
političnih in gospodarskih dogodki < je tudi ob današnji tiskovni kom renči poskrbelo, da so bile novina^ jem na razpolago tiskane informacij (pisane seveda pozitivistično m brezhibni nemščini) o gospodarski^ spremembah, ki jih bo prinesla nov madžarska gospodarska zakonodaj • Karoly Grosz je na novinarska vpij šanja odgovorjal brez pompozne i nerazumljive realnosocialistične i tovščine. Med ostalim je navrgel tu izjavo, da madžarska partija črpa tu iz izkušenj avstrijske in zahodnonem ške socialdemokracije.
Na vprašanje, ali namerava M®d. žarska z administrativnimi ukrep omejiti madžarsko turistično in nak povalno mrzlico v Avstriji, ali z d ^ gimi besedami devizni odliv, ki ] prvih osmih mesecih tega leta p?6® gel četrt milijarde dolarjev, je Gr odgovoril, da je liberalizacija P, „ vanj Madžarov na Zahod taks^ vsestranska pridobitev, da omej® nja v tej smeri ne pridejo v P°* J ter da je edini odgovor na omeBJ odliv le madžarsko prizadevanje še večjem avstrijskem turisticn obisku. Kancler Vranitzky, ki je j0. drugim poudaril, da Avstrija zelo P g zitivno ocenjuje madžarske refor ^ premike, pd je ob tem poveddL skupnem načrtovanju svetovne stave »Dunaj - Budimpešta 199?“*gvi tekajo tudi razgovori o vkljh^ e madžarskih podjetij v širokoPot {rj. investicijske načrte v vzhodni Av
ji'	se-
Novinarska radovednost je bil® g. veda usmerjena predvsem k membam, ki bodo na Madžar5 nastopile po 1. januarju let0gijab bodo na Madžarskem začela v nova določila, po katerih bo v Pr ^jo nih podjetjih lahko zaposlenih d delavcev in ki pomenijo spr°s |,ar trga kapitala, nakup delnic ali P® (llj-celih madžarskih podjetij s stran ^ cev, velike davčne olajšave za.jSyč' vlagatelje in druge, za realsori® aaj ne razmere še do nedavnega ^ra-predstavljive gospodarsko-deh1^ ^v. tizacijske premike. »Poslovneži y-striji in drugod po svetu,« tak® J-ey0 javil Grosz, »se tudi zaskrD^atlja vprašujejo o načinu uresnic® -0. teh zakonov in o možnih sPr , aicah čih političnih in socialnih P°® vjjah1' teh sprememb. Vendar zagot® raZ-da bodo tuji investitorji P?vseiagahj polagali z dobički od svojih v ^eZ na Madžarskem in da jih bo? v tuji-vsake ovire lahko transferirah no.« Grosz je prav tako izi® s'pre-bodo omenjene premike 9otoXve, d® mljale tudi najrazličnejše teZ *aValH
pa bo madžarska vlada teni stjo kos. V zvezi z visoko zadoiz • pa Madžarske (18 milijard dola J je je madžarski premier poveda , ^gS. ocena perspektiv madžarskeg^^g. podarskega razvoja s strani narodnih finančnih ustanov 9g(jatir
Grosz prav tako ni pozabil P jr0čje da je Madžarska preizkusno p ..^r za reforme v Vzhodni Evropi. je verjetno hotel povedati, ,orII1a-madžarska partija v svojin qt0-torskih prizadevanjih blago' radi' bačova in da bodo madza ^ord® kalna reformna prizadevanj ,rUgod kmalu našla posnemalce tua tu. v evropskem socialističnem ^ ^
Polemike o zakonu za obmejna področja
Komunisti kritično gledajo na razvoj sedanjih dogodkov
VIDEM Komunisti zelo kritično ol h .PreceJšnjo mero zaskrbljenosti 7st a^° na razv°j dogodkov v zvezi z tonom za obmejna področja. Ne gre in Za zaviralna stališča demokristjanov 7nvSOClalistov iz Veneta, ki bi radi ta °n. raztegnili na najbolj vzhodna P dr°čja svoje dežele. Zakon za ob-eJna področja je bil 20. julija odo-n 6j v Poslanski zbornici, čaka pa še ^ dokončno odobritev v senatu. Po s,aedju komunistov gre za pasivno p j8®6 politikov večinske koalicije v u"amji-Julijski krajini.
.	® Misli so komunistični prvaki iz-
fer včeraJ v Vidmu na tiskovni kon-p en®k na katero so poleg novinarjev Debili tudi zastopnike gospodarstva, c ni * ni tain‘k Viezzi ter poslanca Pasto r Gasparotto, ki so uvedli deba-ipndružili so se jj drugi, ki za-v>ni Majo vidna mesta v deželni KPI) so zl« tmizirali Predvsem s KD in PSI, še Vestl s predsednikom deželne vlade v eta Berninijem in podpredsednica ,r*rnske vlade De Michelisom. Po-aa 80 tudi, da je prejšnji večer tudi
minister Santuz dejal, da je pripravljen razpravljati o popravkih kseda-njemu zakonskemu osnutku. Komunisti ne verjamejo niti predsedniku rimske vlade De Miti, ki je v četrtek Bia-suttiju obljubil, da je zakon s sedanjim besedilom v programu rimske vlade in da bo tudi dokončno odobern.
Nevarnost je tudi v tem, da sen. An-dreatta, predsednik proračunske komisije senata, tega zakona, ki je bil v poslanski zbornici odobren že julija, ni vnesel na dnevni red dela te komisije, ki se sestane v kratkem. Zakon pa bi bilo treba odobriti do 23. novembra, menijo komunisti, kajti tedaj bodo pričeli razpravljati o finančnem zakonu. Zaradi tega obstaja nevarnost, da razprava o zakonu za obmejna področja zdrkne na prve mesece prihodnjega leta. Zaradi tega bo senatorska skupina KPI zahtevala, da se o zakonu razpravlja v proračunski komisiji senata, ki naj bi sklepal z zakonodajno močjo.
Komunistični prvaki so sicer bili kritični tudi do vsebine sedanjega zakonskega osnutka. Vendar pa so mne-
nja, da ga je treba čimprej odobriti takega, kakršen je in da bodo o popravkih razpravljali kasneje. Povedali so tudi, da so obmejni kraji Veneta, na katere naj bi razširili zakon, med naj-bogatejšimi v tej deželi.
Rečeno je bilo tudi, da zakon ni pomožnega značaja in da je nadomestilo za to, kar je dežela izgubila zaradi neizpolnjenega gospodarskega dela osimskega sporazuma.
V torek bo zasedal deželni svet FJK. Na seji bo brez dvoma govor tudi o tem vprašanju. Vendar pa Biasuttija ne bo, kajti prav tega dne bo v Rimu na sestanku s predsednikom vlade De Mito. Očitno bodo v Rimu tega dne govorili o tem vprašanju.
O tem vprašanju so svoje povedali še nekateri drugi politični prvaki. Deželni tajnik PSI Saro je dejal, da se s tem, da se naši deželi krati pravica do finansiranja gospodarskih pobud, krati avtonomija, ki ji pripada po ustavi. Podobne misli so izrazili zastopniki republikancev in še nekaterih drugih skupin.
Sestanek o obratovanju mejnih prehodov
SEŽANA — Danes so se na SO Sežana sestali jugoslovansko-italijanski mejni organi, ki delujejo v skladu z določbami sporazuma med SFRJ in republiko Italijo o preureditvi posebnega prometa ter kopenskega in pomorskega prometa med obmejnimi območji (Videmski sporazum).
Na srečanju, ki je potekalo v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju, so obravnavali urnike obratovanja mejnih prehodov za obmejni promet in urnike kmetijskih mejnih prehodov, izmenjani so bili statistični podatki o prometu potnikov za prvo polletje 1988 ter nekatera druga vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje jugoslovansko-italijanskih mejnih organov. Dogovorjen je bil tudi urnik obratovanja mejnega prehoda Britof, ki bo odprt 11. 11. 1988.
Italijansko delegacijo je vodil dr. Oreste Davini, vodja mejne cone iz Vidma,jugoslovansko pa Tone Poglajen, načelnik oddelka za mejne zadeve in tujce RSMZ.
Delegaciji sta ugotovili, da je bilo v preteklem polletnem obdobju sodelovanje jugoslovansko-italijanskih mejnih organov zelo uspešno in v korist potreb ter želja prebivalcev z obeh strani meje.
Shod proti lovu na ptice
Jutri bo v Vidmu demonstracija proti lovu ptic. Uradno je podprla pobudo Zelena lista, ki vabi občane, naj se množično udeležijo protestnega shoda.
Kot je znano, je dežela Furlanija-Julijska krajina med redkimi v Italiji, kjer je dovoljen lov na ptice pevke. Ptice lovijo pretežno na limanice, pri tem pa uporabljajo kot vabo žive ptice, ki so seveda zaprte v kletkah.
Svojevrsten lov pomeni tudi velike dobičke, saj so "žive vabe" zelo drage, poklicni ptičarji pa služijo s prodajo velike vsote denarja. Mastni zaslužki so v bistvu učinkovita "obramba" lova na ptice, ki je v naši deželi zelo razširjen, čeprav se mu je omikani svet že od nekdaj odpovedal.
V Žabnicah začetek
tečajev slovenščine
Pričetkom šolskega leta se je čel S'	drugih aktivnosti, pri-
v babnicah tudi pouk sloven-rih ga iezika' Pouk Poteka v prosto-župnijskega doma. Slovenske-nP f°yka se udeležujejo tri skupi-ci k- aJ’eV' V prvi skuP‘ni so otro-drJ. doma govorijo slovensko; v
sivn1 SZ 0,roci' ki slovenščino pa-nih °bvladai° ali pa so iz meša-zakonovy v tretjo skupino pa so ze/ip	Italijani, ki so izrazili
p ' da se naučijo slovensko. lo\,^e °ktobra pa je začela de-cah d UC*' diasbena šola v Žabni-vdnir. rcx,iore so rade volje in na-eno dostopile Šolske sestre, ki
bivajo blizu cerkve. Tja zahaja triindvajset otrok, ki so deležni pouka v glasbi iz klavirja, kitare in harmonike. Trenutno se v Žabnice vozijo tudi otroci iz Ovčje vasi v pričakovanju, da bo glasbena šola začela dolovati tudi v Ukvah. Predvideva se, da se bo se bo pouk pričel prve dni novembra.
Didaktično ravnateljstvo na Trbižu in občinska uprava v Naborje-tu sta že izdali pismeno dovoljenje za uporabo šolskih prostorov v Ukvah ob sredah, četrtkih in ob petkih. Dovoljenje je veljavno do konca šolskega leta 1988-89.
(Po Novem Matajurju)
V Vidmu je bil pogovor s tukajšnjimi parlamentarci
Načrt enotne sindikalne zveze za pravičnejšo davčno zakonodajo
VIDEM Enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL ima zelo resne pomisleke nad davčno politiko rimske vlade. Sindikalisti so sestavili Zajeten dosje svojih zahtev in so ga predložili pristojnim ministrom. V osnutku finančnega zakona, o katerem bo v kratkem v parlamentu stekla razprava pa ni predlogov sindikata. Zaradi tega so deželni sindikalisti včeraj v Vidmu tukajšnjim parlamentarcem obrazložili, katere so zahteve sindikata.
Vabilu so se odzvali tako parlamentarci večine kot opozicije. Prisotni so bili sen. Beorchia in posl. Rebulla (KD), poslanca Renzulli in Breda (PSI) ter poslanci Gasparotto, Pascolat in Fachin (KPI). Osnovne misli sindikata
je v imenu vseh obrazložil Graziano Pasgual, deželni tajnik CGIL, svoje prispevke k razpravi so za tem podali še sindikalisti Pilutti in Trebbi (UIL), Giustina (CISL) in Milocco (CGIL).
V čem so zahteve sindikata na davčnem področju? Sindikati niso zadovoljni s krivuljo fiscal-draga, to je s krivuljo davka na dohodek, ki jo je predlagal predstavnik vlade. Prav tako niso zadovoljni z dejstvom, da je davčnih utaj še vedno veliko, vsekakor pa preveč. Zaradi tega pada vsa teža davčnega vijaka na odvisne delavce. Prav tako niso sindikalisti zadovoljni z drugimi postavkami davčne politike rimske vlade.
Ker bodo v parlamentu v prihodnjih
dneh pričeli z razpravo o finančnem zakonu hočejo sindikalisti, da bi parlamentarci predstavili nekaj popravkov. Ponekod so v prejšnjih dneh že bili javni protesti. V Rimu bo 12. novembra vsedržavna sindikalna manifestacija. Iz naše dežele bo vozil v Rim poseben vlak.
Parlamentarci so včeraj povedali svoje mnenje o sindikalnih zahtevah. Seveda so dali poudarka programom in obvezam svojih strank. Žaradi tega so bila stališča parlamentarcev večine različna od tistih, ki so jih predlagali parlamentarci opozicije. Vsi pa so si bili enotni v tem, da je prav, da je sindikalna zveza našla enotno pot za sodelovanje s parlamentarci. (mw)
Bogata koncertna dejavnost MePZ Primorec Tabor
Koncertna dejavnost MePZ Primorec Tabor bo v tem mesecu polno zaživela s tremi celovečernimi koncerti v sosednji Sloveniji. Po sinočnjem krajšem nastopu na Opčinah ob literarnem večeru del Zlatke Obid Loka-tos bo zbor drevi gostoval v Kanalu v tamkajšnji cerkvi. V naslednjih dneh bo pevska skupina odpotovala v Celje in v Rogaško Slatino.
Na povabilo APZ Boris Kidrič bo 19. t. m. nastopila v celjskem Narodnem domu, dan kasn'eje pa še v Kristalni dvorani znanega zdravilišča.
Na teh koncertih bodo pevci pod vodstvom M. Ščeka predstavili lanski koncertni spored. V prvem delu so zbrana glasbena dela slovenskih in tujih skladateljev iz 20. stoletja, drugi del pa zajema spevnejše ljudske pesmi iz obrobja Slovenije (Rezija, Koroška, Medimurje in Istra) v priredbah naših skladateljev.
Novost predstavlja krstna izvedba mračne in globoke skladbe Potovanje v neznano; pretresljivo izpoved preminulega Davida Carlija, ki jo je za
ta zbor uglasbila mlada skladateljica Anastazija Purič.
Želja članov MePZ Primorec Tabor je, da bodo v izredno akustičnih dvoranah, v katerih bodo novembrski koncerti izvajani, polno izvenele vse pesmi in ustvarile pravi užitek in glasbeno doživetje za vse nastopajoče in poslušalce.	K K
VIDEM — Poštni voz, ki je pred 145 leti povezoval Pulj s Trstom, je včeraj prispel v Videm. V voz so bili vpreže-ni štirje lipicanci, ki bodo morali vleči zgodovinsko znamenitost do Verone (pot so pričeli v Pulju).
V Verono bo voz prispel na dan otvoritve tamkajšnjega konjskega sejma, ki letos praznuje svojo 90-letnico. Semenj se je z leti spremenil in je postal med najbolj znanimi za prodajo in kupovanje dirkalnih konj.
Stari poštni voz potuje v Verono
Brezigar v deželi Baskov
Na Srečanju o rabi jezika narodnih manjšin v Donostii (San Sebastian) v deželi Baskov je deželni svetovalec Bojan Brezigar poročal o rabi slovenskega jezika v javnih upravah FJK. Naštel je vse pobude, ki so jih Slovenci doslej naredili ter obžaloval dejstvo, da je v zadnjem času prišlo do zanikanja nekaterih pravic, ki so jih Slovenci doslej imeli.
RANK XEROX
Poskusite potolči rekord.
Izboljšati morate rekord učinkovitosti Kako7 Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000 Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza

Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti.
T\ Poverjeni	1
7	Z3Rank Xeroxl	Tel. 0481/20040
' 7	J Telefax 0481/20265
LOG.O.S. srl Gorica
Prevedla
^reda Konte	93
delavec	men* že dvanajst let in je prekleto dober
našel delav r,ova* bi veliko več kot tri mesece, da bi nesliiv kot t3’ klbi bl1 tako dobrodušen, delavoljen in za-»prav r,lm' ^ato bi fanta obdržal, če vam je prav.« ihiate toliko ^ Pa zadeva moje drugo vprašanje, upam, da vPlival0 na zdrave pameti, da razumete, kako zelo slabo bi j^hko nadaL •lma' be bi 9a dražili zaradi poroke. Seveda birn spre;prJU-*ete s šalami in takim nagajanjem, kakršnega te«iu. Toda ln 99 je navaien- Pravzaprav nima nič proti Vam besedo Rie9°v zakon je prepovedana tema in dajem Zadreg0 ali V, 3 bom.' kdaj odkrijem, da ste ga spravili v devico, zloncf P°niževab. ker se je poročil z bogato staro fnoralno kot r V3S,in vaše delavce na drobne kosce, tako tem razpravr tlnančno. Ne morem vam preprečiti, da bi o na misel no med seboj in če povem po pravici, mi to še va kost za nR6' ker sem prepričana, da je to zelo zanimi-iranje. Toda nikoli ne omenjajte tega, kadar je
Tim v bližini. Lahko mu le normalno čestitate. Se razumeva?«
Mary Mortonova je bila več kot dorasla Harryju Mark-hamu. Predal se je brez boja. »Je, seveda, gospodična Mortonova, kakorkoli želite, gospodična Mortonova.«
Mary mu je ponudila roko v pozdrav. »Prav lepa hvala, gospod Markham, cenim vaše sodelovanje. Zbogom.«
Naslednji na Maryjinem seznamu je bil ginekolog. Ko se je Mary odločila, kaj bo storila, se je lotevala ovir ene za drugo in pri tem uživala bolj kot je pričakovala. Saj je bilo urejanje stvari njen poklic. Noben dvom je ni težil in zdaj, ko se je bila odločila, ni imela nobenih pomislekov.
V ginekologovi ordinaciji je mirno razložila, kakšen je njen položaj.
»Nikakor ne smem prevzeti nase tveganja, da bi zanosila. Prepričana sem, da razumete zakaj. Domnevam, da bom morala ostati nekaj časa v bolnišnici, da mi boste prevezali jajcevoda. In ko bom že notri, sem si mislila, bi lahko morda ukrenili tudi kaj v zvezi s tem, da sem še vedno nedotaknjena devica. Tega odnosa na noben način ne smem spraviti v nevarnost s tem, da bi pokazala, da čutim najmanjšo bolečino in kolikor vem, je zelo boleče, če začne ženska s spolnim življenjem pri mojih letih.«
Ginekolog je z naglo kretnjo segel z roko k obrazu, da bi prikril nehoten nasmeh. Z ženskami, podobnimi Mary Mortonovi, je bil seznanjen bolj kot večina moških, kajti veliko njenih vrstnic dela v avstralskih bolnišnicah. To so prekleto predane stare device, je pomislil. Urne, praktične, treznih glav, da te spravijo ob pamet, vendar pa kljub temu
pod kožo ženske, polne ponosa, senzibilnosti in neke čudne mehkobe. Ko se je spet obvladal, je s peresnikom začel udarjati po pisalni mizi.
»Zdi se mi, da se strinjam z vami, gospodična Mortonova. Bi zdaj, prosim, stopili tjale za špansko steno in se do golega slekli? Čez nekaj trenutkov vam bo sestra prinesla haljo.«
Do sobote je povedala novico že vsem, razen Timu. Rona je prosila, naj poroke ne omenja, vendar ni hotela sama s Timom odpotovati v letno hišico.
»Seveda boste šli z nama, Ron,« je odločno rekla. »Zakaj pa naj bi bilo zaradi tega drugače? Saj še nisva poročena. Tima bom že dobila nekje na samem in mu povedala.«
Priložnost se je pokazala popoldne. Ron je dejal, da bo za nekaj časa legel, pri tem pa pomežiknil Mary in odšel v svojo spalnico.
»Tim, kaj ko bi šla dol na obalo in malo sedela na soncu?«
Ves vesel je takoj skočil pokonci. »Oh, to je pa lepo, Mary. Je dovolj toplo za kopanje?«
»Mislim da ne, vendar je vseeno. S teboj bi se rada nekaj časa pogovarjala, ne plavala.«
»Rad se pogovarjam s teboj, Mary,« ji je zaupal. »Tako dolgo je že tega, kar sva se zadnjič.
Zasmejala se je. »Laskač! Saj se ves čas pogovarjava.«
»Pa ne tako, kot takrat, kadar rečeš: ,Tim, rada bi se pogovorila s teboj.’ Taki pogovori so najboljši. To pomeni, da mi boš povedala nekaj res dobrega.«
Široko je razprla oči. »Kako si bistroumen. No potem pa se nikar ne obotavljaj, prijatelj!«
Na nekaterih kirurških oddelkih katinarske bolnišnice
Dramatično dolgi seznami bolnikov ki čakajo na operacijski poseg
V	pogovoru, ki smo ga objavili včeraj, je predsednik KZE Bevilac-gua izrazil željo, da bi čimprej rešili spor z anestezisti, predvsem v korist bolnikov, ki čakajo na operacijski poseg. Anestezisti namreč že več mesecev ne opravljajo nadurnega dela, to pa ima za posledico, da se je čakalna doba na operacijski poseg znatno podaljšala. Nas je pri tem zanimalo ugotoviti, kakšno je pravzaprav sedanje stanje.
V	uradih zdravstvega ravnateljstva smo prišli do podatkov za vseh devet kirurških oddelkov katinarske bolnišnice. Prejšnji teden je bilo stanje na Katinari naslednje (naj še prej opozorimo, da so kot "nujni" primeri mišljeni bolniki, ki sicer niso v življenjski nevarnosti, a potrebni čimprejšnjega posega); na ortopedski kliniki je bilo pripravljenih za operacijski poseg 19 pacientov, od katerih pa so lahko operirali le sedem, čeprav je bilo nujnih primerov 12. Na urološkem oddelku so od 19 pacientov operirali le 10, med katerimi vse 4 nujne primere. Na nevrokirurškem oddelku je čakalo na poseg 9 bolnikov (od teh 1 nujen primer); operirali so jih lahko pet. Na kirurški kliniki je od 10 bolnikov (2 nujna primera) moralo čakati na boljše čase sedem pacientov. Posebno kritično je bilo stanje na oddelku za kirurško patologijo, kjer je čakalo na poseg 16 bolnikov, med katerimi je bilo pet nujnih primerov: kirurgi so lahko operarirali le štiri paciente.
Nič posebno spodbudnega se v tem smislu ni zgodilo niti na otološki kliniki, kjer so od osmih pacientov lahko operirali le dva, kljub temu da
so ugotovili, da štirje pacienti ne morejo dalj časa čakati na poseg. Na oddelku za kirurško semiotiko je bilo pripravljenih deset bolnikov, dva sta bila nujna primera, operirali pa so lahko pet. Edina oddelka, ki sta imela manj problemov, sta bila torakalna kirurgija (tu so operirali dva od treh primerov, nujnega ni bilo) in urološka klinika, kjer so tudi načrtovali tri operacijske posege.
Stanje je torej posebno kritično na ortopedski kliniki, na kirurški patologiji, na urološkem oddelku in na otološki kliniki. Vendar ta statistična preglednica ne daje popoldne slike, ker poroča le o pacientih, ki čakajo na poseg v bolnišnici. Ugotovitev pojasnjujemo s konkretnim primerom urološkega oddelka. 25. oktobra je na oddelku res bilo 19 pacientov. Toda uradno poročilo, ki ga je primarij Tonini izročil tistega dne zdravstvenemu ravnateljstvu, je naravnost osupljivo. V njem je namreč zabeleženih še drugih 21 pacientov. Profesor Tonini piše, da so »prvih enajst poslali domov, da bi jim skrajšali čas hospitalizacije. Treba pa bi jih bilo čimprej operirati, kajti v nasprotnem primeru bodo že opravljeni izvidi in pregledali zapadli. Poleg teh pa je na operacijski poseg pripravljenih še nadaljnih 10 bolnikov. Manjka nam le pisni opis urografije, ki pa je že bila opravljena. Te izide so nam ustno že sporočili«, piše Tonini. Tem 40 (od katerih so, kot rečeno, v enem tednu operirali le deset), pa je treba prišteti še drugih 54 bolnikov, ki čakajo na kontrolno cistoskopijo (gre za preiskovanje sečnika s katetru
podobnim inštrumentom, kar zahteva anestezijo). Vse te paciente so v preteklosti operirali zaradi raka na mehurju.
Na nekaterih oddelkih je torej stanje res dramatično. Toda koliko resnično vpliva protest anestezistov? Izračun ni prav enostaven. Najprej je treba poznati, kako je načrtovano delo kirurških oddelkov. Kirurška semiotika, kirurška klinika, ortopedska klinika, urološki oddelek in ginekološki oddelek glavne bolnice opravljajo posege od ponedeljka do petka okvirno od 8. do 14. ure. Torej petkrat na teden. Ortopedska klinika in urološki oddelek pa enkrat na teden tudi popoldne. Otološka klinika, nevrokirurški oddelek in okulistični oddelek trikrat na teden, urološka klinika, ki je začela delovati le pred dvema mesecema, dvakrat na teden, torakalna kirurgija pa le enkrat na teden. Da ta načrt steče, je potrebna istočasna prisotnost osmih ali devetih anestezistov. Od februarja dalje pa se je to število znižalo na 5 ali 6. To pomeni, da vsaj tri kirurške ekipe na dan ostanejo križem rok. Če bi vsaka operirala le enega pacienta (kar je vsekakor pod povprečjem), bi lahko trdili, da v enem tednu ostane na seznamih najmanj 15 pacientov.
Do uradnih podatkov o čakalni dobi se žal nismo mogli dokopati, vendar že zgoraj navedeno narekuje nujnost, da se odgovorni organi, pa naj bodo na politični, zdravstveni, upravni ali deželni ravni, konkretno in odločno zavzamejo za rešitev sedanjega stanja.
NADJA FILIPČIČ
Seja upravnega odbora Glasbene matice
Pozitivna ocena srečanj o problemih glasbene šole
Upravni odbor Glasbene matice je na svoji zadnji seji pod predsedstvom Adrijana Semena obravnaval razna tekoča vprašanja, ki zadevajo GM kot ustanovo in njeno glasbeno šolo posebej. V okviru prizadevanj za javnopravno priznanje, s čimer je povezano tudi vprašanje finansiranja, so predstavniki GM imeli v zadnjem času dve srečanji. Prvo je bilo 24. oktobra v Vi-cenzi s podtajnikom ministrstva za javno vzgojo, poslancem Giulianom Zoso, s katerim je bil tudi strokovni svetnik ministrstva za glasbeno vzgojo prof. Marco Appoggi. Predstavniki GM so sogovornika podrobno seznanili s problematiko naše glasbene ustanove. Tako podtajnik posl. Zoso kot prof. Appoggi sta pokazala dobro poznavanje celotnega vprašanja in zavzetost za njegovo rešitev, pri čemer sta nakazala tudi možnosti in poti, ki bi lahko v razmeroma kratkem času privedle do pozitivnih rešitev. 27. oktobra pa so se predstavniki upravnega odbora GM sestali z novim predsednikom deželne komisije za šport in kulturo, deželnim svetovalcem SSk Bojanom Brezigarjem. Pogovor z njim se je nanašal pretežno na možnosti finančnih prispevkov šoli Glasbene matice v okviru novega deželnega zakona o finančnih prispevkih zasebnim glasbenim šolam. Glede na dejstvo, da je šola Glasbene matice edina tovrstna glasbena šola v tržaški pokrajini, je Brezigar izrazil prepričanje, da ima šola GM velike možnosti, da bo deležna sredstev na podlagi tega zakona. Brezigar je tudi sicer izrazil priznanje in vso svojo podporo prizadevanjem za ureditev odprtih vprašanj GM.
Tako predsednik Semen kot ostal člani obeh delegacij, ki sta se srečah 5 podtajnikom Zoso in deželnim sveto valcem Brezigarjem, so obe srečanji in razgovore ocenili zelo pozitivno.
Prav tako je upravni odbor GM P°' zitivno ocenil stike in razgovore, ki s jih predstavniki GM in njene šole imeli s predstavniki Zavoda za glasb®' no izobraževanje »Emil Komel« v Gorici za vzpostavitev konstruktivnega sodelovanja tako na področju glasbenega šolanja kot na področju koncertne dejavnosti. Ti prvi razgovori so potrdili obojestransko zavzetost z tako sodelovanje.	,
V nadaljevanju seje je upravni odbor z zadovoljstvom ugotovil, da se j letošnji vpis gojencev v glasbeno sol GM, zlasti še na openski podružnica povečal, tako da je samo na Tržaške«* letos vseh gojencev kar 428, na Gortf kem okrog 90, v Špetru v Beneški Sloveniji okrog 120, v Žabnicah 24, katerim se bodo pridružili še oni v Ukva _ Prav tako je upravni odbor ugodn ocenil povečanje števila abonentov n koncertno sezono GM za okrog 10 0 stotkov. V zvezi z otvoritvenim kon certom nove abonmajske sezone J upravni odbor z zadovoljstvom u9cr°h vil povečano prisotnost italijanski ljubiteljev glasbe in posebej še priso nost novega predsednika tržaške P?" krajine Crozzolija in drugih vidni predstavnikov krajevnih uprav. Izrazij je tudi zadovoljstvo nad izredno Pre' pričljivim nastopom Dekliškega zbor GM pod vodstvom Stojana Kureta zborovskem tekmovanju Corovivo n tržaški Pomorski postaji, obenem P zaskrbljenost za mladinski in otros zbor, ki zaradi premajhnega števi otrok ne moreta znova zaživeti, (jk)
Prihodnji teden končno seje rajonskih svetov
Več kot štiri mesece po upravnih volitvah je tržaška občinska uprava končno sklicala seje rajonskih svetov, ki so še vsi brez predsednika. Župan Franco Richetti je za ponedeljek, 7. novembra, sklical seje svetov za Zahodni Kras, Rojan-Greto-Barkovlje, Kolonjo-Škorkljo, Novo mesto in Škedenj, dan kasneje pa se bodo sestali rajonski sveti za Sv. Vid-Staro mesto. Staro Mitnico, Kjadin-Rocol in Sv. Jakob. Datuma sklicanja rajonskih svetov za Vzhodni Kras, Sv. Ivan in Sv. Ano-Kolonkovec-Naselje sv. Sergija pa niso še določili. Vzhodnokraški rajonski svet se bo vsekakor po vsej verjetnosti sestal v sredo zvečer. Novoizvoljene rajonske svetovalce so že uradno umestili v drugi polovici avgusta, ko so stranke nove koalicije ob podpori melonarskega gibanja in Slovenske skupnosti zahtevale in izglasovale odložitev izvolitve predsednikov.
Rajonske volitve so bile v tržaški občini prvič na sporedu pred desetimi leti, ko so nova telesa nadomestila nekdanje konzulte, katerih člane je neposredno imenovala uprava, oziroma politične stranke. Rajonski sveti imajo pretežno posvetovalne pristojnosti, na nekaterih področjih pa tudi izvršilne. Koalicije, ki so se v zadnjih letih vrstile na čelu Občine, pa so zelo zanemarjale delo teh teles, ki so posebno v mestu doživljala pravo upravno paralizo.
Stranke petstrankarske koalicije se niso še sporazumele za "porazdelitev" predsedniških mest. Na Zahodnem Krasu (Križ, Prosek, Kontovel) ima dobre možnosti za izvolitev dosedanji predsednik Slavko Štoka (KPI), dosti bolj zapletena situacija pa je na Vzhodnem Krasu. Za predsedniško mesto, ki je doslej pripadalo komunistki Anamariji Kalc (slednja je sredi mandata nadomestila pokojnega predstavnika SSk Milana Sosiča), se v okviru občinske koalicije javno potegujeta PSI in KD, izvolitev predsednika pa bo v marsičem odvisna od zadržanja komunistov in Slovenske skupnosti, ki imata skupno sedem svetovalcev. Komunisti so v obeh kraških rajonskih svetih stranka relativne večine.
V ponedeljek v hotelu Savoia
Italijani v Istri: bogastvo ali breme?
Kulturni krožek Istria pripravlja še eno pobudo, ki je zaradi svoje inovativnosti vredna vse pozornosti. V ponedeljek popoldne bo namreč priredila javno razpravo o vprašanjih italijanske manjšine v Istri, ki so v zadnjem času postali še posebno akutni tudi zaradi znane zamrznitve finančne podpore, ki jo italijanska država preko Ljudske univerze nudi svoji manjšini v Jugoslaviji.
Razpravljalni bodo morali odgovoriti na vprašanje, ki zveni nekoliko provokativno: ali pomeni italijanska manjšina v Istri za večino bogastvo, ali le breme? Prav zaradi teme večera je krožek Istria sklenil dati besedo predstavnikom večine, pravzaprav treh večin: za predavateljsko mizo bodo tako sedli Ulderico Bernardi, sociolog in docent na univerzi v Benetkah, hrvaški pisatelj Milan Rakovac in slovenski pesnik in politik Ciril Zlobec.
Pobuda se torej obeta dokaj zanimiva. Srečanje bo v "cesarski dvorani" hotela Savoia Excelsior z začetkom ob 17. uri.
Odsek Katinara-Drašca
Načrt za avtocesto je treba revidirati
Načrt za gradnjo avtocestnega odseka med Kati-naro in padriško Drašco predvideva strukture (nadvoze, ozke ovinke itd.), ki bi povzročile hudo škodo naravnemu okolju in bi istočasno predstavljale veliko nevarnost za promet, posebno tovornih vozil. Naravovarstvene organizacije so že odločno protestirale, tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWWF) pa je pred kratkim predložila pristojnim telesom neke vrste alternativni načrt, ki bi močno ublažil negativni učinek teh struktur na naravno okolje. Protestom se je včeraj pridružila tudi deželna zelena lista, katere predstavnik Andrea VVehrenfennig je predložil odborniku za prevoze Di Benedettu razčlenjeno interpelacijo.
VVehrenfennig je mnenja, da omenjeni načrt, ki ga je izdelala tržaška Občina, ne jamči spoštovanja krajinske zaščite teritorija in zato poziva Di Benedetta, naj v zvezi s tem takoj poseže pri občinskih upraviteljih. Deželna uprava je pristojna za dokončno odobritev tega plana, zato bo treba kmalu nekaj ukreniti, da ne bo jutri mogoče prepozno. Avtocestni odsek med Katinaro in padriško Drašco bo povezoval tako imenovano kraško avtocesto s hitro cesto, ki bo peljala v pristanišče, načrtovani viadukti (visoki do 40 metrov) pa bi po mnenju naravovavstvenikov in zelenih močno prizadeli teritorij, posebno v bližini Katinarskega hriba.
Avtocestni odsek, kot si ga zamišljajo načrtovalci tržaške Občine, bi tudi povzročil novo akustično in zračno onesnaževanje pri Lonjerju in v naselju Rocol Melara. Zato svetovalec Wehrenfennig poziva deželnega odbornika za prevoze, naj vzame v pretres alternativne predloge Svetovnega sklada za naravo, deželni tehnični uradi pa naj preverijo, ali načrti tržaške Občine res odgovarjajo, kot pravi tržaška uprava, zakonskim določilom za zaščito naravnega okolja.
Za MSI je Trst trenutno ”nezanimiv“
Italijanski neofašisti so že nekaj mojstri dvotirne politike. Po eni stran^ sprejemajo pravila politične demokra cije in parlamentarnega pluraliz«1.®' po drugi pa gledajo z veliko nostalg1) na fašistično diktaturo in na Musso i nijev lik. Začetnik in mojster te Po11 ke je bil pokojni Giorgio Almirante. njegovo dediščino pa je sedaj PrevZj; naslednik Gianfranco Fini, ki je tu med včerajšnjim obiskom v nase ^ mestu skušal pokazati samo se,?CIL plat" italijanske skrajne desnice, so čne plati", ki jih mi Slovenci dot> ^ poznamo, pa je očitno prepustil trza kim kameradom.	;
Fini se je na tiskovni konferen y kljub pozivu nekaterih novinarje ' izognil vsakršni "poglobitvi" manjši skega vprašanja v Trstu, ki je oči trenutno "nezanimivo" tudi za f«sl Dejal je samo, "da MSI nima nič p{ zaščiti etničnih in jezikovnih ma^S§ni nasprotuje pa privilegijem in vs .ma obliki dvojezičnosti". Misovte zani trenutno dosti bolj volilna kampu na Tridentinskem-Južnem Tirolsk posebno v Bocnu, kjer je MSI P stranka na občinski ravni. Misovci čunajo, da bodo na Južnem Tirolsk zbrali čimveč podpore med ta® ^ šnjo italijansko skupnostjo in s ustvarili "zid proti naraščajoči ne , nosti nemškega vpliva". S tem v z m je kolovodja tržaške MSI Giacom^ g napovedal, da bo že danes skup® gj krajevnimi aktivisti stranke odpot°^-v Bočen, kjer bo kot gost "bratske deracije pomagal" tamkajšnjim ka radom v volilni kampanji, (st)



