Leto XXIII., St 262 Upnvoiitvoi Muotiana. Puraniien olica S. Tele ton k. 51-22 51-23. 51-24 Inserauu jddeiek Uufcliana. Pncanifera Bij. ca S - leletoo te. 31-.!? do 31-26 Podružnica Nove mesto: Lrobliaaska cesta 42 Račun a L (ubl lanske potuajiao pa po&ao-iekovnra ca vodu fa. 17.749. a ostale kraje Itali«? Servmo Conti. Con Post. No 11-3118 Ljubljana, sobota 20. novembra 194) — Cena 1.— L lihiii »tak dao cazco ponedeljki Naročnina sozia m e c e č o o Lit vključno • »Ponedeljskim )» crom« Lit 36.30 Ottdoiitfet LloMfalm. Poccmiieva olica feev. 5. fcev. 31-22 31-23. 31-24. telefon Fortdauer der Schlacht an der OstSront Scwjetangriffe im Dnjepr-Bogea schwacher — Deutscher Gegen-angriif bei Kiew schreitet fort — Drei Inseln bei Leros besetzt: Wafienstreckung de r Badoglio-Truppen Aus dem Fiih re rhaupfrjuartier, 19. Nov. DNI!. Das Oberkommando der "VVehrmacht gibt bekannt: Imi grosM-n IMjeprbogen griff der Feind bei anhaltendem Kegenwetter gestern nur mit schvvaeheren Kraften an. Er wurde iiberall abgevviesen. Auch bei Tscherkas-sy b?ie!«*n mehrere Angriffe und ttbersetz-v-rsuche des Feindes erfolglos. Durch zahJreiehe heftige aber vergebli- Abselmitt von Retsohit.za kani es 71 anhaJtenden harten Kamp/en. Starke feindliche Vorstosse w-echs"!t«»n jr.it wuchtigen oiger.en Gegenangriffen. Westlich Smolensk vereitelten unsere bevvahrtcn Divisionen auch gestern alle ntit iiberlegenen Kraften unternonvmenen Durchbnichsangriffe der Sowjets und fil^t^n dem Fe4nd \viederum bohe IMen-*e»ien- mid Panzerverluste zu. Siidvvestlich Nevrel wurdcn einige a« dem Einbniehsraum vorstossende feindliche AbteiJungen zum Kampf gesteMi sind ns/rii zum Teli harten Kampf en zersprengt. Ar der erfolgreichen A bi veh r des feind- Kchen Ansturmes westlich unči nordwest-lich Smolensk haben das zwedte Bataillon des GrenBdjerregiments (mot.) 119, unter Fiihrung von Major Nagengast, die sach-sische vierzehnte Infanteried-ivision unter Fiihrung von Generalmajor Fl»rke und die ostpreusische 20G. Infanteriedi vision unter Fiihrung von Generallwtnant #itter hervorragenden Anteil. In Suditalien verlief der Tag, abgeseh-en von lebhaften Vorpostengefechten im Ostabschnitt der Front, im AUgemeinen ruhig. I nt Agaischen Meer stiessen feiohte deutsche Seestreitkrafte gostem gegen die nordlich und norchvestllch Leros gele-genen Inseln Lipsos, Patntos und Nicaria * vor. Sie zvvangen die badogliohorige ita-Jienische Resatzung dieser Inseln zur "VVaffenstreekung und braehten umfang-reiohc Beute ein. Feindliche FMegerverbande griffen am gestrigen Tage norvvegisches Gebiet und in der vergangeneti Nacht mehrere Orte in West- und Norddeutschland, darnntcr auch die Reichshauptstadt an. Grossere Schaden vverden aus Mannhedm gemeldet. D«c Bevolkerung hatte geringe Verluste. Luftverteidigungskrafte verniehteten nach binber vorliegenden Meldungen 46 britisch-nordumcrikanlsche Bomber. Deutsche schvvefe Kampfflugr.eugc boni-b;;rdierten in der Nacht zum 19. November Einzelziele jm Stadtgebiet von London. Generalni polkovnik Blati v Gradcu Nemški vojak kos vsakemu položaju Gradec. IS nov. DNB. Generalni polkovnik Dieti, junak bojev pri Narviku, je govoril v Gradcu, čigar častni občan je, na velikem zborovanju v največji mestni dvorani. Generala Detla, ki je prnesel pozdrave z bojišča, je preb nMvo- po>:dravijo z velikim navdušenjem. Z vojaško kratkimi in jasnimi stavki, ki sc vodno znova naleteli na viharno odobravanje, jc generalni polkovnik očaral vse do konca svoje poslušalstvo. Z vojaškim humorjem je obračunal s smešn sovražno propagando ter je za cla 1 smrtni udarec govoricam o domnevno razrvani nemški domovini, ki jih je 'tak že to mogočno zborovanje samo popoinoma ovrglo. Poziv domovini, naj ohrani brezpogojno zaupanje v najvišje vodstvo, je naletel na izredno močan in navdušen odmev. Potem, ko je izpovedal, kak,, globoko spoštuje nemškega vojaka na bojišču je dejal generalni polkovn k Dietel: »S temi vojaki bomo kos vsakemu položaju, z njimi je mogoče le eno: namreč končna zmaga!« Val dolgo trajnega navdušenja ie obdal Dietla ko jc pc počastitvi velikih zaslug stranke zaključi! svoj govor z vsem poslušalcem srce segajoče izpovedjo svoje vere v končno zmago Ob koncu se je v imenu domovine zahvalil :n izrazil njeno zaupanje v bojišče pokrajinski vodja dr. Ueberreither. Graško zborovanje je izzvenelo v brezprimernem navdušenju. o razgovorih i Edenom Soglasna odobritev turške politike točne nevtralnosti Berim, 18. nov. DNB. Ko se je pc zaključku moskovske konference podal angleški zunanji minister v Kairo, da sporoči turškemu zunanjemu ministru izide konference, je. kakor znano, ves angleški in ameriški tisk zagnal pravi topovski ogenj na Turčijo. Ugotovil je. da je za Turčija sedaj nastopil trenutek, da, izpolnjujoč svoje zavezniške dolžnost*, stopi v vojno, turški tisk in turška javnost pa sta se takoj odločno uprla temu hujskanju. Ko se je turški zunanji minister po k-.n-tanih razgovorih v Kairu vrnil, so izjav:ii uradno, da je bila med zavezniki zgolj izmenjava misli o sedanjem položaju, v kateri je pojasn'1 turški zunanji miir.ister ponovno zunanjepolitične smernice njegove viade. V torek pa se je sestala parlamentarna Bkupina Ljudske stranke k tajni seji, da sprejme poročilo zunanjega ministra o njegovih razgovorih z Edenom. Seji so prisostvovali tudi turški državni predsednik, ministrski predsednik ln vs: člani vlade. Po končanem poročilu so bila posvetovanja, ki so bila po petih urah ob 20. za eno uro prekinjena in so se nadaljevala od 21. do pozino po polnoči. Ob 1.30 se je takoj po zaključku teh posvetovanja sestala neod-vsna skupina Ljudske stranke, kateri je prav tako govoril zunanji minister. Tudi tega sestanka sta se udeležila državni poglavar in celotna vlada. Izvajanja zunanjega ministra in nato sledeča debata sta bili končani cb 2.30. Anatolska agencija je še ponoči javila vsem jutranjikom komunike. Ob 4. zjutraj so izšle prve izdaje. Prvi komunike se glasi: »Dne 16. novembra ob 15.15 se je pod predsedstvom podpredsednika Hasana Sa-ke sestala parlamentarna skupina Ljudske stranke, da prisostvuje peročilu turškega zunanjega ministra. Zunanji minister je v svojih izvajsnjih pojasnU politični položaj glede na priobčene dokumente in poročila o moskovski konferenci. Nato je prešel na najvažnejšo točko dnevnega reda, njegove razgovore z angleškim zun. ministrom. Kakor je b!io že javlieno v komunikeju, izdanem v Kairu, so v prijateljskem in zavezništvu primernem načinu pregledali mednarodni položaj in obravnavali trgovinska vpraš-nja na osnovi zavezniške pogodbe med Turčijo in Anglijo- Pri tem je turški zunanji minister pojasnil zunanjepolitične smenrce vlade :r\ obravnaval vse cbvezno-st;, ki izhajajo iz zavezništva. Parlamentarna skupina Ljudske stranke je po prejemu vseh podrobnih pojasnil soglasno odobrila politično smer vlade - Drugi komunike se glasi: »Občni zbor neodvsne skupine turške Ljudske stranke se je v torek 16. novembra, po končanem sestanku parlamentarne skupine Ljudske stranke sestal pod pred-se cist vem svojega podpredsednika in cari-grajskega poslanca Ali Rana Turhana. Po pojasnilih turškega zunanjega ministra in sledeči debat' ter dodatnim izvajanjem prisotnega zunanjega ministra je skupščina odobrila zunanjo politiko, ki jo zasleduje turška vlada.« Oba komunikeja ne dajeta uradnih izjav turške vlade. Z zanimanjem 'n napetostjo so v politično zainteresiranih krogih opa- zovali izredno dolgo trajanje seje in pri-I dajali razumljivo veliko pozornost dolgi debati, vendar p?, sta komunikeja povzročila takojšnje popuščanje napetosti. Javne, mu mnenju sta vlila zaupanje v nadaljnji mirni razvoj. S tega stališč:, navajajo posebno odstavek prvega komun'ke;a. k' pravi, da bo turška zunanja politika pri vsem svojem delovanju imela pred očmi obveznosti, izhajajoče iz zavezništva z Anglijo, toda tudi poslej ne bo n: česar poli vzela, kar bi bilo izven te pogodbe. To priobčeno carigrajsko porocuo in oDa komunikeja potrjujejo, da sta parlamentarna skupina turške državne stranke in opozicijska skupna soglasno odobrili pri razgovorih v Kairu zavzeto stališče turškega zunanjega ministra. Iz dejstva, ds s° osemurni seji parlamentarne skupine prisostvovali drž. poglavar, m n. predsednik in celotna vlada, se utegne razbrati, kako ogromen pomen so pri dajali tej odločilni seji. V resnici se ni turška vlada nit: trenutek obotavljala da ne bi v polnem obsegu odobrila stališča zunanjega ministra v njegovih razgovorih z EJenom. Turška vlada je p-novno izjav'la, da je ohranitev nevtralnosti osnovno načelo njene politike, ki ga ne bo nikoli zaradi oportunističnih pre. soj ali Spremenjenega vojnega ..polcžaja žrtvovala. Najbolj poklicana usta so vedno i znova poudarjala, da Tuičija nima ničesar opraviti z vojno velesil in da nima nikakih vo;in;h ciljev ali teritorialnih želj, k' bi utegnili narediti tudi vstop njenega naroda v to vojno zaželen. če so se sedaj po štiriurni debati vsi najbolj pol--'icani zastopn-kj naroda postavili soglasno na stran vlade, potem je jas-no, da gleda turški narod to tako obrazloženo politiko svoje vlade kot na njegovim j koristim najbolj primerno in da je odločen j tudi v bodoče neovirano nadaljevati svojo politiko striktne nevtralnosti. Tissrcifa nadaljuje neizjrreme- Kfemo svejj® pulitik© Berlin, 19. nov. DNB. Diplomatski sodelavec »Transkontinent-Pressac piše k zasedanju parlamentarne skupine ' turške državne stranke med drugim: K?- se je Eden po moskovski konferenci sestal v Kaira s turškim zunanjim ministrom, je anglo-ameriški tisk popolnoma jasno izrazil priča1-:-- nje, da bo Turčija, izpolnjujoč svoje iveznosti, stopila v vojno, vendar je svetovna javnost opazila, da se ^e turški tisk skupno z vso javnostjo odločno uprl temu hujskanju. Anglo-ameri-ška prisojanja pa so doživela novo ohladitev z uradno izjavo, izdano po vrnitvi Menemenzogla, ki je poudarila, da so p c j teh razgovorih zgolj izmenjali misli o sedanjem položaju. Pri tem je turški zunanji minister ponovno pojasnil osnovna načela zunanje politike svoje vlade. Kljub temu je še vedno trajala v Turčiji napetost, izzvana po zavezniški kampanji tiska, toda s priobčit vi jo obeh komunikejev je takoj nastopilo pomirjenje. Predvsem pojasnjujejo turški javnosti z obema komunikejema, da so narodni poslanci odobrili v Kairu zavzeto stališče in da tako uživa to Menemenzoglovo stališče ob njegovih razgovorih z Edenom popolno pod-ppa-o Turčije in turškega, naroda. Bitka na vzhodnem bopoi traja naprej Sovjetski napadi v Dnjeprovem loku Slabotnejši — Nemški protinapad pri Kijevu napreduje — Pri Lerosu zasedeni trije otoki: Badoglijeve čete odložile orožje Fiihrer je v glavni stan, 19. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: ' V velikem Dnjeprovem loku je včeraj napadal sovražnik ob stalnem deževnem vremenu zgolj s slabotnejšimi silami. Povsod je bil odbit. Tudi pri Cerkasib jc ostalo več napadov in poizkusov prehoda sovražnika brezuspešnih. S številnimi srditimi, toda brezuspešnimi napadi na bojišču prj Kijevu so poizkušali sovjetske čete preprečiti napredovanje nemškega protinapada. Naše čete so zlomile trd odpor sovražnika, razširile v smelem sunku svoj napadalni uspeh in zavzele večje število od sovražnika žilavo hranjenih krajev. Na področju pri Korostenu se nadaljujejo ogorčeni boji z nezmanjšano silovitostjo. V odseku pri Rečici je prišlo prav tako do hudih bojev, ki neprenehoma trajajo. Močni sovražnikovi sunki so se menjali z našimi srditimi protinapadi. Zapadno od Smolenska so naše divizije, ki so se doslej odlikovale, preprečile tudi včeraj vse z nadmočnimi silami podvzete napade za sovjetski prodor in so ponovit« prizadele sovražniku velike izgube ljudi in oklopnikov. Južnczapadno od Nevcla so bili napadeni nekateri z vdornega področja prodirajoči sovražnikovi oddelki m po deloma hudih bojih razpršeni. Pri uspešni obrambi sovražnega navala zapadno in severnozapadno od Smolenska je treba posebej pohvaliti zasluge drugega bataljona 119. (mot.) grenadirskega polka pod vodstvom majorja Nagengasta, 14. saško pehotno divizijo pod vodstvom generalnega majorja Florkerja in 206. vzhodno-prusko pehotno divizijo pod poveljstvom generalnega poročnika Hitterja. V južni Italiji je razen živahnih spopadov prednjih straž v vzhodnem odseku bojišča dan razmeroma mirno potekel. Na Egejskem morju so napadle lahke nemške pomorske sile včeraj severna in severnozapadno od Lerosa ležeče otoke Lipsos, Patmos in Nicarijo. Prisilile so Ba-dogiiju pripadajočo italijansko posadko k odložitvi orožja in so zajele obsežen plen. Sovražne letalske jate so včeraj napadle norveško ozemlje, V pretekli noči pa več krajev v zapadnj in severni Nemčiji, med njimi tudi državno prestolnico. Večjo škodo javljajo iz Mannhctma. Prebivalstvo je imelo majhne izgube. Sile protiletalske '-imbe so uničile po doslej dospelih ve-♦6 britansko-severnoameriških bomb- temška težka bojna letala so bombardirala v noči na 19. novembra posamezne cilje na področju mesta Londona. Eisdi obrambni protinapadi pri Krivem Rogu Težke oklopne izgube boljševikov Berlin, 18. nov. DNB. Severnozapadno od Krivega Roga so pričeli boljševiki v jutranji zori 14. t. m. po hudem topniškem ognju s svojim napadom oklepnikov na 20 km široki fronti. Neka oklopna divizija SS je v teku dneva s protinapadom zaustaviJa sovražni naval v ogorčenih borbah in vrgla prodrle dele sovražnika nazaj oziroma zajezila njegove vdore. Okrog 1000 boljševikov, ki so prodrli do postojank nekega topniškega oddelka, je končno naletelo na srdit odpor topničarjev in z njimi bojujo-čih se grenadirjev, ki niso odstopili niti metra ozemlja in ki so boljševike znova prepodili. Pri tem so sestrelili topničarji 6 sovjetskih oklopnikov. V celotnem odseku divizije je irgubil sovražnik tega dne 55 oklopnikov. Prihodnjega dne so boljševiki znova zaman navilili na glavno bojno črto divizije. Oklopni grenadirji so puf-tili, da so se boljševiki približali in so jih potem z osredotočenim obrambnim ognjem tako uničili, d-a so se trupla sovjetskih vojakov kar kopičila pred nemškimi postojankami. Do opoldanskih ur 15. t m. je uničila divizija še 17 nadaljnjih sovjetskih oklopnikov. Tudi v od-eku neke brandenburške pehotne divizije severno od Krivega Roga so vzplamteli 14. t. m. hudi boji. Kljub sovražni premoči je uspelo grenadirjem. da so obdržali svoje poetojanke. čeprav so sovjetske čete prodrle že do višine povelj-ništva nekega polka in so jo napadali z dveh strani. Topništvo je podpiralo grena-dirje pri njihovi uspešni obrambi in uničilo štiri sovražne bojne vozove. Tudi dru- god so topničarji često prav iz bližine sestrelili številne tanke. Krvave izgube boljševikov so bile velike, zlasti pri prolisunku neke protiletalske čete. ki je z granatami svojih lahkih topov povzročila veliko uničevanje napada lčevih vrst. V odseku bran-denburških grenadirjev so utrpeli boljševiki izgubo 55 oklopnikov, 57 nadaljnjih pa v odseku neke bližnje oklopne grenadir-ske divizije SS. Nedaleč odtod so boljševiki že pri prvem dnevnem svitu navalili na postojanke neke južnonemške oklopne divizije. Po silnem bobnajočem ognju vseh topov in metalcev min vseh kalibrov so pričele štiri sovjetske strelske brigade, ki jih je podpiralo 80 tankov, svoj napad proti postojankam nekega udarnega bataljona med dvema vasema, za katere so se bili srditi boji. Bataljon se je ubranil pred sovražno premočjo in pri tem izločil iz boja več oklopnikov. Boljševiki so se nato zaleteli v nemške oklepnike in pehoto, ki so pričeli s protinapadom. V hudih tankovskih bojih, ki so se razvijali, so imele nemške posadke zlasti vsled svojih boljših strelcev, velike uspehe. Zaradi podoore topniškega ognja in oenja težkih metalcev granat je nemški protinapad pridobil na ozemlju. V teku dneva je uničila južnonemška oklopna divizija 32 sovražnikovih bojnih voz. 900 boljševikov je obležalo mrtvih na bojišču. mnogi nadaljnji pa so bili ujeti. Samo 14. t. m. so torej boljševiki izgubili na področju brandenburške pehotne divizije, južnonemške oklopne divizije in obeh divizij SS skupno 199 jeklenih kolosov. Obrambna bitka zapadno od Smolenska Nadaljnja osvojitev ozemlja na področju Žiioniira — Sovjetski poizkusi prodora severnozapadno od Gomla izjalovljeni Berlin, 19. nov. DNB. Na bojišču pri žitom ru so podvzele sovjetske čete 17. novembra več srditih protinapadov, da M pre-preč le nadaljnje napredrvanje nemških čet. Vsi ti napadi so bili zavrnjeni. Oddelki vojske :n orožja S3 so iztrgali boljševi-kom v teh hudUi bojih n -daljnje važno ozemlje, ki so ga očistili še preostalih so-vražnikovih ostankov. Pri Korcstenu je prišlo do izprememb poln-h bojev, ki deloma še trajajo in v katerih je bilo uničenih večje število sovjetsk h okJopnikov. Na obeh straneh mesta Gomla se nadaljujejo sovražnikovi napadi z nezmanjšano silovitostjo. Na vdoraem področju južnoza-padno od mesta, kjer je bilo uničenih 13 sovjetskih oklopn kcv. so še vedno v teku siloviti boji. Oddelki vejske so tukaj na področju enega armadnega zbora uničili od 10. do 13. novembra 454 sovražnikovih oklopnikov. Severnozapadno od Gomla so nadaljevali boljševiki s podporo oklopnikov s svojimi poizkusi prodora, naši grenadir. ji pa so odbili te napade in s ponovnimi pr&tisunki zopet vrgli sovražnika iz krajevnih vdorov. Pri tem je uničil neki poročnik s svojim topom 5 težkih oklopn-kov in dva 15-centimetrska boljševiška topeva. S tem pa ;!e omogočil, da je uspel nek last-n protinapad. Ot) obeh straneh avtomobilske ceste zapadno od Smolenska. je dopoldne 17. novembra ponovno vzplamtela že nekaj dni besneča bitka. Napadi Scvietov, ki so me. trii vso noč in ves dan vedno nove čete v borbe, so bili podprti z vedno močnejšim ognjem sovražil.kovih baterij in težkih topov. Da b! si izsilili prodor, so poslali boljševiki, ki so v številn h valovili naskako-va!i nemške postojanke, v boj množične oklopne sile. Z najtežjimi krvavimi izgubami za sovražnika so n?ši grenadirji. podprti učinkovito od topn;štva. protioklopnih topov, protiletalskih topov in metalcev odbili vse napade. Posamezne postojanke, ki jih ob prvem naskoku boijševiških množic nfso mogle zadržati, so nemške čete s ta. kojšnjim protinap dom zopet osvojile, kjer pa je zaradi zablatenja odpovedalo strelno orožje grenadirjev, so bile sovjetske čete v boj^h iz bližine ržene iz jarkov ali uničene s puškinimi kopiti lopatami in ročnimi bombami. Dvanajstkrat je naskakoval sovražnik z močnimi silami postojanke enega bataljona, nemški vojaki pa so zavrnili vsakega teh napadov še pred dosego nemških postojank, ki so bile pod najhujfiim topniški nT ognjem. Na nekem drugem odseku ao prav tako napadali sovjetski dddelki s številnimi oklepniki tfca polka wurfcemberšfco-baden- ske napadalne divizije. Izmed prvih 19 na-padajočih oklepnikov jih je bilo takoj 11 zažganih in do mraka je bilo uničenih skupno 52 sovjetskih oklopnikov. Glavni delež pri teh uspehih je imel oddelek oklopnih lovcev z 21 in oddelek težkega topništva te divizije z 28 uničenimi oklop-niki. Prav tako odlično so se borili wtitem-berško-badenski grenadirji. Čeprav so bili štiri dni neprekinjeno v boju. niso preprečili samo sleherni prodor, temveč tudi vsak vdor sovražnika. V tej skoraj brez odmora trajajoči obrambni bitki zapadno od Smolenska, v katero je vrgel sovražnik do 30 močnih oddelkov, je zgledna hrabrost borečih se nemških čet pripomogla tudi 17. novembra do pepoinega obrambnega uspeha. Severnozapadno od Smolenska so napadale sovjetske čete z mnogo slabotnejšimi silami. Tudi tu so bile zavrnjene. Na vdomem področju pri Nevelu so v teku še vodno siloviti boji s prodirajočimi sovražnikovimi silami. Medtem ko je na vsem ostalem vzhodnem bojišču letalstvo zamoglo posegati zaradi slabesa vremena le z manjšimi silami v boje, so v odseku pri Nevelu napadal; močnejši oddelki nemških bojnih letal zbirališča čet in izhodišča oklomikov Tudi oskrbovalni sovjetski promet za boj'!ščem je bil cilj nemških Ptrmočlavnih in bojnih letal. Ob izgubi ene^a letala so 17. rovembrn nemški lovci sestreVli 10 sovjetskih le+n.l Poljska divizija prešla na nemško stran Berlin, 18. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja, da so bili pri ne lavnem velikem sovjetskem napadu na bojišču pri Smolensku uporabljeni prvi5 tudi deli tako zvane poljske divizije "Tadeus Kosziusko*, ki so po kratkih borbah strnjeni prešli k nemškim četam. Dejstvo, da je poljska divizija prešla na nemško stran, ne bo nikogar preveč presenetilo, saj se je to zgodilo v najbližj' soseščini zloglasnega karinskega gozda. Poljskim vojakom očitno ni preostalo drugega, nego da so s tem činom izja vili svoj ogorčeni protest. Čudno bi bilo. ako bi se dali še dalje izrabljati od rabljev, ki so pomorili toliko njihovih tovarišev. Gre namreč za ponovilo nemško osvojitev Lerosa. »Evening News« priznava najprej junaški trdovratni boj zavezniške posadke in piše: »Nedvomno smo doživeli udarec, ki zahteva točnejše razjasnitve.« »Star« piše: »Preden pričnemo kritizirati, moraimo jasno pregledati vsa dejstva. Nemci so na Egejskem morju izredno močni. Lahko so Leros poljubno bombardirali, vendar pa se pojavlja nekaj vprašanj. Zakaj smo zasedli Kos. Leros in Samos, če naše vrhovno vojaško vodstvo ni bilo sigurno. da bomo tam tudi lahko ostali?