I Glas zaveznikov Leto II - St. 290 oirm&cijski dneonik A. I. S. Cena 4 lire TRST, četrtek 30. maja 1946 UREDNIŠTVO s Via S. Peiiico 12 Telefon št. 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter vluine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice 1» 100), objave L. 20, finančni in pravni ogla« L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.PJ., Socleti per la Pubbltcltš ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco št. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Siam-zaveznica osnih sil vlaga pritožbo pri VS Kršitev državne neodvisnosti po francoskih četah ob meji Ukrepi proti „banditom“ - pravi Francija PROTEST JUGOSLAVIJI Washington-London, 30. maja Britanska in ameriška vla- sredo med razgovori v Svetu označili kot netehtno. Včeraj je perzijski ministrski predsednik izjavil, da je sprejel od sovjetskega veleposlanika sporočilo o popolnem u-miku sovjetskih sil iz Perzije na dan 9. maja. Kot poroča radijska postaja iz Tabriza, bodo v kratkem obnovili pogajanja v Tabrizu, glavnem me. stu Aserbejdžana, med perzijsko osrednjo vlado in odposlanstvom esamostojne» pokrajine Aserbejdžan, ki so pred približno 15 dnevi obtičala na mrtvi točki. Ta pogajanja, ki so jih pričeli konec meseca aprila, da bi uredili bodoči ustavni položaj Aserbejdžana, so po približno 15 dneh prekinili, ker niso mogli doseči spora- zuma med zahtevami po avtonomiji in skrajnimi koncesijami, ki jih je bil pripravljen ponuditi perzijski ministrski predsednik Ghavam Es Sultaneh. Ghavam je pripisal neuspeh pogajanj z ^ministrskim predsednikoma Aserbejdžana , Piševarijem, strem protiustavnim zahtevam*, ki jih je slednji stavil, ko je zahteval za pokrajino pravico, da imenuje lastnega glavnega guvernerja, poveljnike vojske in orolništva ter razdelitev državnih zemljišč med kmete. Perzijska vlada je odobrila zakon, ki odreja razdelitev zemlje, ki je last države, med poljedelce. Zakon bo predložila parlamentu v odobritev po volitvah. Kakor so že poročali, je bilo vprašanje razdelitve zemljišč ena izmed ovir, ki so povzročile preložitev pogajanj s Piševarijem, voditeljem aserbejdžanske evlade*. Po poročilu radijske postaje v Tabrisu bodo obnovili pogajanja v enem tednu v Tabrisu. Radio je dodal, da je sovjetska vojska izpraznila Aserbejdžan, da pa so Se vedno v Buširu, v južni Perziji britanske čete in vojaške naprave. Zahteval je. naj perzijska vlada predloži to vprašanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Po izjavi radijske postaje v Teheranu je perzijski ministrski predsednik Ghavam Sultaneh brzojavil aserbejdžanskemu voditelju Piševariju in ga prosil, naj bi poslali dva častnika, ki sta zdaj v zaporu v Tabrisu, nazaj v Teheran pod oblast osrednje vlade. Komaj uro po prejemu brzojava je PiSevari odgovoril pritrdilno z obvestilom, da bodo oba častnika pod spremstvom poslali v Teheran. Radijsko poročilo dodaja, da je ta Piševarijev ukrep globoko učinkoval v vladnih in nacionalnih krogih, ker ukaže dobro voljo obeh strank in je obenem dobro znamenje za nujno rešitev visečih vprašanj*, BODOČNOST INDIJE V Indiji vodi britanska vladna misija že več tednov pogajanja z dvema največjima indijskima strankama — Kongresom in Muslimansko zvezo — za ureditev bodočega položaja te dežele. Misija je v sodelovanju z indijskim podkraljem izdelala predlog bodoče ureditve, katerega je britanski ministrski predsednik Attlee 16. maja kot izjavo prečital v spodnji zbornici. Popolna vsebina tega predloga — imenovanega Bela knjiga — je naslednja: L 1. Dne 15. marca, tik pred odhodom. vladne misije v Indijo je britanski ministrski predsednik gospod Attlee izjavil sledeče: «MoJi tovariši odhajajo v Indijo z namenom,, da uporabijo vse sile, da ji pomorejo, da pride čimprej in čim popolneje do svobode. Indija sama bo morala odločiti, kakšna oblika vlade naj nadomesti sedanji režim; naša želja pa Je, da 11 pomagamo, da takoj vpostavi organizem, ki naj sprejme odločitev., «Upam, da se bo indijsko ljudstvo izreklo, da še nadalje ostane v britanski skupnosti. Prepričan sem, da bo našla (Indija) v tem velike prednosti., «Ce pa se tako izreče, se mora to zgoditi le po njeni svobodni volji. Britanska skupnost in imperij ni zvezan z verigami večne sile. Predstavlja svobodno zvezo svobodnih ljudstev. Ce pa se po drugi strani odloči za samoslojnost, ima po našem mnenju za tc pravico. Na nas bo, da ji bomo ta prehod kolikor mogoče ugladili in olajšali*. 