Delavci tovarne Stock tudi včeraj stavkali
Boj delavcev tovarne likerjev Stock za obnovo notranje dopolnilne pogodbe se nadaljuje. Žaveljski obrati so tudi včeraj stali zaradi nove stavke, ki je po poročilu tovarniškega sveta zabeležila stoodstotno udeležbo uslužbencev. V zadnjih dneh tednih je bilo tako v Stocku že 52 ur stavke od skupnih 72, kolikor jih je napovedal tovarniški svet iz protesta proti nepopustljivosti vodstva podjetja, ki se sploh noče pogajati z delavci.
Kot povzemamo iz sindikalnega sporočila, so delavci najprej pristali na šestmesečno odločitev pogajanj za dopolnilno pogodbo, kot je to določala zadnja vsedržavna delovna pogodba, nato pa so počakali še drugih osem mesecev, da bi podjetje lahko izvedlo načrt o restrukturaciji tovarne. Toda ta čut odgovornosti je vodstvo podjetja po mnenju tovarniškega sveta tolmačilo kot znak šibkosti oziroma popuščanja in je še stopnjevalo svojo nepopustljivost. Delavci pa niso več pripravljeni čakati, saj bi vsakršnjo nadaljnjo . odložitev pogajanj za notranjo dopolnilno pogodbo nujno tolmačili kot poskus vodstva podjetja, da izniči to temeljno delavsko pridobitev.
Prav zato tovarniški svet napoveduje nadaljevanje in zaostritev sindikalnega boja, dokler sindikalni spor ne bo ugodno rešen.
Prihodnji teden na Pomorski postaji
Sejem starinskih predmetov
Od 9. do 14. novembra bo na Pomorski postaji Razstavni sejem starinskih predmetov, ki ga že šestič prireja družba Promotrieste. Razstavljalo bo štirideset starinarjev, večina od katerih je iz Trsta, drugi pa bodo prispeli iz drugih mest naše dežele in velikih italijanskih mest, kjer je starinarstvo zelo razvejano.
Sejem bo nudil možnost odkriti posebnost tržaškega sta-rinarstva. V Trstu je namreč bolj težko najti dragocene in edinstvene starinske predmete, lažje pa je najti bolj nenavadne predmete, ki so tuji italijanskemu trgu, ker so nastali pod dunajskim kulturnim vplivom, in ki so izraz velikega tržaškega gospodarskega razmaha od prve polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne. Najpogostejši bodo torej eksponati v bidermajerskem stilu in iz obdobja secesije, sejem pa bo nudil tudi predmete v stilu liberty iz drugih držav, zlasti pohištvo, kristalne in porcelanaste izdelke, nakit, grafične liste, knjige, ure, lutke in ikone. Del razstave bo posvečen tudi tržaškim slikarjem iz konca 19. in začetka 20. stoletja, ki jih umetnostni zgodovinarji ponovno odkrivajo.
V sklopu sejma bo v soboto, 12. novembra, ob 21. uri v dvorani Oceania dražba v dobrodelne namene, ki jo prirejajo v sodelovanju z Italijanskim združenjem za raziskave proti rakastim obolenjem.
Sejem bo odprt od četrtka do ponedeljka od 10. do 13. ure in od 15.30 do 19.30, uradno odprtje pa bo v sredo, 9. novembra, ob 12. uri.
Učenci osnovne šole Marica Gregorič Stepančič od Sv. Ane „e> ^jer ;mstvu učiteljic obiskali obeležje pri glavnem vhodu v pokop gke(jnja' rtorali postaviti spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni orjsale Sv. Ane in s Kolonkovca. Še prej so jim učiteljice X ra.zreDomen sp°' dovino druge svetovne vojne, še posebno v naših krajih, in ^agajna)
S sinočnje seje pokrajinskega sveta
Tudi Pokrajina ima končno novo pravnomočno upravo
“krajina ima končno odbor v polni lil t V*' p°krajinski svet je sinoči izvori tretiega efektivnega odbornika in sen s,uP*enta' tako da bo lahko pred-nri,nik Crozzoli v kratkem porazdelil bolniška mesta v upravi, ki je sad t elovanja demokristjanov, socialista ' republikancev in liberalcev, med-v ™ ko PSD1 nima svojih zastopnikov ni em izvoljenem telesu. Novoizvolje-mnlP°krajinski odbor sestavljajo de-R,, ristjani Cannone, Brait in Dello sso, socialist Martini, liberalec Ber-tp..1/1 republikanec Cervesi. Po šestih u * , ni v upravi več odbornikov sionske narodnosti.
brp1110^® glasovanje je potekalo 0rlhz Ve,Ukih presenečenj, čeprav so vsi omiki prejeli več glasov, kot z nji-razpolaga štiristrankarska koalicija. 2 9re namreč pozabiti, da je novo sai ezn^ivo na Pokrajini manjšinsko, tov ?Zpolaga le z 11 glasovi na 24 sve-vaicev. Demokristjan Dello Russo, ki , n izvoljen za efektivnega odborni-n'l.e.Prejel 12 glasov. Po vsej verj etri,,,// le zanj glasoval tudi eden izmed So n Prisotnih melonarjev. Vsi ostali ra_ ali belo glasovnico ali pa so suni ™ syoje glasove. Za odbornika in nnta sla bila izvoljena Berni (PLI) Ce] rait. (KD). Prvi je prejel 14 glasov, no | i več, kot z njimi razpolaga to I! k°aiicija, Brait pa jih je dobil 12, e pravi enega več.
Dol°sti strelec, ki je popestril zadnjo žal ailnsk° sejo, se je torej sinoči dr-Slno tvv0C^ sv°je stranke. Tokrat pa p0: 6lli priča neke vrste nasprotnemu
9lasovanh,jri b,Ua koalicija v tajnem Podn anlu deležna nepričakovane Ce pore enega, oziroma treh svetoval-(Sg^^Pezicije. Komunisti in Harej I so v pogovoru s časnikarji pove-
dali, da-so oddali belo glasovnico, svetovalca Zelenih in listar Cavicchioli pa so potrdili, da niso volili za nove odbornike. Misovca in Dini (LpT) pa niso razkrili svojih kart.
Predsednik Crozzoli bo kot že omenjeno v kratkem porazdelil odborniš-ke resorje. Za starejšega odbornika, ki v primeru potrebe nadomešča predsednika, je bil izvoljen demokristjan Cannone, ki bo skrbel tudi za načrtovanje in za proračun. Ostale resorje pa bodo po vsej verjetnosti takole porazdelili: Martini skrbstvo, Brait osebje, Berni javna dela in šolstvo, Cervesi kmetijstvo in ekologija ter Dello Russo kultura in šport. Načelnik svetovalske skupine PSI Gerin pa bo predse-
doval posebni pokrajinski komisiji za šport in za vprašanje lova. Med resorji skoraj gotovo ne bo več odborništva za vprašanja slovenske manjšine, ki ga je v prejšnji mandatni dobi vodil slovenski socialist Marčelo Čok. To od-borništvo so ustanovili pred približno desetimi leti, ko je pokrajinsko upravo vodila levičarska koalicija.
Pokrajinski svet je po izvolitvi novih odbornikov soglasno odobril resolucijo, ki jo je predložila KPI in ki se zavzema za takojšnjo odobritev zakonskega osnutka za razvoj obmejnih področij naše dežele. Svetovalci so pooblastili predsednika, naj poseže, da bo senat brez popravkov in brez dodatnih zavlačevanj čimprej uzakonil ta osnutek.	c T
Tokrat so gore prizanesle neprevidnima izletnikoma
Ko se je včeraj razširila vest, da ni nobenega sledu o dveh moških, ki sta se v četrtek na praznik sv. Justa podala na izlet v gore, je marsikdo že mislil na najhujše. Enkrat toliko pa so se pesimisti ušteli: včeraj zvečer sta se pogrešanca živa in zdrava vrnila na svoja domova.
Junaka te zgodbe, ki se je pred srečnim razpletom že kar dramatično napenjala, sta 32-letni VValter Stancich iz Ul. Carpineto 12 v Trstu in 37-letni Silvano Mecchia iz Ul. Leonardo da Vinci v Vidmu. Oba sta zaposlena pri cestnem podjetju ANAS in za seboj imata že več skupnih izletov. V četrtek sta se odločila za planinski podvig in sta se z Mecchiovim terenskim vozilom aro odpeljala v Rezijo, točneje do bližine mejnega prehoda pri Učeji, od koder sta nadaljevala pot peš. Toda v večernem mraku sta se izgubila in jima ni preostalo drugega, kot da prebijeta noč v gorah. Šele včeraj popoldne sta našla pot do svojega vozila.
Noč na petek pa je bila težka tudi za svojce, ki so pričakovali, da bosta izletnika že v četrtek zvečer doma, kot sta obljubila. Zato so se včeraj obrnili za pomoč na gorsko reševalno službo, karabinjerje in druge. Toda nihče ni natančno vedel, kam sta izletnika pravzaprav šla. K sreči pa sta, kot rečeno, našla sama pot do doma.
Včeraj »minivrh« na Deželi
Država naj izdatneje podpre preustroj AIT
Na Deželi je bil včeraj »minivrh«, na katerem so razpravljali o bodočnosti tržaške industrije in še posebej Skedenj ske železarne AIT (bivše Terni). Sestanka, ki ga je sklical predsednik deželnega odbora Biasutti, so se udeležili podpredsednik Carbone, odbornik Rinaldi, tržaški župan Richetti, predsednik Pokrajine Crozzoli, predsednik pristaniške ustanove Zanetti, predsednik industrijske cone Rossi, podpredsednik industrij cev Verginella ter tajniki CGIL, CISL in UIL Treu, Feletti in Oualizza.
Vsi so si bili edini v ugotovitvi, da je treba pospešiti pogajanja in pogovore z družbo IRI in ministrstvom za državne udeležbe. V tem smislu je bilo določeno, da se bodo deželni predstavniki srečali v prihodnjih dneh z ministrom za državne udeležbe Fra-canzanijem. Glede škedenjske železarne pa so ugotovili, da je na dražbi predstavil ponudbo za odkup obrata edinole furlanski industrijec Pittini, rešiti pa je sedaj treba vprašanje, kakšna bo struktura nove družbe, v kakšni meri bo v njej prisoten državni zavod za industrijski razvoj IRI in predvsem, ali je dovolj jamstev za ustrezno finančno kritje nove proizvodne dejavnosti.
Dežela je pripravljena pristopiti, vendar nemogoče je, da bi sama krila vse predvideno finančno breme, tudi zato, ker mora jamčiti podporo za industrijski razvoj na celotnem območju Furlanije-Julijske krajine. Njeni predstavniki bodo zato zahtevali podporo države, konkretno soudeležbo IRI in pomoč Sklada za Trst.
Na sestanku so poudarili tudi potrebo, da bi čimprej rešili probleme v zvezi s pristaniškim terminalom. Sindikalni predstavniki so na srečanju podali svojo oceno o položaju v Trstu in podprli vrsto pobud, ki jih je nanizal predsednik Dežele Biasutti.
O zadevi pa je včeraj takoj po sestanku zavzel stališče tržaški sindikat CGIL. V tiskovnem sporočilu je najprej izrazil zadovoljstvo, da deželni odbor zdaj končno soglaša s sindikati, ko pravijo, da morata rimska vlada in zavod IRI korenito spremeniti svojo politiko, kar zaveda javne udeležbe na Tržaškem in Goriškem. CGIL se strinja z namero, da bi o tem vprašanju čimprej odprli nova pogajanja v Rimu. Kar zadeva AIT, pa je CGIL mnenja, da bi s posredovanjem Dežele moralo nemudoma priti do soočenja o Pittini-jevem industrijskem načrtu.
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
Pogreb našega dragega
Davida
bo danes, 5. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v boljunsko cerkev.
Mama, oče in brat
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Pogreb
LUCIJE MONTAGNE
Včeraj popoldne na domu žrtve v UL Trissino pri Pončani
Krvavo maščevanje nezaželenega zaročenca: z nožem pokončal mater svoje izvoljenke
je prenešen na ponedeljek, 7. novembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnice v boljunsko cerkev.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega Davida sočustvujejo s prizadetimi svojci
družine P. Salvi, Steržaj, Žerjal, G. Salvi, Slavec in Stefančič
Agenti Mongelli, Gregorat in Sarcinelli, ki so aretirali morilca (Foto Križmančič)
Okoliščine, v katerih je bila včeraj umorjena 46-letna Maria Angela Lobi-nu poročena De Vecchis iz Ul. Trissino 2/1, še niso povsem jasne. 18-letni morilec Antonio Vinci iz Ul. Ponziana 2 je med zasliševanjem priznal, da se je včeraj popoldne napotil na njen dom, ker je želel razčistiti svoj odnos do družine De Vecchis. Fant je precej dobro poznal vse člane družine, saj se je že štiri mesece shajal s 17-letno An-naliso, starejšo hčerko pokojne. Kaže pa, da sta Maria Angela in njen mož Pietro pred kratkim prepovedala An-nalisi, da bi se še videvala s fantom. Prepovedi staršev pa Vinci ni mogel kar tako prebaviti, zaradi česar se je z njima že sprl in je začel razmišljati o maščevanju. Mogoče ni nameraval storiti tako hudega dejanja, dejstvo pa je, da se je na obisk pri De Vecchiso-vih pripravil dokaj skrbno. Že dopoldne je napovedal lastniku trgovine, v kateri dela, da bo popoldne odsoten, opremil se je z dvema kuhinjskima nožema in se odpravil v stanovanje dekletove družine.
Ko je Vinci pozvonil na vrata, je bila Maria Angela Lobinu sama doma. Pokojna, ki je bila zaposlena pri poštnem deželnem uradu za osebje v Ul. SanfAnastasio, se je pravkar vrnila iz službe in je pripravljala kosilo za moža in hčerki — 17-letno Annaliso in 13-letno Antonello. Mož Pietro, ki je direktor poštnega urada pri pokriti tržnici, je bil še v službi, hčerki pa bi se morali vrniti vsak hip. Ko je Lobinuva odprla in zagledala Vincija, je takoj skušala zapreti vrata, fant pa jih je s silo zadržal in stopil čez prag stanovanja. Kaj se je zgodilo tedaj, za zdaj še ni znano. Fant je namreč med zališe-vanjem obnovil dogodke zelo površno.
Vinci in Lobinuva sta se verjetno sporekla, mogoče pa je bila fantova ihta tako velika, da jo je takoj sunil z nožem med rebra. Po prvem zabodlja-ju je ženska začela kričati na pomoč.
Vrata stanovanja so bila še vedno odprta in ženska se je skušala rešiti tako, da je stopila na podest in začela trkati na vrata sosednje družine Dagostini. Morilec pa ni odnehal niti tedaj in jo je še enkrat zabodel v levi bok. Ko so sosedje že odprli vrata, se je fant še enkrat znesel nad njo in jo zabodel v hrbet. Šele tedaj je zbežal po stopnicah, Lobinuva pa se je z zadnjimi močmi odvlekla v sosedovo kuhinjo in se tam zgrudila mrtva v luži krvi.
Sosed Sergio Dagostini je takoj poklical policijo, medtem pa je bila že vsa hiša pokonci. Sosedje, ki so slišali klice na pomoč in cepetanje po stopnicah, so pritekli na stopnice. Gospa Filippi s prvega nadstropja je odprla vrata, ko je Vinci bežal po stopnicah, in kričal: »Gospa, gospa, ne veste, kaj se je zgodilo. Policija, policija!«
Dvajset minut zatem je poslopje mrgolelo policistov in karabinjerjev, ki so preiskali vsak kotiček in zaslišali vse priče. Pričevanja sosedov so jim omogočila, da so v kratkem identificirali morilca. Sosedje so jim namreč
povedali, da so De Vecchisovi imeli probleme s starejšo hčerko, s katero so se sprli zaradi njenega prijatelja. Sumi preiskovalcev so se takoj osredotočili na Antonia Vincija in so Annaliso vprašali, kje fant stanuje in dela. Skupina agentov se je torej odpravila v trgovino Laret, kjer je Vinci zaposlen. Lastnik trgovine jim je takoj povedal, da je fant zjutraj zaprosil, ali lahko pride popoldne pozneje v službo. Ker ga še ni bilo na spregled, so agenti z avtomobilom preiskali bližnjo okolico trgovine in kmalu zagledali Vincija, ki je bežal proti Bošketu. Dva agenta sta skočila iz avtomobila in mu sledila po stopnišču, ki pelje do šole Kodermatz, tretji agent pa ga je pričakal z avtomobilom v Ul. Pindemonte. Ko sta se mu agenta približala, je Vinci zagrabil nož s trideset centimetrov dolgim rezilom in se zaletel vanju. Policisti so ga le s silo zadržali in ga odpeljali na kvesturo, kjer so ugotovili, da je imel v rokavu še en nož.
Vinci, ki je že imel opravka s pravico zaradi kraje mopeda, med zasliševanjem ni pokazal, da bi se kakorkoli kesal svojega dejanja. Njegovo obnašanje je bilo precej hladnokrvno, tako da so preiskovalci mnenja, da bi fant umoril tudi dekletovega očeta, ko bi bil ta popoldne doma. Kaj je botrovalo morilski ihti, bo treba še razčistiti, preiskovalci so doslej ugotovili le, da fant včeraj ni bil pod vplivom alkohola ali drugih sredstev. Po drugi strani pa ga je njegov delodajalec opisal kot cisto uravnovešenega človeka, ki je živel povsem normalno življenje.
Preiskovalci bodo morali razčistiti tudi, kakšni so bili resnični odnosi med Vincijem in družino De Vecchis. Kolegica umorienke Nevia Ghiozzi nam je dejala, da je bila Lobinuva izredno navezana na hčerki in da ju je še vedno smatrala za otroka, ni pa nikoli pokazala, da bi jo karkoli težilo. Tudi včeraj, ko sta ob 14. uri skupaj odhajali z delovnega mesta, je bila brezskrbna. Pogovarjali sta se o vremenu.
BARBARA GRUDEN
Ogenj uničil počitniško hišico v Trebčah
V noči na petek so plameni zajeli počitniško hišico v Trebčah in jo skoraj povsem uničili. Gre za enonadstropni-co s hišno številko 178, ki stoji v središču vasi in je last Eve Giovannini. Le-ta ima stalno bivališče v Trstu in je ob izbruhu požara v Trebčah ni bilo.
Gasilce je poklical sosed ob 4.10 zjutraj, plameni pa so prav gotovo že veliko prej začeli svoj uničevalni pohod. Gasilci so se z njimi borili skoraj do poldne. Bilo jih je deset in uporabljali so dve avtocisterni. Da bi ogenj čimprej ukrotili in rešili pred njim sosednje zgradbe, so predrli streho hišice. Po vsej verjetnosti se je požar razširil iz štedilnika, ki ga je Giovanninijeva prižgala v četrtek popoldne, ko se je za krajši čas mudila v Trebčah. Gasilcem je povedala, da je pred odhodom ogenj pogasila, a vse kaže, da je nekaj žerjavice še dolgo tlelo.
Na sliki (foto Križmančič) gasilec s hidrantom gasi še zadnje plamene v skoraj popolnoma uničeni hišici.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega Davida izreka Silvi, Stojanu in Vasjanu iskreno sožalje
Župnijska skupnost iz Boljunca
Ob težki in prerani izgubi dragega Davida Maurija izrekajo očetu Stojanu in prizadeti družini najgloblje sožalje prijatelji: Boris, Gigi, Mauro, Marcello in G. Pinna z družinami.
Pogreb našega dragega
STANOTA RAVBARJA
bo danes, 5. novembra, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice na repentabr-sko pokopališče.
Ob izgubi tasta Staneta Ravbarja izrekajo iskreno sožalje Sonji in sorodnikom
upravni in nadzorni odbor ter kolektiv
Zadružne kraške mlekarne
Repentabrska občinska uprava izreka iskreno sožalje uslužbencu Branku Ravbarju ob izgubi dragega očeta.
t
Dne 31. oktobra nas je v Zadru po dolgi bolezni zapustil naš dragi
Vladimir Štrajn
66 let
Po pogrebu naznanjajo žalostno vest
sestra Meri in svakinja Nerina z družinama ter ostalo sorodstvo
Dolina, 5. novembra 1988
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka sožalje rednemu članu Sergiju Smot-laku ob izgubi brata Bazilija.
Učno in neučno osebje osnovne šole K. Destovnik-Kajuh ter otroškega vrtca iz Gropade izreka iskreno sožalje gospodu Silviju in družini ob smrti dragega očeta Josipa Ozbiča.
S poročila predsednice Devane Černič na občnem zboru
Pritegniti mlade k društveni dejavnosti glavni imperativ KDI. Grbec iz Skednja
Prejšnji teden je imelo KD Ivan Grbec iz Skednja svoj redni občni zbor. To je bil drugi občni zbor v prenovljenih društvenih prostorih, kjer se odvijajo vse prireditve in srečanja, ki jih društvo pripravlja za svoje člane in prijatelje.
Kot za vsa naša društva, je tudi za škedenjsko društvo pomenil občni zbor priložnost, da prikaže svojo dejavnost, da napravi ob tem potrebne zaključke in da na njihovi osnovi postavi tudi smernice boljšemu in še uspešnejšemu delovanju, ki naj bo v korist društvu, njegovim članom, predvsem pa vsej slovenski skupnosti.
Uvodni pozdrav je udeležencem zbora - kot gostje so bili navzoči predsednik ZSKD Ace Mermolja ter predstavniki KD Rovte - Kolonkovec, medtem ko so druga društva, med temi KD Primorsko iz Mačkolj in KD Fran Venturini od Domja, poslala čestitke -posredovala predsednica Devana Černič, ki je imela tudi predsedniško in tajniško poročilo, medtem ko je blagajniško poročilo prebrala Jole Germani.
Kaj je društvo v petletnem razdobju od zadnjega občnega zbora opravilo? Organiziralo je kar 75 prireditev: pevske nastope, glasbene in filmske večere, lutkovne predstave, knjižne in likovne razstave, predavanja, okrogle mize, nastope igralskih skupin, proslave in seveda družabne večere.
»Če smo lahko s številom prireditev in z udeležbo na teh zadovoljni,« je dejala predsednica, »nismo povsem zadovoljni ob ugotovitvi, da nam ni uspelo privabiti k večjemu sodelovanju mladih in pa predstavnikov Srednje generacije.« Prisotnost mladih je bila v delovnem odboru premajhna, tako da marsikatera nova in prav gotovo tudi koristna pobuda ni bila izpeljana. »Mladi so mnenja,« je dejala Černičeva, »da ni bila društvena pobuda dovolj mikavna, dovolj vzpodbudna, da bi jih pritegnila. Morda je bila ta de-
javnost res bolj manifestativna, premalo pa formativna. Sicer je to problem pri vseh naših društvih. Ta ugotovitev pa nas seveda ne sme ustaviti na poti iskanja bolj ustvarjalnega in izvirnega dela, ki bi vzpodbujalo mlade k aktivnemu pristopu. Takšne nove pobude terjajo veliko dela, truda, pa tudi zadostno število članov, ki bi nove zamisli tudi uresničili,« je še dejala. Tu je omenila tudi zaključke občnega zbora ZSKD, kjer so bili omenjeni posebni tečaji za mlade kulturne delavce. »Koristnost takšnih tečajev, ki nas pripravljajo na boljše, sodobnejše načine dejavnosti, je tolikšna, da bi jih moralo obiskovati čim večje število članov in kulturnih delavcev.«
Pri KD Ivan Grbec je najpomembnejša pevska dejavnost. Medtem ko se je ženska pevska skupina zaradi pomanjkanja moči razšla, deluje ženski zbor redno in uspešno. Pridobil je nekaj novih mladih pevk, vodi pa ga od maja 1986 Boža Hrvatič.
»Vedno je bila naša želja, da bi ustregli našemu občinstvu, da bi se obiskovalci naših prireditev v našem kul-
turnem domu dobro počutili. V prihodnje bi želeli nadaljevati naše delo z željo po spreminjanju in izpopolnjevanju naših iniciativ. Vse to pa ni kratek proces ter zahteva veliko dela in predanosti s strani tistih, ki vodijo društvo, kot tudi veliko moralne opore s strani občinstva. Smo zagovorniki odprtega, iskrenega, na prijateljstvu in spoštovanju osnovanega kulturnega sodelovanja z drugimi društvi. Takšno sodelovanje je po našem koristno in konstruktivno in torej tudi uspešno.«
Tem mislim in željam se je v svojem posegu pridružil tudi Ace Mermolja, ki je menil, da je že to korak naprej, če društvo spozna, da mora v svoji dejavnosti naprej, da mora iskati novih idej in poti. Čestital je društvu za njegove uspehe in mu zaželel tudi vnaprej plodno dejavnost.
Na zboru je bil izvoljen novi delovni odbor, ki šteje 14 članov in tri člane nadzornega odboira. Novi odbor se je v sredo zvečer že sestal, vendar še ni potrdil novih imenovanj. (N. L.)
Na sliki: občni zbor KD Ivan Grbec (foto Magajna)
Bivši partizani iz Makedonije na obisku v Trstu
Pred kratkim se je mudila na obisku v Trstu številnejša delegacija nekdanjih makedonskih partizanskih borcev, ki je bila sicer gost domicilne enote bivših slovenskih partizanov, ki so se borili v grških, albanskih in makedonskih partizanskih enotah. Ta domicil je v Izoli. Spremljala sta jih predstavnika izolske domicilne enote Bruno Čermelj in Elio Sfiligoi.
V Trstu so se gostje poklonili žrtvam nacističnega barbarstva.v Rižarni, na prijateljskem srečanju v restavraciji Furlan na Repentab-ru pa so jih pozdravili pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria, konzul SFRJ v Trstu Pogačnik, Sergij Lipovec za SKGZ ter lastnik restavracije Karlo Guštin, ki je tudi sam bil borec II. srbske proletarske divizije in nekaj časa po osvoboditvi kulturni referent divizije v Skopju.
Srečanje je poteklo v pristnem tovariškem razpoloženju, kakršno je nekoč vladalo med partizanskimi borci neglede na narodnost, in v izmenjavi spominskih daril, (jk)
koncerti
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
Jutri, 6. novembra, ob 17. uri na sporedu prvi koncert sezone z nastopom Tomaža Lorenza - violina in Alenke Ščekove-Lo-renz - klavir. Spored koncerta, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, vključuje antologijo slovenskih violinskih skladb od 18. stoletja do danes. Vabljeni!
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Demetrija CEJA pod naslovom Odprtine.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) bo do 10. novembra odprta razstava slikarke MIRELLE.SCHOTT SBISA.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Še jutri, 6. t. m., razstavlja CLAUDIA RAZA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
V	Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, je do 7. novembra na ogled razstava Marka RUPNIKA. Urnik: od 17.00 do 19.00.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna
abonmajska
sezona
1988-89
V torek, 8. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Dimitris Sgouros
klavir
Spored:
Busoni, Chopin, Balakirev, Shumann.
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
_________gledališča_____________
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 5. t. m., ob 11.30 komedijo GEORGE DANDIN ali KAZNOVANI SOPROG (za višje šole).
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Nocoj ob 20.30 (red A) koncert pianista Louisa LORTIEJA in klavičembalista Iltona VVJUNISKEGA. Na sporedu skladbe L. Mucilla in P. I. Čajkovskega. Ponovitev koncerta jutri ob 18. uri.
V torek, 15. novembra, ob 21. uri večer z orkestrom GEVVANDHAUS iz Leipziga, ki ga vodi Kurt Masur. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89 - Nocoj ob 20.30 (red 1. sobota) bo gledališka skupina Giulia Bosettija nastopala z delom ZENOVA ZAVEST, ki ga je priredil Tulilo Kezich po romanu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 2. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja dve uri in pol.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 in 20.30 ponovitev dela Carpinterija in Faragune MARINARES-CA ali NEL PAESE DELLE MALDOB-RIE. Režija Francesco Macedonio. Predstave bodo zaradi velikega uspeha podaljšali do 13. novembra.
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri Utat v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da se bo pouk v 5. letnik začel v ponedeljek, 7. novembra, ob 16. uri s sestankom koordinatorja, profesorjev in dijakov.
Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice
sklicujejo
redni občni zbor
jutri, 6. t. m., ob 10. uri v Kulturnem domu na Proseku.
Vabljeni vsi člani!
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Frantic, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley.
ENCELSIOR I - 16.15, 19.00, 21.45 L'ulti-ma tentazione di Cristo, r. Martin Scorsese, □
EKCELSIOR II - 16.30, 22.00 Piccolo dia-volo, i. Roberto Benigni, VValter Mat-thau.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Congiunzi-one di due lune, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Corto cir-cuito II.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Caldi pec-cati, pora., □□
NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 The Big Easy, dram., ZDA 1988; r. J. McBride; i. D. Ouaid, E. Barkin.
FENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Danko, i. A. Schwarzenegger, J. Belushi.
MIGNON - 16.30, 22.15 Alba d’acciaio, pust., ZDA 1988; r. L. Hool; i. P. Sway-ze, L. Niemi.
EDEN - 15.30, 22.10 Cronache bestiali dTtalia, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22,00 Sulle tracce delTassassino, dram.; i. S. Poiti-er, T. Berenger.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Scuola di polizia
5, kom., ZDA 1988; r. A. Myerson; i. B. Smith, D. Graff.
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 Bird, ZDA 1988; r. Clint Eastwood; i. Forest Whi-taker, Diane Venora.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Brividi caldi^ sulle labbra di mia moglie, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
SPDT priredi v nedeljo, 13. t. m., avtobusni izlet na Korado, kjer bo tradicionalno martinovanje. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin (pred Prosvetnim domom), ob 8.15 pa izpred sodne palače na Foro Ulpiano. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška. Izlet vodi Ervin Gombač, ki je na razpolago za morebitne informacije. (tel. 754742).
Narodna in študijska knjižnica
prireja
TEČAJ 0 ARHIVISTIKI
(od 15. do 23. 11. 88)
Informacije in prijave:
NŠK, Trst,. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 774333
NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4, tel. 733086
Knjižnica D. Feigel, Gorica, Ul. Croce 3, tel. 531495.
razne prireditve
Drugi večer predavalne sezone SPDT
bo v četrtek, 10. t. m„ ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. Botanik in univerzitetni profesor dr. Tone VVraber bo predaval na temo MED RASTLINAMI V PROKLETIJAH. Predavanje bo obogateno z diapozitivi.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 5. novembra 1988
ZAHAR
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob 2.29 in zatone ob 14.53.
Jutri, NEDELJA, 6. novembra 1988
LENART
PLIMOVANJE DANES: ob 00.29 najnižje -26 cm, ob 7.06 naj višje 42 cm, ob 13.48 naj nižje -33 cm, ob 19.35 naj višje 15 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
5.6	stopinje, zračni tlak 1031,5 mb narašča, veter 30 km na uro severovzhodnik z burjo, vlaga 44-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja
16.6	stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Martina Svagelj, Ste-fano Grazioso, Matilde Guzzi, Gabriele Missio, Mattia Voltan, Daniel Bruno, Francesca Bonini, Sara Ribezzo, Nicolet-ta Maniassi, Veronica Marcolin, VValter Dibenedetto, Samuele Lo Piccolo, Silvia Zlatich.
UMRLI SO: 53-letni Giovanni DelTOs-te, 75-letni Michele Jugovaz, 17-letna Maria Angela Corvasce, 64-letna Leda Cattarini, 76-letni Oreste Da Veglia, 70-letni Carlo Orlandini, 87-letna Italia Fra-giacomo vd. Vucevich, 83-letni Nicolo Moratto, 83-letna Virginia Busetti vd. Fabbro, 72-letna Maria Raffael, 93-letna Maria Suzzi vd. Machnich, 78-letni Mario Apollonio, 82-letna Maria Turcio por. Bartelloni, 65-letni Francesco Balbi, 74-letni Pietro Apostoli, 80-letna Luigia Nardini vd. Petrini, 71-letna Carla Ieller-sitz, 80-letni Arnaldo Zamerlan, 64-letni Stanislao Ravbar, 88-letni Pietro Novak, 77-letna Maria Lovisone, 58-letni Mario Cappello, 59-letna Nerina Sanzin, 77-let-na Antonia Destradi vd. Gambos, 57-let-na Brigida Genna por. Rizzian, 79-letni Bartolomeo Barzelatto, 77-letni Giuseppe Ozbic, 60-letni Basilio Smotlak, 44-letna Nevia Cociani por. elemente, 85-letna Santina Pernich vd. Zacoli, 81-letna Gi-ustina Vecchiet, 48-letni Gianfranco Marcon, 87-letna Anna Maria Luin. vd. Seccardi, 72-letna Giuseppa Casella, 91-letna Maria Crevatin.
OKLICI: zdravnik Aureo Muzzi in uradnica Patrizia Zornada, delavec Mas-simo Scarabat in študentka Giuliana
razna obvestila
SKD Tabor - Opčine in Društvo zamejskih likovnikov - Trst organizirata novembra večdnevno delavnico O LIKOVNEM IZRAŽANJU. Mentorji Jasna Merku - plastika, Claudia Raza - grafika in Boris Žuljan - risba. Informativno srečanje in vpisovanje danes, 5. novembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
50-letniki občine Dolina priredijo 12 t. m. večerjo v restavraciji na Jezeru pn Olimpiji. Kdor se je želi udeležiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228468 ali 811773. Poskrbljeno bo za zabavo in razvedrilo. Oglasite se v čim večjem številu!
ŠD Mladina prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure.
Odbor za doraščajočo mladino pr' SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata ZIMOVANJE V ZGORNJIH GORJAH od 27. decembra do 4. januarja 1989 za mladino od 11. do Izleta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
Na osnovni šoli K. Širok v Ul. Dona-doni v Trstu bo ob torkih in petkih zvečer telovadba za odrasle. Kdor se žen prijaviti, naj se javi v dopoldanskih uran na šoli.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu priredi v ponedeljek, 7. t. m., °b 20.30 v Peterlinovi dvorani - Ul. Donizet-ti 3 - okroglo mizo o SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU V TRŽAŠKI POKRAJINI (s posebnim ozirom na izključitev Slovencev iz nekaterih javnih uprav).
čestitke
Danes praznuje rojstni dan, včeraj je pa god KARLO UKMAR. Obilo sreče m zdravja mu želijo njegova draga Justi-na in vsi njeni sorodniki.
KARLOTU UKMARJU ob rojstnem dnevu: »ToTko kapljic, koTkor let, Bo9 ti daj na svet živet!« želita Tatjana in Uroš.
_________mali oglasi _
PRODAM furgon dizel volkswagen. Tel-212197 ali na ogled pri trgovini Despar na Opčinah - Narodna 63 PRODAM motorno žago McCulloch Pr°" mac 10/10. Klicati ob uri kosila na tel-0481/882315.
PRODAJAMO 1.500 kv. m vinograda v Ricmanjih. Tel. 280967 od 18. do 20. ure.
PRODAMO dvonadstropno hišo z gara-žo, vrtom in lepim razgledom na morje v središču Sesljana. Za informacije te • _ 299692 od 20. do 21. ure.
IŠČEM zaposlitev kot uradnica. Znanj slovenskega in angleškega jezika, iz/ kušnje v import/export ter z bankami Pismene ponudbe na Oglasni oddele Primorskega dnevnika, Ul. Monteccn 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica". HIŠNA POMOČNICA nudi 2-krat tedensko hišno pomoč. Telefonirati v ve černih urah na št. 229522.	i
OSMICO v Medji vasi je odprl PaV Ferfolja. Toči belo vino.
Bruna Hollenbeck, geolog Giuliano Ra-vagnan in raziskovalka Elvira Faenza, trgovec Giuseppe Beghetto in univerzitetna študentka Eriča Cigni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 31. oktobra, do sobote, 5. novembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije).
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Zavije).
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje),
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
1
V spomin na Pavlo Terčon daruj Darja in Guido Zidarič 50.000 lir za Ce ter za rakasta obolenja.
RANIC XER0X
Poskusite potolči rekord
Izboljšati morate rekord učinkovitosti. Kako? Z elek!.r.f Jj) skim pisalnim strojem Xerox Serie 6000. Izmed sed različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza.
Elektronski pisalni stroji Xerox Serie «
Nov rekord v učinkovitosti.
\ L0G.0.S. srl G°ri‘a \/ Ban> Xef0»j Tel. 0481/20040^
Telefax 0481/202®
menjalnica
4. 11-
1988
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1315.
741.
216,—
656,-
35,—
2320,-
1970.
190,-
8,50
1050,-
10.
Japonski jen.................. g83,-
Svicarski frank ............... \05$
Avstrijski šiling............ J97."'
Norveška krona ............ 211.—
Švedska krona.................. 8i30
Portugalski eskudo............ jg/jO
Španska peseta............. . peg.—-
Avstralski dolar ........... g,27
Debeli dinar...............
Drobni dinar...................... ^
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 04°3®_131 Agencija DomjO SJ Agencija Rojan 411
i /\
fersina
D
DO
1 nuno ^ fersina est
Vt.L.
OklNO FeRsInA JE NAREjENO TAko, d A je VES ČAS kor NOValNobENih PltoblEMOV Ni Z VzdRŽEVANjEM, tesnenJe Je vEdNo popol.NO; PrImerno paJe za stara mestna JecTra.
Brez težav qA vqRAdiMo v NEkAj uraH.
■Fersina
Proizvodnja in prodajni uradi:	Razstava:
Nabrežina Kamnolomi 63/A-OEVIN NABREŽINA (Trst)-Tel. 040/201122 Trg GB Vico 6/B-TRST -Tel. 040/771 116 - 309422
Tudi milijarderji pod koši
Ob italijanskem in jugoslovanskem prvenstvu ter evropskih pokalih televizijske gledalce še vedno navdušujejo ameriške košarkarske zvezde. Na sliki: Bird in Divac med tekmo Celtics-
Jugoslavija na turnirju v Madridu
sobota 20.30 RAI 3 Bulli e pupe (glas.) nedelja 14.00 Canale 5 Un pošto al sole (dram.) nedelja 20.30 Italia 1 II ritorno dello Jedi (fant.) ponedeljek 20.30 RAI 1
Rambo 2 - La vendetta (pust.) ponedeljek 20.30 Rete 4
Le nevi del Kilimangiaro (dram.) torek 20.30 Rete 4 Caccia al ladro (krim.) torek 20.35 Italia 1 Karate Kid - per vincere domani sreda 20.30 Canale 5	,
Voglia di tenerezza (dram.) sreda 23.50 Italia 1
Mezzogiorno di fuoco (vestern) čertek 22.05 RAI 3
Daunbaild - Down By Law (kom.) četrtek 22.15 RTV-Lj Iz oči v oči (dram.) petek 20.30 RAI 3
Storia d’amore (dram.) petek 20.30 Italia 1 La mosca (srh.)
glasba
nedelja 10.30 RAI 3 Solisti Veneti in dir. Claudio Scimone ponedeljek 22.35 Italia 1 Koncert z Zuccherom petek 0.05 Italia 1 Rock opolnoči: UB40 in CCCP
šport
sobota 17.00 in 23.15 TV-Kp Košarka NBA nedelja 14.00 TV-Kp Teniški turnir v Stockholmu nedelja 16.20 RAI 2 Atletika: newyorški maraton nedelja 18.00 TV-Kp
Košarka NBA: Detroit-Dallas ponedeljek 21.00 Telefriuli Košarka: Sharp-Fantoni tor., sre., čet., pet. 15.30 (15.50) RAI 3 Teniški turnir Masters torek 23.05 Italia 1
Boks: Leonard-Lalonde za svet. naslov sreda 20.25 RAI 1 Nogomet: evropski pokali petek 20.30 TV-Kp Ameriški football NFL
ali
ponedeljek 22.40 Rete 4 Biografija Gregoryja Pečka torek 22.30 RAI 1, 23.15 RAI 2, 24.00 RAI 3 Predsedniške volitve v ZDA sreda 22.10 RTV-Lj
Kota Mandala (plesni nokturno) sreda 22.50 RAI 3 Gramsci l’ho visto cosi (aktualno)
..lili
tfa lil
r
if... ^
::: —.... i-.lh._->,,	'
..Hill .
r...‘=™=i

