GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Neenako ravnanje Kmetijske zbornice z dvojezičnim ozemljem pomeni kršitev pravice do enakopravnosti in škoduje mirnemu sožitju obeh narodov v deželi.
LETNIK VII.
CELOVEC, SREDA 30. JULIJ 1952
ŠTEV. 52 (512)
Radi bi videli , . .
Predsednik burmanske vlade je izjavil v Rangunu, da bo Burma formalno zahtevala ekonomsko pomoč od Sovjetske zveze in Maocetungove Kitajske. — „Radi bi videli,“ je dejal burmanski ministrski predsednik, „ali bosta dali Rusija in Kitajska ekonomsko pomoč deželi, ki noče postati satelit." Pripomnil je, da so ZDA poslale pomoč brez vsakršnih političnih pogojev.
Britanski časopis za borbo proti južnoafriškemu režimu
V nekem članku o Malanovem režimu v Južnoafriški Uniji „Reynolda News“, organu britanskega zadružnega gibanja, piše:
„Šest let smo se v vojni borili, da fašizem ne bi uničil svobode, medtem ko je danes fašizem v polnem razmahu v nekem britanskem dominionu. Od skupno 11 milijonov prebivalcev te države je devet milijonov črncev prisiljeno živeti v posebnih conah. Pri opravljanju države nimajo nobenega vpliva. Potovati morajo pod posebnimi pogoji ter sedeti povsod, predvsem na v prevoznih sredstvih posebej določenih mestih. Malan in njegovi pristaši bodo nekega dne še ugonobili Južno Afriko. Zapirajo vrata izpremembam in napredku, medtem ko fašistična pot nasilja ostane edini njihov izhod iz položaja."
„Reynolds News“ končuje svoj članek s pozivom na britanske laburiste, naj uporabijo ves svoj vpliv v borbi zoper Malanov režim.
Churchill mora skrčiti oborožitveni program
Predsednik britanske vlade Winston Churchill je predložil v Spodnjem domu resolucijo, v kateri predlaga ukrepe, ki naj bi jih vlada izdala, da bi izboljšala ekonomski položaj države.
Vlada predlaga, naj bi povečali izvoz ob neznatnem zmanjšanju uvoza in določenem skrčenju oborožitvenega programa.
Agrarna reforma v Grčiji
Posebna parlamentarna komisija, ki ima med parlamentarnimi počitnicami pravico izdajati zakone, je začela proučevati zakonski osnutek o razlastitvi veleposestniške in cerkvene zemlje.
Poslanec Plastirasove napredne unije centra je izjavil, da so nujni in upravičeni sklepi, s katerimi naj bi popravili zgodovinsko kri-vico in ugodili upravičenim zahtevam več kot 100.000 kmetov brez zemlje. Poslanec liberalne stranke je zahteval, naj bi razlastili tudi cerkvena posestva, češ da je povsem neutemeljen njihov obstoj.
Na poti k firerskemu principu vladanja
Vzhodnonemška vlada je sprejela zakonski Osnutek o odpravi pokrajinskih vlad in parlamentov. Vlada je sklenila, da bo ta osnutek uomudoma predložila vzhodnonemški skupščini, ki ga je medtem tudi že obravnavala in sklenila. Grotewohl je na seji vlade izjavil, da odpravljajo pokrajinske vlade in parlamente zato, ker je nujno potrebno skrčiti upravni aparat. Sodijo pa, da bi vzhodnonemška vlada s tem zakonom rada izvedla nadaljnjo centra-licazijo oblasti. Predlagani zakon določa tudi druge spremembe v organizaciji oblasti v vzhodni Nemčiji. Ce bo šlo tako naprej, ne bo več trajalo dolgo, pa bo vzhodnonemška oblast že tako scentraliziiana, kot je bila v
Hitlerjevih časih.
Protestiramo proti samovolji koroške kmetijske zbornice
V zvezi z neupravičenim pozivom Kmetijske zbornice, naj slovenski kmetje pismeno izjavijo, ali želijo sprejemati slovensko prilogo h zborničnemu glasilu „Der Karntner Bauer", smo v zadnji številki Slovenskega vestnika objavili pojasnilo, ki ga je naslovil član občnega zbora koroške kmetijske zbornice Janko Ogris na volilce Kmečke gospodarske zveze. V pojasnilu je bilo poudarjeno, da ga izvoljeni mandatar KGZ Tomaž Dumpelnik vsled svoje poklicne odsotnosti ni mogel podpisati.
Kakor smo izvedeli, pa je naknadno, čim se je vrnil s potovanja, lastnoročno potrdil navedbe in stališče, vsebovano v objavljenem pozivu.
Medtem sta izvoljena zastopnika Kmečke gospodarske zveze v koroški kmetijski zbornici Janko Ogris in Tomaž Dumpelnik naslovila na prezidij Kmetijske zbornice za Koroško pismeni protest, ki ga na izraženo željo v naslednjem dobesedno priobčujemo:
Kot izvoljena mandatarja Kmečke gospodarske zveze v Kmetijski zbornici za Koroško sva z velikim začudenjem ugotovila, da urad no glasilo Kmetijske zbornice „Der Karntner Bauer" v svoji zadnji številki z dne 19. julija 1952 poziva slovenske kmete, naj najkasneje do 15. avgusta t. I. pismeno izjavijo, ali že lijo slovensko prilogo h „Der Karntner Bauer". Pri tem se v pozivu sklicuje na dozdeven soglasen sklep občnega zbora zbornice z dne 12. julija 1952.
K temu pozivu predvsem s poudarkom ugotavljava, da takšnega sklepa ni sprejel niti glavni odbor in tudi ne občni zbor zbornice, da v tej obliki ni bil niti predlagan ali obravnavan. Občni zbor je edinole soglasno sklenil, da bo „Der Karntner Bauer" v bodoče izhajal štirinajstdnevno s slovensko prilogo. Občni zbor tozadevno ni sklepal nič več in nič manj.
Zato predstavlja poziv, ki ga je sedaj objavil „Der Karntner Bauer", neodgovorno, slovenske kmete in vso javnost zavajajočo očitno samovoljno dejanje Kmetijske zbornice. Ta samovolja ni samo v posmeh vsem temeljnim načelom demokracije, marveč je poleg tega podobna protizakonitemu poizkusu, da bi imenoma ugotovili in zajeli v sezname predvsem volilce Kmečke gospodarske zveze, kar bi pomenilo očitno kršitev določb o tajnih volitvah, ki so zajamčene v ustavi in v zakonu o kmetijski zbornici.
Kot izvoljena zastopnika Kmečke gospodarske zveze in člana občnega zbora Kmetijske zbornice za Koroško nimava le pravico, marveč napram našim volilccm tudi dolžnost, da odločno protestirava proti temu, da so bili nedvoumni sklepi občnega zbora zbornice naknadno samovoljno objavljeni v popačeni ob liki. Zahtevava od prezidija Kmetijske zbornice, da takoj, najkasneje pa v prihodnji šte vilki zborničnega glasila prekliče samovoljni poziv v „Der Karntner Bauer", odgovorne za samovoljno potvorbo nedvoumnega sklepa zbornice in njeno objavo v omenjenem pozivu pa kliče na zagovor pred občni zbor zbornice.
Namen je prozoren
Pred dobrimi štirimi meseci je Kmetijska zbornica na svojem prvem plenarnem zasedanju razpravljala in sklepala o tem, da bodo stroške zborničnega glasila „Der Karntner Bauer" krili iz proračuna zbornice, zato pa ga bo sprejemal sleherni kmet. S tem v zvezi je predstavnik Kmečke gospodarske zveze Janko Ogris zahteval, naj dobi list, ki ga bodo pošiljali kmetom na našem ozemlju, tudi slovensko prilogo, urejevano tako, da bo primerna okoliščinam v tem delu dežele. Predlog zastopnika Kmečke gospodarske zveze ni naletel na gluha ušesa, marveč so se z r.jim strinjalo vse frakcije v zbornici.
Toliko bolj presenečeni so bili naši kmetje, ko se te dni brali — v kolikor so v času najbolj obilnega poletnega dela sploh utegnili brati — da jih kmetijska zbornica v svojem uradnem glasilu poziva, naj do srede avgusta z 'dopisnico izjavijo, če želijo sprejemati slovensko prilogo.
Naenkrat naj bi torej ne veljalo več to, kar je bilo soglasno sklenjeno. Kmetje na našem ozemlju naj bi še posebej in vsak za sebe prosili gospode v zbornici, da jim dajo to, do česar imajo samoumevno pravico ne le na podlagi soglasnega sklepa zbornice, marveč predvsem tudi zaradi tega, ker morajo enako kakor vsi ostali koroški kmetje s svojimi visokimi davčnimi dokladami za zbornico vzdrževati njen list.