« Sijajen manever Beograd, 18. nov. DNB. »Na Lerosu so Nemci ponovili svoj sijajen manever, ki so ga uporabljali že na Kreti,« piše vojaški sodelavec lista »Novo vreme«. »S tem je strateška ogrlica tridesetih otokov v Egejskem morju, ki jo je Badoglio prinesel kot doto Angicameričanom razen nevažnih ostankov, zopet iztrgana iz rok izdajalca. Britanci so dopustHi, da jim je ušla možnost, ki jim jo je nudil Badoglio. Nemška reakcija, ki so jo narekovala strateška pravila v Sredozemlju, je bila nagla in odločna«. Uspe&i aesjsšhkh Isveev v Sreiiozssslju Bcriin, 18. nov. DNB. V sredo so pri obrambi britansko severnoameriških napadov na letališča v južni Grčiji nemška lovska letala izvojevala novo zmago. Sestrelila so z eno samo lastno izgtibo 11 napadajo-čih letal. Pri napadalnem poletu na sovražna letalska oporišča na Korziki iso uničili nemški lovci r.a tleh dva težka bombnika in težko poškodovali še eno šti-rimotomo letalo. Nad Atlantikom sestreljeno angleška Sctslo Berlin, 18. nov. DNB. Dne 17. nov. je prišlo v zgodnjih pcpoidano.dh uiah nad Atlantikom do bitke med nemškimi lovci za dolge polete in veli Idr n britanskim vo 1-nim letalom, že po prv-h stre..h so udarili iz trupa »Sundeilsnua«, ki je letsl v smeri proti zapadoi v višini kakih G00 metrov, svetli p Lam eni in stebri močnega 'jima. Nadaljnji napad nemških rušilnih letal je razdrobil njegove krmilne naprave. Vsled tega se je do konca obupno se brcneče letalo prevrnilo in pallo navpično v morje. Nikakih preživelih članov posadke niso opazili. Dopoldne istega dne so napad i nemilo lovci za dolge polete nad Atlantikom dva britanska štirimotorna bombnika, ki so ju težko zadeli, ovražnim bombnikom pa je z begom v oblake uspelo, da so se izz gnili nadaljnjim napadom nemških lovskih ie:al. v kritiki angleškega tiska stockholm, 18. nov. DNB. Britanski listi se bavijo z vprašanji o temi, ki 1o je označil list »Star« z besedami »Grenka pilula«. . Sofijski tisk o teresa in EžmgslevIHs! Sofija, 19. nov. DNB. Sofijski tisk stoji v znamenju nemškega zavzetja otoka Leros in japonskih uspehov pri BougainViil-žu. Vladni list »Dnes« piše med drugim: »Izjave prvega pomorskega častnika japonskega poslaništva v Sofiji Nogučlja, da je bil večji del ameriških pomorskih in mornariško letalskih sil uničen na južnem Tihem oceanu, niso besede kake propagandne oddajne postaje, temveč izjave osebnosti, ki zasluži vse zaupanje. Otok Leros je kapituliral in pri tem je bilo zajetih 10.000 ujetnikov in zaplenjene velike množine vojnega materiala. Tako se glasi drugo poročilo, k; prihaja tokrat z uradne nemške strani. Vse to bržkone ni bilo sklenjeno na moskovski konferenci. Te zmage osi in mnogi drugj uspehi na raznih bojiščih so najboljši odgovor na sovražnikovo propogando, ki si je v zadnjem času posebno prizadevala, da prika-(že, kakor da je os neposredno pred porazom. »Slovo« piše med drugim: »Ne more se podcenjevati pomena nemških uspehov na Egejskem morju. Zmaga na Lerosu je največjega pomena.« Zzmska prmsš v Bolgariji Sofija, 19. nov. DNB. V smislu naredbe notranjega ministra Hristova bo od 15. novembra do 31. decembra izvedena v vsej Bolgarski zimska pomožna akcija. Slovaška it&vinarska zbornica Bratislava. 18. nov. DNB. Slovaškemu parlamentu je bil predložen zakonslii osnutek o ustanovitvi slovaške novinarske zbornice. Novi zakon uvaja točne predpise g.ede kvalifikacije, ki je potrebna za u>raJniški poklic. MoSfey bo izpuščen iz zapora SvOckhoim, 18. nov. DNB. Reuter javlja, da bo sir Oswald Mosley, ustanovitelj britanske fašistične stranke, v neitaj dneh vsled zdravniškega nasveta izpuščeni iz zapora. Enako bo izpuščena na svobodo tudi njegova žena. ftio&erna Amerika nima lastne kulture Figo. 18 nov. DNB Moderna Amerika ne razodeva nikake lastne kulture, je zjavil na nekem rr.edamenškem vzgojnem konoresu v Guatemali znanj meh^fci znanstvenik losende Vascocelcm. Sodobna amerška umetnost 'n kultura, je dejal med drugim, št- rta na zelo slabih nogah in sc morata vedno znova zanašati na Evropo. Kljun številnim razstavam, posvetovanjem in kongresom ku'turna stopnja ni na zavidljivi višini in io pričarajo po večini le sprejeti politični begunci Pcsmki Sq srcer zboljšal- svojo tehniko, nimaio ra nikakih idej in ponavljajo zgolj te?,e evropskih mislecev. V slikarstvu ne dosega Amtnka nikakt ve! ke evropske šole in tudi x godbi «e še ni rodU imeriški Beethoven. Nova venezuelska vlada Stockholm, 19. nov. DNB. Novo venezuelska vlada je sestavljena takole: Jose Nicomedes Rivas. notranje zadeve, Parra Perez za zunanje zadeve, Rodolfo Rojas za finance, Manuel Moran za mornarico ln vojsko, Gustavo Herrera za iavna dela, Rafael Vegas za prosveto, Feliks Lairet za zdravje. Angel BiaJoglne za poljedelstvo, Julijo Deiz za promet hodu »Kiirntner Zeitung« z dne 15. novembra poroča iz Berlina: Z novimi napadi sovjetskih čet je bojno delovanje na vzhodnem bojišču na doslej že če^to imenovanih odsekih na novo oživelo V nedeljo so se vnele Štiri obrambne bitke, s katerim: 60 Sovjeti očitno pokazali svoje namene za predor fronte Vsi ti poskusi pa propadli ter so imeli napadalci zaradi njih visoke iz gube. Izgubili so 176 oklopnikov. Najsevernejše žarišče bitke je na zapadu Smolenska, kjer so Sovjeti na obeh straneh železniške proge Smolensk—Orša nastopili k že davno pričakovanemu velenapadu. Po močni topniški pripravi so oddelki bojnih letalcev v ranih jutranjih urah v nedeljo uvedli napad, nakar so si sledili napadi pehote drug drugemu. To ie trajalo do poznih večernih ur. Ob tej pril ki se je znašlo na bojišču vel k., število dobro opremljenih sovjetskih dvizij v naletu proti nemškim postojankam. Vsak teh sovjetskih napadov pa m je z',Neue Zuricher Zeitung« pri občuje uvodni članek, v katerem pobija "mnenje, da razpust koniinterne vsekakor pomeni, da Moskva ni več propagandna centrala komunistične stranke za inozemstvo in tako lahko odklanja sleherno odgovornost za njeno delovanje, člankar pripominja k temu med drugim: V šestih mesecih, ki so potekli od razpusta konrnterne, je bilo omogočeno preiskati več dejstev, ki pobijajo zgornje zaključke. Predvsem ne pozabimo, da so v Angliji našli ta joe okrožnice, podpisane od Dimitrova, ki razlagajo da predstavlja likvidacija konrnterne zgolj taktičen manever. Medtem ko nihče ne more dokazati, da ni več generalnega štaba kominterne, p?, so očividn' zunanji znaki njegovega delovanja. Zgodila se je edino naslednja iz-prememba: Koordinacija in vodilna centrala se ne imenujeta več SKKT, temveč »Li-kvidac jski odbor kominterne«. Kazno je, da so na višji namig Moskve vse komunistične stranke dobro sprejele to izpremembo. Vsaka komunistična stranka še vedno usmerja svojo propagando po istih načelih in smernicah. Kakorkoli tudi delujejo posamezne komunistične stranke v svojih državah. Moskva jim še ostaja vedno glavno oporišče. V Moskvi je Dimitrov ki daje svojim bolgarskim rojakom navodila (poz"v z dne 37. septembra 1943). Le-tu ie Kuusinen, ki prav tako kakor 1. 194C obdeluje in grozi Finsk: (članek v uradnem sovjetskem listu »Vojna in delavski razred« ter govori v moskovskem rad'u). Iz Moskve je bi! poslan v severno Afriko Marty. Spar. DNB. Novi poslanik republikansko-fašistične vlade Italije Raffaele Casertano je včeraj prispel v Budimpešto. Odposlanec Moskve pride v Mehiko Madrid, 18. nov. DNB. Efe poroča iz Washingtona, ča so ameriške oblasti dovolile neklanjemu španskemu komunističnemu minisau Jezusu Hermandezu in njegovemu tajniku potovanje v Mehiko. Herman-dez, ki je prej štiri leta živel v Sovjetski sveži, je bil do nedavna zaprt v Zedinjenih državah. Na pritisk Moskve je bil nato izpuščen in sedaj naj z vednostjo in voljo Roosevelta nadaljuje v Mehiki svoje boljše. v-:,ško rovarstvo. Tatvina 5 kg zlata Stockholm, 19. nov. DNB. Ves stockholm-ski tisk poroča o senzacijonalni tatvini v Švedski. Iz nekega izredno strogo zastraženega izpirališča zlata je bilo ukradenih najmanj 5 kg čistega zlata. Kratke vesti fz vsega svete Zagreb, 18. nov. DNB. Ob drugi obletnici ustanovitve ustaške ženske organizacije je imel Poglavnik govor, v katerem je r?kel med ostalim: »Hrvatska dežela je velika, obširna in bogata ter je zmožna, da prehrani ne le šest. temveč 16 ali pa celo več milijonov ljudi.« Nanking, 18. nov. DNB. Subhas Čandra Bo?e, ki se sedaj mudi v Nankingu, je v četrtek obiska! grobnico Sunjatsena. — Kasneje je obiskal predsednika Vančing-veja. Bangkok, 18. nov. DNB. Dne 7. januarja bodo v vseh Tajski s podporo odbora za sklepanje zakonov množične poroke. Doslej se je javilo že 3500 parov zakonskih kandidatov. Zaslužen konec komunističnega krvnika Pri Planila Je bil zajet komunistični preiskovalni sodnik, sodni pripravnik Ivan Bulovič V okolici Planine je bil obenem z osmimi drugimi tovariši zajet Ivan Bulovič, prosi ali komunistični sodnik, stanujoč v Ljubljani v Beljaški ulici št. 30, po poklicu sodni pripravnik. Bulovič je bil pri komunističnih tolpah preiskovalni sodnik. On je tisti, ki jc v zadnjem času pri Ribnici poldal 74 pošfe-nih in zavednih slovenskih fantov. Pri Planini je bij za svoje strahovite zločine na mestu kaznovan. Podrobnosti bomo objavili v jutrišnji številki. Lep uspeh domobrancev pri Novem mestu Hud poraz in velike izgube v beg pognanih kcmuitšstičmh oddelkov — Težki časi tudi za propagando OF Odkar se tudi ljubljansko meščanstvo vedno bolj odločno uvršča v prolikomuni-stični tabor, ima propaganda OF vsak don težje di^p in postaja kar vidno nervozna. Pobratenje komunistov z badoljevci, mno-žestveni umori Slovencev in Slovenk brez razlike na Mihovo naziranje, grozote komunistične strahovlade po Dolenjskem, o katerih prinašajo begunci in rešenci vsak dan nova poročila — vse to je močno pospešilo duhovno preobrazbo meščanstva in povzročilo, da število pristašev in simpa-tizerjev OF naglo kopni tudi v njegovih vrstah. 2e samo zaradi tega je komunistična propaganda močno opešala. Še bolj pa je zgubila na svoji učinkovitosti, ker ji v vedno večjem številu odpadajo njeni neprostovoljni, a kljub temu nekdaj tako vneti pomagači: oni kratkovidni in naivni meščani, ki so nasedali geslom in izmišljotinam OF ter jih nekritično širili dalje. Sedaj so po izkušnjah zadnjih mesccev tudi ti zaslepljenci ali zapeljanci postali bolj previdni in kritični in propaganda OF si mora izmišljati že prav debele »senzacije«, da se njeni valovi vsaj malo še opazijo med ljudmi. Eno takih nerednih izmišljotin so skušali razširjati komunistični agitatorji v začetku tega tedna. Zatrjevali so nič manj in me več, kakor da so komunistični oddelki — spet zasedli Novo mesto. Toda ljudje jim niso šli več na limanice in senzacij ska bomba komunistične propagande ni hotela eksplodirati. In res se je spet enkrat pokazalo. da je resnica ravno nasprotna od komunističnih trditev. Bilo 1e takole: Sredi peteklega tedna so začele komunistične tolpe prihajati iz Gorjancev in S3 nribliževati Novemu mestu. Komunisti so zasedli nekatere strateške točke in p i-vlekli na nje tudi nekaj italijanskih topov z badoltfevsklmi topničarji. S temi topovi so začeli streljati na Novo mesto in popravljali so tudi nape d r.a novomeško domobransko posadko, tola ta j-h je prehi- Boljševiki proti svesi malih teav »Izvestja« potrjujejo popolno uVomiev Edena m Hulla Stalinovem« diktaiu da Berlin. 