Mm* *
...
,!V ■
.."‘‘"""'Hi.
.
■
				1			
RAI 1			RAI 2		RAI 3
8.30	Tečaj francoščine
9.30	Nad.: Una ragazza americana
11.00	Film: Una donna si ribella (dram., ZDA 1936, r. Marek San-drich, i. Katharine Hepburn)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Una donna si ribella (2. del)
12.40	Pravljica: Zlata deklica (1. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45	Športna sobota: EP v rugbyju, Italija-SZ, nato odbojka
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik, nato Nabožna oddaja
18.20	Aktualno: Slovesnost ob 70-let-
nici bitke pri Vittoriu Venetu (iz tržaškega gledališča Verdi)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
23.00	Dnevnik
23.10	Aktualno: Milano una citta del mondo (1. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Lo straccione (kom., ZDA 1979, r. Carl Reiner, i. Steve Martin)
8.00	Nadaljevanka: La corona del di-avolo (13. del)
9.00	Informativna oddaja: Sara cosi?
9.30	Rubrika: Sedem dni na TV
9.45	Film: Charlie Chan a Reno (krim., ZDA 1938, r. Norman Poster, i. Sidney Toler)
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	TV film: Jane Eyre nel castello dei Rochester (po romanu Char-lotte Bronte)
13.00	Dnevnik
13.30	Izžrebanje loterije
13.35	Glasbena oddaja: D.O.C.
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Glasbena oddaja: Improvvisando
16.00	Izobr. odd.: Lo choc del futuro
16.30	Športna oddaja
17.30	Dnevnik - športne vesti
17.45	Košarkarska tekma it. A lige
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Un uomo oggi (dram.)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Dnevnik, nato Videomusic
23.30	Dnevnik in športne vesti
11.15	Glas. odd.: Jeans 2 »usati«
11.45	Rubrika: Sedem dni na TV
12.00	Inf. oddaja: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Aktualno: Italijanske dežele
15.00	Šport: teniško prvenstvo evropske skupnosti (iz Antverpna)
16.00	Film: Dramma nello specchio (dram., ZDA 1960, r. Richard Fleischer, i. Orson VVelles, Brad-ford Dillman, Juliettte Greco)
17.35	Variete: Che fai... ridi?
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Spett.Ie Rai
20.30	Film: Bulli e pupe (glas., ZDA 1955, r. Joseph L. Mankiewicz, i. Marlon Brando, Frank Sinatra)
21.40	Dnevnik - večerne vesti
21.45	Film: Bulli e pupe (2. del)
22.55	Dnevnik - zadnje vesti
23.10	Rubrika: Filmske novosti
23.15	Film: Annie del Klondike (pust., ZDA 1936, r. Raoul Walsh, i. Mae West, Victor McLaglen)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i

RTV Ljubljana
8.05	Otroška matineja: Radovedni Taček - Roka in noga, 8.20 Lonček kuhaj - Zdrobovi žličniki,
8.25	Medvedov godrnjavček
8.40	Otroške nadaljevanke: Butalci,
9.05	Noro, norejše, norišnica,
*	9.15 Poltrona expres, 9.30 Druga
izmena
11.00	Video strani
16.55	Video strani
17.10	Film: Dogodivščine Robinsona Crusoeja (mlad., ČSSR)
18.20	Kratki film: Hamburg se razume! (ZRN)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Knjiga, TV Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Naš utrip, Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Diamantna dinastija (3. del)
21.25	Nadaljevanka: Panonski mornar (2. del)
22.45	Dnevnik
23.00	Film: Petulia (kom., ZDA 1968, r. Richard Lester, i. Julie Christie, Geroge Scott)
0.40 Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TV dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
14.10	Šport: ameriški football NFL (pon.)
16.00	TV dnevnik
16.10	Košarkarska rubrika: Sottoca-nestro (pon.)
17.00	Šport: košarka NBA
19.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
22.30	TV dnevnik
22.40	Tednik: Sportime Magazine
23.15	Šport: košarka NBA
CANALE 5_____________
8.00	Nan.: Strega per amo-re, 9.00 Una famiglia americana, 9.30 Glitter
10.35	Kviza: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
12.00	Aktualno: Anteprima
12.35	Kvizi: II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Film: II vigile (kom., It. 1960, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi, Vittorio De Sica)
17.00	Nan.: Fifty Fifty, 18.00 Mac Gruder & Loud
18.55	Kviza: II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Film: I due superpiedi guasi piatti (pust., It. 1977, r. Enzo Barboni, i. Terence Hill, Bud Spencer)
22.30	Film: Rugantino (kom., It. 1973, r. Pasguale Festa Campanile, i. Claudia Mori, Adriano Celentano)
1.00	Nan.: Sulle strade del-la California, 2.00 Sce-riffo a New York
RETEOUATTBO
7.30	Nan.: Mary Tyler Moore, 8.00 II Santo, 9.00, Adam 12
9.30	Film: Le diciottenni (kom., It. 1955, r. Mario Mattoli, i. Marisa Alla-sio)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Dokumentarec: National Geographic
15.30	Film: Supponiamo che dichiarino la guerra e nessuno ci vada (kom., ZDA 1970, r. Hy Aver-back, i. Tony Curtis)
17.30	Nanizanki: Dalle 9 alle 5 orario continuato,
18.00	Lou Grant
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: L'amore e una cosa meravigliosa (dram., ZDA 1955, r. Henry King, i. Jenni-fer Jones, VVilliam Holden)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.00	Aktualnosti: Parlamente In
23.45	Film: Moonchild (srh., ZDA 1974, r. Alan Gar-dney, i. Victor Buono, John Carradine)
1.20	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1__________
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jovanotti
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.15 Beverly tJills
20.30	Film: Ouella sporca ul-tima meta (dram., ZDA 1974, r. Robert Aldrich, i. Burt Reynolds)
22.45	Boks: Thomas Hearns-James Kinchen
23.45	Šport: Grand Prix 0.50 Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Amor gitano, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra
17.00	Šport: Speedy
17.45	Variete: Super 7
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Grazie nonna (kom., It. 1975, r. Franco Martinelli, i. Edwi-ge Fenech, Gianfranco D'Angelo)
22.20	Kviz: Golpo grosso
23.30	Profondo news
0.30 Film: II drago di Hong Kong (pust., Avstral. 1975, r. Brian Tren-chard Srni)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: II perduto amore
14.30	Medicinska rubrika
15.00	Nan.: Sandbaggers
15.30	Športna oddaja
17.15	Nanizanka: Anna, Ciro e... compagnia
18.15	Nadaljevanka: Luigi G anna detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Le adora-bili creature
20.30	Film: I piaceri dello scapolo (kom., It. 1960, i. Mario Carotenuto, Sylva Koscina)
23.00	Proza: Anonimo vene-ziano, nato News dal mondo
TELEOUATTRO