Nikomur v zbornici se ni zdelo potrebno, da bi spraševal po željah onih 20.000 koroških kmetov, ki zborničnega glasila, dokler ga je bilo treba posebej naročati in tudi posebej plačevati, niso dobivali, nikomur ni prišlo na misel, da bi jih pozival, naj pismeno izjavijo, ali ga sedaj želijo sprejemati ali ne. 'Z novo ureditvijo ga enostavno pošiljajo vsem 32.000 volilnim upravičencem, ne glede na to, ali ga ie-ti hočejo imeti ali ne in ali ga berejo
Glede slovenske priloge zborničnega glasila „Dcr Karntner Bauer" pa slej ko prej poudarjava, da mora biti vsein članom /bom ice na ozemlju, ki je bilo z odredbo o dvojezičnem šolstvu z dne 31. X. 1945 uradno določeno za dvojezično, dostavljena prav tako splošno in brez posebnega povpraševanj a, kot se to dela v jezikovno nemškem predelu Koroške, kjer članov zbornice tudi nihče prej ne izprašuje, ali želijo „Der Kiimtner Bauer" prejemati sli ne. Neenako ravnanje z dvojezičnim ozemljem v primeri z nemškim bi pomenilo kršitev pravice do enakopravnosti in bi zaradi tega škodovalo mirnemu sožitju obeh narodov v deželi.
Celovec, 23. julija 1952.
t	Za Kmečko gospodarsko zvezo
Tomaž Dumpelnik, 1. r.	Janko Ogris, 1. r.
Stevenson bo Eisenhowerjev tekmec
Po končanem kongresu ameriških dem nkratov — začetek volilne kampanje
Z zaključkom kongresa demokratske stranke, na katerem je bil izvoljen kandidat ameriških demokratov za prezidentske volitve, se tudi začenja prava volilna kampanja. Ameriško ljudstvo se bo moralo 4. novembra t. 1. odločiti med republikanskim kandidatom Eisenhovverjem, čigar izglede na izvolitev za ameriškega prezidenta smo v našem listu že nakazali, brž ko je bil za kandidata republikancev imenovan na njihovem kongresu, — in koncem preteklega tedna izvoljenim kandidatom demokratske stranke guvernerjem ameriške države Illinois, Adlai E. Števen-s o n o m.
Tudi Stevensonovi izgledi na predstoječih volitvah niso niti mali, niti stoodstotni. Morda si je celo sam vzel nekaj procentov ugleda, ker je del ameriškega ljudstva, predvsem tisti del, ki še koleba med demokrati in republikanci, v njegovem odklanjaju kandidature do zadnjega brez dvoma gledal neko neodločnost, dočim se je Eisenhovver zelo odločno boril za svoje imenovanje. Odločne može pa si ameriško ljudstvo želi na odgovornih vladnih položajih.
Moč Stevensona je predvsem lam, k:er so Eisenhowerjeve slabe strani. Čeprav on sam
in sploh višji demokratski funkcionarji pripadajo bogatim slojem ameriškega prebivalstva, imajo vendarle program, ki je dodobra privlačen tudi za široke plasti delovnih ljudi Amerike na eni in tudi temnopoltih prebivalcev pred vsem južnih predelov ZDA na drugi strani. Tako je demokratski program, ki ga je Stevenson ob svoji izvolitvi za kandidata stranke v polni meri osvojil, čeprav ne pov-ysem napreden, pa vendar naprednejši od republikanskega, ki mu gre kljub deloma drugačnemu zatrjevanju s strani republikanskega i kandidata in drugih vplivnih republikancev [ le borba za privilegije bogate manjšine, bor- j ba za vladne položaje, na katerih bi do takih j privilegij prišli.
Guverner Stevenson je dosegel potrebno večino glasov šele v tretjem glasovalnem kolu in sicer šele potem, ko so se Kefauer, Harri-man in Dever odrekli kandidature v njegovo korist in ko so se še nekateri drugi delegati kongresa izjavili naj njihovi glasovi veljajo i tudi Stevensonu. Po izvolitvi Stevensona pa j je govoril Truman, ki proti Eisenhovverju le j ni hotel kandidirati, ter izjavil, da bo vse- j stransko podprl Stevensonovo kandidaturo in i volilno kampanjo.
ali ne.
Ce je bilo iskreno mišljeno, da je sedanja ureditev potrebna za to, da bi strokovni list kot gospodarski pripomoček prišel v roke prav vsem članom kmetijske zbornice, tudi tistim dvajsetim tisočem, ki ga doslej niso naročali in brali, zakaj tedaj to ne bi veljalo tudi glede dvojezične naklade za ozemlje, ki ga uradno nazivajo za dvojezično? Zakaj je zbornica, namesto da bi čim prej uresničila sklenjeno slovensko prilogo, brez slehernega pooblastila in s potvarjanjem sklepov pričela begati slovenske kmete s samovoljnim pozivom?
Namen je več ko prozoren in ga ni težko prepoznati. Vse kaže, da so odločilni ljudje v zbornici in tisti, ki stoje v ozadju, skuhali in natisnili poziv zato, da bi čim bolj zavlekli slovensko prilogo in jo končno po možnosti preprečili. Kdor namreč pozna nezaupljivost našega kmeta do zbornice, ki ga je doslej samo zapostavljala, in kdor ve, da se slovenski človek v sedanjem neenakopravnem položaju stokrat premisli, če kdo od njega zahteva javno izjavo glede jezika ali narodnosti, ker ima pač preveč slabih izkušenj iz preteklosti, ta ve, da bi ostal tudi poziv glede izjav za slovensko prilogo brez večjega odziva. Prav to pa so gospodje v zbornici očividno hoteli doseči. Da bi bilo še bolj zanesljivo, so startali akcijo prav v času, ko je kmečki človek tako preobremenjen z delom, da komaj utegne prebrati svoj slovenski list, kaj šele nemškega, ki ga ni niti naročil in ga marsikod niti ne razume.
Poziv za prijavljanje za slovensko prilogo po dopisnicah v roku par tednov in v okoliščinah neenakopravnega položaja Slovencev ie torej mogel imeti samo ta namen, da bi dospelo do predpisanega termina čim manj dopisnic v Celovec in da bi zbornica lahko dejala, da je premalo interesentov in da se zato ne splača izdajati slovenske priloge k uradnemu glasilu zbornice. Vse bi navzven zgledalo kar demokratično, gospodje v zbor-
niči bi si lepo umili roke ter dejali: širokogrudni smo bili in smo sklenili, da bomo izdajali uradni list s slovensko prilogo, slovenski kmetje pa je niso želeli.
Pa so se špekulanti temeljito zašpekulirali. S pojasnilom, ki sta ga naslovila na volilce, in s protestom, ki sta ga odposlala prezidiju zbornice, sta postavila predstavnika volilne skupnosti KGZ v kmetijski zbornici stvari v pravo luč. Slovenski kmetje odobravajo njuno stališče, odklanjajo pa politične špekulacije gospodov, ki se s svojimi imeni ne upajo na dan.
Nesocialistični manevri italijanskih socialistov
Trst je že nekaj let prizorišče najrazličnejših italijanskih ..nacionalnih" odnosno vsedržavnih kongresov od medicinskih preko znanstvenih do političnih. Ti vsedržavni kongresi v Trstu so setavni del italijanske iredentistične propagande, ki velja predvsem za zunanji svet, za ljudi, ki so že od nekdaj skregani z zemljepisom, kakor je tudi večina Italijanov. Italijanski propagandisti računajo takole: ljudje po svetu bodo brali, da je bil ta ali oni italijanski kongres v Trstu in bodo logično sklepali, da je Trst eno izmed mest v italijanski republiki.
Hkrati pa te kongrese izkoriščajo tudi za notranjo iredentistično propagando, ker je vsak tak kongres nujno povezan s svečanim sprejemom kongresistov pri tržaškem županu, ki ob takih prilikah seveda ne štedi z iredentističnimi frazami in seveda tudi ne s solzavim tarnanjem o „ubogih istrskih bratih". Bistvo vseh teh kongresov, pa naj se imenujejo medicinski, ali pa otroški festival, je vedno le iredentistični ,.patriotizem". Strokovne razprave ali drugi napovedani nameni teh kongresov so vedno popolnoma postranska stvar.
Za to občneznano resnico so izvedeli tudi italijanski socialni demokrati, ki imajo pred vsakim svojim kongresom velike težave zaradi neštetih struj v svoji stranki. Te struje pa ne nastajajo toliko zaradi različnih političnih gledanj na posamezne probleme, temveč so v večini primerov le posledica užaljenih ambicij posameznikov.
Lani so tik pred občinskimi volitvami s težavo skrpali skupaj' Romitovo in Saragatovo socialnodemokratsko stranko, toda združitev je slonela na tako rahlih temeljih, da še do danes niso popolnoma odpravili nevarnosti ponovnega razkola, za kakršnega pa so ravno kongresi najnevarnejša prilika.
Zato so se oprijeli rešilne bilke in letošnji kongres napovedali v Trstu od 25. do 28. septembra. Za tem sklepom vodstva italijanske socialdemokratske stranke se skrivata dve tendenci, ki sta obe enako škodljivi in nasprotni resničnemu socializmu. Po eni strani menijo, da bodo, če bo kongres v Trstu, lahko z iredentistično demagogijo ohranili odnosno še utrdili enotnost stranke, k čemur bo prispevalo svoj delež tudi »tržaško ozračje . Po drugi strani pa tisti elementi v vodstvu stranke, ki so prikrito še vedno za sodelovanje v vladi, računajo, da bodo v Trstu laže pre-
Julij - mesec zgodovinskih dni
Za jugoslovanske narode je bil mesec julij 1941. leta zares mesec zgodovinskih dni. Saj so eden za drugim vstajali proti nemškim italijanskim in drugim zavojevalcem za svobodo svoje zemlje, za svobodo svojih ljudi. Prvi se je dvignil 7. julija 1941 srbski narod, ostali jugoslovanski narodi pa so naglo krenili po njegovih stopinjah.