18. nov DNE. Članek moskovskih »Tzvestij« pod nasloven »Vpra anjc zvez malih držav v Evron'« odstranjuje ^ poslednje dvome, kako daleč so se Angleži in Američani podvrgli na moskovski konfercnci boljše vik oni Sovjetski list pi"e med drugim, da sc pojavljajo v angleški javnosti številni glasovi, ki na svoj način tolmačijo stališče sovjetske vlade v zvezi z moskovsko konferenco Tako so izjavili posebno komentatorji angeSkih tednikov, da se ie sovjetski vlada izrazila popolnoma sporazumno z ustanovitvijo zveze malih evropskih, držav no vojni. »Sovjetsko stal šče k temu vprašanju sc ne cp ra/< nadaljuje list. »n3 kakr-na koli teoretska razmišljanja temveč na konkretna in praktična dejstva. Po končani vojni bodo nastale negotove razmere in se bo cotovo izvajal na male države pritisk, da se napotijo k vstopu v eno ali drut»o skupino držav Na koncu m o kov-skih razeovorcv se je sovjetsko odpoelamtvo popolnoma jasno izrazilo proti ustanovitvi takšnih zvez da že nravčasno prepreč umetno tvcTbo takšnih državnih skupin Tako niso s sovjetskega stali":a gledano v inoz mstvu ustanovljene begunske vlade dovoljno povezane s svojim. narodi Zato utegne b ti. da te vlade in ukreni, ki j:h bodo :zvcd'c. ne Nxlo ustrezale željam njih narodov Zategadelj jc s sovjetskega stališča nt samo pre- zgodaj, ampsk naravno-t neprmerne. da ze sedaj poizkušajo tvoriti kakršne koli zveze ali združenja malih narodov. Ob koncu ii:-i*>lja list. da so odgovorni len Laski krogi pri reševanju kompleksa, teh vprašanj peka; zali kaj malo dobre volje, da bi se strinjali z zaključki moskovske konference, in da v Angliji še vedno vlada mišljenje, da je potrebno postaviti po vojni napram Sovjetski zvezi neko vrsto »sanitetske meje« To več kot odkrito pisanje »Izvestij« je najboljši dokaz, kako je ravnal Stai n z Edenom in Hullcm v Moskvi. Torej še ni bil sklenjen ruti najmanjši dogovor o obstoju in varnosti malih držav, temveč ja bila slOenjer.a ed no popolna izročitev Evrope boljševizmu. Namig, da je postavitev r.cke vrste »s-initetske meje« iluzija, pol-črtava posebno jasno moskovsko namero, da se ne zaustavi pred mejnimi majhnih narodov. Prav tako jasne pa so tudi izjave lista proti begunskim vladam. Kako naj se te izjave razumejo, - ja svoječasno dovolj jasno dekazela usoda ba'tski'n držav. Bolj jasno kakor v tem članku ni bila že niko'i izražena volja po boijševiriranju Evrope. Pi-av tako jaa:n pa je odgovor Evrope: Ne fiaz? ali časopisni članki iz M> fkve £ii Londona no bolo cd'cčili u-cie Evrope, temveč zgolj erožje r.a bojišiih! FreEccmsrskl promet s Glede na .so mnog; preprič; vil preko ocea za potnike b'lo v zadnji sti v Zedinjenih državah. Iz cbširnl-h poročil, k- jih objavljajo švedski listi, posnemamo med drugim naslednje: Ameriške paroplcvne družbe si brez potrebe doiajo skrbi, da bedo družbe za letalski promet spričo povečane sigurnosti in s posebnosti letal pri rastoči brzLrt t>ričel» delati konkurenco paroplcvnim družbam ne samo pri prevozu potnikov, temveč tud> pri prevozu visokovrednega blaga. Res obstojajo načrti, da ce po vojni ured1 jo redne letalske zveze med celinami preko oceanov vendar pridejo take letalske zveze v poštev le za prevoz potrikov in takega blaga, k: ne zdrži dolgotrajne vožnje po morju, ali pa mora priti lvtro na svoj c lj. Ce je zvez na vlada v Washlngtonu izdala ukrepe proti zasebnim načrtom za povojno ureditev zračnih vez. ni bila pri tem toliko odločilna bojazen, da bi zasebn: načrti prišli v nasprotje z načrti came vlade, teanveč predvsem skrb, da se na bi zasebna podjetja spustila v prenagljene investicije. Po dosedanjih izkušnjah družb, ki vzdržujejo civilne letalske zveze. po napravljenih kalkulacjah obstojajo tehtni pomisleki zlasti v pogledu prevoza blaga. Tako navajajo vladni strokovnjaki, da bi bilo za vzdrževanje obsežne prekomorske letalske zveze z oddaljenimi deželamt potreD-no več tankevskih ladij kakor znaSa tonaža ladij za prevoz ;ste količine "olaga. Predsednik družbe United Aier 'ines je v tej zvezi navedel značilne številke iz kalkulacij, ki je bila napravljena za redni prevoz blaga jz Zed4njnih držav v Avstia-lijo. Za oskrbovanje takega transportnega sistema naed Zedinjenimi državami in Avstralijo s 144 letali bi bilo treba vsaka dva meseca s tankovskimj ladjami poslati v Avstralijo odnosno na vmesne postajo 35 milijonov galocov bencina v teži naj- razliko, du b* prevez dalje čajsa trajal Pri tem pa še ni upoštevano, da ;'e za vzdrže- vanja letalske zveze potrebno mnojD več ljudi, kakcr za vzdrževanje ladijske zveze 3 enako prevozno kapaciteto. Se značilnejše so številke, ki so bile v Amer lti izračun vne za mesečni prevez 300 tisoč tem blaga v raznih relacijah. Ce naj bi se med Zedinjenimi državami in Avstralijo (7D70 morfikih milj) mesečno z letali prevoz lo 100 000 ton blaga, bi bilo potrebno n'č manj kakor 6550 letal, ki bi potrošila na leto 1.01 milijona ton bencina Samo za oskrbovanje tc letalske zveze z bencinom bi bilo potrebnih 228 tankovskih lati j in 78 500 oseb (letalsko osebje, osebje letaršč in manipulacijsko osebje), za oskrbovanje tega osebja pa še 69 normalno velikih tovornih ladij. Isto količino blaga lahko prevez5 iz Zcdir.jenih držav v Avstral jo 54 normalnih tovornih ladij, ki bi potrošile le 16.600 ton goriva in bi bilo za vzdrževanje take zveze potrebno samo 3780 oseb. Tud; v dragih relacijah so računi podobni. Za vzdrževanje letalske zveze med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, ki bi imela enako mesečno prevozno kapaciteto 100.000 ton, bi b lo petrebno 1900 letal in 296.000 ton pogonskega goriva, za vzdrževanje pa 22.500 mož. 52 tankovskih ladij in 20 navadnih tovornih ladij. Isto količino blaga lahko prevozi 34 normalnih ,re-vozn-ih ladij, ki potrošijo le 7930 ton goriva in potrebujejo le 2380 oseb. Ne glede na razliko prevoznih stroškov ni upoštevana manjša prometna sigurnost zlasti ob slabem vremenu. Le v redkih primerih ima za prejemnika blaga brz na prevoza tako vrednost, da prejemnik lahko prevzame nase neprimerno višje etroSke zračnega prevoza. tela in jih presenetila z lastnim napadom, na komunistične postojanke. Komunisti so biii tako presenečeni in zbegani, da so kljub svoji premoči niso spustili v resno borbo, temveč so se začeli takoj hitro umikati. Njihovo umikanje se je pod borbenim pritiskom domobrancev kmalu spremenilo v neurejen beg na vse strani. Domo-banci so jih podili daJeč v okolico in iz_ čistili ves tei en. Zasedli so pri tem tudi Trško goro. Pri zasL dovanju bežečih komunistov so domobranci naleteli na večje število paiilih in ranjeaiih komunistov ter zaplenili mnogo orožja in opreme, kar vsa dokazuje, kako paničen je bil beg in kako hud poraz komunističnih oddelkov. Med do-mobanci je padlo šest fantov, človeške in materialne izgube komunistov pa so prav velike in občutne. O sli čilih poraz'h komunističnih oddelkov poročajo tudi iz Belokiajine, kjer so komunisti prav tako utrpeli vnovič znatne izgube raa ljudeh in šc bolj na materialu, katerega so jim bili poklonili badoljevci. Tako nastopajo vedno težji časi ne le za komunistične tolpe na Dolenjskem, temveč tudi za podtalno komunistično propagando, katere izmišljotine so sproti razkrinkane po dejstvih in dogodkih. Amerika hoče obvladati oerja Berlinski tednik - Das lieich« piinaša v eni zadnjih šleviilc zanimiv članek dr. Alfreda Frankenfeida o prestižni trgovinski mornarici Zedinjenih držav. Ameriška laJjc- deiniška industrija se je od leta 1941. po-četvorila. Trenotno zaposluje približno 2 in pci milijona delavcev. Po naeitu naj bi v letošnjem letu zgladila 12 milijor.o/ bruto-registrskiii ton ladij tn približno enako število ladij v priholnjem letu. Skupaj s preostankom starih ladij naj bi trgovinska mornarica Zedinjenih držav (savada na-upoetevajoč bodoče izgube) v letu 194.5. d— sejla 30 milijonov bruto registrskih ton, in bi bi'a trikrat večja, kakor angleška trgovinska mornarica po znatnih izgubah v sa-danji vojni. Seveda ni nobens tajnost, da pripada pretežni del novih amriškili ladij zasTnemu tipu tovorne ladje, ki ustreza le nujnim prevoznim nalogam v vojni. To velja predvsem za takozvane Liberty_lsdje, ki vozijo le z brsino 11 milj na uro in so tudi zaradi poenostavljene konstrukc:je manj primerne za prevozne naloge v mirnem času. šele v zadnja dobi 30 ameriške laljedelnice prešla k gradnji izboljšanega in sposobnejšega tipa, ki nnj bi v bodoče predstavljal jedro ameriške trgovinske mornarice. Gradnja te ameriške prestižne mornarice, ki naj v bodoče zavzema monopolni položaj v svetovn pomorski, trgovini, dela ameriškim gospodarstvenikom prccej skrbi, ne samo zaradi tega. ker bi to vzbudilo precejšnjo nejevoljo zavezniške Anglije, ki je doslej imela največjo trgovnsko mornarico in ki je v tej mornarici gledala od nekdaj važno oporo britskega imperija. Ameriški gospodarstveniki smatrajo, da tako močna ameriška mornarica nc b' bila dobra kupčija. In ne samo to, kvarila bi celo kupčijo aemriškim izvoznikom. To pa je previsoka cena za dosego takih pre-stižnh ciljev Kako naj tudi drugi narodi verjamejo obljubam \Vashingtcna glede povojne gospodarske obnove :n ozdravljenja svetovnega gospodarstva, če hoče Amerka ob-vkdati vse pomorske poti ;n tako delati hudo konkurenco drugim izrazitim pomorskim narodom. Ameriški industrijski izvozniki so mne- nja, da je treba imeti predvsem pred očmi velike kupčije, ki jih bo ameriška industrija imela z obubožanimi deželami z veliko uvozno potrebo. Zadostitev teh kupčij pa ne smejo motiti monopolist.čne tendence za ustvaritev ogromne ameriške mornarice. Gospodarski interesi Zedinjenih držav se nanašajo predvsem na izvoz potrošnih dobrn po čim nižji ceni. Zat0 mora izvoznik dati prednost čim nižjim stroškom prevoza. Prevoz z ameriškimi ladjam: pa ie bil vedno najdražji. Podražtev prevoznih stroškov bi lahko bistveno zmanjšala konkurenčno sposobnost ameriške industrije na svetovnem trgu, kar pa je v ostrem nasprotju z interesi Zedinjenih držav. Polemika, ki se je razvila v Zedinjenih državah o vprašanju bodoče trgovinske mornarice se sploh vrti predvsem okrog vprašanja. Itako doseči čim ceneje prevo- zne stroške za izvoz. Če to ni mofcče drugače do?eči. naj se raje upo-mbljajo tuje ladje za prevoz ameriškega blaga. Glede na te ugovore se čujejo že razni predlogi za rešitev tega kočljivega vprašanja. Tako predIag3io med drugim, naj bi se ustvarila ameriška vladna rezervna mornarica, ki naj bi bila rezervirana izključno za nujne potrsbe v vojni. V to rezervno mornarico noi bi uvrstili predvsem takozvane Liberiv-ladje, in sicer za skupaj 10 do 15 milijonov ton. Povojna ameriško trgovinska mornarica, da naj bi po predlogih iz vrst ameriških gospodarstvenikov imel? la 12 do 15 milijonov ton, kar bi omosrcčilo vzpostavitev pralnega ravnovesja med pomorskimi narodi. Roosevelt je sedaj postavljen pred dilemo in vedno boli stopa v ospredje vprašanje. ali nai Amerika zasleduje čisto prestižno politiko nadvlade na morju, ali po politiko go^podarstvenega razuma, ki jo predla a?: - gospodarstveniki. Vse kaže. da izravnava inte^e^ov med eo°nodarstveniki in washingtorHrim gospodarskim imperializmom ne bo lahka. Naročite se na romane DK! Kvcnfl * Nemška preti letalska zaščita šteje 600.IKO ženskih članic. Iz Berlina javljajo, da se je vpisalo v oddelke za protiletalsko zaščito v Nemčiji nad 600.000 žensk. Članice protiletalske zaščite ne izvršujejo samo podrejenih nalog, temveč poslujejo v mnogih krajih tudi kot voditeljice protiletalskih oddelkov, kot instruktorke in organizatorke. V Reckiinghausenu je n. pr. neka takšna instruktorica sama pogasila 80 zsažignSnih brmb. * Vozni listki nemške državne železnice bodo od 1. decembra dalje veljali spet samo po 4 dni. Sedanja veljavnost za dobo 14 dni bo s tem ukinjena. * Trobojnira brez znaka savojske hiše na italijansko-švicarski meji. Na povelje nekega republikanskega oddelka fašistične vojske ?o v okolici Chiassa na italijansko-švicarski meji prvič razobesili italijansko zastavo bre;: znaka savojske hiše. To je prvi primer, da se je zastava te vrste pojavila na meji med Italijo in sosednjo držo vo. * Začetek koncertne Sezone v milanski Srali. V prvi polovici novembra se je začela nova koncertna sezona v milanski £5cali. Letošnje koncertne produkcije se bodo vršile v prizemlju palače Odeon, njih pričetek je ob 16, konec vsakega koncerta pa je ob 17.45 minut. Vrhovni vodja letošnjih koncertov Scale je kapelnik Antoni-no Gotto. * Začetek Šolskega leta v Severni Ita-2"»ii. Iz Rima poročajo, da se je začel šolski pouk v mest h Severne Italije večinoma že 8. novembra. * Povečani ofcrckj kruha za italijanske delavce v vojni industriji. Iz Rima poročajo, aa je tjakaj prispela večja pošiljka žita iz Nemčije. 