I RAI 1
9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Potovanje po starem Egiptu (ured. Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.10 Športne vesti: 90. minuta
18.35 Variete: Domenica in...
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: A viso coperto (r. Gianfranco Albano, i. Marlene Jobert, Ray Lovelock, 3. in zadnji del)
22.05 Športna nedelja
24.00	Dnevnik
0.15 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
RAI 2_________________________
8.00 Nanizanka: Lassie
8.30 Variete: Patatrac, nato risanka Silverhawks in nanizanka Pun-ky Brewster
11.00	Film: La difficile prova del dr. Kildare (krim., ZDA 1939, r. Marolti S. Bucguet, i. Lew Ayres, Lionel Barrymore, Lana Turner)
12.30	Inf. oddaja: Automia
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Film: I tre guerrieri (dram., ZDA 1977, r. Keith Merrill, i. Charles VVhite Eagle, Christopher LIoyd, 1. del)
15.15 Športna oddaja: 45. minuto
15.25 Film: I tre guerrieri (2. del)
16.20	Atletika: newyorški maraton
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige
19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.30	Variete: Videocomic
21.50	Dnevnik - kratke vesti
22.05 Aktualno: Mixer nel mondo
23.10 Rubrika: Sorgente di vita
0.10 Izobr. odd.: Tehnike in okus
I RAI3_____________________________
10.30	Koncert: Solisti Veneti (Bocche-rini, Bach, Vivaldi, Marcello, dir. Claudio Scimone)
11.40	Film: Sui mari della Cina (pust., ZDA 1935, r. Tay Garnett, i. Jean Harlow, Clark Gable, Wallace Beery, Lewis Stone)
13.05 Nanizanka: Professione pericolo
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Va pensiero (ured. An-drea Barbato)
16.45	Šport: tenis, finale prvenstva evropske skupnosti (iz Antverpna)
18.35 Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Italijansko nog. prvenstvo B lige
20.30	Film: A me mi piace (kom., It. 1985, r. Enrico Montesano, i. En-rico Montessano, Anna Marche-sini, Lara Wendel)
22.10	Variete: Carosello carosello co-mico
22.40	Rubrika: Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana__________________
9.15 Video strani
9.25 Otroška matineja: Živ žav
10.10 Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (4. del)
10.40 Nadaljevanka: Diamantna dinastija (3. del)
11.30 Domači ansambli: Rogaški instrumentalni kvintet in Novi odmevi
12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.15 Film: Gospa Miniver (dram., ZDA 1942, r. VVilliam Wyler, i. Greer Garson, Walter Pidgeon)
15.20	Poljudnoznanstvena oddaja: Ptiči - Narava vogezov (1. del)
16.20	Film: Starec in morje (dram.,
ZDA 1958, r. John Sturges, Spenser Tracy)
17.45	Kolo sreče (pon.)
18.45	Risanka, Vreme, TV Mernik 19.16 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Angel varuh (r.
Goran Paskaljevič, i. Ljubiša Sa-mardžič, 1. del)
21.00 Zabavna oddaja: Zdravo
TV Koper_____________________
11.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel (pon.)
13.45 TV dnevnik
14.00	Šport: teniški turnir Open v Stockholmu, finale (neposredni prenos)
18.00	Šport: košarka NBA, Detroit-Dallas
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30 Športna oddaja: A tutto campo
22.00	TV dnevnik
22.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel (pon.)
ZASEBNE POSTAJE
II


. .... . ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
............................................................... ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................i
CANALE5
RETEOUATTRO
9.00	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Block Notes, vmes Le dinastie del vino, Starbene, II mondo del bebe, Magazine
10.30	Nanizanka: I Jefferson
11.00	Aktualno: II Girasole
11.30	Nanizanka: Strega per amore
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Un pošto al sole (dram., ZDA 1951, r. George Stevens, i. Montgomery Clift, Liz Taylor)
16.00	Film: Fango sulle stel-le (dram., ZDA 1960, r. Elia Kazan, i. Montgo-mery Clift)
18.30	Nanizanka: Love Boat
20.30	Film:	La romana
(dram., It. 1988, r. Giuseppe Patroni Griffi, i. Francesca Dellera, Gina Lollobrigida, 1. del)
22.30	Nan.: Top Secret
23.30	Film: Unico indizio un anello di fumo (krim., VB 1977, r. Stuart Cooper, i. Donald Suther-land)
1.10	Nan.: Sulle strade della California, 2.10 Sce-riffo a New York
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Dokumentarec: National Geographic
10.30	Šport: golf
11.30	Oddaja iz parlamenta
12.15	Aktualnosti: Nonsolo-
moda
13.00	Nanizanka: Detective per amore
14.00	Aktualno: Domenica piu
17.00	Nan.: Longstreet, 18.00 New York New York,
19.00	Alfred Hitchcock presenta, 19.30 Gli in-toccabili
20.30	Film: Facciamo L amore (kom., ZDA, 1960, r. George Cukor, i. Mariin Monroe, Yves Montand)
22.50	Nanizanka: Spenser
23.50	Šport: golf
0.50 Film: II complesso del sesso (kom., VB 1967, r. Michael Winner, i. Or-son VVelles)
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Isidoro, Davig gno-mo, L isola delle mille avventure
10.30	Nanizanke: Boomer,
11.00	Automan, 12.00 Manimal
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: 1, 2, 3 Jovannotti
15.00	Nanizanka: II principe delle stelle
16.00	Otroška oddaja: Bim, bum, bam vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters, Acchiappafantasmi
18.30	Nanizanka: Legmen
19.30	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Serata incre-dibile
20.30	Film: II ritorno dello Jedi (fant., ZDA 1983, r. Richard Marguand, i. Mark Mamili, Harri-sonFord)
23.10	Variete: Serata incre-dibile (2. del)
23.15	Film: The Carpetbag-gers (dram., ZDA 1964, r. Edward Dmytry, i. George Peppard)
TELEPADOVA
14.00	Dok.: Italia 7 per la vita
15.30	Film: Operazione nor-madia (vojni, ZDA, 1956, r. Henry Koster, i. Robert Taylor)
17.30	Nanizanke: Switch,
18.30	Trauma Center,
19.30	California
20.30	Film: Oh Serafina (kom., It. 1976, r. Alberto Lattuada, i. Renato Pozzetto)
22.30	Šport: Fuorigioco
23.30	Film: II tuo vizio e una stanza chiusa e solo io ne ho la chiave (dram., It. 1972, r. Sergio Martino, i. Edvvige Fe-nech)
1.30	Nanizanka: Dottori con le ali
TELEFRIULI
13.15	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
15.15	Nanizanka: Angie
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.00	Nan.: VVilde Alliance
18.00	Dokumentarec: Velike razstave (1. del)
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: Le adora-bili creature
20.30	Film: II principe di Homburg (dram., i. Gabriele Lavia)
22.00	Nan.: Raffles, ladro gentiluomo
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: Nevvsdal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport

•Sin
::i::
:
‘I II
*W*a|
'-ihnuiij
H

■

;

a

... i
i* ;..
a..:
.


■■
1

				\
RAI 1		RAI 2		RAI 3
JL
Q)
I
.O
Q> CL
O
0)
ii I
n
s s -s
!!|S
!|!l
-JOj
tiii
7.15
9.40
10.00
10.30 11.00 11.55
12.05
13.30
14.00 14.15
15.00
15.30
16.00
17.30 18.00
18.05
19.30 19.40
20.30
22.05
22.20
23.25
24.00
0.15
Aktualno: Uno mattina Nad.: La valle dei pioppi (1. del) Variete: Ci vediamo alle dieci Dnevnik, nato 2. del varieteja Nad.: La valle dei pioppi (2. del) Vreme in dnevnik Variete: Via Teulada 66 Dnevnik
Variete: Fantastico bis Dok. oddaja: Kvarkov svet Sedem dni v parlamentu Športni ponedeljek Mladinska oddaja: Big!, vmes risanke in igre
Rubrika: Beseda in življenje Dnevnik - kratke vesti Kviz: Domani sposi Rubrika: Knjiga, naša prijateljica Almanah, vreme in dnevnik Film: Rambo 2 - La vendetta (pust., ZDA 1985, r. George P. Cosmatos, i. Sylvester Stallone) Dnevnik, nato Filmske novosti Dnevnik - Posebnosti dnevnika Aktualno: Per fare mezzanotte Dnevnik in Danes v parlamentu Tenis: Lendl-Connors
8.00
9.00
10.30
11.05
11.30
11.55
13.00
14.00
14.45
15.00
16.35
17.05 17.25 18.20
18.35
19.30 20.15
20.30
21.40
22.40
23.45 0.05
Nad.: Inverno al m are (1. del) Film: Meglio un mercoledi da leone (kom., ZDA 1947, r. Pres-ton Sturges, i. Flarold Lloyd) Risanka
Inf. odd.: Kemija v laboratoriju Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin Variete: Mezzogiorno e... Dnevnik in rubrika Diogenes Nanizanka: Saranno famosi Dnevnik - gospodarstvo TV film: I cercatori delle mon-tagne Vudu
Dokumentarec: Živali sonca Dnevnik, nato Spaziolibero Glasbena oddaja: Improvvisando Dnevnik - športne vesti Nan.: II commissario Koster Horoskop, vreme in dnevnik Aktualno: Večerni Diogenes Nadaljevanka: Capital Aktualna oddaja: Incredibile Dnevnik, nato kviz II milionario Dnevnik - zadnje vesti Film: Macao, inferno del gioco (pust., Fr. 1939, r. Jean Delannoy)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Fatamorgana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Se vuoi an-dare a studiare in America (ured. Gastone Ortona, 3. del)
15.30	Šport: hokej, Cavit-Brunico (iz Canazeia), jahanje (iz Monteli-brettija)
16.30	Informativna oddaja: Popotovanje po Italiji
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Black and blue
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.30	Variete: La TV delle ragazze
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Aktualno: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: 20 let prej
G9li	H 2 1	KA TELEV	121J A
RTV Ljubljana
■•“Hill! pr-
-
*.
| ..........
r1-!
:
"Ull1
		

pilite

illilll... """"fliil
mr........-
lil '•lin ►Sl
9.50 Video strani
10.00	Mozaik. Zrcalo tedna, Naš utrip
10.30	Film: Na rivieri (ZDA)
12.00	Video strani
16.45	Video strani
17.00	Mozaik. Zrcalo tedna, Naš utrip (pon.)
17.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Ptica
17.45	Otroška nadaljevanka: Druga izmena (5. del)
18.15 Dokumentarna oddaja: Čas, ki živi - Mi otroci vojne (Pričevanje po avtentičnih otroških spisih: r. Vojko Boštjančič)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, TV Okno
19.55 Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Oueenie (po romanu Michaela Korda o igralki Merle Oberon, r. Larry Perce, i. Mia Sara, Claire Bloom, Kirk Douglas, 2. del)
21.05	Baletna oddaja: Nurejev (2. del) 22.10 Dnevnik
22.25 Video strani
TV Koper
13.30 TV dnevnik
13.40 Športna oddaja: Juke Box
14.10	Šport: teniški turnir Open v Stokholmu, finale (pon.)
16.00 TV dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport
spektakel - košarka NCAA, ameriški football NCAA
18.50 TV dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Šport: košarka NBA Today, Los Angeles Lakers-Dallas Mave-ricks (posnetki)
22.15 TV dnevnik
22.40 Tednik: Sportime magazine
23.00	Nočni boks: slavna srečanj a_
23.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel (pon.)
I ZASEBNE POSTAJE
:::::::::::::::::		:::::::::::::::		’
i::::::::::::::::		•i:::::::::::::		1
CANALE 5
8.00 Nanizanke: Strega per amore, 8.30 Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie
15.05	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.05 VVebster
16.50 Kvizi: Doppio slalom, 17.20 Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo 6 giusto, 18.55 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito
20.30 Film: A tu per tu (kom., It. 1984, r. Sergio Cor-bucci, i. Paolo Villag-gio, Johnny Dorelli)
22.35	Nanizanka: Amen
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.50 Rubrika: Premiere 0.35 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 1.35 Petrocelli, 2.35 Sceriffo a New York
11.30
13.30
18.00
19.00
19.30
20.30
22.40
22.50
23.30
24.00
rio Metz, i. VValter Chiari, Silvana Pam-panini)
Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 C osi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore Nanizanka: New York New York
Aktualno: Dentro la notizia
Nanizanka: Gli intoc-cabili
Film: Le nevi del Kili-mangiaro (dram., ZDA, 1952, r. Henry King, i. Gregory Pečk, Susan Hayward)
Aktualno: Biografije -Gregory Pečk Filmska rubrika: Ciak Aktualno: Dentro la notizia
Film: Luomo che ven-ne dal Nord (pust., VB 1971, r. Peter Yates, i. Peter OToole)
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Kiss me Licia
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina,
20.35	Cingue ragazze e un miliardario, 21.35 La bella e la bestia,
22.35	Koncert: Zuc-chero in njegova letošnja turneja po Evropi
23.45 Nanizanka: Tre cuori in affitto
0.15 Rubrika: Premiere 0.25 Nanizanki: Samurai, 1.25 Star Trek
20.30	Film: Rosemary's baby (krim., ZDA, 1968, r. Roman Polanski, i. John Cassavetes, Mia Farrow)
22.30	Kviz: Colpo grosso 0.15 Športna odd.: Speedy 0.45 Nanizanka: Dottori
con le ali
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETECtUATTRO
7.30 Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12 9.50 Film: Era lui... si, si! (kom., It. 1951, r. Vitto-
7.15	Risanki
8.15	Nanizanke: Superman,
8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
11.30	Nadaljevanki: Amor gitano, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke
20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
13.00	Dokumentarec: Iz sveta zvokov
13.30	Nanizanki: Il mio ami-co Bottoni, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15 Nadaljevanka: Luigi
Ganna detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika: Zeb-retta special
21.00	Košarka: Sharp-Fanto-ni
22.30	Dnevnik
23.00	Film: I piaceri delta scapolo (kom., It. 1960, i. Mario Čarotenuto)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi


nTAUDANSKA TEU

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________;
■S
RAI 1
RAI 2
3 [
RAI 3
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: La valle dei pioppi (3. del)
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik, nato 2. del varieteja
11.00	Nad.: La valle dei pioppi (4. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Informativna oddaja: Sodobni umetniki - kipar Augusto Perez
16.00	Mladinska oddaja: Big!, vmes risanke in igre
17.35	Aktualna oddaja: Spaziolibero -La vista per udire
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Dnevnik - predsedniške volitve v ZDA, vmes (ob 24.00) dnevnik - zadnje vesti
8.00	Nad.: Inverno al mare (2. del)
9.00	Film: Harlem (dram., It. 1943, r. C. Gallone, i. Elisa Cegani)
10.30	Risanka
11.00	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Nanizanka: L impareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in rubrika Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Film: Agguato sul fondo (vojni, ZDA 1943, r. Archie Mayo, i. Ty-rone Power, Ann Baxter)
16.55	Danes v parlamentu in dnevnik
17.05	Glasbena oddaja: Improvvisando
18.00	Aktualno: Come noi
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Boks: Kalambay-De Witt (iz Montecarla)
22.00	Dnevnik, nato kviz II milionario
23.00	Filmske novosti in dnevnik
23.15	Dnevnik - predsedniške volitve
v ZDA
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
-	Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Nove meje znanosti
15.30	Šport: teniški turnir Masters (iz Stuttgarta)
18.45	Športna rubrika: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione (vodi Piero Čhiam-bretti)
20.30	Informativna oddaja: Filo (1. del)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05	Informativna oddaja: Filo (2. del)
23.00	Dokumentarna oddaja: 20 let prej
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Aktualno: Specialmente sul Tre
-	posebna oddaja o predsedniških volitvah v ZDA (ured. Carlo Brienza in Nino Criscenti)
RTV Ljubljana
9.50	Video strani
10.00	Mozaik: Šolska TV. Novo o starih planetih - Pluton, Uporaba mikrobiologije (Veda o drobnih enoceličnih živih bitjih ima pomembno vlogo na številnih področjih), Proteus, Pamet je bojša kot žamet
11.00	Tečaj angleščine
17.25	Video strani
17.4Q Mozaik. Šolska TV (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Jajčna omleta, 17.45 Zbirajmo star papir
18.35	Glasbena oddaja: Preludij in fuga na ime Bach (F. Liszt)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme, obzornik, TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Drama: Sneguljčice (H. Hannu Kahakorpi, finska postavitev)
21.30	Kulturna oddaja: Osmi dan
22.10	Dnevnik
22.25	Videogodba
23.10	Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TV dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Šport: košarka NBA Today Los Angeles Lakers-Dallas Mave-ricks (pon.)
16.00	TV dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel - hokej na ledu NHL in wrestling NWA
18.50	TV dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Mednarodni nogomet: tekma iz tujega prvenstva (posnetki)
22.15	TV dnevnik
22.25	Tednik: Sportime magazine
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera (o mednarodnem nogometu)
23.15	Nočni boks: slavna srečanja
i:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.05	Nan.: La časa nella prateria, 16.05 VVebster
16.50	Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest lavie, 17.50 OK il prezzo 6 giusto!,
18.55	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	Dynasty
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nan.: Sulle strade del-la California, 2.00 Sce-riffoaNew York
RETEOUATTRO
7.30	Nanizanke: Lou Grant,
8.20	II Santo, 9.20 Adam 12
9.50	Film: La tua bocca brucia (dram., ZDA 1952, r. Roy Ward Baker, i. Marilyn Monroe, Richard Widmark)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Gli intoc-cabili
20.30	Film: Caccia al ladro (krim., ZDA 1956, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, G race Kelly)
23.00	Dok.: Anthropos
23.15	Aktualno: Dentro la
notizia
23.45	Film: Ouartet (dram., VB-Fr. 1981, r. James Ivory, i. Isabelle Adja-ni, Maggie Smith)
1.45	Nanizanka: Vegas
ITALIA 1___________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Benjamin,
20.15	Beverly Hills
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.35	Film: Karate Kid - Per vincere domani (dram., ZDA 1984, r. John Avildsen, i. Ralph Macchio)
23.05	Šport: boks, Leonard-Lalonde za svetovni naslov
0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanki: Samurai,
1.30	Star Trek
TELEPADOVA
11.30	Nad.: Amor Gitano,
12.30	IRyan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Unsa vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra,
16.45	Piume e pailettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7 in risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film:	Sessomatto
(kom., It. 1973, r. Dino Risi, i. Giancarlo Gian-nini, Laura Antonelli)
22.25	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: hokej, Asiago-Merano
0.30 Nanizanka: Dottori con le ali
TELEFRIULI__________
13.00	Dokumentarec: Znanost vsemirja
13.30	Nanizanki: Le isole perdute, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Velike svetovne reke
18.15	Nadaljevanka: Luigi Ganna detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Il perduto amore
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna oddaja
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Diamanti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
■k:

►4®
....
e e 1 Is«....iH I


■ - -,
pj:™...	"1
lisi!.. ,..
lih;;:;:

m |
liL-


E
s
S
O
s
o



J$
Ig
O 1» ;
■S?
|I
Ig
5,
tu
I
JL


l
>
O
h
(/)
<
>
I1J
O
LU
£L
N
<
CC
J-g'
M >S S-O 55
O C " "O
Ifl
:Sffc
cy J5 o"
l|i
o > ® .c ^
<L> '•3 60.-3 C
i!
jj s
fs
£
J
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
i	______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________/
[
R Al 1
7.15	Aktualno,- Uno mattina
9.40	Nad.: La valle del pioppi (5. del)
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik, nato 2. del varieteja
11.00	Nan.: La valle dei pioppi (6. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Izobraž. oddaja: Otroški svet
16.00	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Nogomet: evropski pokali, Crve-
na zvezda-Milan, Sampdoria-Zeiss Jena, Inter-Malmoe, Napo-li-Lokomotive Leipzig, Roma-Partizan, Athletic Bilbao-Juven-tus (posnetki in prenosi)
22.15	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: Sapore di gloria
23.30	Rubrika: Filmske novosti
23.45	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
J L
RAI 2
8.00	Dokumentarec: Živali sonca
8.30	Dnevnik - volitve v ZDA
8.45	Nad.: Inverno al m are
9.50	Film: Grattacieli (krim., It. 1942, r. G. Giannini, i. Paolo Stoppa)
11.05	Inf. odd.: Kemija v laboratoriju
11.30	Nanizanka: Llmpareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Film: Arditi dell aria (dram., ZDA 1938, r. Victor Fleming, Clark Gable, Spencer Tracy)
17.00	Dnevnik, nato Spaziolibero
17.25	Glasbena oddaja: Improvvisando
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissarlo Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Film: Guardato a vista (krim., Fr. 1981, r. Claude Miller, i. Michel Serrault, Romy Schneider)
22.00	Dnevnik, nato kviz II milionario
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Film: Soldi facili (dram., ZDA 1983, r. J. Signorelli, i. J. Pešci)
1 L
RAI 3
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Znanost in kultura
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Informativna oddaja: Nove meje znanosti
15.30	Šport: teniški turnir Masters (iz Stuttgarta)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Film: La storia del dottor Was-sell (vojni, ZDA 1944, r. Cecil B. De Mille, i. Gary Cooper, Larai-ne Day, Signe Hasso, 1. del)
21.35	Dnevnik - večerne vesti
21.45	Film: La storia del dottor Was-sell (2. del)
22.50	Aktualna oddaja: Specialmente sul Tre - Gramsci l'ho visto cosi...
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dok. oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana_________________
11.00	Mozaik. Drama, oddaja o kulturi Osmi dan, Mostovi
12.10	Video strani
15.55	Video strani
16.10	Mozaik (pon.)
16.05	Kulturna oddaja: Osmi dan
16.45	Mostovi
17.20	Tečaj angleščine
17.40	Spored za otroke in mlade: Medvedkov godrnjavček (M. Jezernik) in Butalci (J. Milčinski)
18.20	Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Elektroenergetik
18.45	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.01	Obzornik, TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Gloria (dram., ZDA 1980, r. John Cassavetes, i. Gena Rovvlands, John Adams)
22.10	Plesni nokturno: Kota mandala (glas. film, r. Marjan Frankovič, glasba Pavel Mihelčič)
22.25	Dnevnik
22.40	Mednarodna obzorja
23.20	Video strani
TV Koper____________________
13.30	TV dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
14.10	Nogomet: tekma iz tujih prvenstev (pon.)
16.00	TV dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel - am. football NCAA
18.50	TV dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Nogomet: tekma 2. kola za evropske pokale
22.15	TV dnevnik
22.25	Tednik: Sportime magazine
22.45	Nogomet: tekma 2. kola za evropske pokale
ZASEBNE POSTAJE
iiiaiHiiiii
iiiliiiiliiiliiiiiiiiiiiniiliiiiiiiliiiijiiiiiiiiiiiiiiii
_______________________________________
_
_____________________________________________________________________________
CANALE5______________
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.05	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.05 Webster
16.50	Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto,
18.55	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Voglia di tene-rezza (dram., ZDA 1983, r. James L. Bro-oks, i. Shirley Mac Lai-ne, Jack Nicholson)
23.10	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Sulle stra-de della California,
1.40	Perocelli, 2.40 Sceriffo a New York
BETEOUATTRO
7.30	Nanizanke: Lou Grant,
8.00	II Santo, 9.20 Adam 12
9.50 Film: Lo sciacallo (dram., Fr. 1963, r. Jean Pierre Melville, i. Jean-Paul Belmondo)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre damore, 18.00 New York New York
19.00 Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Aktualno: Sono inno-cente
21.30	Aktualnosti: Volitve v ZDA
22.30	Aktualna oddaja: Non-solomoda
23.30	Aktualno: Dentro la notizia
23.45 Film: Prigionieri del passato (dram., VB 1981, r. Alan Bridges, i. Glenda Jackson, Julie Christie)
1.45 Nanizanka: Vegas
ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Jem, Kiss me Licia
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-Iyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina
20.30	Film: I due marescialli (kom., It. 1961, r. Sergio Corbucci, i. Toto, Vit-torio De Sica)
22.20 Speciale Toto
23.10 Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.40 Rubrika: Premiere
23.50 Mezzogiorno di fuoco (vestern, ZDA 1952, r. Fred Zinnemann, i. Gary Cooper, Grace Kelly)
1.25 Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
11.30 Nadaljevanki: Amor gitano, 12.301 Ryan
12.00 Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7 in risanke
20.00
20.30
d'anarchia (kom., It. 1973, r. Lina Wertmiil-ler, i. Giancarlo Giannini, Mariangela Me-lato)
23.10	Kviz: Colpo grosso 0.10 Oddaja o ribolovu 0.40 Nanizanka: Dottori con le ali
1.00	Film
Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine Film: Film d amore e
TELEFRIULI_________
13.30	Nanizanke: Le isole perdute, 14.00 II mio amico Bottoni, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Luigi
Ganna detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Variete: Al Paradise
1.00	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO

1
RAI 1
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: La valle dei pioppi (7. del)
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik, nato 2. del varieteja
11.00	Nad.: La valle dei pioppi (8. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!, vmes risanke in igre
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Lultimo viaggio delVArca di Noe (kom., ZDA 1980, r. Charles Jarrott, i. Elliot Gould, Gene-vieve Bujold, Ricky Schroder)
22.10	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Dokumentarni film: Perri
23.35	Aktualno: Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
\ RAI 2	~\
8.00	Nad.: L'enigma Borden (1. del)
9.00	Film: Sul ponte dei sospiri (dram., It. 1952, r Antonio Leon-viola, i. Maria Frau, Elvi Lissiak)
10.30	Risanka
11.05	Izobraževalna oddaja: L'epica tra i pupi siciliani
11.30	Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Film: Un marito per Anna Zac-cheo (dram., It. 1953, r. Giuseppe De Sanctis, i. S. Pampanini)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.10	Glasbena oddaja: Improvvisando
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	Nad.: Ouando ancora non c era-no i Beatles (3. in zadnji del)
22.15	Dnevnik, nato kviz II milionario
23.40	Dnevnik in Filmske novosti
23.45	Film: Gelosia (dram., It. 1943, r. Pietro Germi, i. Marisa Belli)
\ RA\ 3
12.00	Informativna oddaja: Kmetijske monografije - Koruza
13.00	Izobraževalna oddaja: Glasbeni instrumenti - Kitara
14.00	Deželne vesti
14.25	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Inf. oddaja: San Michele a Ripa
15.30	Šport: teniški turnir Masters (iz Stuttgarta)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Aktualnosti: Samarkanda
22.00	Rubrika: Filmske novosti
22.05	Film: Daunbailo - Down By Law (kom., ZDA 1986, r. Jim Jarmush, i. Roberto Benigni, Tom VVaits, John Lurie, Nicoletta Braschi, 1. del)
23.05	Dnevnik
23.10	Film: Daunbailo (2. del)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dok. oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana__________________
9.50	Video strani
10.00	Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva, Slovenski ljudski plesi
11.00	Film: Feniksov let (pust., ZDA, r. Robet Aldrichf i. James Stewart, Richar Attenborough)
13.10	Video strani
16.30	Video strani
16.45	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Spored za otroke in mlade: Noro, norejše, norišnica (4. del), nan. Poltrona expres (4. del)
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem"
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme, Obzornik, Okno, Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Lorca (r. Juan Antonio Bardem, 4. del)
22.10	Dnevnik
22.15	Retrospektiva jugoslovanskega filma - 30 let nagrade Jelen: Iz oči v oči (dram., Jug. 1963, r. Branko Bauer, i. Ilija Dčuvale-kovski, Vladimir Popovič)
23.40	Video strani
TV Koper___________________
13.30	TV dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.)
14.10	Nogomet: tekma 2. kola za evropske pokale (pon.)
16.00	TV dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel - bezbol MLB
18.50	TV dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Nogomet: tekma 2. kola za evropske pokale
22.15	TV dnevnik
22.25	Tednik: Sportime Magazine
22.45	Rubrika: Mon-gol-fiera (o mednarodnem nogometu)
23.15	Nočni boks: slavna srečanja
CANALE5______________
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.05	Nan.: La časa nella prateria, 16.05 VVebster
16.50	Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto,
18.55	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e marito, 20.30 TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Sulle stra-de della California,
1.30	Petrocelli, 2.30 Sceriffo a New Y ork
RETEOUATTRO
7.30	Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.50	Film: Tempesta sul Nilo (pust., VB 1955, r. Terence Young, i. Lau-rence Harvey, Antho-ny Steel)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York
New York	>
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Rubrika: Riflettore, nato film Christiana F., noi ragazzi dello zoo di Berlino (dram., ZRN 1981, r. Ulrich Edel, i. Natja Brunckhorst, Thomas Haupstein)
23.05 Filmska rubrika: Riflettore (2. del)
0.05 Film: Quei due (kom., VB 1969, r. Stanley Do-nen, i. Rex Harrison, Richard Burton)
ITALIA 1____________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: Viaggiamo con Benjamin, 20.15 Beverly Hills
20.30	Film: Vacanze di Na-tale (kom., It. 1984, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala, Vittorio De Sica)
22.20	Filmska rubrika: Vanzina Story
23.05	Variete:	Megasal-
vishow
23.20	Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.50 Rubrika: Premiere
24.00	Nanizanki: Samurai, 1.00 Star Trek
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Amor Gitano, 12.301 Ryan
13.30	Risanka
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes
17.30	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, Robotech, Lupin III
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Candidato all or-bitorio (krim., ZDA 1976, r. J. Lee Thompson, i. Charles Bron-son, Jacgueline Bisset)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Nanizanka: Dottori con le ali
0.30 Film
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanke: L isole perdute, 14.00 II mio amico Bottoni 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nadaljevanki:	La
famiglia Viahle, 18.15 Luigi G anna Detecti-ve
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Sanita oggi
20.30	Nanizanka: L' uomo del Sahara
21.30	Dokumentarna oddaja: Delta
22.30	Dnevnik
23.00	Variete: Al Paradise
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
I ITALIJANSKA TELEVIZIJA	/ f
| j RAI 1	j I RAI 2	j j RAI3	/
JL.
'F N
o ® " z "I
c e
5tič
> —: o <u
1U £ >-
Z 5 '
>(Qid
'Sil
“!« ^«I sil
Ul m s —■
Slf
___5 m
P
O)
II
s-
S N

v

‘ = -
Ir
Ul
Miril!!
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: La valle dei pioppi (9. del)
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik, nato 2. del varieteja
11.00	Nad.: La valle dei pioppi (lO.del)
11.30	Ci vediamo alle dieci (3. del)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Informativna oddaja: Millennio della Ruš di Kiev - Ukrajinska katoliška cerkev
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Giulia (dram., ZDA 1977, r. Fred Zinnemann, i. Jane Fonda, Vanessa Redgrave, Jason Ro-bards, Maximilian Schell, 1. del)
22.05	Dnevnik
22.10	Film: Giulia (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
8.00	Nad.: L'enigma Borden (2. del)
9.00	Film: Intrighi di donne (dram., Fr. 1950, r. Yves Allegret, i. Bernard Blier, Simone Signoret)
11.00	Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nanizanka: LTmpareggiabile giudice Franklin
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Film: L'avventura impossibile (vojni, ZDA 1942, r. Raoul Walsh, i. Errol Flynn, Alan Hale)
16.55	Iz parlamenta in dnevnik
17.05	Glasbena oddaja: Improvvisando
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Kost er
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.15	Aktualno: Večerni Diogenes
20.30	Variete: Fate il vostro gioco
22.20	Dnevnik, nato kviz II milionario
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Piccola posta (kom., It. 1955, r. Stefano Vanzina, i. Franca Valeri, Alberto Sordi)
12.00	Informativna oddaja: Vabilo v gledališče - II galantuomo per transazione (Giacinto Giraud)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija
15.00	Inf. odd.: Didaktični materiali
15.30	Aktualno: Spaziolibero
15.50	Šport: teniški turnir Masters (iz Stuttgarta)
18.40	Šport: konjske dirke (iz Neaplja)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: 20 let prej
20.00	Variete: Complimenti per la trasmissione
20.30	Film: Storia d'amore (dram., It. 1986, r. Francesco Maselli, i. Valena Golino, Blas Roca-Rey, Li-vio Panieri, 1. del)
21.25	Dnevnik, nato film (2. del)
22.20	Aktualno: Specialmente sul Tre
22.50	Znanstvena rubrika: Delta - Mamila
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Dok. oddaja: 20 let prej
RTV Ljubljana
10.00	Mozaik. Tednik, (11.00) Mednarodna obzorja, (11.40) Po sledeh napredka
12.20	Nadaljevanka: Lorca (J. A. Bar-dem, 4. del)
13.10	Video strani
16.15	Mozaik: Tednik (pon.)
16.30	Video strani
17.45	Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (5. del)
18.15	Poljudnoznanstvena oddaja: Alpski gorski svet (O gorskem gozdu in o drevesih, l.del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Melba (R. McDonald, r. Rodney Fischer^ 1. del)
21.15	Dokumentarna serija: Čas negotovosti - Vzpon in padec denarja
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Alicina restavracija (dram., ZDA 1969, r. Arthur Penn, i. Arlo Guthrie, Pat Quinn)
0.15 Video strani
TV Koper___________________
13.30	TV dnevnik
13.40	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji (pon.)
14.10	Nogomet: tekma iz drugega kola za evropske pokale
16.00	TV dnevnik
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TV dnevnik
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Šport: am. football NFL
22.30	TV dnevnik
22.40	Tednik: Sportime Magazine
23.15	Rubrika o košarki: Sottocanestro
23.45	Nočni boks: slavna srečanja
UST
Spl
						.
Kili		iiiii		lišllii	E!!!'	
CANALE5______________
8.00	Nanizanke: Strega per amore, 8.30 Una fami-glia americana, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15.05	Han.: La časa nella prateria, 16.05 Webster
16.50	Kvizi: Doppio slalom,
17.20	Cest la vie, 17.50 OK! II prezzo e giusto,
18.55	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: 1.500 ma non li dimostra (vodi Cor-rado)
22.30	Aktualno: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nan.: Sulle strade della California, 1.45 Pet-rocelli, 2.45 Sceriffo a NewYork
RETECUJATTRO
7.30	Nan.: Lou Grant, 8.20 II Santo, 9.20 Adam 12
9.50	Film: Pagato per ucci-dere (dram., VB 1954, r. Anthony Hinds, i.
Dane Clark, Cecile Chevreau)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d'amore, 18.00 New York New York
19.00	Aktualno: Dentro la notizia
19.30	Nan.: Gli intoccabili
20.30	Film: Mister Roberts (kom., ZDA 1955, r. John Ford e Mervyn Le Roy, i. Henry Fonda, James Cagney)
22.55	Aktualno: I Misteri dell estate, 23.40 Dentro la notizia
0.10 Film: Il gioco degli av-voltoi (vojni, VB 1979, r. James Fargo, i. Joan Collins)
ITALIA 1____________
7.15	Risanke
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Jem, Kissme Licia
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Tečaj angleščine
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim
bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills
18.30	Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy days,
20.00	Arriva Cristina
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.30	Film: La mosca (srh., ZDA 1986, r. David Cronenberg, i. Jeff Goldblum)
23.10	Variete:	Megasal-
vishow
23.25	Nanizanka: Tre cuori in affitto
23.55	Rubrika: Premiere 0.05 Glasbena oddaja: Rock opolnoči - UB40 in CCCP
1.05	Nanizanka: Star Trek
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Amor gitano, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes
18.00	Otroška oddaja: Super 7 in risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Il giorno della ci-vetta (dram., It. 1968, r. Damiano Damiani, i. Franco Nero, Claudia Cardinale)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Film: I sette minuti che contano (dram., ZDA-1971, r. Russ Me-yer)
1.45	Nanizanka: I dottori con le ali
TELEFRIULI_________
13.30	Dokumentarec: Delta
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nadaljevanki:	La
famiglia Viahle, 18.15 Luigi Ganna detective
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zelena dežela
20.30	Nan.: Wild Albance
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Velike svetovne reke
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka:	Corpo
speciale Sandbaggers
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

Tedenski pregovor:
Če napadaš z rogovi, napadaj tiste, ki imajo rogove!
(berberski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 45 leti: 7.11.1943 je izšla prva številka ciklostiliranega partizanskega lista Matajur.
□	Pred 70 leti: 11.11.1918 je Nemčija podpisala kapitulacijo, s čimer se je končala prva svetovna vojna.
OSEBNOSTI:
□	6.11.1986 je v Ljubljani umrl protifašist in aktivist OF Emil Colja, ki se je rodil 11.9.1908 v Škrbini.
□	8.11.1898 se je v Križu rodil prosvetni delavec Mirko Dovšak, ki je umrl 29.10.1967 prav tako v Križu.
□	11.11.1953 je v Ljubljani umrl inž. Maks Klodič pl. Sabladolski, ki se je rodil 13. 8. 1875 v Trstu.
□	7.11.1943 je pri Malih Munah padel Giovanni Zol, komandant bataljona Alma Vivoda, ki se je rodil 13. 3. 1908 v kraju Fiume Vene-to.
gledališča
koncerti
m
m
Ljubljana
Opera SNG Ljubljana
mi^KC<b ^ *L. ob 19. uri: opera Faust (Charles Gounod), dir. Vladi-
V sredo, 9. 11., ob 19. uri: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
Cankarjev dom
v Y SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 7. 11., ob 19.30: baletni j®^er^Sedem nosorogovih kož - nastopa pariška plesna skupina
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 5. n., ob 19.30: Dedalus (D. Jančar), rež. Zvone Šedlbauer. v torek, 8. 11., ob 19.30: Čaplja (Vasilij Aksionov), rež. Marjan aevk (ponovitev 9. 11.).
Pstek, 11. 11., ob 19.30: premiera predstave Volčji čas ljubezni l udi Šeligo), rež. Meta Hočevar (ponovitev 12. 11.).
^JCL Ljubljana
Jan °Cp-' ^ 1L, ob 19.30: Klementov padec (Drago Jančar), rež.
y torek, 8. 11., ob 19.30: Elektrino maščevanje (Mirko Zupančič), rez- Mile Korun.
sr®do. 9. 11., ob 19.30: Faustove improvizacije Bojana Štiha ^°Jan Stih-Tona Partljič), rež. Vesna Arhar.
Mladinsko gledališče
torek, 8. 11., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan (ponovitev 9. 11.).
Lutkovno gledališče
v VELIKI DVORANI danes, 5. 11., ob 11. in 17. uri: Mi kosovirji T^tlaua Makarovič), rež. Edi Majaron (pon. 11. 11. ob 17. uri).
VELIKI DVORANI v četrtek, 10. 11., ob 20. uri: Žogica marogi-a 'Jan Malik), rež. Edi Majaron.
koper
kulturni dom
t ^uLoto, 12. 11., ob 20. uri: Cyrano De Bergerac (Edmond Ros-d). rež. Dušan Mlakar, gostovanje PDG Nova Gorica.
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 5, u ob 20.45: Sei personaggi in cerca dautore (Luigi andello), rež. Luigi Patroni Griffi (ponovitvi 6. in 7. 11.). rež rek’ 1L, ob 20.45: La mandragola (Nicolo Machiavelli), • halo Tavaschi, nastopa skupina Baraban (ponovitev 12. 11.).
uditorium Zanon
mer°v°k °L 21. uri: v okviru sezone Teatra Contatto - Allar-novite g' nastoPa indijsko plesno gledališče Baratha Natym (po-
TOLMEČ
Gledališče David
Pira Rete^: tt' 11., ob 20.45: Sei personaggi in cerca d'autore (Luigi eM°), rež. Luigi Patroni Griffi, gostuje Stalno gledališče Fur-
mJe-Julijske krajine.
TREVISO
finsko gledališče
dir	6. 11., ob 20.30: opera II Trovatore (Giuseppe Verdi),
rziano Severini, rež. Mattia Testi (ponovitvi 8. in 10. 11.).
fiENETKE
G Mdališie Goldoni
Trin°f°k ^L' ob 20.30: La nave (Gabriele D'Annunzio), rež. Aldo n 0 *n Cherif (ponovitev 6. 11. ob 16. uri).
Gledaiišče Ridotto
Qa .	5. 11., ob 21. uri: La časa di Bernarda Alba (Frederic
_ la Lorca), rež. Augusto Zucchi (ponovitev 6. 11. ob 16. uri).
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 7.
11.,	ob 19.30: v okviru mednarodnega mojstrskega ciklusa - klavirski recital Nataše Veljkovič (Schumann, Grieg, Ravel, Chopin).
V	MALI DVORANI v torek, 8. 11., ob 19.30: v okviru ciklusa Mladi mladim - nastopajo mezzosopranistka Dragica Kovačič in pianist Andrej Jarc (Bellini, Faure, Brahms, Pavčič, Ipavec) ter violinistka Sidonja Lebar in pianist Andrej Jarc (Brahms).
V	MALI DVORANI v četrtek, 10. 11., ob 19.30: Antologija slovenske violinske glasbe - igrata violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Ščejc-Lorenz (Babnik, Mašek, Foerster, Savin, Osterc, Kogoj, Arnič, Švara, Bravničar).
V	VELIKI DVORANI v petek, 11. 11., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, solisti Irena Vremšak-Bar - sopran, Stefania Mormone - klavir, Luigi Sini - kitara, dir. Efthimos Kavalieratos (Villa Lobos, De Falla).
Slovenska filharmonija
V	VELIKI DVORANI v sredo, 9. 11., ob 19.30: v okviru abonmaja vrhunskih domačih in tujih umetnikov - koncert Gruzinskega godalnega kvarteta (Šostakovič, Schubert, Beethoven).
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono)
V	torek, 8. 11., ob 21. uri: v okviru jesenskih koncertov - klavirski koncert dua Gorini-Bagnoli (Mozart, Schubert, Brahms).
Auditorium Zanon
V	sredo, 9. 11., ob 21. uri: nastopa jazzist David Van Tieghem (ponovitev 10. 11.).
PORDENON Športna palača
V	četrtek, 10. 11., ob 21. uri: koncert Jamesa Browna.
MESTRE Gledališče Toniolo
Nocoj, 5. 11., ob 21. uri: koncert simfoničnega orkestra beneškega gledališča La Fenice, violončelist Mario Brunello, dir. Vasilij Sjnaisky (Prokofjev, Kabalekskij, Beethoven).
V	sredo, 9. 11., ob 21. uri: jazz klavir in indijska tradicija -nastopa Terry Riley.
BENETKE
Krožek Prigioni Vecchie
Nocoj, 5. 11., ob 18. uri: igra Trio di Piacenza (Vivaldi, Bach, Haydn, Hendel, Danzi).
Gledališče La Fenice
V	nedeljo, 6. 11., ob 16. uri: koncert simfoničnega orkestra La Fenice, violončelist Mario Brunello, dir. Vasilij Sjnaisky (Prokofjev, Kabalekskij, Beethoven).
V	SOBANAH APOLLINEE v sredo, 9. 11. ob 17. uri: nastopa Cantinena piano Quartet (Beethoven, Brahms, Martinu; ponovitev 11. 11. s skladbami Koplanda, Dvoržaka in Faureja).
Cerkev Pieta
V	ponedeljek, 7. 11., ob 20.30: nastopa Ensemble di Roma (Gounod, Mozart, Stamitz, Ybert).
PADOVA Auditorium Pollini
V	ponedeljek, 7. 11., ob 21. uri: koncert Komornega orkestra Padove in Veneta, dir. Peter Maag (Mozart, Haydn, Beethoven; ponovitev 8. 11.).
VERONA
Gledališče Filarmonico
Nocoj, 5. 11., ob 21. uri: Koncerti Ludvviga van Beethovna, orkester vodi Gianfranco Mašini, Alexander Longuich - klavir (ponovitev 6. 11. ob 17. uri).
GORICA Kulturni dom
V	soboto, 5. 11., ob 15.30, in v nedeljo, 6. 11., ob 9. uri: namiznoteniški turnir; prireditelj A. S. Azzurra (Gorica),
V	ponedeljek, 7. 11., ob 20.30: komedija Važno je imenovati se Ernest (Oskar VVilde), rež. Marko Sosič; prireditelj SSG - Trst (ponovitev v torek, 8. 11., ob 10.30 in 20.30).
V	četrtek, 10. 11., ob 17.30: tiskovna konferenca Kulturnega doma.
V četrtek, 10. 11., ob 20.30: v okviru pobude Gorica Kinema '88 -projekcija filma Zakon poželenja (Šp. 1986, rež. Pedro Almodovar); prireditelj Kinoatelje.
V	ponedeljek, 14. 11., ob 10.30: gledališka predstava za šole -George Dandin ali kaznovani soprog (Moliere), rež. Dušan Mlakar; prireditelj SSG - Trst.
V	soboto, 26. 11., ob 20.30: jazz koncert Jimmyja Owensa; prireditelj UNIFAX.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete telefonsko številko 0481 /33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 GORICA).
današnji radijski sporedi
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Kulturni dogodki (pon.), Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Koncert za srce in orkester; 12.40 Glasba Danila Švare; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas od Rezije; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Drugi program; 17.10 Dijaki GM na akademiji v luteranski cerkvi; 18.00 Odlomki iz Shakespearja: Tri tragedije - tri komedije; 18.30 Glasbeni listi.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki na radiu; 11.20 Stara glasba; 11.35 Poslušalci pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 V studiu; 18.00 Plesni prizori; 18.30 Knjižni trg; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Starinarnica; 19.00 Prenos Radia Lj.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00-7.15 Glasba in rubrike; 7.35 Variete; 7.40 Zdravo otroci; 8.00 Jutranja oddaja; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Mi in vi;
9.15	Carosello Curci; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Superpass; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 11.45 Knjige v izložbi;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Šport; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 Sobota zvečer in Nočni val.
[
filmske premiere
eva fornazarič
Zabavni hudiček z ženskim imenom
tu in tam
Ob razstavi tudi koncert