O proslavah Dneva vstaje 7. julija v LR Srbiji in 13. julija v Črni Gori smo pisali že zadnuč. V zadnjem tednu pa so proslavili svoj Dan vstaje slovenski narod ter narodi LR Hrvatske in LR Bosne in Hercegovine.
Že ves teden pred dnevom vstaje v Sloveniji so prodirale ..partizanske patrulje", ki so se jih udeležili stari borci, proti Ljubljani. Obiskovali so kraje slavnih borb, partizanske matere in grobove padlih junakov. Povsod jih je ljudstvo z navdušenjem sprejelo. V ponedeljek 21. julija na predvečer Dneva vstaje pa je bil velik sprejem partizanskih patrulj na Trgu revolucije v Ljubljani, ki so se ga udeležili člani vlade LRS in Centralnega komiteja KPS s tov. Miho Marinkom na čelu .V svojem nagovoru je predsednik vlade LRS, Miha Marinko poudaril:	,,Ko danes proslavljamo
težke in odločilne tienutke, začeike naše ljudske vstaje, ko se danes spominjamo na vse težke boje, ki so jih naši borci bojevali z nadčloveškim junaštvom, ko obujamo spomine in častimo mnoge tisoče borcev, ki so dali življenja v veličastnih bojih naše štiriletne osvobodilne vojne, ko sc spominjamo na vse žrtve okupatorjevega zverinskega terorja in pustošenja in na vse gorje in trpljenje, imA-mo upravičeno ponosno zavest, da smo v polni meri prispevali svoj delež k osvoboditvi naših narodov."
Na sam Dan vstaje pa so bile proslave po vsej Sloveniji. V Ljubljani je bila velika parada športnikov, članov Ljudske tehnike in predvojaške vzgoje. Na Jezerskem so zborovali koroški borci. V Mariboru je bila kolesarska dirka in otrokom so predali novo igrišče v parku. Na Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem, po vsej Sloveniji torej, pa so prirejali kulturne prireditve, ..partizanske napade", izlete in pohode na kraje borb, kakor na primer planinski marš čez Pohorje itd.
Iz vseh bratskih jugoslovanskih republik je slovenski narod prejel pozdrave in čestitke za Dan vstaje, pa tudi slovenski duhovniki zdru-
pričali ostali, naprednejši del stranke, da je sodelovanje s krščansko-demokratsko stranko v vladi potrebno zaradi „višjih narodnih interesov".
Že samo dejstvo, da so izbrali Trst za sedež svojega kongresa (čeprav jim menda anglo-ameriška vojaška uprava še ni izdala dovoljenje), kaže, da so italijanski socialni demokrati še daleč od socializma, predvsem pa daleč od tega, da bi v sklopu italijanskih političnih strank lahko predstavljali silo, okrog katere bi se zbiral napredni del italijanskega ljudstva.
ženi v Cirilmetodijskem društvu so na svoji proslavi Dneva vstaje poudarjali pomen 22. julija za slovenski narod.
Preteklo nedeljo, 27. julija pa so proslavili svoj Dan vstaje narodi LR Hrvatske in LR Bosne in Hercegovine. Ogromna proslava, katere se je udeležilo nad 250.000 ljudi, je bila v Glini na Hrvatskem. Tam je bil na proslavi tudi maršal Tito, ki je v burno pozdravljenem govoru obujal spomine na pretekle dni borbe, a tudi orisal današnji položaj FLRJ in dal smernice za bodoče delo pri na-daljni izgradnji socialistične domovine. Kot v Sloveniji, je tudi ljudstvo Hrvatske ter Bosne in Hercegovine po številnih svojih krajih in mestih, zlasti v Zagrebu in Sarajevu s prireditvami. otvoritvami domov in obujanjem partizanskih spominov proslavilo svoj dan vstaje. Predvsem Bosna, ki je dala levji delež za osvoboditev jugoslovanskih narodov, ne proslavlja le svoj Dan vstaje ampak tudi svoj preporod izpod jarma stoletne zaostalosti, ki se danes umika naglemu poletu socializma s stotinami kilometrov novih prog, z gigantskimi novini tovarnami, z vsesplošno obnovo ravno v tej deželi.
■\Vashington. — Predsednik ZDA Truman je izjavil, da bo Danska še nadalje dobivala vojaško, ekonomsko in finančno pomoč. ZDA bedo pomagale Danski vzlic temu, da je Danska dobavila Sovjetski zvezi 13.000 ton težak tanker.
Beograd. — Jugoslovanska delegacija pr* OZN je zaprosila generalnega tajnika OZN, naj vpiše v začasni dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine; ki bo 4. oktobra v New Torku, pritožbo Jugoslavije proti državam sovjetskega bloka, ki ne spoštujejo eksteritorialnih pravic jugoslovanskih diplomatskih misij v teh državah.
Fusan. — Uradno je bilo sporočeno, da bodo volitve za predsednika Južne Koreje 5. avgusta. Edini kandidat vladne liberalne stranke je sedanji predsednik Sing Man Ri-Druge politične skupine so postavile še štiri opozicionalne kandidate, vendar sodijo, da nobeden razen Sing Man Rija nima nobenih resnih izgledov.
XV. olunpiada
JUGOSLAVIJA V NOGOMETNEM FINALU
Zadnja štiri moštva, ki so igrala v polfinalu so bila Švedska proti Madžarski (v ponedeljek 6 : 0) ter Jugoslavija proti Zapadni Nemčiji včeraj 3 : 1 (polčas 3:1). S tem se je Jugoslavija kvalificirali za finale in bo v soboto igrala proti Madžarski za zlato ali srebrno olimpijsko medaljo za nogomet. Nemčija in Švedska pa bosta igrali v petek za bronasto.
Kralj Faruk odstopil in zapustil Egipt
Po sili razmer, to se pravi z drugimi besedami, na zahtevo generala Naguiba, ki je pred enim tednom izvedel vojaški preobrat v Egiptu in ki je bil nato ob formalnem imenovanju za vrhovnega poveljnika oboroženih sil Egipta še povišen v feldmaršala, je v soboto moral zapustiti svoj prestol kralj Faruk in se mu formalno odpovedati v korist svojega sedemmesečnega sinčka. Da hočejo današnji vlastodržci v Egiptu še naprej obdržati monarhijo kot obliko vlade si je razlagati samo tako, da so z monarhijo povezane egiptovske vladavinske pretenzije na Sudan. Cim bosta Maher paša in Naguib našla drug način, s katerim lahko obdržita egiptovsko zahtevo po vladavini nad Sudanom, bo, tako sodijo, odpravljena tudi monarhija v Egiptu.
Še isti dan, v soboto je kralj Faruk s kraljevsko ladjo zapustil Egipt in se podal, ka-\ kor poročajo, najprej v Capri (v Italiji), pozneje pa bo šel v ZDA. Njegovo premoženje, j s katerim je včasih kar razmetaval na evropskih zabaviščih, je baje že nekaj časa prej po večini bilo spravljeno v Švico in ZDA. Pravijo, da je bil kralj Faruk eden izmed prvih ko-rupcionašev v Egiptu, da si je samo tako mogel nabrati svoje ogromno premoženje, da se je zato moral tudi umakniti „Egiptovskemu
gibanju za obnovo", kakor se imenuje skupina okoli generala Naguiba (ki je med drugim tudi od kralja podeljeni mu čin feldmaršala demonstrativno zopet odložil; ostal je pri svojemu generalskemu činu), in ki pravi da se bo dosledno zavzemala za iztrebljenje vse korupcije iz egiptskega javnega življenja.
V neki izjavi se ..Egiptovsko gibanje za obnovo" zahvaljuje prebivalstvu za pomoč, ki mu jo je nudilo v borbi proti korupcijskim elementom v državni upravi. General Naguib pa je zagotovil, da bo postopoma spet prepustil Maher pašini vladi vse upravne funkcije, ki jih je prevzela vojska, ko je izvedla preobrat in prevzela oblast. Po ulicah egiptskih mest je spet vse mirno in vsakdanje življenje teče normalno naprej.
Vlada Maher paše je izdala odlok, po katerem je bilo takoj izpuščenih na svobodo 264 oseb, ki so bile v zaporu zaradi udeležbe na krvavih izgredih meseca januarja t. 1. Nadaljnjih 34 pripornikov, ki jih dolžijo krivde na omenjenih izgredih, pa še niso izpustili.
Britanske čete v coni sueškega prekopa ter enote angleške vojne mornarice v sredozemskem morju so začele s previdnostnimi ukrepi in so v alarmskem stanju.
