nseratl ne sprejemajo in »eljfc tristopua vrsta:
H kr., če se tiska lkrat, ii n n n ® n 16 n n i, n 3 „
Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi
ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemno.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksfedicija na Htaroin trgu h. št. 16.
Politični list za novinki narod.
Po poŠti prejeman velja':
Za celo loto	. . 10 gl. — kr
za polleta	. . f, „ — „ f
za četrt leta	. . 2 „ BO „ f,
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr \ za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . , 3 „ 10 „
V Ljubljaui na dom pošiljan velja 60 kr. več. na leto.
Vredništvo v IlilSorjovi ulici štev. 6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, čotrtek iu soboto
Volilni red za kranjski deželni zbor.
Pritožbe o krivičnem volilnem redu se množe iz vseh avstrijskih dežela. V občo se toži, da je kmečki stan prikrajšan na korist velikim posestnikom in meščanom. Avstrija je v prvi vrsti poljedelska država. Ko bi ua Francozkem imeli obrtniki in trgovci prevago, ali v Belgiji, tam bi ne bilo tako čudno, ker je tam obrtnija in trgovina močno razvita; vendar tega tam ni, ampak vpeljana je občna volilna pravica, ki daje kmetovalcu priložnost, da s svojo večino odloči volitev , ako le hoče. V Avstriji pa je prevaga meščanskih stanov toliko menj opravičena.
Da je v Avstriji kmetom prikrajšana volilna pravica, to se čuti v deželah, tudi v nemških. V slovanskih deželah je pa volilni red poleg tega še tako sostavljen, da oškoduje slovansko prebivalstvo. Nemški pa slovanski kraji so v en okraj v kup dejani, in potem zmirom birokracija za nemškega kandidata odloči.
Volilni okraji tudi niso prav sostavljcni. Na Češkem voli en nemški okraj s 17000 prebivalci enega poslanca, in nek slovanski okraj z 90.000 prebivalci tudi samo enega poslanca. Takih čudnih primerljejev bi se dalo še več našteti. Zato vidimo pri tem volilnem redu tako čudne rezultate: na Koroškem je tretjina prebivalcev slovenska, pa nema nobenega poslanca; na Stajerkem je Slovencev več ko tretjina, pa imajo le osem zastopnikov, Nemci pa čez petdeset; na Goriškem bi morali mi večino imeti, pa imamo le polovico poslancev; v Istri bi morali Slovani ogromno večino imeti,
pa Poreški zbor je lašk; v Šleziji je polovica slovanska, pa imajo lo dva deželna poslanca; na Moravskem so tri četrtinke slovanskega plemena, v zboru pa so le pičlo zastopani; iu tudi na češkem je slovanska veČina v manjšino potisnjena.
Češki in moravski narodni poslanci so ravno zdaj izdelali dve spomenici do Nj. ve ličanstva, kjer se bridko pritožujejo nad krivičnim volilnim redom. Treba bilo, da se tudi mi ozremo na kranjski volilni red, da se spozna, kako je bila pri nas nemška večina mogoča.
Na prvi pogled ostrmiuio nad številko 10, ker toliko poslancev volijo naši grajščaki. V primeri z drugimi deželami mnogi naših grajščakov niso velikoposestniki. Na Čekcm so pač velikoposestniki, kakor Scluvar-zenbergi, Lobkovici itd., kojih nekteri imajo cele štirjaške milje zemljišča in plačujejo po več sto tisoč davka na leto; da se takim ve-likoposestnikom odpre dvorana deželnega zbora, ne more se krivično imenovati. Na Kranjskem pa so nektere grajščine, ki imajo komaj polja, kolikor večji kmetje na Gorenjskem, iu vendar vživajo tak vel i kan sk privilegij pri volitvah ! Knajst grajščakov voli jednega poslanca ; pri kmetih pa pride na 20.000 ljudi še le jeden poslanec I Vsi kranjski grajščaki skupaj ue plačajo toliko davka, kakor na Češkem en sam, in če bi so našim „velikoposestnikom" dali trije glasovi v deželnem zboru, bilo bi popolnem zadosti in v primeri s kmeti še vedno preveč.
Ozrimo se zdaj na mesta in trge. Da
imajo meščani toliko prednost pred kmeti je neopravičeno, tako v zadevi davka, kakor in-teligencije. Krojač ali čevljar, ali pa tudi uradnik , ki plačalO do 20 gld. davka, sme voliti poslanca neposredno; kmet pa, ki morda plača 50 do 100 gld. davka, sme komaj volilnega moža voliti. Zastran inteligencije pa poznamo mnogo rokodelcev, ki nemajo nobenega pojma o politiki, in se gotovo ne morejo meriti s kmetovalcem, ki je na kak slovensk časnik naročen, kakoršnih je vedno večje število; inteligencija večine naših ,.purgarjev" obstoji v tem, da nekaj nemških besedi za silo lomijo.
Mnogi meščani v manjših mestih se pečajo večinom s poljedelstvom, in Be kakor Viš-njegorci, v nobeni reči ne razločujejo od kmetov; od kodi potem volilna predpravicaV Ne-umljivo je tudi, zakaj so nekteri trgi vvrsteni med kmete, nekteri pa med meščane. Mengeš je gotovo lep trg in se zamore v vsakem obziru meriti z Višnjogoro, vendar voli s kmeti. Cirknica, Litija, Logatec, Rakek, Planina, Stari trg, Sodražica in še mnogo drugih trgov bi se smeli s tisto pravico v vrstiti med mesta, kakor Vrhnika, Postojna, Lož ali Kostanjevica. Na Tirolskem so še nektere vasi, kakor Land-cek, vrstene med mesta; ko bi pri nas vsi trgi z mesti volili, potem bi bilo nemšku-tarjem pač težko zmagovati v mestih.