IL PICCOLO DIAVOLO Scenarij: Vincenzo Cerami in Roberto Benigni □ Režija: Roberto Benigni □ Fotografija: Robert Muller □ Glasba: Evan Lurie □ Igrajo: VValter Mat-thau (Maurizio), Roberto Benigni (Giuditta), Nicoletta Braschi (Nina), John Lurie (profesor Cusatelli)
Roberto Benigni je v ZDA odkril... Ameriko. Po uspehu filma Daunbaild, ki ga bomo prav prihodnji teden lahko gledali tudi na televiziji, je toskanski komik ponovno obiskal ZDA in zasnoval svoj novi film na sodelovanju z VValterjem Mathhauom.
Dvojica je enkratna. VValter Mat-thau je eksorcist, ki je prišel v Italijo, da bi nekemu dekletu pomagal iz zagate. Mlado frizerko je obiskal zlodej. Z Marcellovo pomočjo jo bo sicer kmalu zapustil in oblekel človeško suknjo. Izbral bo obleko moškega spola, ohranil pa bo žensko ime in postal nagajivi hudiček Giuditta.
Ostali del filmske zgodbe naj ostane ovit v skrivnost, saj bi sicer gledalci bili ob poezijo komičnega filma. O svojem sodelovanju z VValterjem je Benigni izjavil, da je pravi hudič. Sam pa naj bi doživel hudo mistično krizo, ko je prvič gledal zmontiran film.
Benigni si je privoščil tudi nekaj pikrih komentarjev na račun filmov o Kristusu in Antikristu in namignil na dejstvo, da bi si lahko tudi sam naredil malo reklame z verskim škandalom. Dodatne spodbude najbrž ni treba. Komedija o malem hudiču je dokaj prijetna, čeprav moram priznati, da je Benigni le boljši kot igralec. Režiserska srajca očitno ni vedno najudobnje-ša, še posebno, če je krojena po moški meri, obleče pa jo zlodej Giuditta.
Glasbenika Črtomir in Mojca Šiškovič
Prihodnji teden bodo v Benetkah odprli razstavo del arhitekta Jožeta Plečnika v dobi 1872-1957. Na predvečer (v petek, 11. novembra) bosta v okviru te prireditve, sicer pa na sedežu deželnega sveta, nastopala tudi violinist Črtomir in pianistka Mojca Šiškovič.
Plečnikovo razstavo (otvoritev bo v soboto ob 12. uri v prostorih Scuola Grande San Giovanni Evangelista, San Polo 2454) bo predvidoma decembra dopolnil tudi simpozij, koncert pa je nekakšna glasbena uvertura v likovni in študijski del. Pobudniki in organizatorji vseh prireditev so Dežela Venelo, SR Slovenija, pariški kulturni center Pompidou, lombardski likovni center Rocca Borromeo in beneški univerzitetni Inštitut za arhitekturo. Tako razstava kot koncert spadata v sodelovanje dežel loka Alpe-Jadran.
Brata Šiškovič nastopata že vrsto let in ju naše občinstvo prav dobro pozna. Večkrat sta že igrala tudi izven Trsta, predvsem v Videmski pokrajini. Če ima razstava večjo odmevnost zaradi priznanj, ki jih je arhitekt Plečnik deležen v Evropi, je koncert tržaških glasbenikov predvsem izredna priložnost, da posredujeta širšemu občinstvu delček tiste kulturne bogatosti, ki jo Slovenci - še posebno zamejski - zaradi prirojene skromnosti vse premalo razkrivamo. S svojim izvajanjem bosta prav gotovo še enkrat potrdila glasbeno dovršenost, ki sta jo dosegla z dolgoletnin: skupnim igranjem. Na koncertu bosta izvajala dela Tartinija, Sarasateja, Čajkovskega, Svendsena, Paganinija in Krolla. (mik)
Ob nejasnih načrtih za bolnišnice protesti zaradi zapiranja oddelkov
Sejem
Ambiente
Na goriškem razstavišču Es-pomego bodo danes dopoldne odprli letošnji salon pohištva in stanovanjske opreme Ambiente 88. Sejem bo ob 11. uri odprl deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati.
V razstavnih halah goriškega sejmišča bo razstavljalo več kot sto proizvodnikov in trgovcev s pohištvom ter vsem, kar ima opravka z urejanjem stanovanjskih in drugih hišnih prostorov. Sejem bo odprt do prihodnje nedelje, 13. novembra. Ob delavnikih bo ogled možen med 16. in 21. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 21. uro.
Poleg pohištva in opreme bo na sejmu prikazan tudi izbor okrasnega obrtništva ter zanimiva ponudba obrtniško izdelanih predmetov iz Sovjetske zveze.
Ni miru za zdravstvo na Goriškem. Tržičane je te dni razburila vest, da naj bi močno okrnili oddelek za otola-ringologijo v njihovi bolnišnici. Oddelek je doslej lahko sprejemal do 30 bolnikov, s ponedeljkom - ko bo po napovedih stopila v veljavo nova omejitev - pa naj bi jih kar 25 manj, torej samo pet. Ukrep seveda ne prihaja iznenada, saj gre le za posledično izvajanje določb, ki so jih pri Krajevni zdravstveni enoti odobrili s sprejemom izvršilnega načrta o preuredbi oz. restrikcijah pri delovanju zdrav-stve na Goriškem.
Vseeno je ukrep izzval v Tržiču proteste in odjeknil v občinskem svetu. Tam so se med drugim vprašali, ali ni ta ukrep v zvezi z govoricami, da naj bi zgradili v Gradišču novo bolnišnico za celo goriško pokrajino. Bolnišnica bi seveda bila edina v pokrajini in bi nadomestila goriško (načrt nove bolnišnice v Gradišču je alternativen obnovi kompleksa splošne bolnišnice v Gorici) ter tržiško bolnišnico. Mnogi v Tržiču namigujejo, da sodijo zaprtje gradeške bolnišnice, omejevalni ukrepi v Tržiču ter predvsem zaustavitev gradnje nove bolnice pri San Polu v
okvir že zastavljenega načrta, katerega končni rezultat naj bi bila ohranitev ene same bolnišnice za vso goriško pokrajino.
V zvezi s predlogom o zidanju nove bolnišnice v Gradišču so zavzeli negativno stališče tudi goriški socialdemokrati, ki ugotavljajo, da čeprav predloga formalno ni še nihče postavil, se o njem govori čedalje bolj vztrajno. Predvsem pravijo, ni pojmljivo, da bi glavno mesto pokrajine ostalo brez bolnišnice, kar bi privedlo do cele vrste problemov, od selitev osebja, do problema prometnih povezav, do vprašanja, kaj z opuščenimi strukturami. Predvsem pa govori proti tem nameram dejstvo, da bi v primeru gradnje nove bolnišnice bilo potrebnih deset in morda več let, Gorica pa bi v tem času še vedno ostala brez že danes nujno potrebne funkcionalne bolnišnice. Iz tega razloga tudi nasprotujejo morebitni gradnji nove bolnišnice v Gorici, ki bi torej ne bila za celo pokrajino. Socialdemokrati se zavzemajo za obnovo sedanjega bolnišničnega kompleksa v Ul. Vittorio Ve-neto in trdijo, da si mora KZE čimprej zagotoviti za to potrebnih 53 milijard.
1®@N1 Novembrske prireditve v Kulturnem domu
V	Kulturnem domu so v teh dneh objavili okvirni spored prireditev v mesecu novembru, med katerimi so tudi večeri ob obletnici odprtja doma. Prva novembrska prireditev v Kulturnem domu je bila že v četrtek z začetkom jesenskega filmskega sporeda Gorica Kinema. Včeraj so dvorano doma uporabili goriški dijaki za skupno zborovanje, že danes in jutri pa bo vse živo tudi v telovadnici, kjer bo na sporedu deželni namiznoteniški turnir, ki ga prireja mestno združenje Azzurra ob praznovanju 20-letnice obstoja.
V	ponedeljek in torek zvečer bo na sporedu druga letošnja abonmajska gledališka predstava. Igralci Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta bodo uprizorili igro Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest. Igra bo na programu tudi v torek zjutraj, ko bodo prišle na ogled šole. V četrtek, 10., bo ob 20.30 film ciklusa Gorica Kinema Zakon poželenja. V ponedeljek zjutraj ob 10.30 bo gledališka predstava za šole George Dandin ali kaznovani soprog. Delo francoskega dramaturga Moliera bodo postavili na oder igralci tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. Četrtkovi večeri so letos posvečeni filmskim predstavam. Kinoatelje vabi tako 17. t. m. na ogled filma Čebelar, 24. t. m. pa bodo predvajali nemški film Bagdad cafe'. V soboto, 26., bo v priredbi skupine univerzitetnih študentov Unifax jazz koncert z Jimmyjem Owensonom. V nedeljo 27. pa bodo lokostrelci KŠD Naš prapor - Sirion priredili turnir v lokostrelstvu.
V	tem mesecu bodo proslavili tudi sedmo obletnico rednega delovanja Kulturnega doma v Gorici. V sklop praznovanj, ki jih upravni odbor doma prireja ob tej priložnosti, sodijo tri večje manifestacije. V sredo, 16. t. m., bo ob 18.00 uri otvoritev razstave akademskega slikarja Andreja Jemca. Pobuda bo pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke in Kmečke banke. V petek, 25. t. m., bo koncert narodnozabavnega ansambla Slak. Praznovanje se bo zaključilo z zabavno športno prireditvijo, ki bo v telovadnici Kulturnega doma v petek, 2. decembra. V malem nogometu se bo Zlata selekcija (skupina svetovno priznanih bivših športnikov iz Slovenije) pomerila z izbrano vrsto goriških športnih delavcev.
Nocoj v Števerjanu in Št andr e iu, jutri pa v Gabrjah
S stavko in zborovanjem v Kulturnem domu
Pričenjajo se
Čeprav bo Martinov dan šele prihodnji teden, se bodo na Goriškem pričela praznovanja že nocoj in jutri. Za veselo vzdušje in zabavo bodo namreč poskrbela naša kulturna društva, ki bodo priredila martinovanja za svoje člane in prijatelje.
Kulturno društvo Briški grič iz Šte-verjana bo danes praznovalo Martina s kulturno zabavnim programom. Spored nocojšnje prireditve, ki bo ob 20. uri v društvenih prostorih na Bukovju, napovedujejo kot zelo pester in zanimiv. Ob nastopu moškega okteta kulturno umetniškega društva Poštar iz Ljubljane in recitaciji priznane gledališke igralke Nadje Strajnar-Zadnik, ki je kot nosilka glavne vloge nastopala tudi v Miklovi Zali, bosta poskrbela za prijetno glasbo tudi člana ansambla Gorenjci. Prireditelji so prepričani, da ne bo manjkalo smeha in zabave, saj bo med gosti večera animator in kaba-retist Sten Vilar.
Nocoj bo veselo tudi v Štandrežu, kjer bodo člani kulturnega društva Oton Župančič priredili že tradicionalno martinovanje v domu Andreja Budala. Kot vsako leto se bodo zbrali na skupni večerji, pripravili pa bodo tudi bogat srečelov. Štandrežci bodo seveda lahko tudi zaplesali ob zvokih harmonike domačina Štefana Nanuta.
Jutri v zgodnjih popoldanskih urah, od 14.30 dalje, prirejajo družabnost tudi člani kulturnega društva Skala iz Gabrij. Na tradicionalnem martinovanju, ki bo na trgu pred društvenim sedežem, bo nekaj pesmi zapel domači
martinovanja
moški zbor. Vaščani bodo pripravili tudi domači voz, ki bo na vse strani naložen z letošnjimi pridelki. Prireditelji bodo poskrbeli za pečenj kostanj in pršut, zagotovili pa so nam tudi, da bo vsem na voljo tudi kapljica domačega vina.
Koncert ansambla saksofonistov
Po uspešnem nastopu orkestra zagrebške filharmonije, ki je privabil v gledališče Verdi veliko število ljubiteljev klasične glasbe, bo jutri ob 11. uri na sporedu v Auditoriju v Ul. Roma koncert saksofonske skupine "Ensem-ble italiano di sassofoni". Jutrišnje glasbeno srečanje sosi v program nedeljskih koncertov, ki jih prireja goriško kulturno združenje Rodolfo Lipizer.
Skupino saksofonistov sestavljajo Federico Mondelci, Lucy Derosier, Mario Marži, Massimo Mazzobi in sopranistka Maria Agnese Berluti. Vsi člani ansambla so priznani glasbeniki, ki so nastopili že širom po svetu. E.n-semble, ki je med drugim leta 1985 prejel prvo nagrado na mednarodnem natečaju v Anconi, bo podal nekaj skladb Gabriellija, Glazunova, Franca-ixa, VVeilla, Woodsa, G ershvvina, Jopli-na in Bernsteina.
■ V galeriji Incontro v Ronkah bodo danes otvorili razstavo fotografij Lui-gina Snidera. Fotografska razstava bo odprta do vključno 8. decembra.
Protest goriških dijakov
Dijaki med včerajšnjim sprevodom po Korzu Italia	(foto Marinčič)
Dijaki goriških višjih šol so včeraj stavkali. Zbrali so se pred spominskim parkom in nato šli v sprevodu po Korzu do Kulturnega doma, kjer so imeli zborovanje. Stavki se je pridružila tudi večina slovenskih dijakov, saj je na vseh slovenskih višjih srednjih šolah včeraj ostala v razredih le peščica dijakov.
Razlogi za to prvo protestno pobudo goriških dijakov v novem šolskem letu so stari: dijaki so postavili že večletne zahteve po šolski reformi, po reševanju problemov struktur, po večji pozornosti javnemu šolstvu. Kar zadeva goriško stvarnost so navedli celo vrsto problemov v zvezi s pomanjkanjem učilnic in varnostnih naprav v šolah (zavoda Galilei in Fermi), pomanjkanjem telovadnice (znanstveni licej in zavod Pacassi, kjer so sicer pred volitvami politiki poskrbeli za slavnostno otvoritev, vendar manjka še kolavdacija), pomanjkanjem primerne šolske stavbe (ITI v Tržiču in klasični licej v Gorici). Slovenski dijaki so s tem v zvezi pristavili zahtevo po pospešitvi del na gradbišču novega šolskega centra v Ul. Puccini.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek sporoča, da se bo pouk petega letnika začel v ponedeljek 7. t. m. ob 16.00 uri s sestankom koordinatorja, profesorjev in dijakov.
razne prireditve
KD Oton Župančič iz Štandreža priredi danes, 5. novembra, ob 20.30 društveno martinovanje v domu Andreja Budala. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407).
KD Briški grič iz Števerjana priredi danes, 5. novembra, ob 20. uri v društvenih prostorih kulturno zabavni večer.
KD Skala Gabrje vabi jutri, 6. novembra, na tradicionalno martinovanje. Družabnost bo ob 14.30 na trgu pred sedežem kulturnega društva. Pripravili bodo pokušnjo domačega in priložnostni kulturni spored.
Martinovanje KD Kras Dob-Poljane
bo v soboto, 12. novembra, v gostilni na Poljanah. Vpisovanje pri Aldu Croselhju (Dol) in v gostilni Peric (Poljane).
Odbor goriških staršev prireja martinovanje v soboto, 12. novembra, ob 20.JU v mali dvorani Katoliškega doma. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Katoliški knjigarni.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v nedeljo, 20. novembra, martinovanje v hotelu v Ajdovščini. Za zabavo bo poskrbel harmonikar Milan.
Martinovanje za člane in prijatelj SPD bo 13. novembra v Ajdovščini. Prijave sprejemajo na sedežu društva še v ponedeljek, 7. in torek, 8. novembra od 1 ; do 19. ure in v trgovini Bavcon ter Pr poverjenikih, Ivu Nanutu in Branku Kuzminu do vključno 8. novembra. Na razpolago je še nekaj prostih mest v avtobusu.
Manifestacije ob obletnici konca 1. svetovne vojne
Priložnost naredi iz človeka tatu
V treh ukradli par očal
Jutri bo na Goriškem ob dnevu italijanske vojske več manifestacij v spomin na 70. obletnico zaključka prve svetovne vojne. Najbolj slovesna bo pri kostnici v Redipuglii, kjer se bodo spominske svečanosti jutri dopoldne udeležili poleg številnih borčevskih predstavništev iz cele Italije tudi najvidnejši italijanski politični in vojaški predstavniki. Vlado bo po napovedih predstavljal obrambni minister Zano-ne. Ob tej priložnosti priredi goriško pokrajinsko vojaško poveljstvo brezplačni avtobusni izlet v Redipuglio. Odhod bo v nedeljo zjutraj ob 8.45 z Battistijevega trga v Gorici.
Nekatere vojašnice na Goriškem bodo jutri odprte civilistom. Obiskovalci si bodo lahko ogledali vojašnico v Ul. Duca D Aosta v Gorici, "Amadio" v Krminu in "Polonio" v Gradišču od 9.30 do 12.00 in od 14.30 do 16.00. Obiskovalce bodo seveda spremljali vojaški izvedenci. Vedno jutri bodo ob
RANK XEROX
Poskusite potolči rekord.
Izboljšati morate rekord učinkovitosti Kako7 Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000 Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza
Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti.
L0G.0.S. srl Gorica Tel. 0481/20040 Telefax 0481/20265
9. uri izpred kostnice na Oslavju ponesli baklo bratstva skozi Ločnik, Kr-min, Medejo in Petovlje vse do kostnice v Redipuglii, kjer bo na osrednja spominska manifestacija. Ob 16. uri bo v Gorici na Travniku slovesno spuščanje zastave.
Obletnica konca prve svetovne vojne pa ne bo zgolj priložnost za vojaške parade in nekoliko retorično proslavljanje. Nekateri so se odločili za kulturne pobude, s katerimi bi obeležili jubilejno obletnico konca vojnih tegob. Tako je Pokrajina sinoči v Attemsovi palači predstavila zgodovinsko fotografsko publikacijo o prvi svetovni vojni, v Foljanu pa bodo danes na pobudo občine in Javnega večnamenskega središča v Ronkah odprli fotografsko razstavo o 1. svetovni vojni, ki so jo uresničili s pomočjo Pokrajinskega muzeja v Gorici in Goriškega muzeja iz nove Gorice. Razstavo bodo odprli nocoj ob 18.30 v občinski fotografski galeriji v Foljanu.
Na sodišču v Gorici so včeraj imeli opravka z vrsto manjših kraj. Trije mladeniči iz Avellina in Salerna, ki so pred osmimi leti služili vojski rok v Krminu, so odgovarjali zaradi tatvine v baru Leon Bianco maja 1980. Kar je pri dogodku svojevrstnega je to, da so vso trojico obtožili kraje nič manj kot... para očal. Sončna očala znamke Rayban je namreč eden od odjemalcev, ki je prebijal večer ob biljardni mizi, položil na okno. Eden od treh vojakov naj bi se polastil očal in se nato oddaljil skupaj z ostalima dvema. Dejanje ni ostalo neopaženo. Kmalu so jih prijeli in jih prijavili sodstvu.
Obtoženci, danes 29-letni Francesco Sorriento iz Avellina ter 28-letna Amelio Avalllone in Carmelo Corrado iz pokrajine Salerno, se niso predstavili na obravnavi. Sodniki so jim priznali amnestijo, v skladu z zahtevami javnega tožilca, medtem ko je obramba zahtevala popolno oprostitev, ker da niso zagrešili kaznivega dejanja.
Z zmerno kaznijo se je izmazal tudi 23-letni Tržačan Rossano Roncelli, ki je pred štirimi leti v Tržiču ukradel fiat 500. Poleg kraje je bil obtožen tudi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Javni tožilec je zahteval obsodbo na 4 mesece zapora ter denarno kazen, branilec pa priznjanje amnestije za oba prekrška oz., kot podrejeno zahtevo, najnižjo kazen. Sodniki so Roncel-lija obsodili na 2 meseca zapora pogojno in 200 tisoč lir globe zaradi kraje, amnestijo pa mu priznali samo kar zadeva vožnjo brez dovoljenja.
Delovanje
skavtov
Slovenski goriški skavti so imeli v začetku oktobra svoj občni zbor, na katerem je bil govor o letošnjem programu. Med drugim so se domenili, da bodo deležni posebne pozornosti tudi voditelji in njihove funkcije. Organizirali bodo namreč razne izpopolnjevalne tečaje in duhovne poglobitve.
V nedeljo, 16. oktobra, so se zbrali skavti 1. stega (Gorica, Števerjan, Štandrež, Podgora). Iz treh_ različnih krajev Gorice, Štandreža, Števerjana so se po enourni hoji po mestnih ulicah in gozdovih zbrali v Pevmskem gozdu, kjer je sledilo slovesno prestopanje članov v različne starostne veje. Po končanem uspelem obredu so skupno šli v Katoliški dom, kjer so si ogledali diapozitive o skavtskem življenju. Vesel dan so končali s pesmijo slovesa in poslušanjem ansambla Drava, ki je v okviru Koroških dnevov nastopal v Gorici.
Dne 31. oktobra so se spomnili rajnih skavtov. Letos so se s kolesi peljali v Moš, kjer so imeli mašo za prerano umrlega skavta Jožeka.
<S
v'
> slovensko stalno gledališče
Oscar Wilde
VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST
Režija: Marko Sosič
Igrajo: Vladimir Jurc, Tone Gogala, Anton Petje, Alojz Milič, Adrijan Rus-tja, Lidija Kozlovič, Stanislava Bonisegna, Lučka Počkaj in Bogdana Bratuž.
V ponedeljek, 7. novembra, ob 20.30 ABONMA RED A, v torek, 8. novembra, ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v GORICI.
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
razna obvestila
Vodni konzorcij CAFO obvešča, , bo za doberdobsko občino pobiral PU stojbine za meseca september in oktod 1988 še danes, 5. novembra, od 8. do 12-na sedežu ŠZ Mladost v Doberdobu.
Občina Doberdob obvešča, da bo cep^ ljenje proti gripi danes, 5. novembra, 10.30 do 11.30 v ambulanti dr. Mariecr tine Carloni. Cepljenje je brezplačno vse občane.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »II principe cere3 moglie«.
VERDI 15.30 »Lilli e il vagabund«': 19.00-22.00 »Uultima tentazione ^ Cristo«. Prepovedan mladini P°° letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ragazze scanda-lose«. Prepovedan mladini pod lotom.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.30 »La leg9enda del santo bevitore«.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Sulle tra« delVassassino«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Ženske komando«"; 22.00 »Bordel - hiša vzhajajočega ca«.
DESKLE 19.30 »Krvava sled«.
DEŽURNA LEKARNA V GOSiCl
Provvidenti - Travnik 34 - teL DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA ^ Centrale - Trg republike zb 410341.
pogrebi
v Gorici ob 11. uri Ir™a S^r-Bot, iz glavnega pokopališča v
Danes
če.
Začela se je nova in bogatejša filmska sezona Kinoateljeja
. Predsinoči se je s predvajanjem sov-jstskega filma režiserja Andreja Mihal-V,°va Končalovskega Zgodba o Asji Kljačini, ki je ljubila, ne da bi se poroda pričel jesenski spored filmov Gorica Kuiema 88, s katerim stopa Kinoatelje v novo sezono. Ciklus Gorica Kinema zaobjema sedem filmov evropske filmske Produkcije, ki jih bodo predvajali vsak četrtek v Kulturnem domu v Gorici do 15. decembra.
. Ta pa je samo prva izmed pobud, ki Pn člani Kinoateljeja mislijo uresničiti v n°vi sezoni. O delovanju te zelo uspeš-ne skupine, ki se je v zadnjih letih znala Pnmerno uveljaviti ne samo v našem omačem kulturnem prostoru, temveč udi v širši javnosti, smo se pogovorili z 9orjem Prinčičem, ki je eden od glavah koordinatorjev goriške skupine.
. udi v novi sezoni bo steklo delo po ?evustaljenih tirnicah. Zato je opaziti do-■?'eno doslednost pri izbiri filmov, ki Pn Kinoatelje ponuja občinstvu. V glav-em gre za izbor kvalitetnih filmov, ki ,! Jih težko videli v kaki drugi mestni kinodvorani, kjer vlada seveda logika fuslužka in je treba zato dajati prednost omercialnim filmom, ki zagotovijo več-P zuslužek neglede na kakovost filma.
n°atelje opravlja tako že več let vlogo ^ sveščevalca na filmskem področju, paz-Pvej šim gledalcem pa nudi celo paleto akovostnih filmov, ki si s težavo utirajo P .na drugih filmskih platnih. Zanimi-° Je s tem v zvezi tudi sodelovanje, ki 1 9a vzpostavili s komendnikom Costo, mikom goriških kinodvoran. Poleg Pupustov, ki jih člani Kinoateljeja imajo 1 med tedenskim predvajanjem fil-koov v vseh goriških kinodvoranah, lah-z veseljem ugotovimo, da je prišlo
*. ..	uyuLuvmiu, ua je puaiu
a, 1 ho skupnega načrtovanja pri izbiri stv °V' ^ Pm bo lahko goriško občin-0 sledilo v kinodvoranah v prihod-
V	okviru Kinoateljeja se zbira vedno večja skupina privržencev, ki jih veže zanimanje po spoznavanju filmske kulture. Včanjenih je že nad 500 ljubiteljev filmov, ki vidijo v ponudbi Kinoateljeja edinstveno možnost, da si ogledajo res kakovostne filme. Podčrtati velja še to, da prihaja veliko obiskovalcev tudi iz krajev izven goriške pokrajine, kar ponovno potrjuje visoko raven delovanja skupine, ki je s svojo ponudbo segla tudi izven našega običajnega kulturnega prostora.
V	zvezi z obiski na projekcijah pa ugotavlja Prinčič, da je vedno manj prisotna slovenska komponenta To izhaja morda iz starega, a že ukoreninjenega načela, da je pisana beseda privilegirana nad vizualnim prikazom. Pristop Slovencev do filma je torej svojevrsten. Izboljšati bo treba filmsko ponudbo, da bo tudi pri naših ljudeh prodrl koncept, da
2 NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAMELIRANEGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES
je lahko film, ne pa samo gledališka predstava, umetnost na višjem nivoju.
Ko že govorimo o bodočem delovanju, se velja zaustaviti še pri ostalih pobudah, ki jih Kinoatelje misli izvesti v prihodnjih mesecih. Že januarja bodo nadaljevali z novim ciklusom filmov. Novost je v tem, da bodo tokrat predstavili program iz meseca v mesec, tako da bo možnost predvajanja novejših filmov večja, kot je bila do danes, ko so celoten program že objavili v začetku sezone. Govori se tudi, da bi se število projekcij povečalo, seveda če bo število obiskovalcev to narekovalo.
Ob predvajanju slovenskih filmov iz leta 1988, ki jih bomo lahko videli v sklopu 4. Film Video Monitorja od 1. do 5. marca v Kultunem domu, bi omenili še sodelovanje z Viba Film na festivalu slovenskega filma v Turinu decembra meseca. Prav tako decembra bo Kinoatelje posredoval slovenski film Opre Roma, ki ga bodo predvajali v sklopu manifestacij na problematiko Romov.
Nove ideje in načrti, ki se stalno izoblikujejo med člani Kinoateljeja, bodo prav gotovo popestrile našo kulturno stvarnost na Goriškem še s kakšno drugo novostjo. V kratkem bodo poskrbeli za boljše informiranje svojih članov s tem, "da jim bodo nudili stalen pregled nad važnejšimi filmskimi novostmi.
MAL
Izvoljeni starši in dijaki v razredne svete srednjih šol
V	dneh med 24. in 29. oktobrom so potekale na srednjih šolah volitve za obnovo razrednih svetov. Te organe sestavljajo poleg profesorjev po dva predstavnika staršev in dijakov, njihova mandatna doba pa traja eno šolsko leto. Razveseljivo je dejstvo, da so se na naših zavodih dijaki množično udeležili volitev, saj je glasovalo več kot 90 odstotkov volilnih upravičencev. Negativnejši so podatki v zvezi s prisotnostjo staršev, ki so se v zelo skromnem številu udeležili šolskih volitev. Najvišjo udeležbo lahko zabeležimo na klasičnem liceju Primož Trubar, kjer je volila polovica staršev, medtem ko so na ostalih zavodih številke slabše, saj je volila samo tretjina staršev, na trgovskem zavodu Ivan Cankar pa samo 23 odstotkov.
Podobna slika se je pojavila tudi na srednji šoli Ivan Trinko, kjer so sicer volili svoje predstavnike v razrednih svetih samo starši. Udeležba ni bila visoka, saj ni volila niti polovica staršev. Za vsak razred so bili izvoljeni štirje starši. Imena izvoljenih, ki jih objavljamo, so še neuradna, saj ima vsakdo možnost — isto velja seveda tudi na ostalih zavodih da sprejme ali pa da se odpove funkciji.
Srednja šola Ivan Trinko
STARŠI - 1. A: Bruno Feri, Edvige Sonja Komjanc, Hijacint Iussa, Ana Lucche-si; 1. B: Benjamin Černič, Patricija Batistič, Nikolaj Komjanc, Majda Mozetič; 1. C: Ivan Humar, Marija Batič, Milan Devetak, Karla Komjanc; 2. A: Marjan Devetak, Milan Devetak, Damjan Fajt, Antonija Muzic; 2. B: Zdenka Peršič, Nevenka Petejan, Loreta Marega, Karla Vogrig; 2. C: Gabrijela Musina, Jože Faganel, Vincenzo Miranda, Jože Princi; 2. D: Marko Braini, Viktor Volk, Maksimiljan Gergolet, Rihard Mizerit; 3. A: Božica Gruden, Romana Leban, Sonja Šuligoj,. Romano Di Battista; 3. B: Kristina Trobec, Alojz Ivan Hlede, Milan Miklus, Jože Mario Sobani; 3. C: Janez Povše, Ana Cescut, Metoda Češčut, Romano Čevdek; 3. D: Martin Korecic, Ivan Jaz-bar, Majda Cicigoj, Nikolaja Pegan Zvo-kel; 3. E: Alma Lakovič, Graziella Radig-na, Bogomila Antoni, Renato Suc.
V	oddeljenih razredih v Doberdobu pa so bili izvoljeni: 1. r.: Ivan Gergolet, El-via Marušič, Klavdija Sulič, Dolores Devetak; 2. r.: Jože Peric, Karlo Laurencic, Majda Jerina, Silvana Lavrenčič; 3. r.: Mario Ferletic, Slavica Štolfa, Cirila Les-tan, Anna Auber.
Učiteljišče Simon Gregorčič
STARŠI - 1. r.: Jolanda Komic, Darko Bratina; 2. r.: Ramira Bric, Cirila Marija
Lestan; 3. r.: Emil Radetič, Marija Skok; 4. r.: Ana Lucchesi, Jožica Carrara.
DIJAKI - 1. r.: Mila Bratina, Adrijana Corsi; 2. r.: Mirjam Simiz, Marta Biancuz-zi; 3. r.: Alenka Radetič, E lena Miranda; 4. r.: Barbara Piccolo, Sara Ferletti.
Trgovski zavod Ivan Cankar STARŠI - 1. A: Benjamin Klemše, Edvard Sošol; 1. B: Simon Komjanc, Alojz Humar; 2. A: Milojka Figelj, Majda Mik-luš; 2. B: Majda Komel, Jerica Mačus; 3. r.: Alojz Pipan, Rafael Tommasi; 4. r.: Re-migij Ciglič, Karla Vogrič; 5. r.: Vid Primožič, Stanislav Zavadlav.
DIJAKI - 1. A: Igor Marussi, Marko Sošol; 1. B: Nataša Frandolič, Danjel Komjanc; 2. A: Morena Krašček, Katerina Kovic; 2. B: Lucija Ferfolja, Debora Ter-pin; 3. r.: Edi Pelicon, Loredana Cibini; 4. r.: Bogdan Ciglič, Silvan Škorjanc; 5. r.: Martina Nardin, Vesna Primožič.
Klasični licej Primož Trubar STARŠI - 4. gimn.: Joško Bednarik, Marija Koršič; 5. gimn.: Lojzka Kristančič, Boris Pintar; 1. lic.: Ernest Ouinzi, Ivan Jazbar; 2. lic.: Irena Bertolini, Karel Bresciani; 3. lic.: Vesna Paulič, Emil Devetak.
DIJAKI - 4. gimn.: Boris Lutman, Andrej Bergnach; 5. gimn.: Mara Gergolet, Monika Osvald; 1. lic.: Peter Černič, Erika Jazbar; 2. lic.: Peter Stefanovič, David Coceani; 3. lic.: Damijan Hlede, Danjel Devetak.
Trgovski zavod Žiga Zois:
STARŠI - 1. A: Hijacint Iussa, Branislav Černič; 1. B: Klavdija Sulič, Alma Ba-rut; 2. r.: Marcella Corsi, Lidija Gruden; 3.r.: Ivan Florenin, Nives Rožic; 4. r.: Nataša Paulin, Irene Brumat; 5. r.: Nerina Pulc, Bruna Stanič.
DIJAKI - 1. A: Tanja Zavadlav, Andrej Iussa; 1. B: Aleks Pintar, Monica Carrara;
2.	r.: Sonja Macuz, Tereza Ferfolja; 3. r.: Ivo Cotič, Marko Čaudek; 4. r.: Nadja Simiz, Vera Tomšič; 5.r.: Suzana Macuz, Klavdij Peric.
Industrijski zavod Galileo Galilei STARŠI - 1. r.: Hilarij Pelicon, Marko Braini; 2. r.: Damjan Paulin, Milena Ci-jan; 3. r.: Lojze Feri, Viljem Sfiligoj; 4. r.: Tatjana Tavčar, Emil Sfiligoj; 5. r.: Mario Brescia, Renzo Colussi.
DIJAKI - 1. r.: Marko Tomšič, Tanja Curto; 2. r.: Katja Cappelli, Igor Pregelj;
3.	r.: Iztok Humar, Mitja Feri; 4. r.: Tiziana Pizzo, Boris Visintin; 5. r.: Tereza Valentinčič, Pavel Hmeljak.
■V.A.r.J-jnvV..-	^ itn^rjun^liiLLJ J J C. - ■ . i      ir i" ,■ i
Arhitektura danes odkriva lesene konstrukcije ali bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. Te konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlobnih površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikom.
In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa. ki jih Hobles, vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja na evropskem trgu z nepremičninami.
Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri velikih arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoji hiši.
© Debelina okviija iz lameliranega lesa zagotavlja popolno nespreme-njenost oblike, okvir se pri lakiranju potopi, s tremi zaščitnimi plastmi je zagotovljeno odpornost barve tudi v daljšem obdobju, bogata izbiro
© Posebna zavarjena kotna tesnila ki ob močnejšem vetru še povečajo tesnenje.
© Dvojno odprtje: stransko in vertikalno; zaklopni elementi so v celoti vgrajeni v okvir okenskega krila.
© Izsušen in zapečaten brezzračni prostor med šipama ki sta poste Ijeni na elastične nosilce; na ta r čin je zagotovljena izredna zvočna in toplotna izolacija.
© Poseben žleb s profiliranim na-puščem ki zagotavlja vodotesnost in popoln odtok vode.
© Okna in okenska vrata lahko izdelamo na podlogi načrta v kakršnikoli obliki ali dimenziji.
n - - -
ŽBlim tehnično dokumentacijo o oknih Hobles
(£i hobles
33049 Špeter Slove nov (Videm)
AZiENčk
S. - 13. NOVEMBER 1988
GORICA - RAZSTAVIŠČE
URNIK: predpražnik in praznik od 10. do 21. ure delavnik od 16. do 21. ure
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO
Mere qoRiziA
TAJNIŠTVO ZA INFORMACIJE: Tel. 0484/22177 - 22233 - 520430
* « #
nmcTlTF HORfl/"t
* e *
IMJflO Mi-E< J-/V.
ČE JE KARKOLI DA, Sl ŽELITE IMETI, PA NE VESTE KAKO BI POSTOPALI OSEBNA POSOJILA OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAŠE POTREBE