Za perzijskimi in egiptskimi kulisami
Imperialistična politika zapada in podaljšana roka Moskve v ozadju najnovejših dogodkov
na Bližnjem in Srednjem vzhodu
Pisec tedenskega zunanjepolitičnega pregleda v Ljudski pravici svojstveno, zanimivo in prav gotovo tudi v nezgrešenem pravcu komentira zadnje dogodke v Perziji in Egiptu. Kot gonilno silo tu in tam označuje osebne koristi, in interese političnih ali finančnih veljakov, katerim pa posredno ali neposredno prihajajo na pomoč iz ozadja tuje imperialistične in hegemonistične sile.
Navzlic velikemu vznemirjenju in potokom krvi se položaj v Perziji pravzaprav ni spremenil: od Mosadeka je privedel spet nazaj k Mosadeku. Ker Mosadekov ultimat, naj mu šah prepusti vojsko in parlamentu naj se odloči zanj in državni proračun brez nafte ali za državni proračun s petrolejskimi postavkami in proti njemu, ni naletel na nobeni strani na navdušenje, je odstopil odnosno odklonil sestavitev nove vlade po volitvah. Mosadek se je bil zapičil samo v vprašanje petroleja; računal je s tem, da Zapad ne bo mogel pogrešati iranske nafte, računal je na anglo-ameri-Ske kapitalistične spore in računal je končno na lahko prodajo nafte tudi „drugim“. V vsem tem pa se je uštel, le razsodba v Haagu, podpihovanj nacionalizem in sovraštvo
do imperialističnih tujcev, ki ga ,,organizira" dvolični vodja verske skupine „Fedeyani Islam" K a s h a n i, ki se je leta 1945 vrnil v Perzijo iz Sovjetske zveze (!), so mu pomagali spet na vrhunec. Zato je njegov naslednik Ghavam es Sultaneh, znan politik, ki se je v povojnih letih z vso zvijačo znal otresti sovjetske okupacije in mu niti Sovjeti, niti njihovi perzijski zakulisni vodiči izgredov do danes tega niso mogli odpustiti, moral t-ako hitro kapitulirati in zbežati iz dežele.
Ko bi Mosadek z nacionalizacijo petroleja in naftinih rafinerij povezal tudi druge za Perzijo več kot potrebne reforme, likvidiral fevdalno veleposest in zatrl klerikalno veAkc-jo, bi bil njegov položaj tudi pred svetom drugačen. O takih stvareh pa noče nič slišati. Nacionalizacijo nafte ne izvaja samo iz patriotizma in proti imperialističnim tujcem ampak v isti meri tudi zato, da se n(emu in njegovi veleposestniški kasti ne bi bilo treba odreči izkoriščanja širokih s’oev ljudstva, ki ga vara z injekcijami verskega fanatizma in v marsičem zgrešenega nacionalizma. S prevzemom vojnega ministrstva k predsedniškem mestu po svoji zmagi je Mosadek »postal za-
enkrat neomejen gospodar dežele". — Množice, brezdvomno deloma pod moskovskim vplivom so trenutno za njim, moskovski podaljšani roki v Perziji pa sedaj ni treba niti s prstom migniti, saj stvari same tečejo tako, da bolje ne morejo.
V Egiptu pa so vloge pri vlačenju političnih vrvic razdeljene med paše, med tiste okoli bivšega kraljevskega dvora, ki so sedaj odi grali svoje vplivne vloge, med paše v nacio nalistični vafdistični stranki in po novam se daj tudi še med veljake okoli generala Moha meda Naguiba beja. Po odstopu vafdista Na-has paše in po januarskih neredih je napravil red Maher paša. Njega je nadomestil Hilali paša, ki je prijemal Nahasove vafdista tam, kjer jih je najbolj bolelo: pri korupciji, škandalih in utajah, ki so med njihovim vladanjem cvetele kot še nikoli poprej — in cvetelo je vse to gor do kraljevskega dvora in kralja samega. Sodišča so dobila po zaslugi Hilali paše mnogo dela s tožbami zaradi korupcije in utaje davkov, proti številnim veljakom, vafdističnim pašam. Zato je Hilali moral tudi iti. Njegov naslednik ..neodvisni" Siri paša je bil zelo odvisen od najbogatejših in naivpliv* nejših vafdistov in korupcija se je že v pičlih treh tednih spet začenjala močno poživljati. Njega je zopet zamenjal Hilali kot muha eno-daevn ca — potem pa je prišel general Naguib in pognal korupcioniste s kraljem vred.
To, da je in še bo pognal korupcioniste, vsaj sam trdi; v kolikor bo držalo, naj pokaže šele bodočnost. Vsekakor pa je doslej pri vseh teh »spremembah" imel svoje prste vmes tudi ameriški veleposlanik, ki je vedno »posredoval" — pa sigurno ne ravno Angležem rta ljubo, kar jasno kaže na medsebojna trenja med zapadnjaki. Samo pri zadnji spremembi-pri vojaški revolti še ni povsem znano pravo ozadje. Ali je res samostojna volja, pomesti S korupcijo, ali pa spet le kaka podaljšana roka igra svojo igro? Za temi dogodki in spremi' njajočimi se imeni paš in vladnih predsednikov se vsekakor skriva nepripovedljiva trage' dija do skrajnih meja strpinčenih in ponižanih narodov Bližnjega vzhoda. Seveda takih razmer niso krivi samo egiptovski paše i® perzijski veleposestniki. Ce bi zapadna impe' rialistična politika vrnila tem deželam lc delec tega, kar je v dolgih desetletjih 'z njih izsesala, bi bil položaj na Bližnjem vzhodu pač docela drugačen in zlasti ne bi bil* tako velika nevarnost, da kdaj učinkovito z®* migajo tu ali tam prsti podaljšane moskovske roke. Ker pa je to »vračanje" danes še vedno le bolj zveneča beseda za slavnostne prilike in nagovore, ker se zaradi tega kopičita bed* in razočaranje pri narodih Bližnjega vzhod®-se razvoj nekoč lahko prevrne v obr*tn° smer, v smer zamenjave sedanjega zapadueg* imperializma za nič manj imperialistične vph' ve iz vzhoda.
KOLEDAR
m
reda, 30. julij: Abdon in Senen etrtek, 31. julij: Ignacij ®t©k, 1. avgust: Vezi sv. Petra
SPOMINSKI DNEVI
30. 7. 1849 — Umrl v Ljnibljani etnograf prof. „	Albert Sič.
7. 1866 — Umrl skladate!) Franc Liszt — 1870 Rojen pisatelj Rado Mumilk L 8. 1914 — Nemčija napove vojno Rusiji.
Zveza slovenskih žena objavlja
OBVESTILO STARŠEM
Otroci, ki so bili sprejeti v drugo skupino v Počitniško kolonijo na morje, bodo odpotovali v torek, dne 5. avgusta ob 18. uri iz Po-drozčice.
Zveze z vlakom v Podrožčico so naslednje: iz Celovca ob 13.30, iz Svetne vesi ob 14.00, iz Beljaka ob 13.20.
Otroci iz št. Jakoba in okolice ter vsi, ki n8 pridejo z navedenimi vlaki, naj bodo vsaj uro pred odhodom vlaka na postaji v ^odrožČici.
Otroci naj vzamejo s seboj:
1- 2 garnituri perila,
2.	1 par čevljev, po možnosti sandale,
3.	kopalke ali športne hlačke,
4.	2 brisači, glavnik, milo in zobno ščetko,
5- plašč ali jopco za hladne dni,
6.	nekaj robcev, 2 para dolgih ali kratkih nogavic,
7.	prehrano za en dan (stvari, ki se ne pokvarijo),
8.	nahrbtnik ali kovčeg, prtljaga naj bo zaznamovana z imenom.
Obenem obveščamo tudi, da se bo 1. skupina otrok, slovensko in nemško govorečih, tfnila iz Jugoslavije v torek, dne 5. avgusta, ln naj starši pridejo po nje.
------------------------------—......
DOB-LOCA VES
Dne 2. julija t. 1. se je zbrala velika mno-t>ca ljudi pri p. d. Vistru v Dobu, da spremna Vistrovo mater, Terezijo Kaki, na njeni tadnji poti. Neizprosna smrt je iztrgala iz srede Vistrove družine dobro mater, katero ?elo pogrešajo. A ni bila samo svojim otrobom dobra mati, temveč so jo poznali vsi re-v«Ži na široko in daleč, katerim je radevolje feZala kruh.
Zaradi tega se je pogreba udeležila tudi kko velika množica ljudi in s tem pokazala, ^ko priljubljena in spoštovana je bila povsod.
Škofiški pevci so ji na domu in ob odprtem &9bu zapeli zadnje pesmi. Slovenska pesem ,e bila čas njenega življenja njeno največje Oselje. V ganljivih besedah je ob odprtem ?robu orisal domači župnik g. Šturm njeno 2Mjenje — življenje zgledne matere.
Na domačem pokopališču se bo sedaj po t^dapolnem življenju odpočila. Slovenska *®tnlja naj ji bo lahka. Težko prizadeti Vistro-v* družini izrekamo naše iskreno sožalje.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pliberku
Koroški Slovenci smo ljudstvo malih eksistenc, kmetje, delavci, obrtniki in mali trgovci. Kapitalistično gospodarsko organizacijo predstavljajo pri nas tujci, tuj kapital in v ne-mali meri tudi s pomočjo iz naše nezavednosti tujcu razpoložljivi, z našimi žulji trdo pridelani denar.