2ito ie namenjeno za preskrbo delavcev, zaposlenih v italijanski vojni industrij L Vsi delavci te vrste bodo dobili poseben dodatek kruha, prav tako pa bodo tega dodatka deležni člani njihovih družin. * Zakoniki par s 17 otroki. Tramvajske, mu sprevodniku Juliju Giulianiu in njegovi ženi se je te dni naredilo 17. dete. Med 17 otroki imata zakonca Giuliani 11 sinov, Ra&&yas3 Lifctes&eke? f Iz Zagreba je prispela vest, da je dne 23. riktolTra v nekem tamkajšnjem samatoriju nenadoma umrl prokurist gosp. Radovan Ijhteraeker. Zaradi vnetja slepiča se je mo-rcl dati operirati. Na žalost so nastopile komplikacije, katerim je končno podlegel, etar Sede 39 let, torej v najlepši življenjski dobi. Pokojnik jc bil sin znanega poštnega upravnika g. Albina LLhtenekerja. Rodil se je v Gradcu, študiral pa v Celju in potem v Ljubljani, kjer je absofiviral trgovsko akademijo. Služboval je pri Ljubljanski kreditni banki in nato več časa pri znani veleiro-gariji Gregftrič v Ljubljani. Leta 1932. je vstopil v službo Poštne hranilnice ter je bil nazadnje glavni blagajnik njene podružnice v Podgorici. Od tam se je po izbruhu vojne vrnil v Ljubljano, potem pa odšol v Zagreb, kjer je našel novo zaposlitev. Vest o smrti Rada LLhtenekerja jc močno pretresla vse njegove znance, ki so ga imeli radi zaradi njegovega optimističnega razpoloženja in dobrega srca. Da si je tudi v Zagrebu pridobil velik krog prijateljev in znancev, priča poročilo o lepi udeležbi pri njegovem pogrebu, pri katerem so bOi močno Zastopani zlasti zagrebški Slovenci. Poleg očeta, bratov in sester zapušča pokojnik vdovo in 8 let staro hčerko. S težko prizadetimi svojci sočustvu ejo vsi njdi znanci in prijatelji. Radu Lihtcnekerju bol;, Oiiran.jen blag spomin! " « * Maša zadušnica za v Zagrebu umrlim o- ' Radona Lihtonekerjem bo v torek, 23. t m j ob po1. 8 v župni cerkvi v šiški Slovanska simfonična glasba V pravkar izišli zaključni številk' 56 letnika »Cerkvenega Glasbenika« je objavil urednik tegs glasbenega obzornika prof Stanko Premrl članek Slovenska simfoh čna glas-kamea slovenskih simfonična skladateljev in nj h skladb s0 zastopanj z več ko tremi skladbami Emi' Adamič. Blaž Arnič. ? lati ja Bravničar. dr. Jos p Cerin. Fran Gerbič, dr Banjam n lpavic. Anton Jaki, Davorn Jenko Karel Jeraj. Srečko K opore. Anton Lajo-vic. Gašper Mašek. Slavko O-terc. Vkt&r Parma, Mirko Poiič, Stanko Premrl. Primož Ramovš, Sa;a Šantel m L. M Škerjantf. Posebno obilno SO udeleženi Adamič. Osterc in naš največji smfoničnj skladatelj L M Škerjanc. St. Premrl sklepa svoj pregled z opazko: »Spričo teh tu navedenih — nad dve sto — skladb za veliki a! po večini še za godalni orkester se upravičeno vprašujemo, kako je mogoče da se na primer v koncertni sezoni 1942/43 pr -zredneštev Inih simfoničnih koncertih ni izvajalo več ko samo deset slovenskih orkestralnih de! Zato pričakujemo, da bodo naši orkestri in njih voditelji v bodoče nasproti naš'm domačim delom bolj pravični in da ne bo nobeneca simfoničnega koncerta brez ene ali več slovenskih simfoničnih skladb.« Vsekako bo Premrlov seznam slovenskih simfoničnih skladb, med katerim; so tudi Še neizva.iana dela naših najmlajših skladateljev, samo v korist sestavljalcem prihodnjih koncert- ed katerih so najstarejši že m a bojišču. Babica Giulianijevih otrok, gospa Marija Giuliani, je dne 12. novembra obhajala 80. rojstni dan. Tudi ona je imela mnogo potomcev, namreč 18 otrok. Danes se zbira okoli nje 32 vnukov ter še več pravnukov. — 677 letalskih napadov na London. Angleški časopisi poročajo, da je doživel London te dni že svoj 677 napad iz zraka. * švedska izdaja ameriškega lista. švedski listi poročajo v obliki inserata, da bo začela ameriška revija »Time« izhajati tudi v posebni izdaji za švedske, časopis bo za ta namen natisnjen v švedščini. ♦ Nad 2000 amerišKIh šel so zaprli. Le-, tošnjo jesen so zaprli v Zedinjenih državah nad 2000 ljudskih šol, poglavitno v krajih, kjer ni nobenih možnosti za nadaljevanje pouka, in a ostalih šolah pa manjka še vedno 75.000 učnih moči, kajti učitelji so v Ameriki tako slabo plačani, da ob prvi priložnosti, ki se jim nudi, radi zapuste sveje mesto ter gredo s trebuhom za boljšim kruhom. u— Megleno vreme. Včeraj je godovala Elizabeta, ki ji naši kmetje pravijo »ete-penka«, to pač zato, ker otepe poelednje liste in sadeže. Zelo lep kmečki rek tuai pravi; Sv. Elzabeta na beiem konju prijezdi. Letos so to opravili že drugi svetniki prel njo. Kljub južnemu vremenu zadnjih dni pa. je bil Ošpetin god v belo zavit, še je po Lj ubijam snega in brozge, legla pl je tudi dušeča megla. V četrtek. Čez dan smo imeli 3.6« C, včeraj zjutraj pa natanko 1° C. Barograf v Zvezdi je v četrtek dopoldne zabeležil nenavadno močan tresljaj, popoldne pa se je spet umiril in je čez noč zabeležil vzpon proti 760 mm. u— Pitno vodo v zaklonišču redno obnavljajte! u— Petrolej za november. Mestni pre-skrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec november tako, da v ponedeljek 22. novembra pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do C, v torek 23. novembra upravičenci z začetnicami D do F, v,sredo 24. novembra upravičenci z začetnicami G do I, v četrtek 25. novembra upravičenci z začetnicami J in K, v petek 26. novembra upravičenci z začetnicami L do N. v soboto 27. novembra upravičenci z začetnicama O in P, v ponedeljek 29. novembra upravičenci z začetnicami R do Š, v torek 30. novembra upravičenci z začetnicami T do V, v sredo 1. decembra upravičenci z začetnicama Z in 2 ter v četrtek 2. decembra zamudniki. Petrolej bo urad nakazoval samo po tem razporedu vsak dan od 8. do 10. in od 15. do 17. ure v Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10/1. Po tam načinu razdeljevanja bo vsakdo dobil nakaznico brez dolgega čakanja. Zato stranke opozarjamo, naj se ravnajo po abecednem redu in naj ne pridejo kar vse že prve dneve po nakaznice, ker bi sicer morali ljudje čakati v mrzli veži. u— Kako je treba ravnati s sodi za vino. V pravkar izišlem »Kmetovalcu« štev. 9 in 10 čitamo o tem poučen sestavek, v katerem pravi pisec, da vrednost vina ne zariši samo od kakovosti grozdja ter od sposobnosti in strokovnega znania kletarja, temveč tudi od sodov, v katerih se vino predelava in čuva. Nekateri, ki ne poznajo važnosti pristopa kisika pri pravilnem dozorevanju in čiščenju vina, barvajo svoje sode, da bi s tem povečali odpornost in podaljšali njih trajanje. Pobarvani sad pa irna prav take lastnosti kot cementni ali. stekleni sod, v katerem postane vino tako, kakršno je v njem natočeno ter se ne more niti zbistriti niti dozoreti. Zaradi tega ne smemo barvati sodov v katerih hočemo hraniti vino. Priporočljivo pa je barvati obroče, da. ne zarjave. u— Zračite zaklonišče, da bo vedno uporabno! u— Skupna nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani, Dunajska cesta 12. sporoča vsem trgovcem, ki so od nje nrejeli krompir za delitev konzumentom, da ji najkasneje do ponedeljka 22. t. m. vrnejo vse odrezke za krompir in spereče zalogo istega. Obenem obveščamo konzumente, naj čim preje dvignejo krompir, ker odrezki št. 1. 2 in 3 zapadejo v soboto 20. t. na. u—- Sorodniki akademika Ivana Grcifi prosijo gospo, ki je dne 3. t. ni. prinesla poročilo o njem, naj bo tako plemenita, da pismeno in eventualno brez podpisa sporoči na naše uredništvo vse, kar ve o njem in posebno, do kedaj je bil v Ribnici. u— Akademičarke-ki, uporabite koristno svoj prest; čas za študij praktičnih predmetov: strojepisja, stenografije, knjigovodstva, korespondence, jezikov itd. Nov specialni tečaj prične v ponedeljek 22. novembra. Izbira predmetov po želji. Učnina nizka. Vpisovanje dnevno Podrobne infor- macije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Najlepša, najkorjstnejša in najcenejša je Vodnikova pratika! Pravu ijuufika čitanka za vse! Ljubljančani, ne odlašajte s pristopom k Volnikovi družbi! čez dober mesec bodo že izšle letošnje knj zlomil. Poškodovanci leže v mariborski bc'nišnlci. Obsodba zaradi prepovedanega klanja živine. Sodišče v Mariboru je obsod io 47-letnega kmeta Franca Corjeki iz mariborske okolice zaradi skrivnega zakola goveda na leto dni zapora in 500 mark denarne globe. Cerjaku so dokazal , č.a se je ba. vil tudi s posli čme borze in t hotapstva. Vsi ljudje, ki so pri Cerjnku kupili meso zaklanega goveda, so bili tak sto obsojeni na zaponac kazni. * Z Gsmipkega Posvetovanje prehranjevalnih uradov. V mah dvoran; nove uradne hiše deželnega svetnika v Kianju so sc zbrali zastopniki gorenjsKih prehranjevalnih uradov. Sejo jc vodil glavni oddelki vodja Kaufmann. Okrajni kmetijski vodje so poroča); o stanju cdaje in o drugih delih. Nedatje »o razpravljali o važnih vprašanjih prehrane in je vodja Haufnrann pojasnjeval postopek v Reichu. »Kartner Zeitung« pripominja: Posvet je pokazal, da se možje prehrane na Gorenjskem z vsemi s lami trudijo, da bi zagotovili prehrano vsega prebivalstva. V lavantinski škofij', .ki danes slovi p) odličnem sadjarstvu, so svoj čas bili z lo lepi vinogradi, danes pa je le še reka j ostankov. že davno umrli prof. Franc Jager je obširno raziskoval lavantinsko vnogradni-štvo in sadjarstvo. Po njem poroča > Kam-tner Zeitung«: Zelo verjetno je bilo vinogradništvo v lavautinski dolini udomačeno že v rimskih časih. Gotovo pa je, da se je začela vinska trta zlasti pod škof jstvo.n Bambeižanov okrog leta 1070. lepo lazvi-jati okoli Volšperka in po ustanovitvi benediktinskega samostana v št. Pavlu tudi v dolnji lavantinski dolini, še leta 1557. jo 59 občinskih mož iz Volšperka pridelalo 603 čotrtinjake vina, meščani 528, kmetje p* 140 četrt in jakov. Posebni vinski red je določal prodajo im točenje vin po mestih, trgih in na deželi. Ko pa so bile določene nove vinske Joklade. ro jeli lavantinski vinogradniki bolj in bolj opuščati trio. Ko so so zlasti za časa Maaijc Terezije izb ljšale ceste, in je bil olajšan dovoz boljoh vin, jc sadjarstvo izpodrinilo trto v lavantinski dolini. V celovškem gledališču bodo od ponedeljka dalje vse predstave cb 19. uri, zatemnitev pa traja na Koroškem od 17. do 6.30 uri. Bel jaški pevci na Dunaju. K proslav: 100 letnice dunajskega moškega pevskega društva je poslalo beljaško pev3ko društvo posebno odposlanstvo na Dunaj, kjer je bil z ondotnimi koroškimi rejaki prirejen koroški večer. Beljaški kvintet ln ci-traš Thaissel sta številne poslušalce razveseljevala s koroškimi popevkami. Huda pijača. 