2. S temi zgodovinskimi besedami v vidu smo ministri in podkralj storili vse, kar je bilo v ra?i moči, da bi dvema glavnima strankama pomagali doseči sporazum o osnovni ureditvi zveze ali razdelitve Indije. S podaljšanjem razprav v Novih Delhih nam je usoelo, da smo pridobili Kongres m Muslimansko zvezo za skupno konferenco v Simli. Tam je prišlo do polne izmenjave misli in obe stranki sta bili pripravljeni dati pomembne koncesije, da skušata najti ureditev: končno pa se je izkazalo za nemogoče, da bi zamašili ostanek vrzeli, ki obstoji med obema strankama, in tako dogovora ni bilo mogoče skleniti. Ker nismo dosegli sporazuma, čutimo, da je naša dolžnost, da predi »rimo, kar imamo za naboljšo ureditev, ki je mogoča, da zagotovimo hitro sestavo nove ustave. To izjavo dajemo s polno odobritvijo vlade Njegovega Veličanstva Združenega kraljestva. 3. Z ozirom na to smo sklenili, da je treba takoj pripraviti vse potrebno, da bodo Indijci lahko sestavili bodočo indijsko ustavo; takoj bi bilo treba epostaviti začasno vlado, ki bi Britansko Indijo upravljala do takrat, ko bi bila oživot-vorjena nova ustava. Trudili smo se, da bi bili pravični tako do malih in tudi do velikih skupin ljudstva; trudili smo se, da bi predlagali rešitev, ki bi vodila do praktičnega načina upravljanja bodoče Indije ln ki bi nudila zdravo osnovo za obrambo ter ugodne možnosti za napredek na socialnem, političnem in gospodarskem polju. 4. V tej Izjavi nimamo namena, iznašati obsežnih dokazil, ki so jih predložili misiji; pravično pa je, če ugotovimo, da so prikazovala iz-vzemši Muslimanske zveze skoraj splošno željo po enotnosti Indije. 5. To gledanje nas seveda ni odvrnilo od natančnega in nepristranskega preučevanja možnosti delitve Indije; pri tem.smo bili zelo presenečeni nad resnično in močno bojaznijo muslimanov, da bi prišli pod trajno nadvlado hindustanske večine. Ta občutek je postal med muslimani tako močan in razširjen, da ga je nemogoče pomiriti z zgolj papirnatimi zagotovili. Ce naj v Indiji vlada notranji mir, je treba zagotoviti sredstva, ki bodo nudila muslimanom nadzorstvo v vseh zadevah, ki so življenjskega pomena za njihove kulturne, verske, gospodarske in druge koristi. 6. Zaradi tega smo najprej preučili vprašanje ločene in popolnoma neodvisne suverene države Pakistan, ki jo zahteva Muslimanska zveza. Takšen Pakistan bi obsegal dve področji: eno na severozahodu v kateri bi bile pokrajine Pandžab, Sind, severozahodno mejno področje in britanski Beludžistan; drugo bi bilo na severovzhodu in bi ga sestavljali pokrajini Bengalija in Asam. Zveza je bila pripravljena, da se vprašanje meja določi kasneje, vztrajala pa je, da je treba najprej priznati načelo Pakistana. Razlog za ločeno državo Par kistan je temeljil prvič na pravici muslimanske večine, da sama določa metode vladanja v skladu s svojimi željami, drugič pa na potrebi, da se bistvena področja, v katerih tvorijo muslimani manjšino, zaradi tega. da postane Pakistan upravno ln gospodarsko sposoben, združijo. (Nadaljevanje prihodnjič)! t W©1>SS© SSm&V.JB Zmanjšanje prehrane v zadnjih Šestih letih je prisililo britanske zdravnike do tega, da natančno zasledujejo zdravje prebivalstva. Posebno pozornost posvečajo tistim mladim ljudem, ki so bili v teh teikih letih sredi razvoja in rasti Zlasti skrbe, da bi ie v kali zatrli bolezni, ki bi se utegnile pojaviti, predvsem jetiko in podobno. Slika kale rentgenoloikl pregled dijakinj neke Sole v blilini Londona. Pregledi so prostovoljni; izvide polijejo staj-Sein.da se vedo ravnati OBNOVA "V BURMI SLONI NISO MARLJIVI DELAVCI Ker so morali pod Japonci preveč delati, jih je veliko «dezertiralo». k Angležem Med vojno eo angleški In ameriška časopisi pisali o prebegu slonov z Japonske na zavezniško stran, kjer so boljše ravnali z njimi. Mnogim ljudem se je novica zdela neverjetna in plod bogate domišljije. Vendar Je vsakdo vedel, da so v Burmi angleške in indijske čete uporabljale slone kot vlečno Sivino. Za vojake so celo izdali posebno knjižico z naslovom «Ne lovite slonov v zanke*, v kateri je med drugim tudi bilo pojasnjeno, da sloni ne morajo skakati io da morajo na strmini poklekniti na zadnje noge. Prvi vesti v Časopisih je sledila druga vest naravnost iz Burme, ki Je poročala