V	obrambo naših malih eksistenc ni slučaj, da so rodoljubi izbrali za gospodarsko okrepitev, samostojnost in neodvisnost obliko zadružništva, ker je to bila in je naša življenjska potreba. Duhovna neodvisnost ljudstva je odvisna od gospodarske neodvisnosti in Slovenci so že davno uvideli, da je uspešna obramba pred ponemčevanjem nemogoča, dokler se ne organizirajo in osamosvoje tudi gospodarsko. Zadruge so postale prave tidnjave slovenstva. Najprej so organizirali kreditne za druge, ki so v prvi vrsti zbirale denar malih vlagateljev in finansirale kmetijstvo, s’oven-sko obrt in trgovino, v drugi vrsti pa so podpirale narodne ustanove, gradile domove, ki so služili za zatočišča slovenskih kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij. Posebne zasluge so si zadruge stekle s podpiranjem slovenskih študentov, ki so jim s svojimi podporami pomagale pri šolanju, iz katerih so izšli zaslužni narodni borci.
V	neprestanem boju za gospodarsko neodvisnost, ohranitev svoje zemlje, za iztrebljenje tlačanskega duha našega človeka, ponižnosti, uslužnosti in strahu prej gospodarsko močnejšo gospodo, so tudi koroški Slovenci takoj ob začetku slovenskega zadružništva pričeli ustanavljati zadruge, katerih pomen in blagodejen vpliv je neoporečen.
Govorimo danes le o kreditni zadrugi, v zvezi s poročilom o občnem zboru Hranilnice in posojilnice v Pliberku. Morda bi se komu zdelo ob skromnih začetkih obnove pliberške posojilnice, ki je začela delovati spet po vojn., ko so med vojno prenesli vse zdrave konte na pliberško nemško raiffeiznovko, to odveč, vendar je zadeva tako važna, da ji je potrebno posvetiti potrebno pozornost. To pa tudi zaradi tega, ker je bil občni zbor v nedeljo zanimiv in poučljiv.
Ob navzočnosti poslovodečega podpredsednika Zveze slovenskih zadrug tov. dr. Mirta Zwittra so se zbrali zadružniki, pametni in razgledani kmetje, ki jim prirojeni domač :a-zum in brihtnost sije iz obraza, od katerih bi bilo nujno pričakovati, da bi se zadruga v Pliberku v danih okoliščinah lahko močno razvila in razmahnila. Iz zelo živahne diskus je ki je sledila poročilu načelnika tov. Štefana Potočnika, ki je mogel v svojem poročilu navesti le skromen, za pliberške razmere preskromen razmah posojilnice, je bilo razvidno, da je med kmeti dovolj zdravega razumevanja za pomen zadruge, ne manjka tudi spktšne izobrazbe in tudi ne zadružne zave ti, pač pa podjetnosti in volje za podrobno delo. Ob dobri volji vseh, na zgledu nekaterih ki so, kar je prvi pogoj, vložili svoj odvisni denar v hranilnico, bi se mogla pliberška zadruga močno razviti in krepko razživeti. Na različne spro-
žene misli je odgovarjal tov. dr. Mirt Zvvitter, ki si je lahko ob tej diskusiji prihranil svoj referat. Predvsem je bilo zanimanje o likvidnosti vlog, to je o varnosti vloženega denarja, ker nikakor ni namen štednje v tem, da bi vložen denar za stalno ležal v hranilnici nedotaknjen, ker bridke izkušnje razvrednotenja denarja ob dveh vojnah, tega načina ne kažejo uvajati. Vložen denar mora biti za vsakega vlagatelja vsak čas dosegljiv in če bodo hranilnico smatrali vsi kot svojo skupno blagajno, bo to tudi vsak trenutek mogoče. In kar je važno, v potrebi kredita bo zadruga vedno v stanu pomagati po načelu, „eden za vse in vsi za enega" kredita vrednim in potrebnim kmetom v okolici. Na vsak način pa tako, kakor je izjavil novoizvoljeni predsednik nadzornega odbora, tovariš Kumer Mirko, po strogem merilu o potrebi in namenu ter varnosti posojila kakor o povračilni zmogljivosti dolžnika, kajti iz izkušenj se je treba učiti in se napake ne smejo ponavljati, kakor je bilo pred vojno v dobi težke krize, ko so posojila v mnog h primerih zamrznila in jih je bilo težko ali sploh nemogoče iztirjati. Boljša je prva zamera kot druga. Med drugimi so posegli v diskusijo Kumer Mirko, Maček Ignacij, Kolenik Janez, Kropivnik France, Cehnar Martin.
V nadaljnjih točkah je občni zbor soglasno odobril računske zaključke za leto 1949, 1950 in 1951 in revizijsko poročilo, iz katerega je bila razvidna pravilnost poslovanja in končno je občni zbor soglasno izrekal razre-šmco staremu odboru s priznanjem in zahvalo načelniku tovarišu Štefanu Potočniku za njegovo delo in trud, ki ga je vršil brezplačno.
Pri volitvah novih članov v upravni in nadzorni odbor je bil za načelnika zadruge izvoljen tovariš Miiller Lojze, p. d. Mlinar v Cir-kovčah, za predsednika nadzornega odbora pa tovariš Kumer Mirko, p. d. Crčej na blatu.
Ob zaključku si je novi odbor zadal nalogo, da bo s svojim zgledom podvzel korake za rast in razvoj domače kreditne zadruge in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal.
Utrinki iz planšarskih tečajev
Planinsko pašo, višinski zrak in sončne žarke poudarjajo povsod kot zelo važne faktorje pri vzr ji plan n >ke živine. Iz tega razloga tudi nikoli ni dovoli planin na razpolago, če pa so, je veliko zapuščenih in obsojenih na propad. Človek je le izkoriščal in segal predaleč v živo. Gradil je hleve in v ta namen posekal gozd s strmih pobočij. Človeški roki so sledili plazovi, nalivi in veter. Danes tam ni nič drugega kot strme goličave, kjer ne raste ničesar več. Pa ne samo to. Tudi ležeči dobri planinski travniki so | poslali sipine gramoza in peska ter kamenja. Vse-| ga pa je kriv človek sam, ki je hotel imeti od planine koristi, dosegel pa je le obratno. Danes tam ni več paše in tudi ne hlevov. Vse je padlo . v oblast naravnim katastrofam. Kmet je dobival za izboljšave planin denarje, ali vendar samo pod pogojem če je delal po načrtu tistega, ki je denarje posredoval odnosno dajal. Tako boš gradil ali pa nobenega denarja, je bilo rečeno. Oni, i ki je imel največ pogleda na celo stvar, je le i diktiral, kmet pa ulbogal — saj sicer ni dobil
j podpor. Mnogo sem videl hlevov na planinah,
I zgrajenih pred okoli dvajsetimi leti, zgrajeni mo-! demo, opremljeni z gnojničnimi jamami itd. Rabil jih dosedaj še ni nihče, živina, čeprav so ji bili odj>rti, ni iskala zavetja pod njihovo streho, j temveč raje pod gostimi vejami smrek. Človek,
| pastir na planini ali ni zmogel, ali pa ni hotel j siliti živine, da bi šla v moderne hleve, saj bi ■ moral sicer spravljati iz hlevov gnoj, nazadnje pa še prazniti gnojnične jame. Tako torej na eni j strani nepremišljene in diktirane imvestioije v ! zgradbe, na drugi strani pa nobenih interesov koristnika, to je kmeta. Slednji itak ni vedel, zakaj se investira v tako drage hleve, ker on ni videl taikih potreb.
Da bi se odpravile v bodoče take nepravilnosti, se prirejajo planšarski tečaji in sicer ne med štirimi stenami, temveč v naravi, tam kjer so ali kjer bi bile naše dobre planine. 29. junija je bil planšarski dan na Mačenski planini, katerega je priredila Slovenska kmečka zveza. Z obiskom ne moremo biti popolnoma zadovoljni, saj je bilo le malo število kmetov, bilo je le več mladih, torej bodočih kmetov in študentov ljubljanske fakultete. Upamo pa, da bodo bodoči taki tečaji bolj obiskani. Zelo razveseljivo je bilo zanimanje za naše probleme s strani deželnega inšpektorja za planšarstvo gosp. dr. Kultererja.
Zelo dober in vzgleden je bil planšarski tečaj v ziljskih planinah, kjer sem imel priliko biti udeležen. Nad 130 ljudi, kmetov, starih in mladih ter zastopnikov oblasti je korakalo po planinah Plockena. Pohodi so bili izpopolnjeni z predavanji, tako, da je bil vsak udeleženec upeljan v razmere dotičnih planin in obenem tudi po strokovni plati dana smer, kako je možno izboljšati stanje.
Za uvod so že na predvečer, ob priliki otvoritve planšarskega tečaja, pokazali v slikah z diapozitivi posamezne tipe planinskih hlevov, kako so se obnesli v času obstoja itd.