Iz vsega je razvidno, da je volilni red za Kranjsko tako napačno kakor površuo osnovan, in kaže se nujna potreba, da se prenaredi na bolj pravični podlagi; in kakor Čehi in Mo-ravci, imamo tudi mi vzroka dovolj, pritožiti so čez sedanji volilni red.
O inkviziciji.
(Po Ilefelu pr. P. Chrya6gon M.)
(Dalje.)
XII. Iz tega se razvidi, kako neopravičeno da je dolženje, kakor da bi bila inkvizicija pravde v neskončuo zatezala. Pravila od leta 1488 velevajo : „da tisti, ki so bili uječeni, ne Bmejo biti uječeni zarad odlašanja, temveč se mora pravda vršiti takoj, da nimajo uzroka se pritoževati." Previdnost in kratkost zahtevajo tudi pravila Torquemade 1. 1498 ; toda pri vsem tem so zamogle pravde vendar dolgo trajati, preden so kvalifikatorji ali kakovostniki svoje mnenje oddali , bili zapisniki dovršeni, vse priče zaslišane in deloma iz daljnih krajev pripeljane.
Zopet je trebalo časa, da so bila pisma poslana višji sodniji, od konsulentov pregledana in obsodba prve stopnje od višjega iu-kvizitorskega sveta ali potrjena ali predrugačena.
Vrh tega so časi pravdo nalaš zatezali, ne da bi toženca mučili, ampak da mu dado čas premisliti in skesati se, ker skesanec ni smel nikdar svetni oblasti izročen biti. če dolžni spozna in se kesa, „spremcni se ta trenotek, pravi 1 <e Maistre, hudodelstvo v greh,
kazen v pokoro. Dolžni ali ukrivičeni se posti, moli, se zatajuje. Mesto da gre na mo-rišče, poje psalme , se spove , biva pri maši; opravlja duhovne vaje, je odvezan in družbi in družini povrnjen." — „Kje je, pravi lran-coski državnik Bourgoing, razun inkvizicije sodišče v Evropi, ki ukrivičenca oprosti, če ima kes in kes tudi spozna?"
Med tem ko inkvizicija ni smela določiti v škodo zatoženca, dokler je bil kak opravi-čevalui svedok, ako tudi v Ameriki, zaslišan, pa po drugi strani zapor ni smel podaljšan biti, da bi se pričakala daljna priča zoper zatoženca, kajti odločno govore pravila 1. 1488, da se sodba ne sme zatezati pod pretvezo, da se dobodo vsi dokazi hudodelstva, ampak z ujetnikom jo postopati po meri že dokazanega in potem je izpustiti; nasproti se pa zamore pravda znova pričeti, ako pridejo novi dokazi na dan. To se pravi z drugimi besedami: če dokaz, da je toženec res kriv , ni bil dognan, se ni smel dalje v zaporu držati; toda preiskava se je začela — kakor če bi bil kdo ab instantia odvezan — ako je bilo novih dokazov.
XIII. Godejo tudi o neznanskih dohodkih inkvizicije, katera jih je zato prav veliko ob-
sodila, da je iz zaseženega premoženja sama bogatela.
S pravico pač res slabo stoji, kjer nese obsodba sodniku denarne koristi; in tudi inkvizicija bi bila zares nevarna naprava in sramoten zavod, ko bi bili dohodki inkvizicije odvisni od števila obsojencev.
Kaj tacega nam hoče dopovedati Prescott, ali mi vemo iz Llorcnta, da zasežena imovina obsojencev je pripadla kraljevemu zakladu; inkvizicijski uradniki vsakojaki pa so dobivali umerjeno plačo od četrt do četrt leta. Iz tega se razlaga, zakaj da Llorente sam ne toži inkvizitorjev, da so bili lakomni, česar gotovo ne bi bil opustil, ampak kralje dolži, čemur tudi Itanke pritrjava. Celo pri ustanovljanju inkvizicijskih sodišč sta morala Ferdinand pa Izabela kaj takega čuti, kajti obadva se v pismu do papeža Siksta IV. pritožujeta, ker ju dolže, da ju lakomnost nagiba, ko ustanavljata napravo, ne pa gorečnost do vere. Znano je tudi, da po Tor«|uemadc pravilih 1. list je bilo zaseženo premoženje obrnjeno za blage ustanove, posebno so ga pozneji španjski vladarji obračali za vojske proti mavrom.
Kralj Ferdinand je bil velikrat v takih
Iz deželnih zborov.
Deželni zlior kranjski.
Šesta soja 1. oktobra.
Deželni glavar dd prebrati sledečo interpelacijo narodnjakov do deželnega predsednika viteza Kaline, na ktero ta obljubi odgovoriti v eni prihodnjih sej:
Interpelacija do visokorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika viteza Kalina.
V	verifikacijskej debati, ki je bila v tej slavnej zbornici dne 16. septembra t. 1., je bilo omenjeno, da so se glasovi za poslanca g. Hočevarja z denarjem kupovali.
Zastran tega kupovanja glasov je bila od metliških volilcev prve dni avgusta meseca lanskega leta ovadba podana c. kr. dr. žavnemu pravdništvu v Novem mestu (liudol-fovem).
V	tej ovadbi je bilo povedano in s pričami potrjeno, kako so Jožef Lampe, c. kr. zemljeknjižnik, Jeršinovic, Jožef Zago-rec, Janez Nusdorler, Albert in Edvard Mikuli, Ferdinand Zalokar, ranocelnik, Crobat, c. kr. davkarski kotrolor, P etrič , c. kr. davkarski adjunkt, dr. BOhm, c. kr. okrajni zdravnik, Boben, tiskar, Ciglar, pasar, glasove z denarjem kupovali, in kako je sam g. Hočevar več denarja v ta namen v Metliko poslal.