o prebegih slonov. Japonci so tako slabo ravnali, da je od 6000 za delo izvežbanih živali poginilo 4000. Za delo izvežbanl sloni lahko delajo samo štiri poldneve ca to-den. Delajo lahko le v jutranjih urah in v največjl vročini morajo imeti trt mesece počitnio. Vsakdo, kdor Ja imel opravka a alonl, pozna njihove navade in sposobnosti — oftividno Japonci tega nieo hoteli vedeti, ker so bili pro-požrešni, niso poslušali nasvetov »maihout* (ime domačinov, ki vodijo slone) in njim je mnogo nesrečnih Živah poginilo zaradi pretrdega dela. Največjo odgovornost za pomanjkanje delovnih slonov nosi japonska družba »Nippon-Burma Teak Company», ki ao jo ustanovili Japonci za izkoriščanje tikovih gozdov v Burmi. Tikov les Je najboljši trdi les na svetu ln je poleg r'ia najvažnejil izvozni pridelek v Burmi. Seveda Je tudi gozdove družba izkoriščala nenačrtno ln znatno zmanjšala zaloge tega dragocenega lesa. Zaradi tega j« burmanska vlada pripravila načrt za vzpostavitev lesna Industrije s sodelovanjem burmanskih poljedelcev. Tikovo drevo j« za posek primemo šele, ko meri njegov obseg v višini človeka približno 2 in pol metra. Ne rastejo v skupinah, marveč so raztreseni med drugimi drevesi navadno v goratih ln težko dostopnih predelih. Kadar primanjkuje drugih prometnih sredstev, se poslužujejo slonov za prenos posekanih debel. Sloni valijo debla z rilcem po pobočjih naravnost proti rekam, tok Jih pa odnese do žag ali do ravnine, odkoder Je mož«n pre. voz s traktorji. Trenotno zelo primanjkuje za delo izvežbanih slonov. Na leto Jih lahko ulovijo le kakšnih sto, za Jzvežbanje so pa potrebna 3 leta do 5. Pri tem Je treba upoštevati se dejstvo, da je slon pri polni moči za delo med svojim. 40 in BO letom. Mlajše slo. ne lahko uporabljajo le za prenos lažjih tovorov. AH Je dovolj tikovega lesa? Pred vojno je burmanska vlada imela urejeno pogozdovalno politiko in so po kolobaroem sistemu sekali dre- vesa: ko so sekali na enem kraju, so na drugem pogozdili ln pustili počivati. Japonci niso bili tako obzirni in eo sekali vse povprek; k sreči so bili tako neorganizirani, da škoda ni nepopravljiva. Mnogo težje ao izgube zalog tikovega lesa; od 376.000 debel, ki so ob invaziji bila na zalogi, jih je ostalo le 20.000. Prihodnje leto bodo najbrie že lahko posekali 100.000 debel, kar bi bilo ena četrtina predvojne proizvodnje. Tudi žage so bile poškodovane. Izmed šestih najvažnejših samo dve nista bili poškodovani. Japoncj so eno popolnoma porušili od prihodu v Rangoon, drugo pa uničili ob u-miku iz Burme. Kljub temu pav dveh nepoškodovanih in nekaterih manjših žagah predelajo približno 70.000 ton lesa na leto. Kakšen je trg? Po vladnem načrtu bo vsa proizvodnja burmanske- ga tikovega lesa šla na Izpraznjena svetovna tržišča, čim bodo imeli dovoljno tonažo. Domačo porabo Burme — ki znaša 800.000 ton na leto — bodo krili z drugim trdim lesom, ki bo popolnoma nadomestil tikov les v obnavljanju vojne škode. za gradnjo pošt, železniških postaj in hiš za domačine. Domači tesarji, gozdarji ln za. garji so željni dela, vendar primanjkuje strokovnjakov. Strokovnjaki v žagah, pri pogozdovanju itd. so bili večinoma Evropci, ki so se pridružili generalu Wingateu kot tolmači, zvezni častniki in v obveščevalni službi. Nekateri so se vrnili, mnoge pa bodo morali nadomestiti Evropci in Burmanci, ki se bodo na delo šele morali privaditi. Vsekakor obnova industrije dobro napreduje in svet lahko v bližnji bodočnosti pričakuje dobav tikovega lesa iz Burme. IZ SLOVENIJE Okrožno sodišče v Ljubljani je, kot javlja »Ljudska pravica*, nedavno razpravljalo proti Tomincu Milanu, sodniku Okrožnega ljudskega sodišča v Ljubljani ter ga je obsodilo na odvzem prostosti za dobo 2 let, odvzem političnih in državljanskih pravic za dobo 2 let, na plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni. V kazen so mu všteli preiskovalni zapor od 12. aprila 1946 dalje. Obtožili so ga, da Je v Izvrševanju svoje službe kot ljudski sodnik pogazll zakon, vzdrževal zveze med priporniki ln njihovimi svojci, sprejemal darila in razsojal pristransko ter v škodo ljudskih koristi, s čimer je nameraval zaščititi narodnega Izdajalca in ga odtegniti zasluženi kazni. Te prestopke je zagrešil v razpravi, ki jo je vodil proti lekarnarju Hočevarju Stanku iz Vrhnike, ki mu j« obtožnica očitala belogardistično Idejno