Praktično smo potem gledali na planinah, bile so to Gressl-Alm, Rizzi-Alm, Spielboden-Alm, Obere Tsohintemont in Palalrn, ki je že v Italiji. Planine imajo zelo lepo in ugodno klimatično lego. V teh planinah so zgradili v letih 1930 do j 1932 hleve, ki naj bi bili vzorni (vsaj talko je mislil takrat človek, ki jih je propagiral). Narava pa je pokazala že v najkrajši dobi, v kako zgrešeno delo so se vložile visoke vsote denarja. Novi nadzornik planin je prav v ta namen organizi-I ral tečaj v take kraje, kjer je videti več tipov planinskih hlevov, da bi kmetje in prav tako organi oblasti spoznali, kako je mogoče poceni in dobro graditi. Za vzor naj bi bil enostaven nizko grajen hlev z prevesno streho (Flugdaoh), ki je lahko eno- ali dvovrsten in zelo prilagojen terenu. Ker se je v okviru naših meja najprej pojavil v Plookmi, mu pravio PlockenstalL Svoj izvor pa ima v Italiji. Lahko ga je kraju tako prilagoditi, da mu še plazovi ne škodujejo.^ Vsi „vzorni hlevi" pa so le še ruševine in to že po lcratiki dobi — komaj 20tih letih. Ce bi vložili tiste denarje v melioracije planin, namesto v modeme hleve, ki največkrat niti v dolini ne odigrajo pomembne vloge, kaj šele v planinah, bi imeli dosti več koristi, saj bi s tem dali živini več v gobec, imela bi boljšo in več paše, vec mleka in prilastek na teži bi se znatno povišal.
Stremljenje, da bi to dosegli, naj ne bo samo pri par naprednih kmetih in strokovnjakih, temveč pri vseli koristnikih planin. Kdor koli se bo zanimal, bo dobil pomoč" je razveseljivo načelo. Toda glejmo, da ne bomo zadnji. Razmere pri nas so slabe, popravimo kar se popraviti da. Tako bomo dali naši živini to, kar nujno potrebuje, sami pa se bomo veselili boljših rejskih uspehov.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dt. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslovi Klagenfurt, 2, PostschlleBfach 17.
JUS
KOZAK:
Seli mecesen
»Ubogi človek, Balantu je lajšal bo’ečine in e°cu je naredil igračo za vse žive dni."
«■
Martinovi otroci so 'se brezskrbno pasli po Psčinah ter se lovili po snežiščih. Celo na lo-v'h se njegova puška ni oglasila. Ljubosumno tajil nailepše gamze. Vse dni je preležal ^ stenami, da je poznal najmlajšega med “foni. Od daleč jim je dajal imena.
Mlada kozica si je v zgodnjem poletju zlo-nogo. Žalostno ga je pogledala, ko jo je *jašel žejno in lačno. Skrbno jo je negoval, dokler ni ozdravela. Izpustil jo je in ji zastri-znamenje.
v Dči niso mirovale, dokler je ni spoznal med Credo. Toda nekega jutra jo je našel pred pra-®°'h, zadeto v srce.
»Bdeči jo je," je siknil. Oko mu je potem-n^°, zaslutil je nevidnega sovražnika, ki se P‘azi med njegovimi otroci kakor kača. Jezno Se je oziral v skale.
»Včeraj popoldne je počilo pod Zelcšnikimi ^Picami!" je premišljal. Dva dni se je boril s ,rvi°, dokler ni zmagala misel: ,,Naj bo! Lizin sin je!“
Sleherni dan jih je s strahom prešteval. °Srešil je mladiča, mati je hodila sama.
Zaklel je: ,.Satan rdeči!"
V	pasjih dneh sta hodila za čredo dva nebogljenčka. Mater je našel v prepadu, kamor je le on poznal stezo. Rana v prsih je glasno razodevala: „Rdeči!“
Tedaj je zmagala ljubezen. Ostro je sodil: ,,Jaz sem streljal usmiljeno in moško'."
Odslej je napeto prisluškoval.
V	tihem večeru, ko so zarje p avale z oba-ki je počilo.
„On je!"
Martin jo stopil v kočo in nabil puško Mir- I no je povečerjal, proti polnoči je zavil po bližnjicah. Večkrat je moral postati kajti noge so postale betežne in sapa mu je nagajala.
Zvezde so ugašale, ko je dospel do sedla. Umaknil se je pod steno. Oči so iskale.
V	Somraku se je pokazala rdečelasa gava.
„Stoj!“ ga je pozval Martin.
Jakob je počenil za skalo. V Martinovih očeh se je vžgala jeza. Bojna slast je bila v srcu.
..Postave ni! Podrl si jo!" je zamrmral v sivo brado. ..Tudi mi smo jo. Nič ne pomagal"
Izza skal sta se motrila. Zdaj so se prikazali rdeči lasje na levi, zdaj na desni.
Martin je poznal kraj do kamenčka. Tiho je presojal: „Za njim je prepad, tja ne more. Na levi bi se postavil pred puško. Na desni je gladka plošča, nad njo je studenček Po tre-buhu bi se splazil do njega." Zato je neslišno |
I preložil puško in jo nameril proti Jakobovi ! desnici.
| Sonce je žgalo.
Martin je molčal, oni je molčal. Visoko gori so gamzi sprožili kamenje.
Škodoželjno se je posmejal v brado. „Ali mu bije srce." Prav razločno je spoznal, da postaja oni za skalo nemiren.
Hladnokrvno je ugibal Martin. „Ce je moje vrste, se bo spustil ritenski v prepad. Poznam sled, po kateri bi šlo. Fant, pod preve-šeno skalo te ne dosežem. Če si Rdeči, splezaj! V dolini se te ne dotaknem!"
Nemirno je čaka!. Za skalo se ni ganilo.
„Ne upa se!" Zmagoslavno je zašepetal: „V mojih rokah si!" Živo mu je zaplala kri po žilah. Hotel se je prepričati. Sprožil je velik kamen in čakal.
Prav spodaj, pri tleh se je pokazala Jakobova glava.
„Ne sme me čutiti!" je mislil. Skril je puško in rahljal kamenje, da je drevelo v prepad.
„Tako je tiho, da slišiš nebo." — ,.Rdeči meni, da sem se naveličal."
Zvil se je za skalo kakor polž. Ni se varal. Oni je pomolil roko.
Martin se je po dolgih letih zopet zadovoljno hahljal.
Jakob je pogledal. Martin ga ni videl le slutil je.
Ko so ugasnile večerne zarje, se je Jakob po vseh štirih splazil iz skrivališča. Še je čakal.
Martin je vedel: „Piti mora. Žejen je."
Ni se motil. Oni je legel na ploščo. Noge so mu molele v prepad. Hlastno je srkal vodo.
Neslišno, kakor v tistih dneh, ko se je iznenada priplazil med čredo gamzov, se je Martin dvignil izza skale.
Pomeril je v beli tilnik pod rdečimi lasmi. Zabliskalo se je. Tresk je odjeknil v večernem miru, bolestno odmevajoč med pečinami.
Jakob je spolzel. Padel je vznak, a ni vedel več, kam?
Martin se je vzravnal. Prišel do studenca. Krvava sled je lepela na gladki plošči. Sunil je puško z nogo. Nekje spodaj se je razklala ob skalah.
Mirno mu je oko gledalo za gamzi, vračajočimi se domov.
..Živalce, zdaj boste zopet mirno pasle!"
Ponoči se je vrnil. Boštjan mu je že pripravil ležišče, in Martin je sladko zaspal.
O
Lizin sin se ni vrnil. Zaman je popraševala mati ter pošiljala ljudi za njim. V skrajnem obupu je odšla na težko pot.
Počasi je hodila ob palici. Materino srce je ječalo vso pot. Pred Bosovo hišo je počivala, dokler ni prišel Martin. Hladno je motril sivolaso starko, ki je proseče dvignila kalne oči.
„K tebi sem prišla," je šepetala, kakor bi se sramovala. On pa ni izpremenil obraza.
»Kje je moj sin?" je zakričalo iz nje. „Ti veš vse!"
(Dalje)
„Slovenski vestnik"
M
S poljedelsko strokovnjakinjo po Rožu in Zilji
Ko nam inženir-sadjar Polcer končno zaupa več na veliko baviti z vzgojo koščiča-še par drevesc-češpelj in češenj, da pa se ne upa več na veliko baviti se z vzgojo koščiča-stega sadnega drevja, kajti pred par leti je moral 200 višnjevih drevesc naravnost iz drevesnice ven vreči, čeprav so višnje (VVeichsel-kirsche) odlično zdravilo proti raznim prebavnim nevšečnostim in proti srčnim boleznim, se povzpnemo na naše sončne Radiše.
Na naši samotni poti po vijugastih klancih, senčnih gozdovih in hladnih dobravah se ustavimo najpreje pri Pridovniku-Pisjaku, čigar domačija leži osamljena sredi sadnega drevja na ravnem sončnem polju, tik ob glavni cesti. ,,Betlehemski mir vlada tu“, je dejal nek tujec, ki je bil prvič v Verovcah, kakor se imenuje ta okoliš.