Priče, ki so bile v dokaz nepostavnega ravnanja v omenjenej ovadbi povedane iu tudi uže sodnijBko zaslišane, so mej drugimi te-le: Janez, Matija in Andrej Stonič, Leopold Sku-bic, Janez Moravče, Jakob in Marija Verščaj Martin Malnerič, Fr. Sušteršič, Matija, Franc in Marija Vardijan , Frauc Benčič, Ivan Čer-nugelj, katerega pismeno spričevalo je bilo tudi v tej visokej zbornici predloženo, in še mnogo druzih.
To so prvi predrzni poskusi večje mere, da bi se pri političnih volitvah pohujšavalo in korumpiralo naše slovensko lju list v o , katero je do zdaj v tem oziru nepokvarjeno in pošteno.
Ne samo narodnej stranki, tudi deželnemu zboru sploh, zlasti c. kr, državnej vladi mora na tem ležeče biti, da se temn pobujšljivemu, javno moralnost podkopavajočemu početju z vso eneržijo in z vso postavno ostrostjo na pot stopi. —
Ker je preteklo uže več ko jedno leto
dnij, kar je omenjena ovadba podana bila, pa nje resultat do današnjega dneva nij znan, zato se usojajo podpisani do g. c. kr. deželnega predsednika staviti interpelacijo; ali bi on blagovoljno hotel
ajpoizvedeti, ali se ta soduijska preiskava še vrši, ali je končana; ter
bj ako je končana, predložiti sodnijske, oziroma disciplinarne sklepe zastran tega dejanja v originalu ali avtentičnem prepisku, in c) ako je ta preiskava morebiti na višje povelje ustavljena, predložiti dotični ukaz v originalu, ali avtentičnem prepisku. V Ljubljani, dno 1. oktobra.
Podpisi narodnih poslancev. Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o proračunih kranjskih vsta-uovuih zakladov za 1. 1879. Sprejmo se nasveti odsekovi z nekim dostavkom po želji deželnega predsednika, isto tako se pritrdi računskemu sklepu tega zaklada za 1. 1877. Poročilo deželnega odbora o vpeljavi deželne priklade na pivo in žganje za 1. 1879 se odda finančnemu iu gospodarskemu odseku, poročilo istega odbora o sklepu mestnega odbora ljubljanskega za povikšauje takse ogledovanja inrličev pa liuančnemu odseku. Isto tako sprejme zbornica poročilo linaučnega odseka o proračunu kranjskega zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1879 iu računski sklep tega zaklada za 1. 1877.
Pri poročilu finančnega odseka o proračunu zaklada posilne delavnice za 1. 1879 želi dr. Scbrey, da bi se znižali stroški za zdravila, ki se mu previsoki zde za ta zavod, ki ni bolnišnica, in Btavi resolucijo do deželnega odbora, naj bi se gledalo, da se znižajo, kolikor bi se dalo. Poslanec dr. Vošnjak pojasni to reč, rekoč, da v onem znesku je zapopadeno še marsikaj druzega, tako tobak za noslanje itd. Tudi omeni, da v zavod ne prihajajo samo zdravi, marveč večidel telesno zelo oslabljeni in zanemarjeni ljudje, ki so se prej po svetu klatili, ali iz kaznilnic; take je treba še le telesno okrepčati, da so potem sposobni za delo. Zoper Schreyev predlog pa on nima nič. Ko je potem dr. Schrcy še nekaj govoril, zbornica njegov predlog sprejmd.
Gospodarski odsek po svojem poročevalcu poslancu g. Potočniku predlaga , naj se kos ceste ob Mirni uvrsti med okrajno ceste, čemur zbornica pritrdi ; — dalje se
po ustmenem poročilu istega odseka privoli, da se občinska cesta, ki se pri Peščeniku poleg Višnje gore od državne ceste loči, a se ž njo pri Starem trgu zopet združuje, uvrsti med okrajne ceste, enako se dovolijo nektere pre-naredbe v uvrstenji okrajnih cest v okraji litijskem, slednjič se prošnja občine na Ježici, da bi se občinska cesta med Ježico in Viž-marji vvrstila med okrajne cesto, zavrže.
Pod črnomeljsko faro spadajočim občinam Črnomelj, Butoraj, Telečji vrh, Dobliče, Loka in Petrova vas se dovoli za 1. 1878 , 1879 in 1880 po 34% priklade na prave davke. Pri poročilu občinskega odseka o dovoljenji po 3°/0 naklade na celo hišno najemščino v mestu Kočevji iu dveh vaseh za preskrbo vanje reve-žev nastane kratka debata med deželnim predsednikom, Ledenikom, Klunom in poročevalcem, ker prvi pravi, da bi vlada temu sklepu no mogla pritrditi, ker je davkovski postavi nasproten ; zato se seja pretrga in gospodarski odsek odstopi od svojega prvega predloga.
Zadnja točka je poročilo odseka za pre-tresovanje letnega poročila deželnega odbora o §§. 5 in 8 tega poročila.
Ljubljanski župan Lašan kot poročevalec tega odseka naznanja, da je deželni odbor lansko leto dal velike podporo skoro izključ-ljivo le pogorelcem; zato je pri darilu Kom-poljcem proračun preskočil za 2400 gld. , za kar prosi zdaj dovoljenja.
Dr. Apfaltrern stavi predlog, naj bi se zavoljo pogostihjpožarov po deželi, ker se dajejo potem pogorelcem darila iz deželnega zaklada, naročilo deželnemu odboru, pregledati deželni gasilni red, držeč se peticije graške ,,vzajemne zavarovalnice," in o potrebnih ter koristnih premembah posebno z ozirom na požarne straže prihodnjemu deželnemu zboru staviti primerne nasvete. Ta predlog bo enoglasno sprejme.