pobud-nlštvo, organizatorstvo in propagando na Vrhniki. Kljub temu je sodnik Tominc Hočevarja obsodil na kazen samo 2 let in na zaplembo nekega laza. Vrhovno sodišče je to sodbo razveljavilo ter so na ponovni razpravi lekarnarja Hočevarja Stanka obsodili na 15 let odvzema svobode s prisilnim delom, ha 10 letno Izgubo vseh pravic, na zaplembo vsega premoženja, na 10.000 din, povprečnine in na plačilo stroškov izvršitve kazni. Med preiskavo proti lekarnarju Hočevarju je sodnik Tominc vzdrževal zvezo z obtoženčevimi svojci — zlasti s soobtoženim bratom Hočevarjem Slavkom, — katerim je prinašal obvestila, od njih sprejemal darila in jim izjavil že v naprej, da bo obtoženega brata Stanka obsodil le na 2 leti zapora brez odvzema premoženja. Proti obsodbi se je pritožil tako sodnik Tominc, kot tudi državni tožilec. V ponedeljek so s« pričela pogajanja za trgovinske pogodbe med francosko vlado ln delegati Jugoslavije ln Poljske. Na temelju predlagane pogodbe z Jugoslavijo, bi Franclja prejela sočivje, konopljo, kože ln suho zelenjavo, v zameno za industrijske stroje ln druge proizvode. Poljska bi dala v zameno premog in papir za rudniški, električni ln industrijski material, avtomobile in fosfate. V soboto se je končala stavka delavcev »Anglo-Iraške petrolejske družbe* v Teheranu. Ugodili so delavcem; družba bo izplačala denar tudi za dobo stavke. Sovjetsko odposlanstvo je obiskalo industrijske naprave v Severni Italiji. V pristojnih krogih domnevajo, da so obiski sovjetskih predstavnikov v zvezi z možnimi sovjetskimi naročili Pri italijanski industriji. ivedskl predstavniki, ki so prispeli v Zružene države z namenom, da bodo razpravljali o nemški imo. vini, ki jo ima v posesti švedska vlada, so Izjavili, da znaša ta lmo-vina skupno 92 milijonov dolarjev (920 milijonov nemških mark). Avstralski minister za preskrbo ln pomorstvo senator Wlliam P. Ashlejr, je Izjavil, da je vlada pod-vzela ukrepe za iskanje petrolej- V soboto so po šestih letih otvo-rili v Parizu velesejem, na kate. rem razstavlja preko 8.000 tvrdk, ki pripadajo trinajstim narodom. Predsednik Truman je podpisal novi gradbeni zakon, ki odreja zgradbo 2 milijona 700 tisoč cenenih hiš za vojake, ki se vračajo domov. skih vrelcev na področju KJjtnber-leya v zahodni Avstraliji. Vrtanje za petrolejske vrelce bodo razai-rilt tudi na drugih področjih Avstralije. Ustanovili bodo1 stalni rudarski svet, ki bo imel nalogo postaviti rudarsko Industrijo na državno osnovo. Newyorški list »Journal of Commerce* j* objavil vest, da Izvaža Mehika najmanj 80 odstotkov svo-je petrolejske proizvodnje. Ta izvoz je v največ ji meri določen za Evropo. Italijanski uvoz se je v mesecu aprilu dvignil na 1,010.585 ton blaga. Glavno uvoženo blago je: 730 ton premoga, 184.000 ton žita, 2.000 raznih živilskih potrebščin, 25.000 ton surovin za tekstilno blago in 22.000 ton surovin za druge industrijske Izdelke. V Bruslju sta podpisala nove trgovske in finančne sporazume med Belgijo in Nizozemsko belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak In nizozemski finančni minister P. Lieftinch. V Born Jo prispelo francosko odposlanstvo, ki bo pričelo poga-janaja z zvcznml oblastmi za obnovo trgovinskih odnošajev med Francijo ln Švico. Na podlagi zakona o agrarni reformi je prejelo do 26. maja t. 1. v Vojvodini 70.000 oseb voo kot 17.000 ha zemlje. V kratkem bo prejelo po dol zemlje Še 17.000 ljudi. Evropska premogovna organizacija Je na neki seji, ki je bila v Londonu, določila za Italijo nakazilo 206.000 ton premoga za mesec junij. Ce bo mogoče obnoviti dobave iz Združenih držav, se bo italijanski položaj pri dobavah premoga občutno izboljšal. Britanska vlada Je stavila na razpolago Italiji 100.000 ton črnega premoga. Citajte (jlas zaveznikov" ZANIMIVOSTI Britanski minister ba civilno letalstvo lord V/inster je otvoril pred dnevi veliko letališče Heasthrovi v Middlesexu, ki je največje in najmodernejše v Angliji, ki ga bodo uporabljali za promet z Južno in Severno Ameriko. Letališče je oddaljeno samo eno uro volnje z avtomobilom iz srediSča Londona. Ko bo popolnoma končano, kar se bo zgodilo v poletju, bo imelo tri velika vzletišča, dolga po 2700 metrov, ki bodo lahko služila tudi najtežjim letalom. Ko bo gotovo, bo lahko sprejelo po 160 letal v eni uri, ako bodo ugodne vremenske prilike. Notranja oprema letaliških zgradb ba gotova Sele v petih letih. * • • Prva zasebna trgovinska poiilj-ka penicilina je prispela v teh dneh z letalom ameriSke prevozne druZbe izmed devetih turbin bo imela 100 kilovatov, medtem ko so prejšnje ameriSke imelo 90 Mio. vatov. TRŽAŠKA KRONIKA Sodelavca s sovražnikom pred izrednim poro nim sodiščem Včeraj sta se pred izrednim porotnim sodiščem morala zagovarjati dva obtoženca zaradi sodelovanja s sovražnikom, ln sicer Josip Pertot, rojen v Trstu 1. 