36 letni cestni delavec Vincenc Vidmar \z Podkorena je — bod! ,že iz nevednosti ali v hudi žeji — krepko petegnil iz steklenice, v kateri je bil špirit. In posledica? Vidmar je bil nezavesten prepeljan v bolnišnico v Beljaku. 20. ure, za restavracije od 9. do 21. ure. vame morajo biti enkrat na teden zaprte, obiatovalni čas pa. jc določen od 7. do 20. Nadalje je bilo določeno, da bodo trgovine^ z izjemo saamn in zelenjadnih trgovin in trafik, v~ potek zaprte. Pekarne in mlekarne bo..o smtle biti ob petkih odprte le c7. do 11. ure. 426-letnlca Luthrove refortnftefje. Kakor drugod po svetu so tudi hrvatski protestanti 31. c'*J -bra na svečan način proslavili 426 letni, o reformacije. Dopoldne je b la v cerkvi služba božja, zvečer pa svečan ve^er z glasbenim sporedom. Zatemnjevanje nt Hrvatskem je za mesec november za vse državno p orečje določeno od 19. do pol a. ure zjutraj. Beteinica KOLEDAR Sobota, 20. novembra: Srečko. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pozna ljubezen, lilno »loga: Bratranec ti moj. Kino Union: Ljubezen v poletju. KJno Moste: Violanta Razstav slik akadem. slikarja Marijan* Pliberška v galeriji Obersnel. DEŽURNE LEKARNE Dan os: Mr. Leustek, Resiijeva cesta št. 1; BcJrovec, Kongresni trg 12; Nada Ko«notar,\ Vič, Tižaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18 do 6. nre! Imenovanje v državni upravi. »Narolne Novine« objavljajo odredb-j o imenovanju Draga žubriniča za velikega župana velika župe Vincdol in Podgorje v Sen ju. Premeščena sta bila podžupan velike župe Sana in Luka v Banjaluki Ahmed Krupič v notranje ministrstvom podžupan velike župa Usora in Soli v Tuzli ur. Feliks Nledzlelsky k veliki župi Sana in Luka v Banjaluki. — Uprava velike župe Celina v Splitu je bila poverjena načelniku mestne uprave v Splitu dr. Brunu Norleliju. Veliki župan dr. Pelar Gvozdič pri notranjem ministrstvu je bJ razrešen svoje dolžnosti. Teden °borožni h sil. Dnevi od 7. do 14. novembra s« b li v vseh krajih Hivaitske, kjer so vojaške pašnike, posvečeni hrvatskim oboroženim silam. Namen tega tedna je bil manifestirati skupnost vojske in meščanstva v torbi in delu za obiambo in izgradnjo države. Spored vojaškega tedna je bil raznovrsten. Vojaki so izvajali mnogo resnih in'zabavnih točk, p. merili svoje športne sposobnosti, pokazali pa tudi sVcje dobro srce s tem, da so zbirali prispevke za družine padlih in ranjenih tovarišev. Zagrebške restavracije bodo dvakrat na teden zaprte. Zaradi prihranka na kurivu in električnem toku bodo po sklepu zagrebške občinske uprave restavracije dvakrat na teden zaprte. Tu li obratovalni čas bo skra j. ! šan, in sicer za točilnice in bifeje cd 8. do ; DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 20. nov., ob 16.: Kovarstvo in ljubezen. Red Sobota. Nedelja., 21. nov., ob 16.: Normsnskl junaki. Premiera. Izven. Cer.e od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. * F. Schiller: »Kolarstvo in ljubezen«. V tej drami je prikazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom, bori a med poštenostjo in kovarstvom brezvestnih ko-ristolovcev. Zase-uba vlog bo običajna. Opozarjamo na premiero zgodovinske drame Henrika Ibsena »Normandski junaki«, katere prva uprizoritev v letošnji sa-zeni bo v ne leljo. Dejanje se dogaja v 10. stol. na Islandskem, v času, ko je pričela prodirati krščanska veri v severne dežele. Delo bo zrežiral M. Skrbinšek. OPERA Sobota, 20. nov., ob IG.: Orfej in Evridika. Red B. Nelelja, 21. nov., ob 16.: Thais. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. * Cli. H. Gluck: »Orfej in Evridika«. Opera v petih siikah. Osebe: Orfaj — Golobova, Evridika — Vidalljeva.. Amor — Ribičeva. Dirigent: D. ž&bre, režiser: C. Debevec, korccgraf; ing. P. Gclcvin. Premera pomladne bajke »Sneguročkaa, bo prihodnji veden. V tem delu Rimskl-Kor-sakova je podana povezanost človeštva s prirodo in njenimi večnimi zakoni. V glavnih partijah: Vilalijeva, Polajnarjeva, Mlejnikova, Golobova, Lupša, Popov, Poli-čeva, B. in M. Sancin. Dirigent: N. štritef, režiser R. Primožič, koreograf: P. Golovin. Prihodnji teden bo izšel »Gledališki koledarček« z zanimiv.mi članici: Bravničarja, Drenovca, Freliha. Govckarja, Skrbinška, prof. šesta, prof. Vodnika in O. Župančiča. V njem bodo številne slike dramskih in opernih uprizoritev. Vsak koledarček bo imel svojo številko, ki bo J o izžrebane. Krit nagrade bodo razleljene rame knjige, umet_ niške slike itd. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 20. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—-12.30; Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščni in slovenščini. 12.45—14.03: Koncert za razvedrilo; Igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—■ 15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15— 17.45: Popol lanski, koncert 17.45—18.00: Gospodinjsko predavanje. 19.00—19.30: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednja dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00—20.10: Poročila r nemščini. 20.10—21.40: Veseli, konec tedna. 21.40—22.00: Prenos iz Beogreda. 22.00— 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. n h programov, ki bodo poslej laže upoštevali dela domačih skladateljev Ni seveda dvoma, da takle zgolj kvantitativni pregled ne pove ničesar o kakovostni ravni skladb m da je na koncertu z mojstrskimi skladbami drugh ev" renskih narodov mogoče upoštevati samo domače skladbe nadpovrečne umetniške vrednosti. Gledališke zanimivosti Ali Igralec laže? Starega Diderota je močno zamma!o dejstvo, da igra ec tudi v trenutkih, ko je na odru močno razburjen, ostaja na znotraj nrren. Di-deret je vdel v tem osnovno vprašanje igralske umetnosti in mu je posvet.l celo študijo. Če je igra v tem. je modroval francoski enci-klopedist. tedaj je igralska umetnost samo spretnost pretvarjanja, laži, prevare Problem je ostal še skoraj dve stoletji po D.derotu. Vedno znova se vprašuje gledalec v gledališču, kako je prav za prav z gralcem. ki mu na primer prikazuje Hamletovo nesrečo in žalo6t Sodobno dušeslovje pa je prispevalo k vprašanju igralčevega de'a nekaj, česar Di-derot ni pozna! v teoriji: vž'vetje in doživetje. Mar se tudi z gledalcem ne dogaja nekaj podobnega kakoT z igralcem? Če nima drama tolike moči, da bi člGveka potegn la za seboj in mu dala vsaj na hipe pozabiti nase, na vsakdanje skrbi m težave; če ga ne more spremeniti v zainteresiranega Gpazovalca tujih usod, tujega življenja, tedaj drama ni dobra Duše slovna značilnost gledalca ie v tem, da pasivno doživlja tuje življenje. Značilnost igralčevega dela je v tem. da qa doživlja aktivno. Ne pri tem in ne pri onem ne gre za pretvarjanje ali za laž, kakor tudi otrok pri igranju ne vara zavestno sam sebe, marveč se v igro vživlja. Gre potemtakem za duševno funkcijo, ki tudi v zrelih letih ne zgubi močj in pomena, zlasti ne pri dojemljivih naravah. Kakor gledalec ostaja to, kar je, se tudi resničen umetnik ne spreminja v nekoga drugega, marveč ga samo doživlja. Zgolj komedijanti goje lažiumetnost pretvarjanja in prevare. Veliki igralec s svojim doživljanjem ustvarja prav kakor pesnik. Igralec se ne izgubi v Hamletu, marveč prisili Hamleta, da nonrime niefjovo individualnost, zato je vsaka globoka ;gra kreacija (stvaritev) na primer Hamleta po dramatikovem vzoru ;n hkrati prenos igralčeve osebnosti na Hamleta Veličina igralca je v tem. da pravilno zadene oboje in tako ohrani v tuji, osebnosti sebe. ne da bi s tem dajal svojim vlogam preočiten osebni tipzem in ustvarjal maniro, ki gledalca kmalu nasiti. Da se igralec ne pretvarja, pričuje to, da imajo vse vloge močn;h igralskih osebnosti določen personalni značaj, tako da vemo: ta in ta odrski umetnik ne zataji 6ebe ne kot Hamlet ne kot Eidip in ne kot junak katere koli sodobne kmečke ali salonske drame. Doživljanje tuje usode seveda ne vzburja vseh igralčevih čustev; tudj pri gledalcu ni po- i tegnjen v igro ves njegov notranji svet, saj je samo znak popolne primitivnosti zadržanje tistega Črnogorca, ki se je tako vživel v igro na odru, da je u&trelil enega izmed junakov neke drame, prikazujoče konflikt dveh ras in ver Toda ne igralec in ne gledalec ne moreta biti brez tistega notranjega doživetja, ki ga Diderot nj hotel ali mogel spoznati in priznati, najsi ga je nevedč občutil neštetokrat, ko *e prehajal od besed k dejanjem, od opazovanja k presojanju, od mišljenja k doživi ianiu D'de-rotov pomislek nam je torej dandanes še mno gr/ manj paradoksen. Igra nam ni laž ali prevara. marveč sitvarfalna funkcija naše duše. Desdemonin žepni robec Kdor je videl v gledališču ali bral v knjigi Shakespearovega »Othella«, ve, kako važno vlogo ima v rapletljajlh te tragedije Desdemonin žepni robec. Francoska lite- rarna zgodovina nam pripoveduje o tem robcu značilno zanimivost. V francoščini se imenuje žepni robec muchoir. V času, ko je vladal klas'cistični literarni okus, je bila ta beseda silno nespodobna in nj bilo mogoče, da bi jo kdo spregovoril na odru. Zakaj bi bil žepni robec kot beseda tak, da bi se ga vsi sramovali, tegi današnji človek ne razume — tcda kaj bi bila člo. veška kulturna zgodovina, če bi v nji ne vladali predsodki? Prvi prevajalec sOthel-la« v francoščino je prevedel po Shakespearu žepni robec kot mcuchoir. zaradi česar mu je slovstvena javnost dala hud ukor. Toda ta prevod m bil niti namenjen za oder. V nadaljnjih prevodih so nadomeščali »mouchoir« z vsem mogočim, tako z rokavico, s pasom, trakom, pramenom las, dokler .ni zopet smel postati žepn' robec. Zato pa se je bila morala izvršiti cela slovstvena revolucija, prevladati so morali romantiki, ki so začeli uvajati — na pr. takoj V. Hugo s »Hernani« — celo vrsto dotlej »nespodobnih« besed take vrste kakor je mouchoir. Zato V. Hugo upravičeno pravi, da je romantizem ce'o francoskemu voka. bularju posadil na glavo frigijsko Čep co. šele zdaj je torej Desdemona dobila svoj žepni robec. Ta mala kulturno-zgodovinska zanimivost ima prav kakor kaka basen svojo moralo. Kaže nam, Koliko predsodkov se včasi oklepa pojavov, k: se zde v drugem času docela naravni in razumljivi. Problematika in zgodovina besed je sploh zelo zanimiva: v nji se prenekikrat verne je odraža flas kakor v marsičem, kar velja za avtentičen izraz določene dobe. Zapiski Pred Izidom Stoneovega živi jen jepisnega romana o Jacku Londonu. Prve dni prihodnjega tedna bodo prejeli naročniki eno naj- zanimivejših knjig, kar iih je izdala Dobra knjiga: Stcneov življenjepis slove-čega pisatelja Jacka Londona. Le malokdo ve, kako razgib:no in napeto je bilo življenje tega popularnega pisatelji, ki pripada dandanes svetovni literaturi. Lahko rečemo, da J. Lon Ion ni samo pisal romanov, marveč je iz lsstnega življenja ustvaril značilen roman, ki mu je dal pisatelj »Sle po ž v-ljenju« nepozabno živijanjepisno-pripovedno podobo. Roman je prevedel Peter Donat. Podrobnejše poročilo ob prihodnji priliki. Cerkveni glasbenik priobčuje v 11—12 številki 66. letnika nadaljevanje razprave dr. Antona Dol morja »Pregled slovenske cerkvene glasbe« (v tem poglavju obravnava pisec p. Angelika Hribarja). Viktor Steska v članku »Cerkvene in narodne pesmi« dokazuje nasproti trditvam nekaterih slovstvenih zgolovinarjev, češ da so izdajatelji slovenskih cerkvenih pesmaric namenoma zatirali posvetne narodne pesmi, da ta trditev ne drži in da »dobrim, poštenim, dostojnim narodnim pesmim nihče ne na:protuje!