tOlt!
n Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
V zvezi s pokalno tekmo v Beogradu
Zavrnili priziv Rome
Prizivna komisija UEFA je včeraj zavrnila pritožbo Rome in v celoti potrdila prvostopenjsko razsodbo v zvezi s pokalno tekmo v Beogradu med Rimljani in Partizanom. Vrh tega bo morala Roma plačati še stroške za postopek, tile pa znašajo 12 tisoč švicarskih frankov, to je dva tisoč frankov več od globe, ki jo bo moral plačati beograjski klub za izgrede svojih navijačev.
V obrazložitvi včerajšnjega sklepa je rečeno, da je bil Giannini v 88 minuti res ranjen, toda to naj ne bi vplivalo na končni izid, saj je Roma igralca zamenjala s Colovattijem, tako da je dokončala srečanje v popolni postavi. V obrazložitvi je dalje podčrtano, da je Roma zahtevala, naj se ji dosodi zmago s 3:0 in je »izključila vsako drugo rešitev«. To naj bi pomenilo, da bi komisija morda določila ponovitev tekme, če bi se Roma s tem strinjala.
Prizivna komisija je zasedala tri ure in pol. Poslušala je sodnika in delegate tekme, predstavnike obeh društev in predsednika prvostopenjske komisije Woutersa. Ta je zagovarjal svojo razsodbo, sekretar Partizana Žarko Ze-čevič pa je poudaril, da je bil njegov klub že hudo kaznovan z diskvalifikacijo igrišča. Dejal je tudi, da so v Beogradu zaskrbljeni zaradi tiskovne kampanje italijanskih medijev in se bojijo, kaj se bo zgodilo na povratni tekmi v Rimu.
Odvetnik Coppi je v imenu Rome pozval komisijo, naj se izreče o tem, ali misli, da je Giannini hlinil poškodbo. Če tega ne misli, je dejal, je absurdna trditev, da njegova zamenjava ne vpliva na razplet tekme. Srečanja trajajo 90 minut, pokalna pa še celo 180 in Roma bi lahko z Gianniriijem na igrišču dosegla še en gol. Vsaka ekipa ima pravico, da konča tekmo z igralci, ki so najbolj primerni, da se doseže ugoden rezultat, Romi pa je bila ta pravica odrečena. Če kdo trdi obratno, je poudaril Coppi, podpira nasilje na tribunah.
Romi je skušal pomagati tudi sekretar FIGČ Petrucci, ki je komisiji spregovoril o prizadevanjih nogometne zveze v boju proti nasilju.
Razsodba prizivne komisije je razjarila predstavnike Rome, a tudi igralce. Giannini je izjavil, da gre za škandal, Bruno Conti pa je pozval Romine navijače, naj se izognejo poskusom maščevanja.
Če sodimo po tem, kako podobne zadeve rešujejo v Italiji, je razsodba UEFA v svoji obrazložitvi res nekoliko »šibka«, toda napaka Rome je v tem, da je hotela od tega neljubega dogodka iztržiti preveč. Konec koncev (kot je priznal tudi trener Liedholm) rezultat 4:2 Romi še kar ustreza, bala pa se je, da bi jo v morebitni ponovljeni tekmi skupila slabše.
Šah: finalni dvoboj za žensko SP
Čiburdanidzejeva prvakinja
MOSKVA — Mlada sovjetska šahis-tinja Maja Čiburdanidze je ohranila naslov svetovne prvakinje, saj je tesno z 8,5 proti 7,5 premagala izzivalko Nano Joselianijevo. Prvakinja je tako že četrtič uspešno branila svoj naslov, odkar je leta 1978 premagala sovjetsko šahovsko veteranko Nono Gaprindaš-vilijevo. Zmaga prvakinje ni bila pravzaprav nikoli v dvomu, saj je tik pred koncem meča vodila z 8:6.
Presenečenje pa prihaja s sovjetskega ženskega šahovskega prvenstva, saj je slednje osvojila popolnoma neznana Julija Demina, ki je na to prvenstvo prišla le kot rezerva.
Hokej na ledu:
Jesenice premagale Olimpijo
JESENICE — V derbiju 10. kola jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu so Jesenice gladko premagale ljubljanskega Kompas Olimpijo s 5:1 (1:0, 2:1, 2:0). Tekmo si je ogledalo kar 4.500 gledalcev.
V Beogradu pa je Partizan premagal Crveno zvezdo z 8:2, v Zagrebu pa Medveščak Gortan Vojvodino s 5:2.
Nogomet: nogometaši ne igrajo za novo leto
RIM — Odbor predsedstva nogometne profesionalne zveze je odločil, da bodo 11. kolo italijanskega nogometnega prvenstva odigrali v soboto, 31. decembra, ob 14.30 in ne v nedeljo, 1. januarja 1989, zaradi »upravičenih zahtev po novoletni zabavi«. Problem
je sprožilo mnogo prvoligaških in dru-goligaških nogometnih klubov, ki se bojijo, v kakšnem stanju bi nogometaši stopili na igrišče po prekrokani noči.
Nogomet: še težave s prestopom Bagnija
NAPOLI — Kaže, da morajo lanski Napolijevi »uporniki« plačevati svojo kazen do konca. Garella se je z majhnimi težavami selili k Udineseju. Ferrario je imel dosti več težav pri prestopu k Romi, Giordano pa je moral kar dosti požreti, predno so ga vzeli kAscoliju. Sedaj je na vrsti Bagni.
Slednji je bil že skoraj gotov pri Bologni, pa je zadeva propadla, sedaj pa kaže, da obstajajo določene težave pri njegovem prestopu k Torinu. Bagni, pa tudi Torino se s prestopom strinjata, Napoli pa spet zavlačuje.
Tenis: poraz Paola Caneja v Stockholmu
STOCKHOLM — Osemnajstletni ameriški tenisač Jim Courier je v četrtfinalu turnirja Nabisco Grand Prix s 4/6, 6/2, 7/6 premagal Italijana Paola Caneja. Slednji je na tem turnirju med drugim celo premagal domačina Ed-berga.
Dirka Tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 8-2-22. Dvesto enajstim zmagovalcem bodo podelili 5.408.774. lir.
Šah: danes v Trstu
2. memorial
r~w -j-	| • V • V
Z. Jelinčiča
Božidar Filipovič
Danes se bo ob 15.30 v sejni dvorani ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tik Gregorčičeve dvorane) začel 2. šahovski memorial Zlatka Jelinčiča, ki bo obenem veljal za 6. zaporedno zamejsko šahovsko prvenstvo. Slednje se bo zaključilo čez teden dni, igralo pa se bo po sistemu aktivnega šaha. Vsak igralec bo torej imel na razpolago pol ure časa na partijo, kar pomeni, da slednja ne bo seveda trajala več kot uro časa.
Pred letom dni je prvi memorial in torej prehodni pokal, ki ga prejme v trajno last tisti, ki na tem prvenstvu zmaga trikrat, tudi ne zaporedoma, osvojil mojster Božidar Filipovič. Prvenstva se že vrsto let udeležujejo najboljši zamejski šahisti, med katerimi prednjačijo že omenjeni Filipovič, nato pa še Egon Pertot, mojster Pino Lakovič iz Gorice in Karel Bajc. Na prvenstvo so vabljeni vsi zamejski šahisti s Tržaškega in Goriškega.
Namizni tenis: drevi ob 18. uri v Zgoniku
Kras Globtrade za pokal ETTU
Drevi bo ob 18. uri v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku pomembno mednarodno srečanje. V okviru 2. kola ženskega evropskega namiznoteniškega tekmovanja za pokal ETTU »Nancy Evans« se bosta pomerili reprezentančna ekipa Krasa Globtrade in grška Pera Thessaloniki.
V letošnjem evropskem prvenstvu sodeluje 38 ekip iz 14 držav. Na njem lahko nastopajo ekipe, ki so se na državnih prvenstvih uvrstile od 2. do 6. mesta. Kras Globtrade je edina slovenska ekipa, ki nastopa v tem evropskem pokalu. Iz matične domovine se ljubljanska Olimpija ni kvalificirala, medtem ko jugoslovanski prvak Ke-mičar iz Hrastnika nastopa v pokalu prvakov.
Med favorite pokala ETTU lahko prištevamo madžarske, jugoslovanske, holandske in zahodnonemške ekipe. Prvo kolo so odigrali že 8. 10., Kras Globtrade pa začenja tekmovanje z
Alenka Obad
drugim kolom, ker je bil v prvem kolu prost.
Na drevišnjem srečanju bo Kras Globtrade nastopil z naslednjo posta-
vo: veteran ekipe Sonja Milič, jugoslovanska igralka Branka Batinič ter mlajši Alenka Obad in Tanja Ravbar, ki bosta opravili krstni nastop v mednarodni areni. Grške gostje se bodo našim gledalcem predstavile z naslednjimi igralkami: Maria Tsipu, Dana in Jana Papadimitriu. Ekipa Pera Thessaloniki je v pretekli sezoni zasedla 4. mesto v grškem prvenstvu. Dejanske kakovostne moči grške ekipe ne poznamo in nam jo bodo gostje predstavile nocoj za zeleno mizo. Obeta se nam torej zanimivo srečanje in zato organizator pričakuje pomoč tudi od publike, (jj)
Maraton v New Yorku
Med 22 tisoč atleti prisotno tudi zamejsko zastopstvo
Meteorologi predvidevajo, da bo jutri v New Yorku v glavnem lepo vreme, temperatura pa se bo sukala okoli petnajstih stopinj. Kaže torej, da bo že 19. zaporedni newyorški maraton potekal v idealnih pogojih in bo torej 22 tisoč atletov uživalo v idealni klimi pravi športni praznik. Tega maratona se bo udeležilo skupno 939 Italijanov, ki so tu vedno bili zelo uspešni, dovolj je namreč, da pomislimo na zmage Pizzolata in Folija ter na lansko drugo mesto Madonie. Italijani se namreč na ta maraton še posebej pripravljajo, saj so njihovi uspehi sad načrtnega in sistematičnega dela. Tudi tokrat so namreč na jutrišnjem njujorškem športnem slavju favoriti, saj so trenutno naj večja svotovna velesila v maratoni.
Tudi letos se bo tega maratona udeležilo nekaj zamejskih športnikov, med katerimi bi predvsem omenili hitrohodca Fabia Ruzzierja, ki ima možnost relativno dobre uvrstitve.
Danes in jutri v Kulturnem domu v Gorici
8. trofeja Alda Picciulina
V okviru praznovanj ob 20-letnici ustanovitve svojega športnega društva organizira danes in jutri Azzurra Gorica turnir za osvojitev 8. trofeje Alda Picciulina. Tekmovanje ima poleg prestižnega pomena (najboljše društvo v deželi) tudi vlogo druge deželne preizkušnje za kvalifikacijo na državno prvenstvo mladincev in tretj ekategornikov.
Na dvodnevno tekmovanje, ki se bo pričelo danes ob 15. uri v Kulturnem domu, se je prijavilo trinajst društev iz naše dežele. Kras Globtrade je prijavil 19 tekmovalk in tekmovalcev, ki bodo nastopili v vseh razpisanih kategorijah (absolutna, tretja in mladinske kategorije) ter 17 tekmovalnih dvojic.
Trofejo Alda Picciulina, preminulega zveznega namiznoteniškega sodnika, je Kras Globtrade v preteklosti že večkrat osvojil. Z lanskoletno osvojitvijo je ponovno potrdil svojo vodilno vlogo v deželi. Na turnirju bodo nastopili tudi namiznoteniški igralci Bora. (J. J.)
Amaterski nogomet: sedmi derbi med Gajo in Zarjo
1.	AMATERSKA LIGA
Palmanova - Primorje
Proseška enajsterica igra drugič zaporedoma v gosteh. Glede na pekoč poraz v Codroipu, ni tokratni nasprotnik najbolj primeren. Koledar je pač določil dve močni ekipi, vrh tega še v gosteh. Palmanova, ki si je že lani za las zapravila napredovanje, saj je prvenstvo sklenila kot tretja, je letos odlično začela. V šestih nastopih je zbrala kar 10 točk (pet zmag) in je sama na vrhu lestvice. Edini poraz je doživela proti solidni ekipi Azzanese. Skoraj bi lahko rekli, da je naloga Primorja brezupna, tudi zato, ker ima trener Barnaba zaradi številnih poškodb probleme s postavo. Kot za vsa gostovanja bo tudi tokrat na razpolago za navijače avtobus, ki bo odpeljal s Proseka ob 12.30. Bodrenje navijačev bo tokrat res dobrodošlo.
2.	AMATERSKA LIGA
Kras - Olimpia
V goste Krasa pride tržaška Olim-.pia, ki je lani igrala v skupini M 3. AL in končala na tretjem mestu. Ker pa je bilo v prvenstvih 2. AL na razpolago nekaj prostih mest, je nogometna zveza eno od teh dodelila Olimpii. Tržačani so doslej premagali na domačih tleh Morsano in Pocenio, to je dvojico, ki je na repu lestvice in odnesli eno točko v gosteh moštvu Independente.
Prav prejšnjo nedeljo pa je Olimpia izgubila svojo nepremagljivost doma, ko je klonila 2:1 pred močnim Morteg-lianom. Zato bodo Tržačani prišli v Repen z namenom, da takoj popravijo ta spodrsljaj. Krašovci bodo morali igrati zelo previdno, branilci morajo paziti predvsem na napadalca Forteja, ki je letos bil že trikrat uspešen.
Is. Turiacco - Vesna
Nasprotnik Vesne se je lani rešil izpada le na podlagi posebne lestvice medsebojnih dvobojev. Tudi letos ta ekipa ni najboljše začela. Turiacco je doma izbojeval le dva remija, do edine zmaga pe je prišel v gosteh prav proti nedeljskemu nasprotniku Vesne Fincantieriju. Vseeno Vesna ne bo imela lahke naloge. Domačini bodo gotovo dali vse od sebe, ker jim že gori pod petami. Vesna seveda računa nadaljevati s serijo pozitivnih nastopov, ki traja že pet nedelj. Vratar Sa-varin že 457 minut igre ni dobil gola in upa, da tudi tokrat ne bo pobral žoge iz lastne mreže. Zadnji in edini zadetek v letošnjem prvenstvu je Sa-varin dobil v prvi tekmi v Rudi.
S. Nazario - Juventina
Juventina bo jutri igrala na tujem proti S. Nazariu, ki začasno vodi na lestvici in je v 6 tekmah zbrala 4 zmage in 2 remija. Že ti podatki jasno kažejo, da bo jutrišnje srečanje Standrež-
cev v Trstu izredno zahtevno. Čeprav gostje startajo brez velikih možnosti, da bi dosegli pozitiven izkupiček, bo tekma pokazala, kolikšna je moč Ju-ventine, ki je prav v zadnjih treh srečanjih z dobro igro dosegla 5 točk.
3. AMATERSKA LIGA
Gaja - Zarja
Padriško igrišče bo jutri prizorišče vzhodnokraškega derbija, ki nima velike tradicije, kljub temu da ekipi že več let igrata v amaterskih prvenstvih. Zarja je namreč igrala pretežno v 2. AL, gajevci pa so v glavnem nastopali v 3. AL. Ekipi sta se doslej srečali le v sklopu 2. AL skupno šestkrat in sicer v sezonah 77/78, 78/79 in 82/83. Obračun dosedanjih derbijev je: štiri zmage Zarje in dva remija (oba na Padričah). Skupno je v teh derbijih padlo 16 golov, 12 jih je dala Zarja, 4 pa Gaja. Zanimivo je, da se je en sam derbi (četrti) končal brez gola. Omenimo naj še, da je v zadnjem derbiju (22. 5. 83) v Bazovici Zarja slavila zmago kar s 5:1 s tremi goli D. Fonde in dvema Tog-nettija. To je bilo obenem zadnje kolo prvenstva 82/83, v katerem je Gaja izpadla iz 2. AL. Za izpad pa ni vplival rezultat tega derbija, dozorel je mnogo prej. Zanimivo je, da si je Zarja takrat zagotovila obstanek le teden prej ko je v derbiju v Repnu premagala Kras.
Aurisina - Primorec
Tudi Trebence čaka težko gostovanje. Pozabiti ne smemo, da ogrodje ekipe Aurisina sestavljajo nogometaši lanskega Architraveja, ki so prepričljivo osvojili prvenstvo 3. AL - skupina M. Aurisina sicer že dve nedelji zaporedoma ni stopila na igrišče, prej zaradi počitka, nato pa zaradi prekinitve v Dolini zaradi burje. Zato bi morali Trebenci to izkoristiti in ne pustiti, da jim prekajeni veterani Aurisine diktirajo svoj tempo igre.
Brežani bodo jutri prosti.
(B. Rupel)
Mladost - Vermegliano
Doberdobci morajo na nedeljski spodrsljaj proti Zarji čimprej pozabiti in se resno pripraviti na jutrišnje srečanje proti Vermeglianu. Tekma domačim ne bi smela delati prevelikih težav, saj enajsterica iz Laškega sodi med slabše postave prvenstva in je doslej zbrala le 2 točki.
Sovodnje - Moraro
Prenovljena postava Sovodenj (poleg Čevdka in Bicciata bi moral zaigrati tudi Acconcia) se z vso resnostjo pripravlja na jutrišnje srečanje s solidnim Morarom. Želja vseh je, da čimprej popravijo slab začetek prvenstva in s pozitivnimi rezultati uresničijo zastavljeni cilj.
DANES
SOBOTA, 5. NOVEMBRA 1988
NAMIZNI TENIS
POKAL ETTU »N. EVANS«
18.00	v Zgoniku: Kras Globtrade - Pera Thessaloniki
TURNIR AZZURRE
15.00	v goriškem Kulturnem domu: sodelujeta tudi Kras in Bor
ODBOJKA
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Trevisu, telovadnica CONI: Albatros - Bor Elpro
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v tržiški športni palači: Fincanti-eri - Meblo Imsa; 20.30 v Trstu, šola Su-vich: DLF - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Agorest - Corde-nons Ottica Tommasini; 20.30 v Pierisu. Pieris - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
19.30	v Porcii, Ul. delle Risorgive: Car-mone Ruote - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
17.30	v Dolini: Breg Agrar - Majanese;
20.30	v Pordenonu, Tržaški drevored. Promovolley - Kontovel Electronic Shop
UNDER 18 MOŠKI
20.30	na Opčinah: Sloga - Libertas Rozzol
UNDER 18 ŽENSKE
16.00	v Trstu, Ul. Visinada: Julia - Sokol Indules
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
20.15 v Trstu, Ul. Ginnastica: Tecnolu-ce - Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -CGI Dino Conti; 20.00 v Dolini: Breg Ad-riatherm - Barcolana
DRŽAVNI KADETI
17.30	v Trstu, Ul. Marchesetti: Ricrea-tori - Kontovel Techna; 17.45 v Trstu, Ul-Ginnastica: Latte Carso - Jadran Farco;
19.30	v pordenonski športni palači: Elet-trolux - Breg
DEČKI
19.30	v Trstu, Ul. Forlanini: Ricreatori -Bor Indules
NOGOMET
UNDER 18
14.30 v Križu: Vesna - CGS; 14.30 na Proseku: Primorje - Breg
NAJMLAJŠI
15.45 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina Ass. Carnica - Corno
CICIBANI
14.30 v Doberdobu: Mladost Sobema Turriaco; 14.45 v Gorici, Stražice: Azzurra - Juventina; 15.30 v Dolini: Breg - For-titudo; 15.30 na 1. maju: Bor - Fulgor
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Trstu, igrišče Montebello: Por-tuale - Zarja Adriaimpex
KOTALKANJE
TROFEJA PAVEL SEDMAK
18.00	v Trstu, pri. Sv. Alojziju: nastopa tudi Polet
JUTRI
NEDELJA, 6. NOVEMBRA 1988
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30 v Trevisu: Hesperia Treviso Jadran
PROMOCIJSKA LIGA .
11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Ste Azzurra - Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI	„
11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules
-	Latte Carso
10.30 v Repnu 11.00 v Trstu, Ul
-	Kontovel Electronic Shop
DEČKI
: Polet - Latta Carso ' . Caravaggio: Scogd®
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA	,
14.30 v Palmanovi: Palmanova -morje
2.	AMATERSKA LIGA	v
14.30 v Repnu: Kras - Olimpia; H-J v
Turjaku: Isonzo Turriaco - Vesna; 14-J Trstu: S. Nazario - Juventina
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu: Mladost - Verin liano; 14.30 na Padričah: Gaja - ^ ‘ L. 14.30 v Nabrežini: Aurisina - Prim0 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Moraro
NARAŠČAJNIKI
11.00 v Dolini: Breg - Fortitudo
NAJMLAJŠI	n00
9.30	v Dolini: Breg - Campanelle; ' . v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Giari _ le; 10.30 na Proseku, Ervatti: Portua Primorje
ZAČETNIKI	Mla-
10.30	v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris - * . t. al Laqo; 11.15 v Bazovici-/-
dost Tratt. al Lago; ja Adriaimpex - Muggesana; Proseku: Primorje - Soncini B
12-15
prap°
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
v Štandrežu: Val Naš :incantieri
UNDER 18 ŽENSKE ^o-
j Trstu, Ul. Zandonai: OM« v Giusto - Sloga KoimpeX; o- 30 donte Cengio: CUS -	,eX-
, Sv. Alojzij: DLF - Bor Friule
NAMIZNI TENIS
TURNIR AZZURRE	s0.
, goriškem Kulturnem domu. i tudi Kras in Bor
KOTALKANJE
ROJEJA PAVEL SEDMAK tQpa
Na gostovanju v deželi tekstilnih mogotcev
Jadran v kakšni preobleki?
Dve zaporedni, čeprav ne povsem Prepričljivi, zmagi na domačih tleh in e je treba spet na pot.
Cilj tokratnega gostovanja Jadrano-if ,..k°šarkarjev je Treviso, središče Pijanske tekstilne industrije, iz kate-e sta se do svetovnih vrednosti po-z.Pela domačina Benetton in Stefanel. luni usodi sta verjetno različni, tako °t je verjetno bila različna njuna raz-*°jna pot iz obrtniške ravni do razsež-°sti večnacionalne družbe. Pa vendar ;.e nekaj stičnih točk med mogotcema casual oblačil. Na primer naklonje-°st do športa in še zlasti do košarke, f9 ne zgolj v mejah propagandnega a , !tva' Ni skrivnost, da si je Stefanel oločil vlogo rešitelja tržaške vrhun-^ e košarke, kakor tudi ni skrivnost, za j6 doslej imel mnogo več razlogov a jamranje kot pa za nasmeh, saj so 1 e vse njegove dosedanje mogočne v zEe daleč nerantabilne.
Kljub peripetijam Je industrij ec iz Cone
in nevšečnostim — —. Conegliana ostal zvest °]im izvorom in storil vse potrebno, a 0hrani na dostojni življenjski ravni
že^ri SVOi matični klub Hesperio, ki je davno nazaj prevzel ime po svoje-,u mecenu. Letos je Stefanel startal v °gi blazine", kot se v italijanskem Portnem žargonu pravi glavnemu andidatu za izpad. Vemo pa, da v na-enih Stefanela bi moral klub iz Tre-
Gobbo v prodoru na koš
viša postati podružnica tržaškega nosilca: kraj, v katerem bi se razvijali perspektivni mladinci, ki niso še zreli za prvo ligo. Po petih kolih je Treviso osvojil le točki, vendar je svojo edino zmago izbojeval v gosteh in to proti dotlej še prvouvrščeni Imoli. To daje slutiti, da bodo fantje iz Trevisa oz. Conegliana pričakali jadranovce s precejšnjim apetitom.
Tudi po zadnjem domačem nastopu Jadrana ne moremo izraziti ocene: zadovoljivo. Sploh ne, če je govor o nekdanjem slogu igre "modrih" bojevnikov, ki še niso bili tako širokogrudni in prizanesljivi v obrambi kot s postavo iz Čampi Bisezio. Vrh tega morajo jadranovci spet dokazati (predvsem sebi), da so še sposobni zmagovati v gosteh.
Giambattista Vico je trdil, da se zgodovina ponavlja. Lanski preporod Jadrana po uvodnem kriznem delu lige se je začel prav z gostovanjem v Coneglianu... (cancia)
Trofeja »Citta di Gorizia«
Tudi domovci
Danes se bo pričela že tradicionalna trofeja "Citta di Gorizia". Namenjena je mladinskim košarkarskim ekipam, za katere se pravo prvenstvom začne šele v začetku prihodnjega leta.
Letošnje izvedbe se bodo udeležili tudi najmlajši Domovi košarkarji letnika 1974 (naraščajniki). Semoličevi varovanci bodo stopili na igrišče že danes ob 15. uri (v občinski telovadnici na Rojcah) proti Arteju.
Poleg domovcev in Arteja se bosta trofeje "Citta di Gorizia" udeležili še Ardita in Itala iz Gradišča, (af)
V državni odbojkarski C-l ligi
01ympia prosta, Bor Elpro v Trevisu
Odbojkarji goriške 01ympie imajo v urUgem kolu C-l lige prost dan.
Na sporedu je bil sicer krstni doma-lia *IastoP Pr°ti moštvu Astori Prixita-lz Mogliana Veneta, vendar pa se red pirčetkom lige odpovedal vu, ker s prvo ekipo nastopa v
p ta Pred pirčetkom lige odpovedal g l^.stvu, ker s prvo ekipo nastopa v j0 hgi in nima dovolj kakovostnih 9 aicev še za drugo moštvo, v ,reha je priznati, da je vest o odpori«!!- e*Cpe Prixitalia razveseljila go-st kl tabor, ki ima tako v boju za ob-nek v ligi tekmeca manj. Ob tem, tu,.s° Premagali (in to kar v gosteh) in t °adl°' začetek lige za Špacapana den°Var^e n* m°gel hiti bolj spodbu-
j ^ Prihodnjem kolu bo 01ympia spet va ala v gosteh, tokrat v Bassanu, ki je kolu doma premagal belun-Sko San Giustino.
Prvič bodo Goričani pred svojimi gledalci nastopili šele 19. novembra proti moštvu Nova Gens iz Novente.
V enakovredni ženski ligi pa bodo-dekleta Bora Elpro danes igrale v Trevisu proti moštvu Albatrosa, ki velja za eno boljših šesterk v ligi, o čemer priča tudi gladka uvodna zmaga na gostovanju v Latisani (3:0).
Treba je reči, da so tega nasprotnika borovke letos že dvakrat premagale v tekmovanju za italijanski pokal. V Trevisu so po ostrem boju igrale 3:2, doma pa zelo prepričljivo 3:0. Ta rezultata prinašata borovkam precejšnjo psihološko prednost, ki pa jo je uvodni domači poraz z ekipo AUSA PAV iz Cervignana mogoče nekoliko okrnil. Prav zaradi tega bi uspeh v drevišnji tekmi seveda vlil plavim novega zagona in posledice domačega spodrsljaja
bi bile izničene. Treba bo vsekakor igrati z večjo mirnostjo kot prejšnjo soboto in z zavestjo, da bodo vse tekme letos za Bor Elpro dokaj težke.
UNOER 18 ŽENSKE
AGOREST - LUCINICO	1:3
(6:15, 13:15, 15:5, 14:16)
AGOREST: Braini, Florenin, Kraš-ček, Pavšič, Grillo, Fajt, Zavadlav, Ta-baj, Brisco, Paulin.
V dokaj izenačenem srečanju so igralke združene postave Agorest potegnile krajši konec proti šesterki iz Lečnika, ki se je v odločilnih trenutkih okoristila tudi z delno pristranskim sojenjem.
Peti zaporedni poraz slovenskih odbojkaric ne sme izveneti povsem negativno, saj gre za skupino deklet, ki so novinke v ligi in so veliko mlajše od dovoljene starostne meje.
(—jo—)
ŠAHOV:
V košarkarskem prvenstvu za »naraščajnike«
Prva zmaga Bora Indules A Visok poraz openskega Poleta
Drir r~ ' SKA komisija zsšdi m danes- 5. t. m., In v soboto, 12. t.
zamejsko šahovsko prvenstvo ZlATii ve,javno za 2. MEMORIAL Sjs. 'KA JELINČIČA. Igrali bodo po ra] mu aktivnega šaha (pol ure za igriv 9 n.a partijo). Memorial bo v sejni nads?ni ^KD (Ul. sv. Frančiška 20, 2. 15 inl Gregorčičeve dvorane) ob TrL ; Vabljeni vsi zamejski šahisti s skega in Goriškega.
Drf,KJ?EVIN " ŠD SOKOL dv ® ,a 12., 13. in 14. novembra v Do«,9!?1 E Gruden, Nabrežina 89 (v ne-n0veedni bližini Trga sv. Roka), sejem Stoja '® rabljene smučarske opreme, z J® m Any vam bosta na razpolago 12 ■ oslmi '89. Urnik sejma: sobota, do'21 P°net,eljek, 14. novembra, od 15. on in' ®re ler v nedeljo, 13. novembra, , do 21- ure. Vabljeni!
»bvešSča°dA
za mi,a! da potekajo treningi odbojke siča dInce Pod vodstvom prof. F. Dra-15 nn j sletlečem urniku: ponedeljek četrt' v°, J7-00, torek 16.00 do 18.00 in Vadnj . 15-60 do 17.00 v občinski telo-Prevr. 1 v ®ePnu- Informacije (v zvezi s ozom) tel. 911369.