1922 in Nikolo Fi-schetti, rojen v. Foggi 1. 1915. Medtem ko so prvega obtoženca oprostili, so drugega obsodili na pet let in štiri mesece zapora. Razpravo so začeli z zaslišanjem delavca Josipa Pertota, ki prestaja v zaporu kazen, ki mu jo je naložilo Zavezniško vojaško sodišče zaradi tatvine zavezniškega materiala. Pertot se je moral zagovarjati, da je sodeloval z Nemci in da Je ovadil SS oddelkom zaradi partizanskega delovanja skupino 11 delavcev Telve, ki so jih zaradi te ovadbe odpeljali v Nemčijo, kjer jih je od teh pet umrlo. Obtoženec je izjavil, da je nedo&en. javni tožilec je dejal, da sestavlja obtožnico samo skupek Vtisov in sumničenj; zato je predlagal, da ga oprostijo. Nato je bila razprava proti Nikoli Fischotti, ki je bil obtožen, da je sodeloval s sovražnikom, ker je prostovoljno pristopil k pomožni policiji na politični inšpektorat v ulici Bollosguardo, nadalje da Je ovadil šest svojih tovarišev z državnega tehničnega urada v Trstu, kjer je bil v službi; štiri od teh so odpeljali v Nemčijo. • Fischetti je izjavil, da ni nobenega ovadil; k policiji je'prlstopil, da bi si Izboljšal svoj gospodarski položaj. Javni tožilec Je predlagal, naj obtožence obsodijo na 15 let zapora. Sodišče ga je obsodilo na pet let in štiri mesece zapora. Predsednik aodlšča Nachlch, javni tožilec Ferluga, ljudski sodniki: Milič, Metelli, Franzot, Carish. Zanimiva vzgojna knjižica Po prizadevanju prosvetnega oddelka pri Zavezniški vojaški upravi je te dni izšla knjižica, ki vsebuje «podatke o učiteljskem kongresu Julijske krajine*, ki je bil v Trstu Priobčena poročila se tičejo najrazličnejših predmetov in so zelo zanimiva za vsakogar, ki ga zanimajo vzgojna vprašanja. Na prvem mestu je dvoje poročil podpolkovni. ka C. W. Waahburna, prosvetnega načelnika pri zavezniški nadzorstveni komisiji; prvo obravnava vprašanje demokracije v zvezi s problemom v šoli, drugo nam daje opis šolskega življenja v Združenih državah In poudarja bistvene razlike med ameriškim in italijanskim šolskim ustrojem. Zelo zanimivo o-pisuje moderno angleško šolo, njen ustroj in njene smotre podpolkovnik C. B. Baxter. Več italijanskih poročevalcev obravnava splošna in posebna vprašanja iz šolskega življenja. Knjižica je naprodaj na Prosvet. nem oddfilku ZVU po ceni 100 lir. Izginila Je Devetnajstletna Graziella Zorze-non-i, stanujoča v ulici Molini a Vento, je odšla 28. t. m. z doma In se ni več vrnila. Seja občinskega sveta Včeraj je bila seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o 'raznih zadevah, izmed katerih sta posebno dve vzbudili veliko pozornost. Občinski svet je moral izreči svojo mnenje o odstopu knjižnice Mihaela Sušmela s strani občine, ki je njej pripadla po dediščini, v korist tržaškega studijskega krožka. O tem se je razvila živahna debata, nakar so sklenili sestaviti komisijo, ki naj stvar preuči. Druga stvar se Je tikala nakupa-treh tovornih avtomobilov za smeti. Avtomobili bi stali 6 in pol milijonov lir, to je ravno višina vojne škode, ki jo je' utrpelo mestno podjetje pri oddelku za snago. Pri slučajnostih, so poročali, da je občina sklenila dati delno plačilo približno 50 učiteljem v pokoju. ZARADI 24 VREČ SLADKORJA Pred višjim Zavezniškim vojaškim. sodiščem sta se morala včeraj zagovarjati neki Pecia in Ferluga, obtožena, da sta bila v posesti 24 vreč sladkorja iz pošiljk ustanove UNRRA. Po dolgem zasliševanju in govorih odvetnika, je sodnik stotnik Leaning obsodil oba obtoženca, in sicer vsakega na šest mesecev PREHRANA Britanska ladja “L. S. T 9|^ 'VgIMBHHil pilili;;?' Illlll? 