O §. 8 nasvetuje poročevalec, naj muzej-uemu varuhu Dežmanu zbornica izreče svojo zahvalo za njegov plodouosui trud pri sostavi na mahu izkopanih starinskih reči za parižko razstavo in dvorni muzej ua Dunaji.
Tu 8e oglasi poslanec gosp. Potočnik, ki popisuje žalostni stan muzeja kranjskega pod Dežmanovim varstvom. Keda ni nobenega, vse je postavljeno tako, da se nihče ne spozna v njem; ljudje gledajo, pa ui nikogar, ki bi jim povedal, kaj je to, kaj ono. Dežman je po
denarnih zadregah, da državna blagajniča dolžnih plač ni mogla odštevati.
Glasen a žalosten dokaz o tem nam je takrat ustanovljena nadškofija grauadska, ki — ne na posestva oprta —-skoro nikoli ni mogla priti do svojih dohodkov, dasi je Peter Martyr sam na dvoru zadeve svojih tovaršev in Bvojega nadškofa pospeševal.
Ker večkrat tudi inkvizicijski uradniki niso dobili plače, je hotel Torijuemada 27. oktobra 1488 zaukazati , da zaseženo imetje obsojencev se ima le dati kraljevemu zakladu, kader se bodo od njih odtegnile plače uradnikov in služajev inkvizicijskih. Toda kralj Ferdinand je zavrgel ta načrt.
Da bi bilo pa vendar poskrbljeno za neobhodne potrebe inkvizicijskih uradnikov, je kralj našel drugo pot. Že 1. 14«G si jo vedel pridobiti bullo (papeževo pismo), po kteri za-morejo inkvizitorji še pet let svoje prejšnjo benclicije uživati, dasi po svoji novi službi zadrževani, ue bodo mogli v stolici svoji bivati; tako so imeli kraljevi inkvizitorji na stroške cerkvenega imetja vzdržavani biti. L. 1501 je pa zviti knez od papeža še to dovolitev izvil,
da od vsake škofovske cerkve na Španjskem se mora prepustiti en kanonikat inkviziciji, da se njeni upravni stroški pokrijejo.
Sicer pa Llorente sam obstaja, da je kraljevi zaklad malo koristi imel od inkvizicije in da je k večjemu v prvih letih bil dobitkonosen, ko bo bili kaznovani bogati marani. Te svote so pa bile obrnjene za narodno vojsko proti mavrom.
Poldrugo desetletje po ustanovitvi inkvizicije se je Ferdinand pri papežu pritožil, da inkvizitorji razsodijo večkrat k nepridu kraljevega zaklada. Papež je precej 29. marca 1496 nadškofa Ximeneza pooblastil , da stvar preiskuje ; tukaj nam Llorente vse drugo pošteno zamolči, tako da je treba ugibati. — To nam pa ni težko, ker vemo , da je Ferdinand že o drugi priložnosti, ko so hoteli inkvizitorji od zaseženega premoženja nekaj zase obrniti, prav hitro sam vse določil brez papeževe pomoči. Ako bi bili inkvizitorji zopet j kaj tacega menili, gotovo bi si bil vedel kralj tudi sedaj pomagati brez papeževega delegata. Spominjati se nam je ob enem, da so papeži skesancem in pa obsojenih otrokom premoženje
hraniti hoteli, če so torej po tacih papeževih velevih inkvizitorji ravnali in kraljevemu zakladu plen odtegnili, je jasno, zakaj da se je Ferdinand v Ki m obrnil in pa na svojo oblast potrkal. Inkvizicija je v tej stvari veliko bolja, kakor pa slovi.
V Kastiliji je pa žo dolgo poprej obstajala postava, še preden je bila inkvizicija vpeljana, da se ima premoženje skazanim krivo-vercem uzeti; a milostni obroki , s katerimi je vsako inkvizicijsko sodišče svoje delovanje pričelo, so bili dani prav zato, da bi zmotenci sprevideli in si dobra svoja ohranili.
Od moriBkov pa državni zaklad ni imel uikakega dobička, kajti tudi premoženje ob-Bojenih ni pripadlo državi, ampak otrokom; pri drugih obsojencih je imel državni zaklad to nalogo, da je moral del zaseženega premoženja prepustiti nedoraslim otrokom iu pa za njih odgojo skrbeti.
Mnogim vdovam in sirotam sta Fcrilinaud pa Izabcla darovala zaseženo premoženje ali celo ali pa le del.	(Dalje sledi.)
6, 7, celo 10 mescev na Dunaji, ker ima preveč političnega posla, se ne more pečati z muzejem toliko, kolikor bi treba bilo, da bi imeli obiskovalci kaj koristi od njega. Zato stavi predlog, naj bi deželni zbor sklenil, da se ima napraviti in tiskati katalog vseh reči v muzeji se nahajajočih, ki se bi potem prodajal.
Za njim se oglasi zadeti Dežman sam s sramožljivim glasom pripovedovajoč, da se on Bam nikdar ne sili v javne službe, da jih marveč dobiva le po zaupanji volilcev. Tudi po danes uasvetovani zahvali mu ne hrepeni srce, ker vse, za kar bi se mu imela izreči, je po večem zasluga njegovega služabnika Šulca. Pripravljen pa je, gOBp. Potočniku vstreči z vsakoršnimi pojasnili, če prido v muzej. Katalog se ne bi dal napraviti zdaj, ko se zavoljo pomanjkanja prostora vedno reči prestavljajo, da narede prostor novo došlim.
Poslanec gosp. Potočnik na to omeni, da ni govoril za svojo osebo, marveč za občinstvo. Kedarkoli je namreč bil v muzeji, nikdar ni bilo Dežmana tam, ker je skoro vse leto na Dunaji; tudi druzega ni bilo nikogar. Ljudje so gledali, pa nc vedč kaj.