PrirekLADINA
Spor/ cc s°delovanju s trgovino Hill smuč-a«^em nove IN RABLJENE Hovemh^^E OPREME v nedeljo, 20. deljei. If' od 1°- do 22. ure ter v pone-v Dom’,, a' ”?vembra, od 14. do 22. ure nio SDre- Sirk v Križu. Rabljeno opre-, seimi,Lelemamo v petek in soboto pred l^om od 18. do 20. ure.
PrireiaČ<^RSKI ODSEK ŠD BREG ske opuc,jem Rabljene SMUČAR-do 2l KEME v soboto, 12. t. m., od 16. do 13' “re ln v nedeljo, 13. t. m., od 8. lini. Ram® v občinski telovadnici v Do-9. t. m „9®®° opremo sprejema 7., 8. in • od 19. do 21. ure na sedežu.
vab* KRas
VADrp9 Predavanje POMEN TELO-PRl r/vJN ŠPORTNE AKTIVNOSTI
-- v ponedeljek, 7. t. m., v Športno-kulturnem centru v
Ž9°niku v„^Portl-------------------
holhar ■ ^Pregovorila bosta dr. Rafko §K m RroE doze Peterlin. sPor0*RAS
*a otrošV^9 se b° prihodnji teden začeten, cent te,ovadba v Športno-kultur-k°m; ot ra v Zgoniku s sledečim urni-do 17 u^osl(i vrtec ob četrtkih od 16.
g0 1- in 2. rezred ob četrtkih od P?hedeij,'. urel 3., 4. in 5. razred ob bje jn J*16 od le. do 17. ure. Vpisova-btem. u9e informavcije na kraju sa-
INTER 1904	69 (29)
BOR INDULES A	109 (58)
Bor: Filipčič 10 (2:4), Posega 24 (2:5), Bajc 5 (1:2), Baitz 1 (1:4), Brus 6, Tomšič 50 (6:11), Corbatti 5 (1:2), Salvi 8.
Trener: Canciani.
PM: 13:28.
Borovi naraščajniki so dosegli prvi uspeh v letošnjem prvenstvu.
Z lahkoto so zmagali proti povprečni ekipi Inter 1904. Vodili so od prve do zadnje minute. Izvedli so tudi nekaj res lepih akcij, kljub temu da bi lahko vsi pokazali še več.
Vsi igralci so dosegli vsaj točko. Tokrat sta se izkazala Posega v napadu ter Brus v obrambi. (Tomšič Viktor)
RICREATORI - POLET 148:71 (75:33)
POLET: Gruden 14 (2:3), Vidali 14 (2:4), Vremec 28 (2:5), Ravbar 11 (1:5), Hmeljak, Legiša, Klarich 2, Marucelli, Križman, Gerli.
Če so glede na prvo tekmo proti Stefanelu poletovci pokazali napredek v napadu, to še vedno ne velja za obrambo.
Hitri in tehnično zelo dobri košarkarji Ricratorija so namreč našim uhajali proti košu vedno, ko so si to zaželeli.
Ob požrtvovalnemu Mateju Grudnu bi tokrat pohvalili Gregorija Vremca, ki je dosegel kar 28 točk.
* '
V-'-	•	•	> •
,e : •
K '	■	'1
•	V
'■± V i ./<•?: rt-	-■-
•	...	.:	*	'
™I'	v > ;V,W	% ■'" ’'
. v<;; • .’*	• ■ * .
% ■ ' ? -	{ v.
V *r	-	'*■
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Rdeči šotorček
Ko imam vtis, da bom v borbi proti naravnim elementom, ki ne popuščajo v svoji silovitosti in mogočnosti niti za ped, že popustil, saj se temu zadu-šujočemu zraku in orkanskemu vetru ne morem več zoperstavljati, ko pa sem potrosil vse svoje moči, se nevihta nenadoma unese. Naenkrat neha snežiti, veter zavre svojo uničevalno moč, zdi se mi, da je tudi dosti manj mraz. Bil je skrajni cas.
Sedaj, ko je okoli mene grobna tišina, ki jo obdaja vse bolj temna megla, sem prazen in starejši za deset ali sto let. Psihično in fizično sem izmozgan kot suho listje. Vsa energija je iztekla iz mene. Pobrali so jo orkanski veter, peklenski mraz in bodice v očeh. Dozdeva se mi, da sem na pogorišču bitke, iz katere sem izšel kot poraženec. In vendar sem prvo bitko zmagal. Sedaj pa prihaja tisto težko: osvojiti tisto bitko, ki jo moram sam voditi, tam, kjer bom moral sam odločati. Prej so namreč namesto mene odločali veter, sneg in megla, saj sem se jim le upiral.
Kam sedaj? Kaj storiti? Kam se morava podati? Navzgor ali navzdol? Vzhodno ali zahodno? Sama sva na tej nezemeljski snežni planoti, kamor naju je izplaknila besna narava in nama rekla: Sedaj sta vidva na vrsti!
Z Mojmirjem se pogledava, jaz pa upam, da on odloči, kam naj greva, vendar pa on upa isto kot jaz. Oba namreč istočasno vprašava drugega: »Sedaj povej, kam naj greva?« Ne moreva več misliti, ne smeva več zgrešiti, ne zaupava več v svoje moči, psihično sva izčrpana do kraja, fizično pa se opotekava kot starca.
Mojmir zavije nekam nalahno navzgor, jaz pa zgroženo opazim, da tega ni storil iz prepričanja, da bova po tisti poti prišla do rešitve, temveč ker je tista pot najlažja. Jaz pa ne reagiram. Nimam moči. Enostavno sledim prijatelju. V tišini hodiva nekaj minut. Stalno se ustavljava in opotekava. Sva v oklepu megle, ki se odpira, nato pa naju spet vsa zajame in nama omeji vidljivost.
Kmalu bo mrak, pomislim. In potem? Ustavim se, nad mano se megla odmakne. Pogledam kvišku in vtis imam, da kakih petdeset metrov nad mano jasno vidim veliko skalo, ki mi je bila za kažipot na poti od tretjega višinskega tabora navzgor, saj je točno navpično kakih sto metrov nad šotorčki. Stisnem oči in še enkrat pogledam: prav tista skala je! Tega se za-čuda ne razveselim. Popolnoma sem že apatičen, rešilna skala pa se mi zdi tako neznansko daleč. Daleč kot rešitev sama.
. Temni se, tema pa se odseva tudi v moji duši. Ne reagiram več. Sedaj bi le hodil in hodil, dokler ne bi kje zaspal. Mojmir tudi gleda navkreber, vendar pa kot da bi skale ne videl. Jaz mu rečem: »Poglej tisto skalo! To je tisti velikanski kamen točno nad Trojko, preden se zavije na levo proti serakom.« On le skomigne z rameni in neprizadeto izjavi: »Greva naokoli.«
Jaz mu sledim, pot pa naju ne pelje navkreber, ker je težko in strmo, temveč okoli. Tako bi hodila in hodila do konca. Tudi on je na koncu, jaz pa se tega nočem zavedati, saj zaupam vanj in mu sledim. Sedaj se nekaj vzpenjava, toda skala je že daleč nekje na desni. Kaj si sedaj misli Mojmir? Kaj si sedaj mislim jaz?
Mrak pada počasi in vztrajno. Sva skupaj in hodiva počasi kot v žalostni procesiji. Drugo noč ne smeva prebi-vakirati na odprtem, saj bi nama to
bilo usodno. Jaz pa sem za utrinek sekunde že pomislil na bivak. In se spomnil, kako nato življenje počasi izteče iz tebe v neki opojni blaženosti, da se tega niti ne zavedaš. Ne, na to ne smem misliti!
V	trenutku se zavedam najinega stanja. Ne! se vse upira v meni. Ne! Ne! Morava najti tabor III, pa naj ga iščeva še celo noč, ki se nama približuje z dolgimi sencami. Sence? Sence! Kjer so sence, je nekje tudi sonce. Res, to je sonce! To pa pomeni, da se je nekje nebo odprlo in se je morda celo pokazala sivina brez vseovijajo-če smrtonosne megle. In res se preko sivine pretolče žarek, ki ga je nama poslalo večerno sonce, nato pa se nebo nenadoma odpre in prikaže se nama košček sivo plavega neba, pred sabo pa vidim Mojmirja, kot v nebeški aleji odetega, ki mi s smučarsko palico zmagoslavno kaže nekaj, kar se svetlika pod velikim ledenim zidom. Srce mi v trenutku tako hitro bije, kot da bi me hotelo raznesti, tako da v nekaj sekundah pretečem tistih par metrov, ki me ločijo od prijatelja in se mi v zadnjih večernih žarkih kot najlepša fata moraana tega sveta prikaže... rdeči šotorček.
Noč v taboru III
Tabor tri, sva rešena! Mojmir sedaj sprosti vso živčno napetost, ki se je nabirala v teh zadnjih dneh, ki so bili dolgi kot življenje samo. Odvrže nahrbtnik in se zažene v rešilni šotorček ter se uleže in tuli in sope, kot da bi ne imel več zraka, in v neki besedni blodnji ponavlja nerazumljive stavke, obenem pa gleda naokoli, brska po šotoru, se vrti in valja. Jaz se temu čudim, ker se verjetno nisem nikoli resnično zavedal, da nama je bila smrt tako blizu.
Šotor je napol zakopan v snegu, midva pa v njem stakneva hrano, gorilnik, Mojmirjevo spalno vrečo, neke čudne nemške škatlice vitaminov, najlonske vrečke, celo en armalleks in še marsikaj drugega.
V	trenutku pade mrak. Očitno so bili nedavni odrešilni sončni žarki labodji spev dneva in najina zadnja priložnost rešitve. Če bi je ne izkoristila, bi bila pogubljena. Verjela sva v življenje, slednje pa nam je naklonilo čudoviti dar: to noč v taboru tri.
Spet naju napade utrujenost, mehka in blažena apatija, pa tudi celo evforija, čeprav se sedaj oba zavedava, da bo borba za obstoj še kako trda. Tokrat sva se po čudežu rešila, odslej pa čudežev ne bo več. Slabo vreme bo gotovo še trajalo, midva sva že nevarno izčrpana, energij pa ne bova na taki višini nadoknadila ne z vodo, ne s hrano in ne s spanjem: to bo le za preživetje, pot proti dolini pa bo zaradi novozapadlega snega še zelo nevarna. Poleg tega ima Mojmir že po-mrzle prste, tudi moji pa so nevarno beli in vse bolj neobčutljivi. Sedaj morava komaj obnoviti koncentracijo in se vrtoglavo z vso strastjo vreči v boj za življenje, v boj za vero v to življenje.
Skušava si pripraviti čaj, pa se gorilnik na tej višini noče in noče prižgati. Več kot uro se mučiva z njim, pa naju noče ubogati. Pojeva nekaj malega, nato pa se Mojmir obrne na bok in zaspi. Jaz tega nočem storiti. Ne morem zapreti svoje čelne svetilke. Želim si luči, pa naj bo umetna, obenem pa čutim, da bi bilo spanje preveč nevarno. Zelo sva zdelana, tu pa je poleg vsega peklensko mraz. Poleg tega hočem migati prste in si pripraviti nekaj pitne vode. To je nujno. V vodi je rešitev.
Za naše šesterke v deželnih ligah je kolo ugodno
Na prvi pogled je spored drugega kola v deželnih odbojkarskih ligah za naše šesterke še celo nekoliko bolj ugoden od uvodnega, v katerem je bil sicer obračun za slovenske barve več kot dober.
Tokrat bo na igrišče stopilo le sedem šesterk, saj bo imel nabrežinski Sokol Indules prost dan zaradi nenadne odpovedi goriškega Libertasa, ki je z brzojavko, dan pred uvodno tekmo s huminskim Al Fun-go, sporočil, da »zaradi finančne stiske« odstopa iz prvenstva ženske D lige. Za to društvo, ki je že nekaj let le životarilo, bi morale letos nastopati veteranke nekdanjih ekip AGI in Azzurra, toda poskus, da bi rešili potapljajočo se barko, očitno ni uspel.
V moški C-2 ligi bodo borovci po briljantnem uspehu proti prvemu favoritu za napredovanje, tržiš-kemu Fincantieriju, le nekaj streljajev od domačega igrišča, namreč v dvorani šole Suvich, gostovali pri moštvu Dopolavoro Ferroviario, ki je v prvem kolu gladko klonil pred močnim Sacilejem. DLF je letos nekoliko bolj resno zastavil svoje delo, toda borovcem v tem prvem tržaškem derbiju lige le ne bi smel biti dorasel. Batič in tovariši naj se vsekakor spomnijo na lanski spodrsljaj proti San Sergiu, ko so zaradi podcenjevanja podarili točki najšibkejšemu tekmecu v ligi.
Meblo Imsa bo na valu navdušenja zaradi nepričakovano čiste zmage proti Natisonii gostoval prav pri Fincantieriju. Ta se bo prav gotovo hotel oddolžiti za pekoč poraz v Trstu, zato čaka Brozičeve varovance zelo težka naloga. Tržičani bodo menda tudi v tem kolu, kot že proti borovcem, nastopili nekoliko okrnjeni, a so vseeno sila nevarni.
»Gostovanjski sindrom« je bil lani v ženski C-2 ligi glavni problem slogašic, ki so po odličnih nastopih na Opčinah skoraj redno postregale s hudimi razočaranji v gosteh. Uvodni nastop v Pierisu proti enemu glavnih kandidatov za povratek v D ligo, je kot nalašč za to, da se slogašice znebijo tega vprašanja. Pieris je prvo tekmo v Cordenonsu izgubil s 3:0, v prvem nizu brez dobljene točke. Je pa izkušena ekipa, ki zna izkoristiti prednost neugodnega domačega igrišča, zato je vsako podcenjevanje odveč.
Dosti težja je vsekakor naloga Agoresta, ki bo po gladkem porazu s Kennedyjem v Sovodnjah gostil prav Ottico Tommasini iz Cordenonsa. Mlado furlansko moštvo je sila nevarno in dekleta združene ekipe morajo biti zelo previdne, saj jim, zaradi težkega koledarskega sporeda (že prihodnjo soboto bo derbi na Opčinah), zmaga tokrat skorajda ne sme uiti.
Prav nasprotno velja za Sočo Sobema, ki jim je koledar prav v začetku namenil vrsto srečanj z neposrednimi tekmeci za obstanek. Po porazu doma z Lucinicom, bodo sočani drevi igrali v Porcii. Tamkajšnji Carmone Ruote ni lani v 26. kolih dosegel niti ene zmage in je bil (kot sočani) v ligo ponovno sprejet le zaradi odstopov drugih moštev. Zmaga je nedvomno v dometu Sočanov.
Kot smo že uvodoma povedali bosta v ženski D ligi tokrat nastopili le dve naši šesterki.
Brežanke imajo v domačem srečanju z Majanese-jem možnost za osvojitev drugega zaporednega para točk, toda igrati bodo morale boljše kot pred tednom dni v Tržiču, saj le ne morejo vedno računati, da se bodo iz težav izmotale s tie-breakom, v katerem sicer (tudi glede na pokalne nastope) postajajo prave specialistke.
Precej delikatno je tudi gostovanje Kontovelk, saj si po uvodnem porazu doma s Tarcentom, v Pordenonu proti Promovolleyju menda že ne smejo privoščiti spodrsljaja, če nočejo izgubiti stika z vrhom lestvice (tudi glede na to, da bodo prihodnji teden spet igrale v gosteh). Promovolley je bil lani ena šibkejših ekip v ligi, vendar gre za mlado šesterko, ki je prav gotovo napredovala, kot večina šesterk s Pordenonskega.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din..
Poštni tekoči račun za Italijo , Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 . Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja k. A ZTT	Član italijanske
"ri™	—S
5. novembra 1988
Manifestacija italijanske in nemške mladine
Bocenski študentje za mir in sožitje
BOČEN —- Študentje italijanske in nemške narodnosti so včeraj enotno demonstrirali proti naraščanju etničnega nasilja na Južnem Tirolskem. Pred bocenskim klasičnim licejem z italijanskim učnim jezikom Carducci, ki je bil v noči na ponedeljek prizorišče bombnega atentata se je zbralo približno 1.500 študentov.
Na velikem transparentu, ki so ga študentje nosili v povorki, je pisalo »ne bombam - da sožitju«. Italijanski in nemški študentje so se po dolgem času prvič zbrali prav v imenu strpnosti in konstruktivnega sožitja, ki se upira slehernemu izvajanju nasilja. Njihove demonstracije pa ni motila
niti prisotnost številnih misovcev, ki so se zbrali v Bocnu, kjer so večraj odprli praznik MSI.
Mladino, ki je demonstrirala proti strategiji nasilja, je podprl tudi glasnik avstrijskega zunanjega ministra in bivši zunanji minister Peter Janko-witsch, ki je pisal ravnatelju liceja Carducci. Italijanski parlamentarci pa so ponovno izrazili upanje, da bo Avstrija čimprej sprejela Južnotirolski paket. Sosednja država bi morala pristati tudi na tesnejše sodelovanje na področju preiskav, saj je povsem verjetno, da snujejo južotirolske atentate v Avstriji, teroristične načrte pa izvajajo domači skrajneži.
Prvi letošnji mraz in sneg
RIM — Po daljšem obdobju nadpovprečno visokih temperatur je v zadnj111 štiriindvajsetih urah temperatura bliskovito padla nad dobršnim delom evropske celine. V Oslu so včeraj namerili -10' v Moskvi -9, v Varšavi -8, v Pragi -6i v Berlinu -5, v Budimpešti in Bruslju -2, v Beogradu, Parizu, Sofiji in na Dunaju Pa -1 stopinjo Celzija. Snežilo je na Balkanskem in Apeninskem polotoku, v Panonski nižini in v evropskem delu SZ.
S severnimi vetrovi doteka nad na-e kraje hladen in suh zrak, ki povzroča pn nas burjo in nizke temperature, nau srednjo in južno Italijo pa sneženje. Ptvl sneg je včeraj pobelil gorata območja Mark, Abrucov in Kalabrije. Rahlo Je snežilo v severovzhodni Sloveniji, 'zj!au nejše snežne padavine pa so bile v Bir* in v Srbiji.
Na sliki (telefoto AP): posnetek )e iz Lake Placida v ameriški zvezni državi New York, kjer je snežni me' tež povzročil prve letošnje nevšečnosti in težave.
Knjiga o mafiji: od njenega pojava do odgovornosti političnih osebnosti
PADOVA — Profesor gospodarske sociologije na univerzi v Catanii Rai-mondo Catanzaro je več let raziskoval pojav in razvoj organiziranega kriminala na Siciliji, izsledke svoje raziskave pa je sedaj objavil v knjigi »II de-litto come impresa —- Storia sociale della mafia«. (Knjiga bo naprodaj v prihodnjih dneh.) Poleg številnih zanimivih informacij avtor ugotavlja med drugim, kako je zgodovina boja proti mafiji prežeta z iluzijami. Vsakič, ko ji oblasti zadajo učinkovit udarec, so namreč prepričane, da jim je uspelo zajeziti ta pojav, samo kako leto pozneje pa morajo priznati, da je bil ves prejšnji napor samo kapljica v morju. Mafija je tako rekoč neuničljiva, v zadnjem dvajsetletju pa se je pojavila v
najrazličnejših oblikah, posegla je na najrazličnejša gospodarska, družbena in politična področja.
V knjigi Raimondo Catanzaro navaja pogoje, ki so pripomogli k nebrzdani rasti organiziranega kriminala, od prvih sicilskih zametkov do njenega neustavljivega razvoja v Ameriki, ki je odločilno vplival na nerazvitost Sicilije in korupcijo tamkajšnjih političnih krogov. Zanimiva so tudi nekatera pričevanja, kako prebivalci Sicilije pojmuje mafijo. Pred protimafijsko komisijo je leta 1970 Pasguale Sciortino, član družine Salvatoreja Giuliana, na svojevrsten, a izredno učinkovit način opisal mafijo: »Za nas je mafija čisto majhna beseda, ki pa skriva v sebi neskončnost...« Pojasnil je tudi, da se v
mafijskih krogih združujejo različne družbene komponente, vsaka s svojo vplivnostjo, s svojim nagnjenjem in vsaka s svojimi točno opredeljenimi dolžnostmi. »V bistvu je to organizacija, ki živi od kriminala,« je poudaril Sciortino.
Čeprav prevladuje prepričanje, da se je mafija začela ukvarjati s prekupčevanjem mamil šele pred dobrimi desetimi leti, je Raimondo Catanzaro dokumentiral, da je ameriška mafija že za časa fašizma nadzorovala trg z mamili, ki ga je imel v zakupu Lucky Luciano. Izredno zanimiva pa so poglavja, ki se nanašajo na mafijske politične zločine, zlasti na umor generala Dalla Chiesa in drugih predstavnikov oblasti.
Dinozavri se vračajo
Cesto, ki pelje v švicarsko mesto Gossau, skrbno nadzoruje nenavaden dino zaver. Kaže, da so tamkajšnji vozniki izredno disciplinirani (Telefoto A
Bajna odškodnina
Angleški časopis Sunday People je pred časom objavil vest, da se razvpita Koo Stark še vedno rada pogreje med rjuhami princa Andrevva, kar sta seveda oba odločno zanikala. Tudi sodniki so Koo slepo verjeli. Da ne bi njena užaljenost trajala predolgo, ji bo moral časopis izplačati 300 tisoč funtov šterlingov odškodnine	(Telefoto AP)
Zloglasni agenti postaje 113
Waldheimovo potovanje na Vzhod boleča diplomatska klofuta
NEW YORK — Zloglasna newyor-ška policijska postaja 113 je izgubila petdeset (približno četrtino) policistov. Mestne oblasti so na vrat na nos pre--mestile skupino najbolj zagrizenih agentov-rasistov, disciplinski ukrep pa je globoko razočaral vse, ki so se dolga leta borili proti represivni politiki »precincta 113«.
Oueens ni ravno najbolj umirjena mestna četrt, sile policijskega okoliša 113 pa se znašajo izključno nad temnopoltim prebivalstvom. Številne prijave neutemeljenega nasilja niso sprožile nikakršnih ukrepov, dokler se ni v zagati znašla 23-letna Valerie Ann Wilson. Dekle je španske narodnosti in je povsem naključno prisostvovala brutalnemu pretepu znanca, od katerega je hotela kupiti rabljeni avtomobil. Ko so agenti opazili, da si izpisuje njihova imena so pričeli pretepati še njo, nato so jo celo aretirali. Valeriin oče je bil tudi sam policijski agent, zato dekle ni odnehalo in je končno le doseglo, da sta oba nasilneža izgubila službo. Dvojica pretepaških in rasističnih agentov pa je lahko računala na dobro in številno družbo, ki je sedaj raztepena po. New Yorku. Proti premestitvam pa so se izrazile tako žrtve nasilja (zahtevale so redne procese in stroge zaporne kazni) kot kolegi premeščenih agentov, saj so izjavili, da je skupina prenapetežev pokvarila ugled celotnega organika policijske postaje 113.
DUNAJ — Šestdnevno VValdheimovo potovanje v Sirijo, Kuvajt in v Turčijo, ki se je pravkar zaključilo, avstrijskemu predsedniku doma ni prineslo prestiža. V Damasku so na avstrijsko zahtevo po izročitvi vojnega zločinca Aloisa Brunnerja odgovorili s sprenevedanjem, največ kritičnega muzanja pa je sprožil zaplet z Wald-heimovim postankom v Turčiji.
Predsednikova pisarna in avstrijsko zunanje ministrstvo, ki je trdno v rokah Waldheimovega zaščitnika, zunanjega ministra Aloisa Mocka, sta pred začetkom potovanja posebej nekajkrat poudarila, da se bo .avstrijski predsednik na povratku iz Kuvajta ustavil tudi v Ankari. Tam pa ga bosta sprejela turški predsednik Kenan Ev-ren ter turški premier Turgut Ozal. Bilo je tudi povedano, da Waldheima v Turčijo uradno sicer niso povabili. Ne glede na to, pa je bilo s strani predsednikovih podpornikov zaradi dejstva, da bo Waldheimu vsaj neuradno uspelo obiskati državo, ki je (vsaj zemljepisno gledano) tudi evropska, »zahodna« pa glede na svoje članstvo v NATO, čutiti zadovoljstvo. VJaldheima iz znanih razlogov doslej ni povabila nobena evropska država niti članica severnoatlantske zveze.
Ob koncu preteklega tedna so zaradi proa-rabske politike v arabskih državah zelo popularnega nekdanjega generalnega sekretarja Waldheima sprejeli zelo toplo. Kmalu pa je Waldheimovo in M očkovo dobro počutje zmotilo sporočilo iz Ankare, v katerem sta Evren in Ozal sporočila, da se bosta zaradi nepričakovanih obveznosti 2. in 3. oktobra nahajala v Istanbulu in da zato predlagata, naj visoki gost zavije v mesto ob Bosporu. Nepričakovana delovna zadrža-
nost in sprememba programa v zadnjem lreI7Uv ku ni nič posebnega, je bil neprepričljiv Mocko odgovor avstrijskim novinarjem. Ti so mu n mreč moleli prevode poročil turških dnevnika ' ki so na veliko pisali, da je bil Istanbul s (ur* strani izbran za mesto srečanja z avstrijski predsednikom zato, da ne bi bilo prav nobeneg^ dvoma v zvezi z neuradnim značajem tega s
Čanja, in da je do te odločitve v Ankari P-
atorjeV
ernieI
zaradi zahteve skupine ameriških sem turški vladi, naj se turški predsednik in pran srečanju z Waldheimom v celoti odpovesta- “ čutje prominentnih avstrijskih gostov so n . dodatno zagrenile sirske oblasti, ki so na Wfl heimovo prošnjo, naj Sirija izroči v Damas ^ pod lažnim imenom Georg Fischer živečega cističnega vojnega zločinca Aloisa Brunne M odgovorile, da jim »ta oseba ni znana«. G ,^0 pelina pa se je VJaldheimu in M očku dokoh napolnila v začetku tedna v Kuvajtu, kjer prejela telegram turškega zunanjega stva. Vsebina: nepričakovano vendar delov zadržani turški ministrski predsednik Ozal ^ strijskega predsednika tudi v Istanbulu ne mogel sprejeti.
Od vsega skupaj je skratka ostalo (riče^ v no srečanje s turškim predsednikom Evreno Istanbulu. Glasilo avstrijske socialistične st ke Neue AZ (Arbeiter Zeitung) pa med ^r0Sa-
objavlja komentar socialistične poslanke
Wald
redse
beth Horvath, da bi bilo za Avstrijo, če im že noče odstopiti, pač bolje, da njen p nik ostaja doma.
BOJAN GROBOVŠEK
d-
Irsko morje pravo grobišče plovil
LONDON Irsko morje je postalo novi bermudski trikotnik, v katerem je v zadnjih petih letih skrivnostno izginilo 40 najrazličnejših plovil, med njimi 17 ribiških ladij, nekaj jaht in čelo manjši parnik. To je včeraj zapisal britanski dnevnik Independent, ki je obenem navedel, da brodolomom ne botrujejo magnetske anomalije temveč »strogo zaupni« promet jedrskih podmornic.
Irski pomorščaki so ozki morski rokav, ki loči Irsko od zahodnih obal Velike Britanije, prekrstili v »mišjo pot«. Morda bi bil še boljši naziv mišnica, saj se v tem delu morja, kot trdi predsednik združenja ribičev z otoka Mana Bernard Moffat, dogajajo čudne stvari, ki vzbujajo strah. Samo med ribiči je bilo v zadnjih letih v nepojasnjenih brodolomih 32 mrtvih. Očividci navaja-
jo, da so na lastne oči videli, kako so se ribiške ladjice v trenutku spremenile v off-shore gliserje in v vratolomni vzvratni plovbi izginile v morskih globinah, druge pa so potopili orjaški valovi, ki so se v popolnem zatišju nenadoma pojavili na morski gladini. Ribiči nimajo dvomov: za vse te skrivnostne brodolome so krive britanske, ameriške in morda celo sovjetske jedrske podmornice. Ko v vlečno mrežo zaide s hitrostjo 30 vozlov 120 metrov dolga jedrska podmornica, ki ima 8.000 ton in poveljniški most visok kot trinadstropna hiša, za ribiško ladjo ni pomoči.
Britansko zunanje ministrstvo se je do sedaj dosledno sklicevalo na vojaško tajnost. Sedaj pa so potrdili, da imajo posadke podmornic ukaz, da ne smejo za nobeno ceno izpluti na površino.
Deluje z navadnim papirjem.Je tudi kopirni strol
Govori italijansko al' slovensko in ima izrede
Xerox 7020. Telekopirni stroj z navadnim papirjem.
L0G.0.S. srl Gorica Tel. 0481/20040 Telefax 0481/20265