« Vinko Vodopivec se ob 201etnici smrti spominja goriškega skladatelja Ivana Koko-šarja. AdOlf Grobming nai al ju je svoj zlasti za pevce ln voditelje pevskih zborOv važni spis »Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike«. V njem se bavi s pravilno izgovarjavo nekaterih naših konsonantov. O Premrlo-vem članku »Slovenska simfonična glasba« poročamo posebej. V Oglasniku za cerkveno in svetno glaebo ocenjuje St. Premrl S-se šantla skladbo Koncertlno. Primoža Ra-movža Pihalni trio in Vinka Vodopivca Nočni obisk. Zadnjo Številko 68. letnika glasila naših ceciljancev zaključujejo kratke vesti. V prilogi p>-ina.^ dve cerkveni skladbi Mirka Renerja in eno St, Premzla. S P PET Boksarji med sekaj Kako trenirajo močni možje, ki s pestmi služijo denar? Boksarji — to so tisti ljudje, ki z dobro merjenim udarcem s pestjo lahko zaslužijo več kakor pisatelj e tisoči še tako duhovitimi opazkami. Že zato je jasno, da je boksarski poklic izredno zanimiv. Seveda je treba imeti tudi za ta poklic — talent. ln kjer je treba talentov, tam se zmerom pojavijo ljudje, ki talente iščejo. Takj strokovnjaki se m primer vozijo s kočijo in slišijo kočijaža žvrgoleti znano popevko. In že ga na- | govorijo: Od kcd imate ta glas? Vj morate j v opero! Pridite jutri k meni. In v enern letu < prepeva isti kcčijaž na Dunaju ali v Parizu Don j Jostja in gostuje še pozneje v open Metro- ' Potnik, ,ki je irhel priliko potovati iz politan v New Vorku. Za 500 dolarjev na : Ljubljane v T~st m od tam nazaj v Ljub- , Ijano, pripoveduje: nest in nasprotnik jih dobiva stalno po glavi. Seve gre ostali obrat v vežbalnici tudi še svojo pot. Eni tolčejo po vreči peska, drugi se pretepajo z usnjenimi žogami, tretji ležijo po tleh in brcajo z rokami m nogami, predvsem z jeklenimi gornjimi okončinami. Na deske preo Dienerja stopi zdaj tretj-i nasprotnik, tisti iz lahke kategorije. Čisto neznaten je videti v primeri z velikanom Die-nerjem in kar verjet: ni mogoče, da bo ta Goliat sploh imel kaj opraviti z ubogim Davidom. No, in res, ta dva se sploh ne udarjata med seboj. To so med njima majhne vaje za dviganje in spuščanje, vmes pa drug drugemu pokiadata roke na ramena. Trener je iznašel to vezbo samo za to, da priuči boksarja — vzdržati. Kot zadnji mora nastopiti še oni iz mušje kategorije — tako rekoč lahke kot pero. Ta je prožen kakoT maček in velikan se mora zelo potruditi da se sproti umika malemu tekmecu, ki mu kakor vesa pleše pod nogami n samo udarja in uoarja. Oba boksarja sta brez bandaž jn brez rokavic, tako da vsak udarec zadoni kakor klofuta. Ko je vseh 12 krogov končanih, položijo Dienerja na ležalnik, kjer prejme še zadnjo Ickcijo iz masaže. Ko zapušča vcžbaJišče, se obrne k zbranemu ansamblu in pravi: Zdaj mi bo teknilo za dva! (Po E. K. —1*.) aplskl s Krasa po večer. Iskalci talentov pa pridejo včasih tudi v skr tc vas n sc v vaški gostiln: slučajno priče vročega pretepa mea gručo drvarjev. Tam se jim med drugim nudi prijazen prizor, v katerem miad fant z enim samim udarcem izbije j žiivljenje v krajih, ki ležijo ob železniški ; progi Ljubljana—Trst, je mirno ln redno, j 'železniški promet funkcionira po predpisih, ! škoda, samo, da v Postojni ne vjameš vsa-' kega vlaka za nadaljevanje vožnje proti morju. Iz Postojne ti vlak namreč uide ta- cati mnoge neprilike, ki se pojavkijo v zvezi s tegobami vojne. Vsakdo si želi dela za občo korist, da se popravijo rane, ki jih je tudi kraškemu ljudstvu vsekal čas. ki še ni daleč za nami. S. K. svojemu nasprotniku tri četrtine zobovja ,z ust i koreJk^ prei očmi ^ ^ moraš čakati de_ m je kmaiu tem splosno priznan: zmagova- , ^ ure na novo 'zve^ lec med vsemi pretepači, rakega fanta ie treba prijeti, ga naložiti v avto in odpeljati Leto dni pozneje se ist: fant že pelje z luksuznim parnikom v Ameriko, cia se bo bori! z najboljšimi boksarji sveta. Talenta torej nikoli ni mogoče dolgo skrivati. Je pač tako, da talenti brez ljudi, pa tudi ljudje brez talentov ne morejo živeti, za kar skrbe predvsem njihov: iskalci, ki se imenujejo tudi manažerji, trenerji ali impresariji :n delajo vsi enako, oia živijo namreč od tujih talentov. Ti ljudje iščejo denar v grlih, pesteh, nogah ali glavah drugih, ga izkopljejo in si potem pridržijo polovico. Najmanj polovico! SšceT na je ta denar trdo zaslužen. Trener med b ksarji je nič več in nič manj kakor prav e *elj velikega podjetja za proizvodnjo člov sil. On mora vedeti za obseg pro zvodnje svoji tovarni, on mora uravnavati porabo m dovoz novih sil, on mora zaključevati vse posle zanjo, skrbet: za reklamo in sploh urejati vse, da podjetje ne gre rakom žvižgat Trener je režier, h '-sar pa je igralec v vsak' Jr-imi na desk?' usoda režiserjev je povrh te'i skrbi na . taka, da jih občinstvo - • i ne pozna in ne priznava. Drugače pa se je v naše kraje na Krasu in na Primorskem spsioh vrnJo patnar-| halno življenje kakor smo ga SLovenci po-i znali še pred svetovno vojno. V glavnem ; ljudje pogrešajo promet, ki je bil pivi čas ■ po izdaji Badogiijevcev zelo živahen, a se : je polagoma skrčil. Zdaj se le še po polževo pretakajo vozila po cestah, pa tudi železnica nima kaj izrednega posla. Zveze, kakor ; rečeno so, toda časih so zelo ne-prikladne, in vsi potniki izražajo ždljo, da bd se promet vskladil, tako da bi koristil poeiovntm ljudem in zasebnikom. i ! Letina, ki je bila za nekatere pridelke, n, pr. za vino dobra, je pospravljena in se oglašajo kupci, ki so mnogo vina odpeljali še preden se je mošt • učistil. Občine poslujejo v domači sestavi naprej in so uvedle tudi posebno občinsko davščino na vino. Le • redki smukne še mimo te obveznosti iz kraja, kjer je napolni svoje sode, dočim se je v tem pogledu prvi čas po trgatvi precej . na debelo grešilo. Drugi pridelki so bili bolj skopi. Zemlja je rodila nekaj krompirja, 1 fižola pa skoro nič, ker ga je pobrala suša. ; Domače prebivalstvo se z velikim priča. | kovanjem raduje pouka v materinščini, kateri je bila dvajset let zaprta šolska pot med otroke. Toda šole so še zaprte in tudi Pri boksu je trening prav za prav bolj zanimiv kakor borba sama. tako pravijo nekateri, i učil ni na razpolago. Dobro bi bilo, če bi ki tega športa ne gledajo kot strogi strekovnja- ■ se za te stvari kuo pobrigal dokler ne bo ki, temveč hodijo boksarje ogledovat sami zase kot predstavnike ene izmed zelo svojevrstnih zabav ali zaposlitev v človeški dnižbi Boksar ske dvoboje so opazovali že mnogi, boksarske treninge pa je videlo le malo ljudi, kajti za temi pripravami se skriva marsikatera tajnost. za katero vedo samo ravnatelj podjetja in njegovi sodelavci. Eden obiskovalcev boksarskega treninga, v katerem sta bila g'avna junaka nekdanji nemški prvak Franc Drener in njegov trener, sloviti turški mojster Sabri Mahir, je popisal obisk v boksarskem vežbališču takole: Dražba tega turškega trenerja je štela pet boksarjev vseh kategorij. Ko je bi! napovedan glavni trening z Dienerjem, so se ostali trije boksarji vad Ii sami za sebe. Najmanjši mec' nj:mi je skakal čez vrv, kar naprej in neutrud-ljivo, kakor podlasica. Nekaj časa z obema nogama, potem spet z eno samo in spet z obema. menda res tako kakor podlasica, o kateri pa niti nihče ne ve, kako skače. Drugi, največji izmed ostale trojice močnih mož se je spravil na težko vrečo peska, kakor bi jo hotel spraviti do stropa. Toda vreča je tako težka, aa je ni mogoče premakniti z mesta; mož pa neumorno udarja in znoj mu teče po čelu. Tretji boksar srednje teže utrjuje svoje pesti na usnjatih žogah, ki vise s stropa. Kakor bi imel glavo nasprotnika pred seboj, tako udriha zdaj po tej. zdaj po oni, da po vsakem udarcu zieti proti čvrsti leseni steni in z glasnim hrn-ščem oaietava nazaj. Medtem je Dicner opravil tri kroge s svojim prvim tekmecem. Iz nosa mu teč kri, da je pogled nanj malone nevzdržen. Ker ga je to raztogotilo, je planil po svojem sosedu, da se je zdelo, da ga bc zaro-bil na drobne kose. Ta se je bežno nasmehnil in zamahnil, ne cia b rekel besedo za oprostitev, spet po D;enerje vem nosu in pohlevno spravil dobljeno pobotnico. Tako sta se r.askakovala in odskako-vala kakor dva mrjasca. Trener je slonel na vrvi, mežikal z očmi in pristavlja! le po dve kratki beseei. včasih »dobro«, včasih celo »prav dobro«, obenem Da popravljal kaj malega temu ali onemu Potem je prinesei vode in brisačo: imeli smo- odmor. Dienerju so oprali krvavi nos. Bil je zeio začuden, da iz njegovega nosu sploh še prihaja kaj krvi. Nedoigo za tem partnerjem pride za tri kroge na vrsto naslednji. Možak srednje teže je izredno vznemirljiv in se bcrri a no skoraj čepe, tako- da ima Diener več priložnosti za uveljavljenje in mu ni treba »delati« tako, kakor pr prvem Mojster razvije vso svojo spret- prepozno, da ne bodo otroci pozimi brez • besede lenarili po domačih kotih. ; Občani so si izbrali uprave, ki odgovar-' jajo novim razmeram v sedanjem položaju j ter poznajo tudi najbolje, kaj ljudje potrebujejo. Najvažnejše je pač vprašanje pre-| skrbe z živili. Kraja, ki spadajo v območje Trsta, zaenkrat še ne tožijo o pomanjkanja, j drugod pa se pozna, da so stare zalege iz-i črpane. Za silo si ljudje mel seboj poma-1 ga jo s tem, kar so pridelali poleti, vendar dolgo ne pojde naprej na ta način. V nekaterih krajih se po nalogu nem-. ških oblasti snujejo krajevne straže, ld naj domačinom zagotove varnost in mir. Po-enkod so se te formacije že stvorile, drugod šele nastajajo. Povd&riti velja, da vlada med domačim prebivalstvom in zasedbenimi oblastmi povsod najlepša sloga. Domačni i-azumejo klic časa in nočejo nobenih razprtij, ki jih zanašajo nekateri od zunaj. Ničesar si ljudje ne želijo bolj nego to, da se mir ne kali in da se domača sloga ne kvari Saj je samo na tej pollagi mogoče presko- včška issaiava Približno pred letom dni se je pripelja- r la na veliki norveški polotok, ki leži pred vhodom v fjord, skupina tridesetih mož Todtcve organizacije. Na tistem kram ni j bilo tedaj nič drugega razen čeri, skal in | kamenja, nekoliko bolj v notranjosti dežele ■ ie bilo tudi nekaj revnih travnikov s staja- { mi za. živino. Te zgradbe so bile narejene j na tipično norveški način iz lesa. Na zu. j naj so bile pobarvane z belo barvo, na znotraj pa pleskane z nekakšnim rjavim odtenkom. ki se tako imenitno sklada s sivino in zelenkastimi coni pokrajine štabi nemške oborožene sile so seveda že poprej pregledali in preiskali pokrajino. Izrekli so sodbo, da je ta kraj kakor ustvar jen za veliko trdnjavo. Zato so sklenili, da se tukaj postavi baterija s kalibri največje zmogljivosti, ki bo ščitila vhod v fiord. Tako se je'začelo delo Tcdtove organizacij rripel. Ali so na,-prej stavbno gradivc z-j lesenjače tei so sestavili barake. Polagoma je začel ooka'£ti še drugi potrebni mater !: orodja vseh vrst. gradivo, stroji, tudi topovi z vsem. kar spada zra-\ o Nazadnje so pripeljali še oklepne plošče in šel*3 nato se je začel reden dotok oskrbe za