Tolikšno število visokih in nizkih skladov raznih vrst drv obdaja in prepleta Pisjakova gospodarska in stanovanjska poslopja, da se končno sprašuješ, ali spadajo drva k poslopju ali poslopja k drvam. Izza visokega sklada je slišati tanke kovinaste udarce klepača kose: gospodar Pisjak-Pridovnik.
Kot otrok se razveseli Pisjak, ko na svojem domu sreča svojo staro znanko iz Ljubljane, inženirko Tilko Krivičevo. Ko se vsedemo v prostrani stanovanjski sobi, takoimenovani „hiši“, vzbudi našo pozornost umetniško izrezljan starinski leseni strop. In tovariš Pridovnik začne pripovedovati, kako je bilo nekoč, ko je odraščal, še vse enostavno v hiši, kako je predstavljala osrednja točka hiše krušna peč z raznimi pregrajami in klopmi za sedenje in ležanje okrog nje, in kako je v onih starih časih nastala v tozadevni povezavi tudi prelepa naša narodna: „Nič ne die, če glih hiša pogori, da le španpet ostane, čier dečva leži!" In dalje pripoveduje Pisjak, kateremu nikdar ni pred nikomur ne zmanjka gradiva za pogovor, kako malo so družabni in kako so mrzli in redkobesedni Nemci v rajhu (kamor je bil v vojni izseljen!), da ne polagajo važnost na hrano in posebno obleko ne in da so ujeti Francozi večkrat poudarjali, da so rajhovci kljub 2000 letni kulturi v bistvu le še „barbari“. Nič kaj posebno se ne more naš gostitelj navdušiti tudi za Panevropo, v kateri bi bili manjteh-nizirani Slovani zapostavljeni in gospodaisko oškodovani. Tudi na ugovor, da bi povezava v taki Evropi ne bila pretesna, se Pisjak ne da ugnati, češ: „Je dečva vdana, je pa vdana!"
Tudi gospodarsko izredno razgibani Tonč pri radiški farni cerkvi nas zadržuje s svojimi lepitni posevki in nasadi delj kot smo hoteli. V svojih mladih letih je on vneto sodeloval v naši prosveti in je objavljal svoje pesmice celo v mesečni reviji ,,Gruda" v Ljubljani.
Prav radi bi se dalje zadržali še pri Juhu v Zborcu, v vasi, ki leži že čisto nad dravskimi navpičnimi skalnatimi stenami Roža, kajti malo tako skrbnih in vestnih pridelovalcev in gospodarjev bodete našli kot so stari Juhovi oče. I ko že lezemo čez plot, čez takoimenovani „boglonaj“, k našemu vozu, nas hočejo oče zadržati še s polnimi vrči kot zlato čistega sadjevca. Kar žal nam je kot zlato iskrenega in značajnega moža, ki nam ob našem obhodu še potoži, da je vsled suše pri njem rž tako odpovedala, da se je niti mlatiti ne bo izplačalo. Od novine do novine bi morali kupovati kruh, če bi preudarni gospodar ne imel tudi le še malo starega žita.
Mladi predsednik radiškega obč. kmetijskega sveta Kopajnik pa se nam potem v Tu-cah predstavi s tako lepim, cvetočim krompirjevim nasadom, da bi ga bila nedavno priznala s pridržkom Deželna zbornica v Celovcu celo za originalno blago. Tudi prizadevanje sovaščanov Kneza in Kometarja je vse hvalevredno in se veselimo z gospodarjema vred, da daje na tej'osojni strani Radiš kljub strašanski letošnji suši rž skoraj normalni pridelek in da so se krompirjevi nasadi v teku osmih dni tako zelo popravili. In tudi tu ni je žal gospodarjev, da se ne moremo zadržati in se pomeniti (kakor je dejal družabni a odločni Kometar, pravi Radišan) za daljšo spe-cijalno radiško reportažo za „Slovenski vestnik".
Oglede nasadov pri Šmonu v Kotmari vesi (ravno na dan velike pevske nedelje!), pri Bvatniku v Sent Janžu v Rožu in pri Kra-jovcu v Resnici ob Dravi zamoremo izvršiti le tako mimogrede. Nehote nas vendar tu zadrži delj kot smo hoteli hčerka-gospodinja. ki je nedeljskega dopoldneva sama doma, z njenimi duhovitimi, v prav boroveljsko-puškarskimi dovtipi, šalami, domisleki in pripovedovanji, kako je plevelna meta na njivi tudi koristna,
če se žanjica na srpu rani, kako je domače prepričala, da je povsem zmotno mišljenje obdravskih konjerejcev, da je slama (ker je bela) dobra za mleko za molzne krave, detelja in lucerna pa za konje in podobno.
Tudi oglede v Zahomcu in Ziljski Bistrici, katera kraja je označil glavni poljedelski re-refemt Dež. kmet. zbornice v Celovcu naravnost za „vir zdravja" za „čompine nasade" iz-vršimg vsled pomanjkanja časa le v največji naglici. Petrčov študent nam služi (ker tudi tu gospodarji ne utegnejo hoditi z nami) za ljubeznivega vodiča in nam ob našem gosoo-darskem delu obrazloži toliko krajepisnih in zgodovinskih zanimivosti iz tega okoliša zelene Zilje kot n. pr. o skalnati trdnjavi, na kateri stoji bistriška cerkev, o slovenskih ziljskih protestantih v bližnjih vaseh, ki se še danes poslužujejo Trubarjeve in Dalmatinove biblije in podobno, da ne vemo, kedaj nam mine čas in da docela pozabim še enkrat obiskati kot grča klenega a odrezavo-šaljivega Brandstetarja v Ziljski Bistrici, ki je bil tudi izseljen a sem ga šele danes tako prav spoznal.
Iz Zilje nazajgrede zamoremo zaradi tega obiskati tako zelo prizadevnega Miklavčiča-Ščedetrmika v Šent Janžu le bolj mimogrede, enako tudi Šuštarja na Bregu in Šmunkovs v Dulah. Seveda smo napravili tu račun brez krčmarja, kajti prijazne Šmunkove gospodinje z razgledanim gospodarjem-stricem nas zadržijo ob gostoljubni, živahni mizi do pozne noči.
Kakor, da smo prišli v drugo deželo se nam zdi, ko dospemo sončnega drugega dneva v Loče in Deščice, kajti skoraj nobenih posledic suše v teh obdravskih vaseh z baje 3 m globoko črno zemljo ni zaznati. Sadno drevje polno, črne detelje, vse v svetlordečem cvetju skoraj pol metra visoke in posevki ter nasadi pravilno razviti. Groblacher-Hofovc se mora seveda tudi malo a upravičeno pobahati ter pravilno poudari, da je bujnost nasadov pripisovati predvsem osebni prizadevnosti in smotrnem delu. ,,Daj — dam!" je njegovo geslo pri oskrbovanju poljskih rastlin in je on na ta način najbolje „vozil“ v svojem trgov-sko-naprednem gospodarstvu.
Toliko bolj je zato požgala vročina in suša posevke in nasade pri našem dragem prijatelju, starem idealistu in narodnem mučeniku Rairierju-Šušniku v Logi vesi. Izgleda, da je tu v globokih kotanjah prizaneslo žgoče sonce edino rumeni detelji-nokoti, ki je tako so-čno-bohotna, da se od sonca in vročine utrujene oči naravnost odpočijejo ob pogledu na njo. -
Za zaključek pa skočimo še k Moriču-Šturmu v Št. Tomažu severno od Celovca, kjer izgleda da na prostrani ravnini pod Mag-dalensko goro vročina in suša slavi naravnost orgije, kjer pa je vendar kljub temu originalni krompirjev nasad, ki je ves v deviško-belem cvetju, vsled globoke zemlje in stalnega rahljanja eden od najlepših na Koroškem.
FranceVernik
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC
RADIO LJUBLJANA
Sreda, 30. julij:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 10.30 Mali koncert — 10.45 Iz ženskega sveta —-
11.00	Friedl Althaller s svojimi solisti — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo— 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.30 Olimpijske igre 1952 —
14.10	Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Za podeželje — 15.15 Španska glasba — 16.00 Koncertna ura — 16.30 Novosti s plošč — 17.10 Popoldanski koncert —	18.30 Pestre melodije —
20.15 Glasbeni sprehodi — 21.30 Glasba iz baletov.
Četrtek, 31. julij:
6.10	Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije —
10.45	Artisti, živali, senzacije — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo —
11.45	Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Poje oktet .,Slavček" — 15.30 Za gospodinje — 16.00 Koncertna ura — 18.45 Kmečka oddaja — 21.00 Kriminalna ugantka.
Petek, 1. avgust:
6.10 Za kmetijstvo— 6.20 Jutranja glasba — 7.15 Pestre melodije — 10.30 Mali koncert —
10.45	Za podeželsko ljudstvo — 13.30 Olimpijske igre 1952 — 14.30 Poročila. Objave. Komentarji — 14.45 Mogoče vas zanima: dvomi Krištofa Kolumba — 15.00 Iz novih knjig za počitnice — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Solistična ura —
16.30	Narodna glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Za ljubitelje filmov — 20.15 „Ce slišim glasbo, moram plesat" — 21.00 Angleški humor.