Tudi Vesteneck nekaj govori, a jako prazno je vse; mož je bolj vajen v strahovanji volilcev, kakor v takih stvarnih rečeh.
Vit. Gariboldi, menda boječ se, da bi starosta uemčurske stranko ne moral še kake grenke slišati, predlaga konec debate ; to sprejmo nemčurji, le poslanec gosp. Klun, ki se je za besedo že prej oglasil, ima še govoriti. Ta misli, da je naloga muzeja ohraniti ne le podzemeljske, ampak tudi nadzemeljske starine deželi. Potem pripoveduje, kako se je iz samostana v Zatični pred kratkem prodal jako umetno izdelan kamenit umivalnik stare dobe za vbozih 22 gld. Ta naj bi se bil hranil rajši v deželnem muzeji, kakor na grajščini nekega posestnika, kjer je v nevarnosti, da se zgubi. Tudi je gotovo več vreden, kakor 22 gl., toraj se je na škodo verskega zaklada preccuo prodal, iu če se tako ravna, potem ni čudo, da je kranjski verski zaklad pasiven.
Vesteneck, po tem prizadet, se izgovarja, da je bil to vodnjak, ki je v šupi ležal, in kterega je on kupil, ki pa nikakor nima toliko starinske vrednosti, kakor predgovornik misli. Pri njem bo ravno tako dobro shranjen, kakor v muzeji.
Poslauec gosp. Klun ua to odgovarja, da ni hotel nič očitati Vestenecku ampak le po-vdarjati, da naj se take reči hranijo v muzeji, kjer se ohranijo res za deželo, ne pa za posamezne osebe. Dežman pravi, da dotični vodnjak je sicer lep, a ni vreden shranjen biti v muzeji.
S tem je debata končana in poročevalec Lašan dobi zadnjo besedo. On pravi, da muzej ni ne za poduk dijakom, ne za kratkočasnost drugim ljudem, ampak le za ohranitev starin. Za napravo kataloga ni, pač pa ostane pri predlogu večine odseka, da se izreče Dežmanu zahvala.
Dežman potem odide, ker noče glasovati za svojo lastno slavo; tudi sedeži narodnjakov so spraznijo in tako pokade Dežmanu samo nemčurji s sprejetjem Lašanovega predloga.
Deželni glavar sklene sejo in odloči drugo za soboto 5. t. m. Na dnevnem redu bo med drugim tudi poročilo veriiikacijskega odseka o Iločevarjcvi volitvi v Novem mestu.
Iz Hosne.
Trdnjava Klobuk, ki bo jo naši Turkom vzeli, leži na strmem hribu. Še nikoli je noben sovražnik ni premagal. Leta 1806 so tam Rusi mnogo ljudi zgubili. Naši so letos pet dni nanjo streljali, pa se je udala. Zgubili smo vsega le devet mož pri tem obleganji. Naši so vso trdnjavo razddrli in razrušili. Turki okorjeničani pa, ki so jo branili, in kateri so znani kot posebno divji ljudje, pobegnili so v Čmogoro. Tam pa so jih Črnogorci vjeli in zaprli.
Da so naši vzeli tudi Livno ali Illevno, smo že zadnjič povedali. Pomagal je pri tem tudi naš Kranjski polk in zgubil dva častnika, koliko pa je peostakov, in kateri, to se še ne ve.
Od polka Kuhn št. 17 so med ranjenci na novo izkazani: v Celovcu korporal Andrej Stimač, vatreljen v nogo; prostak Franc Lavreučič, vsekan čez ramo; vodnik Franc Kozjek, vstreljen v levo roko; v Mariboru: prostak Franc Vidergar, vstreljen v levo bedro; Janez Turm, vstreljen v prša; Janez Iretič, vstreljen v prsa; korporal Lovro Palovec, vstreljen v prša; prostak Lovro Anke le, vstreljen v levo nogo.
Politični pregled.
Avstrijske deiclc.
V Ljubljaui 2. oktobra.
dcMar so se iz Tirolskega zopet vrnili na Duuaj in listi sodijo, da bode ministersko vprašanje zdaj že skoraj rešeno. Ob enem trdijo čedalje odločnejši, da bode to ministerstvo odslovljeno že zarad tega, ker se nadejajo , da pod drugim ministerstvom Čehi pridejo v državni zbor. V tej sodbi jih potrjuje tudi to', da se od nobene strani ni oporekalo novici, da misli minister Unger odstopiti.
CcN»rjcvi( lluiloU' se je zopet podal v Prag, kjer so mu v nemškem gledišči za včeraj zvečer pripravljali jako s i j a j e u sprejem. Zanj odmeujena loža bila je vsled ukaza višjega deželnega maršala kueza Auers-perga krasno okinčana.
0£«'i*Mku ministra Tisza in Wenkheim sta prišla na Dunaj, da se boje dogovorita o stroških za zasedenje Bosne iu o tem, se ima li okraj Novipazarski žo letos zasesti ali ne. — Od skrajnih levičarjev osnovani ljudski tabor je v nedeljo sklenil: 1. Zoper vojsko v Bosni se protestira. 2. Ministerstvo naj se toži, ker je v to vojsko [privolilo. 3. deputacija naj prvi sklep uaznaui ministerskemu predsedniku, druzega pa naj predsednik taborov (IIclly) v posebni prošnji izroči državnemu zboru. Madjarsko žabe se zastonj uapenjajo, kar pričajo že ugovori, ki so bili slišati med zborovanjem. Minister Szell je iiiinisterskemu predsedniku izročil svojo odpoved, in govori se, da bode vse ministerstvo odstopilo.