'y$. ^ jgimi - % m Ze nekaj časa je zasidrana v triaikem pristanišču britanska ladja aL.S.T.s 3207, to je «Landlng Ship Tanksv (ladja ea prevažanje oklepnikov). Slika nam kaže vhod v ladjo) skozi katerega pripelje oklop-nik, blindiran avtomobil ali vojaški kamion, S posebnimi mostovi v notranjosti dvignejo nato vozila do glavnega krova. Moštvo ladje šteje čez 100 mož. Moka za polento. Jutri 'bodo začeli razdeljevati potrošnikom od 4 do 9 let po 500 gr moke za polento, samo v Trstu, proti oddaji odrezka XV - 29. Konec razdeljevanja 8. junija; cena moki 28 lir za kg. Nove cene: semensko olje, delitev na nakaznice 380 lir liter; enotno milo, delitev na nakaznice, 200 lir kg. NOVE CENE ZA KOPALIŠČA Za kopališča Ausonia, Savoia, Excelsior in Grljan veljajo naslednje nove cene: ob delavnikih do 12. ure; za odrasle 25 lir; od 12. ure dalje: za odrasle 20 lir, ob nedeljah 30 Ur. Za otroke od 3 do 10 let: ob delavnikih In nedeljah 10 lir, za vojake 15 lir, za sončenje 10 lir, za varstvo 5 lir. Cenik bo stopil v veljavo 1. junija. > ^ POJASNILA O CENIKU ZA VOŽNJE S TAKSIJI Komisija za določanje cen je ugotovila, da nekateri avtoizvoščkl nc upoštevajo novega cenika, ki je stopil v veljavo 23. marca t. 1. Zato opozarja vse prizadete, da velja za vse avtoizveščke enoten cenik, ln sicer 60 lir za vsak kilometer vožnje brez pribitka za povratno prazno vožnjo. PRISTOJBINE ZA TRAMVAJ NA OPČINE Komisija za določanje cen sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila naslednje cene za tramvaj Trst-Opčine: navadna vozovnica za odrasle: do Cologne 9 lir, do Opčin 14 Ur; otroci od 4 do 10 let: do Cologne 5 lir, do Opčin 8 lir; vojaki: do Cologne 3 Ure, do Opčin 5 Ur; vozovnica med dvema postajališčema, izvzemal dela žične železnice: 3 lire; znižana pristojbina za delavce in nameščence; na Opčine 8 lir; vozovnica s povratkom za de-lavoe stanujoče na Opčinah 10 Ur, in za one, ki stanujejo v Trstu 14 lir. Znižane vozovnice izdaja ravnateljstva Sentprlnl v Fenice 7 Welfare Entertrainmenta javlja, da bo v kratkem gostoval v gledališču Fenice z dvema klavirskima koncertoma Alberto Semprlni. Tatovi kožuhovine Neznani tatovi so iz stanovanja Antonia Cuslana, v ulici Piccardl 34, odnesli nekaj srebrnih lisic, v skupni vrednosti okoU 120.000 Ur. Avto v tramvaj Včeraj proti 13. uri se je v ulici Gambini zaletel v tramvaj tovorni avtomobil. Šofer avtomobila Ja dobil težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Slovo načelnika pravnega oddelka ZVU Včeraj popoldne'se je v avli porotnega sodišča poslovil načelnik pravnega oddelka Zavezniške vojaške uprave in sodnik višjega zavezniškega sodišča stotnik Scai> lan od članov sveta, odvetnikov, prokuratorjev in članov goriškega sodišča. Stotnik Scanlan je pozdravil navzoče in se jim zahvalil za sodelovanje, ki so mu ga nudili pri opravljanju njegovih nalog za časa sedemmesečnega bivanja v Gorici; posebej je izrazil svoje priznanje za pomoč ln razumevanje, ki »o mu ga pokazali v vsaki okoliščini. Ko Je naznačil težkoče svojih nalog, je stotnik Scanlan čestital Komisiji za čiščenje za izvršeno delo. Ob zaključku je izrazil gotovost, da bo goriškl magistrat dobra pomoč tistemu, ki bo poklican, da vlada tej zemlji, kajti le na podlagi pravice in, zakona je mogoče vzpostaviti dobro vlado in to izven vsake politične ideje. V imenu goriških odvetnikov in notarjev je odgovoril odvetnik Testa, ki Je izrazil svoje spoštovanje za delo, ki ga je stotnik P. G. WODEHOUSE 40. M01IIMR PSM1TH »Takšna odobravanja*, je dejal, »se dobro priležejo moji stari duši; toda mislim, da je moj načrt nekoliko boljši. Ce sem zagledal neznanca, ko Je poizkusil, da vam ukrade listek, je bilo slučajno; seveda nisem mogel storiti nič drugega, kot da ga primem za roko Jn mu spet vzamem to, kar je ukradel. Toda, ali je morda nama znano, če niso med ljudmi, ki se sprehajajo po Broadwayu, Se drugi najini prijatelji, pa naj bodo s cilindrom ali ne, ki bj želeli, da se vadijo z rokami nad najinimi osebami? Kar se je zgodilo, se nf zgodilo zato, ker vi niste sposobni držati pri sebi listka, ampak zato, ker niste opazili neznanca, ki naju Je zasledoval. In zdaj, prijatelj IVlndsor, opazujte me pozorno; napravil bom nekaj, kar se ml zdi, da je zelo zvito.* Plačal je račun in skupaj sta tla v čakalnico. Tukaj se je Psmith v sedel, položil listek v zelepko, napisal svoje Ime ln na- slovil pismo na Lagodne trenot-ke\ Nato je prilepil znamko ln vrgel pismo v poštni nabiralnik, k! je bil v Isti sobi. »In zdaj, prijatelj Wlndsor», je dejal »mislim, da bt bilo dobro, če bi se po Veliki beli cesti napotila proti domu. Kaj nama mar, ce bova srečala kakšnega neznanca z nizkim čelom in visokim klobu. kom? Nama ne bo mogel škodovati. Kar se r.iene tiče, tudi ce bi me preiskali, ne bi našli pri meni nič drugega, kot enajst dolarjev, eno uro, dve znamki in zavoj kolekov, N, vem. če bi našli pri vas kaj več. Vsekakor, tistega listka ne bi našli; in to jo glavna stvar.