Sreda, 30. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Opoldanski koncert popularne slovenske orkestralne glasbe — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Po različnih plateh o raznih stvareh — 13.20 Pesmi jugoslovanskih narodov — 15.10 Zabavna glasba —
18.30	Lahka glasba — 18.40 Igrajo Veseli godci — 19.10 Partizanske pesmi in koračnice — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Filmske melodije —
20.30	Janko Kersnik: Jara gospoda, radijska igra.
Četrtek, 31. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Poslušajte znane melodije — 12.40 Zabavna glasba — 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 14-20 Kdo je pravi športnik? — 14.40 Slovenske narodne pesmi — 15.10 Zabavna glasba — 18,30 Nekaj južno-ameriških in španskih ritmov — 19.00 Oddaja za žene — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Domače aktualnosti — 20.15 Zbori lin solisti pojo slovenske narodne pesmi — 21.00 Iz del Edvarda Griega (glasbena oddaja s komentarjem).
Petek, 1. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 6.10 Gospodinjski nasveti — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Za pionirje — 13.20 Obisk pri velikih mojstrih —
14.00	Iz kulturnega življenja po svetu — 14.40 Igra orkester Radia Ljubljana — 15.10 Zabavna glasba — 18.30 Valčki Johanna Straussa — 19.00 Radijska univerza — 19.15 Slovenske narodne poje Božo Grošelj, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Egon Tomc:	Tedenski zunanje-politični pregled —
20.15 Dela Johannesa Brahmsa — 21.00 Svet v satiri in humorju — 21.20 Moderna plesna glasba.
Tiskovna služba velesejmskega odbora sporoča: Kakšen obseg zavzema lesno gospodarstvo na Koroškem, je razvidno iz tega, da ravno ono zavzema 44 odstotkov gospodarske površine na Koroškem. Kakor je razvidno iz gospodarskega poročila na Koroškem od leta 1950, je bilo na koroških žagah v letih 1947 do 1950 zrezanih 4,740.000 kubičnih metrov hlodov. Ce se še ugotavlja, da je Koroška udeležena pri avstrijskem izvozu lesa z eno tretjino, našo deželo upravičeno zaznamujemo kot vodilno v lesnem gospodarstvu. Zaradi tega merodajnega položaja, ki ga Koroška zavzema v avstrijskem lesnem gospodarstvu, je na letošnjem L koroškem velesejmu vključena velika posebna razstava „les“, ki naj bo izhodišče za vsakoletni avstrijski lesni sejem.
Pomen našega gozda bo ponazorjen na velesejmu na posebni lastni razstavi, ki jo bo priredila kmetijska zbornica. Razstava bo pokazala predvsem življenjsko važne naloge našega gozda v biološkem kakor tudi v gospodarskem oziru. Kot uvod bo pregled gozdne površine Koroške, nje sestav in izgradnja, gospodarska plat pa bo sliko izpopolnila. Nadalje bo pokazana nega posameznih domačih lesnih vrst in njih posebnosti gojenja ter naravno in umetno pomlajevanje. Posebno zanimiv bo prikaz raziskovanj rastlinsko sociološkega instituta v Arriach.
LEPI DOBITKI NA VELESEJMSKI TOMBOLI

CELOVEC
C a r i n t h i a
30. in 31. julija:
Flammendes Tal, barvni film
Peterhof
30. in 31. julija:
Sohnc der griinen Holle
KRIVA VRBA 30. in 31. julija:
Schritte in der Nacht
VELIKOVEC
30. in 31. julija:
Venus am Strand
GRADNJA STANOVANJ V CELOVCU
Razstava „les” v ospredju 1. koroškega sejma
Naravno bo prikazano izkoriščanje gozda, „lesna žetev", eno izmed gospodarsko najbolj zanimivih del v gozdnem gospodarstvu in sicer o vseh na Koroškem se nahajajočih lesnih vrstah ter iz tega doseženi lesni sorti-menti in njihova uporaba v industriji in obrti. Izčrpno bo pokazano orodje za sekanje lesa, različne vrste žag in njih zmogljivost, delo sekanja in transporta lesa. Poučen bo tudi prikaz o zaščiti pred nezgodami pri delu v gozdu.
Med posebnimi prireditvami letošnjega I. koroškega velesejma bo tudi velika tombola, za kakršno je bilo že v preteklih letih veliko zanimanje. Tombola bo na praznik, v petek, dne 15. avgusta. Glavni dobitki so: tovarniško novo motorno kolo, električen šivalni stroj, dvoje moških in ženskih koles in nov radioaparat. Poleg tega bo še 500 drugih različnih dobitkov. Karte za tombolo prodajajo v vseh celovških trafikah in v lastnih pro-dajnicah na Novem trgu in Kardinalplatzu, med sejmom jih bodo razpečavali tudi v vseh razstavnih objektih.
Med vojno je bilo v Celovcu od bomb p°' rušenih 71 poslopij, ki so bila last mesta. Z®' radi tega je postalo 612 stanovanj neuporab' nih. Vsa ta poslopja so do danes v celoti iz' gradili in stanovanja izročili svojemu nam®' nu. Poleg tega je celovško mesto izgradilo 1 lastnimi sredstvi, z izposojili iz fonda za ob' novo stanovanjskih hiš, iz zveznega stan®' vanjskega in naselitvenega fonda, deželnega stanovanjskega in naselitvenega fonda, kakor z izposojili od Koroške hranilnice, Deželne hi' potečne banke in različnih zavarovalnic o® leta 1945 skupno 612 družinskih stanovanj’ Gradbeni stroški znašajo okoli 40 milijon°* * * * v šilingov.
PRIMANJKLJAJ PRI POŠTNI UPRAVI
Poslovno poročilo generalne direkcije po^' ne in telegrafske uprave za leto 1951 izkaz11' je 382,1 milijona šilingov primanjkljaja. Pre' jemki znašajo 1306,9 milijonov šilingov. 0® skupnih izdatkov v znesku 1689 milijonov šj" lingov je odpadlo za osobje 867,3 milijona š*' lingov, stvarne stroške 633,9 milijona šilingov’ za radio 85,9 milijona šilingov in ostanek z® investicije.
Stanje osobja pri poštni in telegrafski upr®' vi je znašalo koncem minulega leta 38.7b' oseb, nasproti 38.900 leta 1950 in 39.755 os®' bam leta 1949.
750 NEMŠKIH GENERALOV JE PADLO V ZADNJI VOJNI
Po ameriških statističnih podatkih je v pre' tekli vojni padlo na vseh frontah 750 nei®' ških generalov. Tu so sicer mišljeni tudi ge®1’ rali, ki so umrli naravne smrti, vendar je ze^° verjetno, da je število teh naravnih smrti ' glavnem zajelo tudi one, ki jih je Hitler d® usmrtiti zaradi nesoglasja ali morebitnih p0'?’ mij v izvrševanju njegovih navodil. Po tot’ nejših podatkih jih je padlo na vzhodni fr°ntl nad 60 odstotkov, dočim jih je na vseh ost® lih frontah padlo okoli 30 odstotkov. Žani®1' vo pri tem je, da je samo v borbi proti p®r. tizanom v Jugoslaviji izgubilo življenje 111 manj kot 29 nemških generalov.
PRISILNO DELO V SATELITSKIH DRŽAVAH
Po podatkih, ki jih je izdal poseben odb°r pri OZN za pobijanje prisilnega dela, im®!0 v Sovjetski zvezi danes okrog 10 milijo'1^ ljudi na prisilnem delu. Med njimi jih )e
1.257.000	iz Romunije in 75.000 iz Madž®r' ske.
Za posamezne satelitske države pa nav®)® omenjeno poročilo naslednje številke:
V Romuniji imajo 45 taborišč z 250.00 ljudmi na prisilnem delu; na Cehoslovaške®1 179 taborišč s 350.000 ljudmi; na Poljske®1 od 20 do 30 taborišč s 1.200 do 3.000 pri*®' nih delavcev; na Madžarskem 95 taborišč *
120.000	priporniki; in v Bolgariji 30 taborišč’
v katerih je najmanj 100.000 ljudi na pr>si'‘ nem delu ali po eden na vsakih 70 prebiva'"
KOLIKO AVTOMOBILOV JE NA SVET^
Avtomobilska tehnika je zajela razmah k® kršnega ne srečamo v nobeni drugi veji in^° strije, razen vojne, kjer se dela na rovaš spl0^ šnega blagostanja ter na čimprejšnjo S®,T‘ vseh živih. Pred 'dobrim letom je bilo, po sta Cističnih podatkih, na svetu 69,020.935 avto' mobilov vseh vrst. Danes pa jih je že 73,148-4 torej za cele štiri milijone več kot pred eni®1 letom. Največ avtomobilov imajo ZDA, i'1 s' cer 51,425.675. Po kontinentih pa pride n® slednja razdelitev: Evropa 12,374.793 avto
sieanja razdelitev: n,vropa	*-■
mobilov, Amerika, razen ZDA, 4,448.2 ; Oceanija, torej Avstralija z vsemi °t
igmcj iAVDiraiija z vsuu**
2,049.318, Afrika 1,289.785 ter Azija 1 nlill)0' 120.685 avtomobilov. Tu niso všteta razn motorna kolesa.