V /iiiih-ii se je v podporo ranjenih vojakov osnovalo društvo gospej pod predsed-ništvom baronOvke ltodičevc.
Vitanje države.
ItiiMiJu jo Turčiji ponudila sklenitev posebne pogodbe za vravnavo tistih določb San Štefanskega miru, kterih Berlinski kongres ni premenil. Vojno odškodnino hoče Rusija neki znižati na 300 milj. rubljev, za odškodovanje ruskih po vojski poškodovanih kupcev pa še posebej zahteva 10 milj. rubljev; dalje bo imajo vravuati kupčijske zveze iu pro-sto brodarstvo po Donavi, ter podeliti popolua amnestija (pomiloščenje) vsim v vojsko zapletenim Bulgarom.
Anglija se silno huduje nad afgani-škem Emirom, ker je pot zaprl angleškim poslancem, in mu žuga z vojsko, za ktero dela obširne priprave. Nasprotniki sedauje vlade pa krivdo zvračajo na angleškega namestnega kralja lorda Littoua, ki je poslal svoje ljudi tje, ne da bi mu bil Emir to prej dovolil, in odločno zahtevajo, da naj ga vlada odstavi in pokliče domu.
Izvirni dopisi.
I v. Vijuliljmic 1. oktobra. (Most čez Ljubljanico in cesta na kolodvor.) Da se je podrla hiša pri „zaponi", vstreglo se je občni želji. Pa treba je še bolj olajšati komunikacijo v mestu. Narodui ali kongresni trg je lep prostor, zvezda je kakor središče mesta, vendar je skoraj izključena in ločena iz občnega prometa, kar je velika nerodnost. Glavni promet gre zdaj skozi špital-sko in bIoiiovc ulice, ki so najbolj ozke. če loče kdo iz mestnega trga v zvezdo, mora iti čez frančiškanski most in gledališke ulice, ali pa čez Prefernov most, in narobe se pride iz zvezde do mestnega trga Ie po teh dveh ovinkih. Nujna potreba je, da se ta dva glavna trga naravnost zvežeta, da v špitalskih ulicah ue bo toliko gnječe, iu da se promet olajša, iu ljudem pot in čas prikrajša. To bi se dalo najbolje narediti z mostom čez Ljubljanico na prostoru med gledališčem in narodno tiskarno do nasprotnega brega. To je prvi projekt.
Drug projekt je'ta, bi da se od trga cesarja Jožefa (semenjskega trga) napravila naravnost cesta do železnice memo Levčeve hiše, tako da bi se Urbasova hiša podrla. Če se pomisli, koliko ovinkov in ozkih ulic morajo prebivalci Poljan, semenjskega trga iu št. Peterskega predmestja pasirati, da pridejo do železnice, mora vsakemu jasno biti, da je taka cesta zares silno potrebna. Ta dva projekta nista nova, pretresata se že dalj časa, treba ju je le energično v roko vzeti, in dasta se izvršiti brez velikih stroškov. Priporočamo ju našim mestnim odbornikom.
Mr lliMijcIiikc, 19. septembra, posnamemo iz privatnega nam v porabo izročenega pisma: Odkar sem Vam zadnjič pisal, se ui tukaj v Baujiluki nič posebnega prigodilo. Potem ko so 14. avg. naši hrabri vojaki turški napad srečno premagali, preiskali so vse hišo po mestu in daleč okrog po okolici in kjer so kaj orožja dobili, so ga pobrali. Tako se nam zdaj domačih prebivalcev ni treba nič bati. Pred ni smel nobeden od nas po mestu drugače , kakor da sta ga dva oborožena vojaka spremljevala; zdaj pa lahko vsak sam gre po vsem prostornem turškem mestu in po okolici, kamor hoče. Enkrat sem bil žo v eni turški cerkvi (džamiji) v naj veči iu naj lepši, kar jih je v Banjaluki; pravijo da je tudi naj lepša v vsi Bosni. Od zunaj je res še precej lepa, posebno mogočen so vidi jako visok na okroglo zidan stolp (turn), kteremu pravijo „mina-ret." Od znotraj pa ni prav nič posebno lepega videti. Vsaka kolikaj dostojna cerkev pri nas je lepša. Po stenah so naslikane palme iu druge drevesa iz jutrovih krajev. Po tleh so v sprednjem delu pogrnjeni „tepihi". Tu sc Turki nekako priklanjajo, tako da z glavo pridejo prav do tal. Morajo si pa poprej čevlje izzuti. Altarja ni nikakega, ampak le nekaka prižnica, na kterej se bere in razlaga ,,koran" t. j. turško sv. pismo. — Razuu džamije jih je v Banjiluki še okoli 30, pa druge so veči del lesene in že od zunaj prav revne videti. Tri
bo 16. avg. zgorele. Tudi velika je od zunaj osmojena, pa ker je zidana, ogenj ni prišel vanjo. — Zdaj imajo Turki veliki post, ki ga imenujejo „ramazan". Celi meaec ne »mejo od solčnega vzhoda do zahoda nič jesti. Toda Turki so premeteni in si znajo pomagati. Mi slijo, če no smemo po dnevi jesti, bomo pa po noči. In tako podnevi skoraj veči del le spe in jih je malo videti. Po noči se pa gostujejo in prepevajo in ae vesele, kakor jim je drago. Tudi imajo zdaj po noči službo božjo. Od naših vo jakov jim je dovoljeno po noči hoditi po ulicah, samo, da morajo imeti svetilnice.