* »Genij ste, Psmith!* je dejal Billy Windsor. »Mislite?* je dvomljivo vprašal Psmith. »Dobro, dobro, morda imate prav. Ali ste opazili tistega dninarja V flanelasti obleki, ki Ja pravkar »sl mimo? Zdi se mi, da je bil videti nekoliko razočaran. No, no? Ali ntsehi morda slišal, da je rekel: ’Nič!’ Ali pa me je zmotil veter? Prijatelj Windsor, grda noč je in polna razočaranj za najine dninarje.* XXIII, ZMANJŠANJE USLUŽBENCEV V UREDNIŠTVU Prvi, ki je drugega dne prišel v uredništvo 'Lagodnih tronotkov’, je bil mladi Maioney, Ce hočemo povedati resnico, moramo reči, da ni bil Maloney nikoli zgoden. Rkrjančki, ki se zbudijo zjutraj v bližini njegove hiše, so se vedno zbujali sami ln Maloney se ni zmenil zanje. V uredništvu bi moral biti vsaj ob deveti uri; toda Maloney je mislil, da mu je šlo za čast, kot da bi se moralo pripisati njegovi neodvisnosti, če ni zamudil vsak dan vsaj pol urice. Tudi tistega jutra je prišel točno ob pol desetih, to j* pol ure pozneje. Ni še končal žvižgati odlomka, pesmice 'Moja mala irska roža’ in ni še končal prve strani neke povesti o prerijah, ko se je že Javil na vratih Kid Brady. Kot se Je navadno obnašal vedno, ko se ni vežbal, je tudi tistega dne kadil debelo črno cigaro. Maloney ga je občudoval Kid ni vedel tega, toda Malone* ga je Imel za svoj ideal. Prispel ja namreč lz prerij, bil je kovboj, postal po prvak in lahko je kadil črne cigare. Kot da bi hotel vprašati: 'Torej, kaj je novega?' je Pugsy pustil knjigo In se pripravil na pogovor, »Povejte, Pugsy, ali je že prišel gospod Psmith, ali pa gospod WIndsor?» Je vprašal Kid. »Ne, gospod Brady, nista še prišla*, Je spoštljivo odgovoril Ma-loney. »Pozna sta, se ml zdt.» »Gotovo. Navadno pride gospod Windsor pred menoj.* »Sprašujem se, kaj to pomeni.* »Morda so ju pretepi!*, je brezbrižno dejal Fugsy. »Kaj mislite s tem reči?* Pugsy mu je povedal, kaj s« je zgodilo prejšnjega dne in pri pripovedovanju se je nekoliko razburil. Ko je začel pripovedovati o prihodu zaveznikov, ko »o člani tolpe Table Hill nepričakovano planili na člane tolpe Three Points, ga je njegova mirna narava nenadoma zapustila. »Pravim*, je z odobravanjem dejal Kid, «tisti Psmith je bolj pameten, kot je videti. Jaz...* »Prijatelj Brady», se Je nekdo oglasil na pragu, »vi ml laskate.* «Oh», je vzkliknil Kid in se obrnil, »tem slabše zame. Nisem vas videl, gospod Psmith, Pugsy ml j* povedal, kako ste mu sinoči ukazali, kaj pokliče pripadnike tolpe Table Hill. Res, Imenitna misel Prvovrstna, se mi zdi. Toda tisti fantje si ne dajo časa. Prav odločni so: hočejo vas odstraniti, ne glede na kakšen način.* »Njihovo včerajšnje vodenje vse -kakor kažo, prijatelj Brady, da so imeli v glavi pravi načrt; skoraj bi rekel, da so se borili za kakšen ideal. Neki Sam, neki črni ljubitelj športa, se je vrgel v bitko, kot da bi hotel v njej pustiti svoje življenje. Mislim, da Se zdaj čaka na naju s pištolo v roki. Toda, kaj bi skrbeli! Tu smo, živi in zdravi, in prijatelj Wlndsor bo prišel takoj. Zvedel sem, prijatelj Rrady, da boste Imel 'match' z nekim Eddijem Woodom.» »Prav o tej zadevi sem vam hotel govoriti, gospod Psmith. Glejte, tale zadeva je dosegla svoj vrhunec, vsaj tako se mi zdi in mislim, da bi bilo dobro, če bi v tem trenotku ostal z vama, ker bi me prav gotovo potrebovala. AU ni res? Eno samo besedo, in se ne bom boril z Eddijem Woo. dom.* Scanlan a takim razumevanjem razvijal v službovanju kot častnik pravnega oddelka in sodnik v tem težkem trenotku. Odvetnik Testa je v Imenu sveta pozdravil odhajajočega in mu izrazil najboljše želje. Končno se Je stotniku Scanlanu zahvalil za njegovo delo odvetnik Hugues, ki mu je želel uspehov in sreče. Stotnik Scanlan je v civilnem življenju odvetnik v Hartfordu (Connecticut, Združene države) Novembra 1943 je bil poveljnik čete na otoku Sardiniji in so ga imenovali za pomočnika v pravnem uradu. Kmalu je napredoval v načelnika in bil prestavljen t) Vincenzo, odkoder so ga klicali na znano razpravo v Schiu, kjer 'je nastopil kot javni toilleo. Nato je služboval v Trentu in Bolzanu. Od