Katoliški kristjani imajo po I?osni sploh, tako tudi v Banji luki prav žalostno stanje. Edini duhovni v vsi Bosni so oo. frančiškani. Pa malo kje živč skupaj v samostanih, ampak razBtrešeni so po farah. Plačila nimajo od nikoder nič, ampak le to, kar jim katoliki prinesejo, ki so pa skoraj vsi silno revni. Tudi nimajo nič pravega veselja do dela, kar je popolnoma naravno, ker so do zdaj skoraj le za Turka delali. Čo ao več pridelali jim je pa več pobral. Tudi v dušnem obziru so ti rev-čeki zlo zapuščeni in nevedni. Še pri nas, ko je toliko šol, toliko pridig in krščanskih naukov, so ljudje včasih jako nevedni. T ukaj pa na pr. v Banjiluki ni drugo šole, kakor ona, ki jo imajo usmiljene sestre, ktero obiskuje 50— 60 učencev in učenk. Krščanske cerkve ni nobene. Dva oo. frančiškana mašujeta v silno revni kapelici, ki jo imata v svoji hišici, ob nedeljih je pa eua sv. maša ua prostem na pokopališči.
Ako Bog da in Breča junaška, da naši hrabri vojaki povsod zatrejo turško predrznost, ter kristjanom najpred mir in varnost pribore, potem hoče v nekaj letih v vsakem obziru biti tukaj lepše in bolj veselo.
Bolnišnica za našo vojake ni več v mestu, kjer je bila pred, ker je bilo premalo prostora. Prenesli ao jo zopet v kasarno zunaj mesta kjer je pa vso še bolj nesnažno; ker ni pripravnega prostora, da bi naš g. vojaški duhovnik zamogli napraviti kapelico in altar, morajo bolniki in vojaki ki bolnikom strežejo, biti brez sv. maše. Le redko ima kteri čas, da more v mesto priti k sv. maši. Umrlo je v bolnišnici že 19 vojakov, ki so bili vsi pre-videni s bv. zakramenti. Bolnikov je okoli 200 včasih več včasih menj, ker jih vedno odpošiljajo naprej na Avstrijansko, pa zopet pripeljejo novih. Odposlali so jih že več kakor 1000 bolnih in ranjenih. Nevarnosti zdaj ni nobene tukaj.
Mz CiioriAkcKft, 27. sept. „Poli-tične misli B r e v i a r j a." Pod tem naslovom je prinesel v Gorici izhajajoči katoliški časnik „L' Eco del Litorale" v svojem listu od 22. t. m. članek, ki se mi zdi vreden, da ga v kratkih potezah posnamem. — On povdarja, da je tudi v Breviarju, v molitveni knjigi katoliške duhovščine, neka politika načrtana in potrjena, politika, ki nam v sedanjih razmerah in bojih pravo pot kazati hoče. V Breviarju se bere o bojih kristjanov zoper Turke, obojih, v ktere je bila večidel tudi Avstrija zapletena; bere se o navduševanji kristjanskih vojsk (armad) po rimskih papežih, o molitvah za srečno vojskovanje, o zmagah kristjanov nad Turki, o zmagah čudežnih n. pr. pri Lepantu, na Du-naji, ktere so se pripisovale pomoči Marije Device; bere se o praznikih in godovih, ktere so rimski papeži ustanovili in zapovedovali v spomin kristjanskih zmag nad Turki , n. pri praznik sv. rožnega venca, praznik imena Marije, god Marije rešiteljice (de Mercede); bere se, da so vsled takih zmag dali Mariji Devici
priimek „Pomoč kristjanov" in jo, skoraj bi rekel, izvolili za najvišo voditeljico kristjanskih bojev zoper Turke.
Z ozirom na vso to priporoča omenjeni članek molitve k Mariji Devici za srečen vspeh kristjanskega orožja zoper Turke. Ona, ki ima po skrivnem razodenji bv. Janeza evang. luno pod nogami, je gotovo mogočna dovolj premagati turški polumesec.
Tudi jaz sem že lani opominjal k molitvi za zmago kristjanov nad Turki ter priporočal, naj bi Marijo, brez madeža spočeto, ki ima luno pod nogami, pomoči prosili. Moj dopis je prinesel ,,Slovenec" tisti dan , ko je telegraf naznanil, da je Plovna vzeta, med osmino čistega spočetja M. D. 1877.
Ali je mar to gola naključba, da se je Plovna stanovitno branila do praznika čistega spočetja M. I),, a med osmino tega praznika strahovito padla in vse turške moči polomila? Ne I Toraj molimo I
Glasovi iz kranjskega deželnega zbora delajo vihar po goriški grofiji; drevje šumi, Soča se peni, veter bobni, vse strmi.
Domače novice.
V Ljubljani 3. oktobra.
(Zarad cesarjevega godu) bode jutri 4. t. m. ob 10. uri v stolnici slovesna sv. maša, ktero bodo darovali veleč, knez in škof. ltazun vradov, političnih, sodnijskih, deželnih iu mest nih, povabljeni so k tej svečanosti tudi deželni poslanci. Kavno iz tega vzroka bode danes zvečer pri g. deželnem predsedniku veselica, k kteri je povabljenih, kakor slišimo, jako veliko oseb.
(Farni konkurs) so te dni delali ti-le go spodje ljubljanske škofije : LorencMazek, Kari Jančigar, Andrej Ramovš, Nace Ključevšek, Martin Končnik.
(Dobitki tombole), ki se bo igrala prihodnjo nedeljo, so razpostavljeni pri Karingerju, ter se vsem dopadajo. Za tombolo je cesarsk orel, sestavljen iz sto srebrnih goldinarjev. Zadrugo tombolo je ljubljanski grb iz 50 srebrnih goldinarjev sestavljen. Potem je še 5 tem po 5 gld., 4 kvaterne po lo gld., 3 kvinterne po 20 gold. Ljudstvo se za to novo igro zelo zanima.
(O priliki tombole) bo točil kavarnar Kavkal (zum Nordstern) v zvezdi tudi pivo. Čisti dobiček je odločil za ranjence in bolnike. Tam se prodajajo tudi tablice za igro, vsaka po 20 kr.
(Obrtnijsko ]>od])orno društvo Aushilfs-kasseverein) imelo je te dni obravnavo pri upravnem sodišči na Dunaji. Finančna direkcija mu je za 1. semester 1. 1874 naložila namreč pridobninskega davka 31 gld. 50 kr., lokalna davkurska komisija pa je razun tega še zahtevala prihodninskega davka za isto leto 549 gld. 25 kr, ravno toliko za leto 1875 za 1. 1876 pa 464 gld. 86kr. Društvo se je pritožilo pri upravni sodniji, kije razsodila da je društvo dolžno plačevati pridobninaki davek, ker se po pravilih svojih peča s j>os-lom, ki dobiček donaša. Glede prihodninskega davka se je razsodilo, da se razsodba finančne direkcije od 30. januarija zarad iiomanjkljivega ravnanja zavrže in reč še enkrat izroči upravni gosposki, ki ima pomanjkljivosti odpraviti in davek na novo določiti.
(„l)renceljna" Št. 17 iu /#), ki ste zavoljo mnozega dela za deželni zbor kranjski mogli še le zdaj zagledati beli dan, ste raznovrstni in mikavni. Podoba na zadnji strani kaženem-škutarje deželnega zbora kranjskega, kako se
prijemajo vsi le edino Dežmanovib grabelj, ki bo vsled tega že nalomljene, dalje so po ABC v vezani besedi slikani vsi deželni poslanci, o kterih je še mnogo drugih črtic v listu, „Pav-liha" pa prav po domače pripoveduje vse, kar je zadnji mesec v Bosni in Hercegovini skusil. Tudi volitve na Štajarskem in Koroškem obdeluje „Brencelj" po svoji navadi. Temu kratkemu posnetku mikavnega lista naj bo pridejano še to, da je edini slovenski humoristični list s podobami , ki je vsakako potreben ; naj bi toraj dobival tudi vsestranske podpore — duševne, posebno pa denarne, da bi mogel redno izhajati. Vreden je take podpore gotovo, ker ga vsak rad bere. Vzlasti s št. 17—18 bodo gotovo vsi naročniki zadovoljni.
((.'ena mesa) za ta mesec: Najboljše pita-nih volov po 54 kr., Brednje 46 kr. slabeje 38 kr. kilo; kravje in nepitanih volov je po 48, 40 in 32 kr. kilo.
(Odbor Sokola) daje na znanje, da se začetkom oktobra prične telovadba od kraja in sistematično učiti. Društveniki se vabijo k vdeležbi omenjenih aiatematičnih telovadnih vaj. Isto tako se vabijo prijatelji telovadbe — kateri še niso Sokoli — da pristopijo. Društvenimi je 50 kr. za mesec. — Telovadi se v pondeljek, Četrtek in soboto od 8. do 9. ure zvečer v društveni telovadnici v Gradiši št. 16.
P. i. naročnike, ki so za pretekli čas z naročnino na dolgu, prosimo, da bi nam prej ko morejo, poslali kaj denarjev, ker moramo tudi mi poravnati dolg v tiskarni. Ob enem se jtriporočamo še za daljšo naročbo; cena listu je zapisana na čelu.
Opravuištvo.
Eksekutivne dražbe.
3.	oktobra; 3./akcij iz Oodoviča, 3. ToriSek iz Rtičove, oba v Idriji, 2. Lenarčič iz Nil daj nega aela. 3. Občinsko zemljišče v Petelinih, 3. Biščak iz Novo 'žičo, 3. Stegu iz Orcbka, 3. Colbar iz Št. Petra, 2. Geržel iz Šele, vsi v Postojni; 1. Jagodic iz Olšovka, v Kranji. 1. Kastolec iz Satn-bij, I. Coligoj iz Parja, 3. Gril iz Dolenjega Zo-mona, vsi v Bistrici.
4.	oktobra: 1. Lokati iz Kovt, 1. Uršio iz Dolenjega Jezera, 3. Maček in Meze iz Broda, 1. Okoničar iz Cirknico. vsi v Logatcu. 3. Maborčič v Novem mestu.
Umrli ho:
2H. do 29. septembra: Šitnen Semen, lovec 25 lovak. batalijona, vsled strela v trebuh. Frančiška Kališ, del. o. 11 m., za božjastjo. Frančiška Toinic, gostil, o. 5 I,, za sušico. Janez Kanmikar, nadz. o. 2 tn., za prelilajenjem. Melanijti Jauežič, vrad. s. 7'1', 1., za vnetico trebušne mre-nicc. Matej Vorbič, hiš. pos. o. 2 I., za davieo. Marija Krajec, čevlj. v. 75 1., vsled starosti.
TrlcKrnlirn«' denarno renr 2. oktobra.
Papirna renta 61.05 — Sreborna renta (52.8(1 — Zlata renta 72.— — lSBOletno državno posojilo 111.— Bankine akcije 704 — Kreditne akcije 2:12 25 — London 116.86 — Hrabro 00 86,— Ces. kr. cekini 5.47.-20-frankov 9.82.
| Nagrobni križi
pozlačeni, z najlepšimi napisi se dobivajo pri meni na izbiro, s kamnom ali pa brez njega, pa tudi železje vHako verste iz najboljših fužin, vse. prav po ceni. V Ljubljani meseca oktobia 1878.
1'CNsillfli,
prodajabiica železja, gledališke ulice št. H blizo frančiškanskega (2)	mosta.

I »
I
I
l (
I f
f
JfJ
Izdajatelj in odgovorili vrednik: Filip iladerlap.
J. ftlaiuikovi našlo iniki v Ljubljani.