novinarjev se je stotnik Scanlan poslovil v svojem uradu in jim je izrazil zaupanje v pravično rešitev problema tega ozemlja, ki bo vsem omogočila mir in delo. PREHRANA Testenine za delavoa Sepral obvešča trgovce, da pritice delavcem, ki imajo dodatne .nakaznice za težke ln najtežje delavce, z besedilom «Gorizla*, za mesec junij po 600 gr testenin, in sicer na odrezke XV ln XIV navedene nakaznice. Krompir. Pokrajinski poljedelski konzorcij sporoča, da ima v svojih skladiščih v dlicl Morelli 14 ln v ulici Sauro 9 naprodaj določeno količino krompirja po ceni 20 lir za kg. pot »Mislim, da je povedali, gospod, z Jimmyjem »Prijatelj Brady», je skoraj navdušeno dejal Psmith, «skoraj bi rekel, da cam hočete Izkazati prijateljstvo. Veliko sem vam dol, žan za to. Toda vašega napredovanja ne smemo ovirati- C® 1,1 zmagali proti temu prijatelju Woodu, mislim, da bi Imeli odprto do Jimmyja Garvlna, ali ne . » tako, kot ste vi Eddle je imel devetnajst spopadov In če bi zmagal proti njemu, bi ga dosegel. NI mogoče, da bi me pustili potem ca strani.* »Potem takem, idlte in zmagajte, prijatelj Brady. Res je, da vas bomo pogrešali. Zdelo se nam bo, kot da bi izginil iz naših sob sončni žarek. Toda ne morete pustiti takšne prilike. Nič slabega se nam ne b0 pripetilo, mislim.* »Vadil se bom v Whlte Plalns*, je dejal Kid, »Ni daleč in če bo treba, bcm lahko prišel takoj. Poglejte, kdo je?» Pokazal je proti vratom; na pragu se je pojavil deček s pismom v roki. »Gospod Psmith?* je vprašal, »Prosim*, je vljudno odgovoril Psmith. «P,^ Psmith?* (Nadaljevanje prihodnjič) Razdeljevanje otrobov Okrožno kmetijsko nadzorstvo javlja, da Je na razpolago določena količina otrobov, in sicer za Živinorejce, rejcem perutnine in lastnikom tistih konj, ki delajo pri mestnih prevoznih podjetjih. Nakazila izdaja omenjeni urad v Gorici, na korzu Roosevelt it. 5-II. nadstr. po naslednjem vrstnem redu: petek 31. maja črkam od A do B 1. junija C; 3. jun. D. E- 4 ^un-G, H; 5. jun. I, K, L; 6. jun. M; 7. jun. N, O, Pl 8. Jun- Q, R, S; 10. jun. T, U; H- Jun. v. Z, Z. Tri obsodbe zaradi tatvine zavezniškega kamiona Včeraj se je zaključil pred v'sjim Zavezniškim vojaškim sodiščem, ki mu je predsedoval stotnik Scanlan, proces proti Sa-batinu Tordoniju, Angelu Balla-beau, Alfredu Caisuttl in Emiliu Silvaniju, obtoženim, da so ukradli zavezniški kamion in pomagali pri begu dvoma nemškima ujetnikoma ‘•z nekega taborišča v bližini Gorice. Sodnik je spoznal tri obtožence za krive in je obsodil Caisutto na 15 mesecev zapora, Tordonija 1® Ballabena pa vsakega na eno leto zapora. Roparski napad V noči na torek so zakrinkani in oboroženi neznanci prišli v s1ta-novanje kmetovalca Marija Sfiligoja v Dobrovi in mu prebrskali novanje. Iskali so toliko časa dokler niso našli denarja; Sfiligoju so odnesli 151 tisoč lir in zlat prstan. ^ ^ V Gorici so na cesti okradli 39 letnega Romana Caprara, stanu-jočega v Oglejski ulici 65. Pobrali so mu denarnico a 18 tisoč lirami in dokumenti. Nesreča Včeraj zjutraj je v ulici Garibaldi povozil neki angleški motociklist 60 letno Carirellno Vogri-čevo Iz St. Florjana v Brdih. Vogričevo so prepeljali v bolnišnico z ranami na desni nogi in na glavi. ŠPORT DAVISOV POKAL ZMAGA JUGOSLAVIJE NAD ČEŠKOSLOVAŠKO 3:2 Praga, 30. moja V petek se je v Pragi začela Izločilna tekma za Davisov pokal In sicer med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Mitič je premagal igralca Drobnega, Funčeč pa je z zmag® nad Vodičko prinesel drugo točko. Tako je Jugoslavija vodila * 2:0. V torek je bila tekma v parih* Drobni In Caska sta premagala Jugoslovana Mitiča in Palado z 10 : 8, 6 : 2 in 6 : 4. Včeraj so ob navzočnosti 7.000 gledalcev odigrali zadnji dve igri v singlih. Prvo igro sta odigral* Mitič in Vodička; zmagat je Jugoslovan, in sicer s 6:3, 6:0, 6:0. S tem je bila zmaga Jugoslavije zagotovljena. Zadnji slngle sta odigrala Punče-c in Drobni; češki Igralec je z lahkoto premagal jugoslovanskega Igralca z rezultati 6:4, 6:4 in 6:2. Jugoslavija je dobila dvoboj » končnim rezultatom 3.2 in je tako prišla v evropski semifinale, ki fco odigran od 9. do 11. junija v P*14' zu s Francijo. RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 ud* Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23, url. Četrtek, 30. maja 17 prenos iz Vidma; 18 žensk* uj8- v itu'.; 18,30 komorna gla*b “• l