liane Todiove .rganizaciie, kajti v ta oddaljeni kraj, kier je živelo le malo ljudi, je bilo treba pripeljat: vsako malenkost. preden so lahko začeli s potrebnim: deli. Doh:-jale <-o nove skupine delavcev iz vseli hkrajev Evrope, ki so bili določeni, da pomagajo pri delih pod nadzorstvom frontnih inženerjev in drugih usposobljenih strok;vnih nadzornikov. Toda ne samo civilisti, pri teh delih so pomagali tudi pripadniki vseh vrst orožja, v prvi vrsti pionirji, mornariški topničarji in člani letalskih oddelkov. Ves t zbor se je vskladil v skupnem delu. Mornariško topništvo je skrbelo ra dovoz in postavitev težkih topov, dočim so delavci Tcdtove organizacije polagali temelje za topove najrazličnejših kalibrov. Treba je bilo zgrs-diti vsa potrebna ležišča za to orožje Po. leg tega so morali zgraditi tudi ceste in vodovod. Delavci Todtove organizacije so zgradili najprej ohišje ki je čudilo vojakom in njihovemu orožju streho in domovanje. šele potem se je začelo pravo delo za podzemno trdnjavo. Na ozemlju nek"aj kilometrov so zastavili najprej orodje za nakupičenje kamenitih skladov in nato so začeli graditi posamezna oporišča. Vse to je bilo treba vgraditi v mogočne žive skale. Dela so potekala na dvojen način. Skalovje so s pomočjo pionirjev tako preobli- Genovevtr Fox: 37 P ' -4 ' ai Roman Izabela je komaj še pazila na obleko, ko je plezala po skalah nazaj. To zdaj ni bilo več važno. Saj bo imela novo obleko iz ne-Desaosmie krotenine z rumenimi cvetličnimi zvezdicami — in mati bo dobia žametno. in tetki Kana in Lidija prav tako. Kale lepa bo mati v taki obleki — kakor kralj ;ca — in zraven bo lahko nosila svoje zlate bisere. Deklici ni prišle na misel, kako prismojen bi bil pogled na gospo Ovvenso-vo, ko bi v žametni obleki sedela Dollyji na hrbtu ali se peljala z volovsko telego, in kako neprikladno bi bilo takšno razkošje v šolski hišici, ki je imela stene iz deska in kjer so opravljali nedeljsko pc.bc ž. most, ali prj šivalnem krožku ali celo pri luščenju fižola. Njena razburjenost je bila prevelika, da bi bila zmožna misliti na take stvari. Ako je bil sod res poln zlata — prav trdno sicer ni mogla verjeti — tedaj je to ^jornemlt), da si lahko privoščijo, k3r jih bo volja. Srce ji je bobna lo v p~-sih. Šivalni okviri so b'li spravljeni, in dogo-tovljeni odeji sta ležali lepo zloženi v "^e-bim skrinji. Na ognjišču je ž1 v akno gorel ogenj, in na čajniku je poskakoval pokrov, ko mu je voda vrela v trebuhu. Feba, nje- na mati in obe teti so švigale med kuhinjo in jedilno shrambo sem ter tja ter znašale na mizo vrče z mlekom in sadjevcem, kupe kruha, kolačkov in krapov lonce s sadno mezgo, sklede s svinjino in mrzlim narezkom m jerbaščke, polne zrekh, sladkih robid. Mizo, ki je bila podaljšana z vrsto de^ka, so pogrnile z doma stkanim prtom, najlepšim in najbolj belim, kar jih je bilo v skrinji. Pred vsakim prostorom je stala ena izmed tetkimk najlepših čajnih skodelic s podstavkom ako nežnih in krhkih, da so jih le pri s.ovesnih priložnostih — kakršne so bili š:valni krožki ali pojedine ob zahvalnih praznikiVi — jemali z gornje police v omari. Feba je odvila tanke srebrna žličke. Pred mnogimi leti j;h je bila Febina babica prinesla iz Massachusettsa v Vermont, in med indijanskim napadom leta 77. so bile zakopane v zemlji. Počasi, kakor da opravlja slovesno dejanje, je položila k vsaki skode- l!ci po eno teh žličk Na stisnjenem prostoru med ateno in dolgo mizo je stala mojhna miza za najmlajšo mladež in pred vsakim sedežem kositrn vrč z mlekom. Zunaj se je začulo živahno vzklikanje. Oven s in Jožef sta na konju Joeja Bartletta zajezdila pred vrata. Pri-klobuštrala sta v s;oo, za njima pa oče Wright in njegov snovi. *Jožef Bartlett je prevzel hišna dela zato prihajava že pred temo,« je Ovvens povedal. »Jed bo takaj nared,« je radostno vznemirjena rekla tetka Hana. »Samo čaj še hitro nalijem, pa lahko sedemo. Pokliči otroke noter. Feba, da se umijejo in pripravijo. če se bodo predolgo mudili zunaj, nam utegnejo od upehanosti zaspati.« Drobiž se je jel razgret in zasopel zbirati v kuhinji. *>Polly, kje pa je Bela?« je mahoma vprošala gospa Ov/ensova. Dekletce jo je zmedene pogledalo. =>Vse popoldne je raem videla.t *Moj Bog! Ti dve sem pa kar pozabila.« Tetka Hana je stekla k vratom ln zaklicala: *Li-'-za, Be-e-la!« še in še je klieria, tako glasno, da se je razlegalo po vsej jasi. Njeni klici so odmevali iz gozda Dragega odgovora ni bilo. Prav tedaj je vstopil bratranec Hiram, ki je bil čez noč spustil krave na pašo ter pomahal z dvma paroma čevljev in nogavic. »Glejte, kaj sem našel pod kamnom ob robu gozda!« 13. poglavje Tetka Hana je vzdignila roke nad giavo »Dekleti sta splezali na Ostro skalo G1--vo stavim, da sta Sil tja gor.« Ko je Se vse vprek govorilo in ugibal' , sta planili pogreSankl v kuhinjo, obe skrai-no zanemarjeni na pogled. Lasje, piav in ' * k I mEM AT0GRAF1 KINO SLOGA TeL 27-30 V nizu lepih filmov, ki jih predvajamo, bo užitek za vsakogar, kdor videl film z najpestrejšo vsebino BRATEC TI MOJ Izza dobe pesnikov Kainiundn in Grillparzerja. — Sodelujejo najboljši umetniki: Hans H.alt. H^ruiann Thi-mig, Marte Hareli, \Vinnie Markus, Jane Tiiden, Paul Horbiger. — Režija: Hans Thiniig-. Dunajska fil- 1 harmonija Predstave ob delavnikih ob: 15., in 17. uri; v nedeljo ob: 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri Iz Trsta Ljudsko gibanje v Trsta. Dne 16. novembra je bilo na področ ju tržaške občine 14 rojstev. Nov inženjer. Karol Scholz, ki je zaposlen v strojnih delavnicah Sv. Andreja v Trstu, je bil diplomiran za inženjerja industrijske mehanike. Smrt župana iz Laniš. Kruta useda je doletela župana LLberata Scalo iz Laniš pri Fulju. Pokojnikovi svojci živijo v Trstu. Pogreb tržiškega fašista. V ulici Gari-baldi v Tržiču je neznanec ustrelil v soboto 13. t. m. ob 18 fašista Salvatorja Falchia, delavca pri tržiški ladjedelnici. Pokojnik je bil oče osmih otrok. Njegovega pogreba so se udeležili tržiški in deloma tudi tržaški fašisti, ki jih je vodil Benjamin Fumai. Dovoljenja za avtomobilske vožnje. Pre fekt tržaške pokrajine je pozval vse lastnike avtomobilov in drugih motornih vo zil, naj vložijo nove prošnje za vožnje z avtomobili in sličnimi vozili do 20 novembra Lastniki motornih vozil, ki ne bi ob novili prošenj za vožnje s svojimi vozili do tega dneva, izgube pravico uporablja nja teh vozil v javnem orometu. Nezgodi. 7S!etni z;dar" Anton Danieli je palel z obzidja v bližini svoje hiše in doi.il poškodbe po vsem telesu. 191etni Olivi.j Ko-' cijon iz ulice Corridoni 17. se je poškodoval v neki tržaški slaščičarni. Ima porezaoio levico. Oba ponesrečenca se zdravita v t: -žaški bolnišnici. Nesreča k bombami. 15 letni Karel Sko-čar iz Materije je kopal na njivi ter zadel s krampom ob rečno bombo, k; se je razletela ter ga ranila. Na podoben način je bil ranjen 11 letni Franc Rudolf ki mu je eksplozija b-oTr.be poškodovala levo oko. Oba sc zdravita v tržaški bolnišnic'. Opica je ugriznila deklico. V tržaškem botaničnem vrtu imajo poleg mnogovrstnih rastlin tudi nekaj opic. Sedemletna obiskovalka botaničnega vrta Fabvetta Marvan se ie te dn;. približala eni izmed teh živali, ki jo je napadla in opraskala po levi reki tako hudo, da so morali do-kVco odpeljati v zdravniško oskrbo. Denarnica s 5000 lirami izginila. V neki trgovini v ulic Muratti je neka oseba pred dnevi kupovala par nogavic. Pri tem je položila na prodi jn o mizo denarn;co s 5000 lirami getovine. V trenutku, ko je lastn:ca denarja pogledala v stran, je denarnica z vso gotovino izginila, čeprav so uvedli takojšnjo pre:skavo niso n šii tatu. H.INO UNION tVleton Vi-Z\ Je li mogoče med dvema zaljubljencema golo prijateljstvo ? Odgovor vam daje film LJUBEZEN V POLETJU V glavnih vlogah \Vinnie Markus, Lotte Lang, O. W. Fischer in drugi odlični dunajski igralci Predstave: ob 15.30 in 17.30 i\l>«> VLAfiCA leleton il-41 Odlična dunajska igralska dvojica Pavla \Vesseiy in Attila Horbiger v veliki ljubezenski drami POZNA LJUBEZEN Predstave ob delavnikih ob: 15. in § 17.30; ob nedeljah ob 10.30. 13.30. 15.30 in 17.30 uri čili, da so mu dali novo podobo, ali pa .so ga razstreljevali. da so dobili na ta način prostor za podzemske hodnike. Pri zaokroževanju čeri so zaokroževali skale na gornji strani. Tako so nastale jame, v katerih so lomili potrebno kamenje. popolnoma drugačen postopek je bil pri vrtanju v živo skalo, kjer se je delo začelo ne od zgoraj navzdol, marveč od strani. Odsekavali so od skal kos za kosom, dokler niso v njih nastale primerne odprtine. V teh odprt; nsh, ki gredo po potrebi v globino več r.aiistropij pod zemljo, so potem uredili.na.j-prej postojanke za topove, skladišča za strelivo in živila in slednjič stanovanje za vojake. Pri tem postopku so se delavci oo-s-luževali železnega betona. Vrtanje v trde granitne skale ni bilo lahka stvar. Skalam so tako rekoč morali odpirati trebuhe m vleči iz njih kamenito drobovje kešček za koščkom. Konstrukcija sveta v teh prede-1 h pa je zahtevala enako mučno delo ne samo tam- kjer so gradili utrjena oporišča. temveč tudi tam, kjer je bilo treba zgraditi ceste, prekope in rezervoarje za vodo. Delo je bilo seveda, zelo živahno, saj so neprestano pokale eksplozije in ta delovni pekel je trajal skoro leto dni. S kompresorji so stiskali zrak, ki je bil potreben za vrtalna kladiva, nakar so pionirji sestavili svoja orodja* Za vsak top posebej je bilo treba napraviti primerno ležišče. Svedri so- grizli v skale noč in dan in so se pri tein v celem dnevu zarili za nekoliko centimetrov v trdo skalovje. Potem so morali skale razstreljevati. Seveda se je vršilo to razstreljevanje z veliko previdnostjo, kajti opreznost je pri tem delu nujne potrebna. Vsaka izvrtana luknja je morala imeti pravo smer zaradi zveze s sosedno kazemato. Razstreljevalni mojstri, ki so bili pri tem delu zaposleni, so vsako razstrelitev natančno" kontrolirali in delo- je teklo naprej z največjo smotrenostjo. Samo v tem fjordu je bilo dnevno 150 razstrelilnih eksplozij, v celem pa Je bilo potrebnih 1500 eksplozij- preden so dvignili na-J 10.00C kub. metrov skalovja kvišku, šele zdaj so ni stali potrebni stanovanjski bloki, v katerih je bilo dovolj prostora za topove, municijska in živilska skladišča ter za vojake. V opisanem fjordu sežejo zgradbe te vrste tri do pet nadstropij pod morsko gladino. Material, ki so ga z vrtanjem in razstre-Ijeva.ajem skal v notranjščini dvignili na površje, so porabili za betoniranje in ka-muflažo utrjenih oporišč na površju. Na ta nač n so nast-le povsod na Norveškem mogočne trdnjave, k se lahko merijo z naj. močnejšimi utrdbami na svetu. Poznavalci stvari pravijo, da se je Norveška spremenila v pravcati severni Gibraltar. Takšne utrdbe stoje sedaj povsod po norveškem nabrežju, ter se vlečejo ponekod globoko pod zemljo. Od K rkenesa do f jorda pri Oslu stoje takšne utrdbe druga poleg druge, delo Todtove croanizacije pa še danes ni končano, mai-več se nadaljuje, kajti še vedno se najde kje kakšno mesto, ki ga je treba izboljšati in ojačiti. Tako stoji zdaj nemška straža tudi na severu Evrope in je vedno pripravljena da sprejme sovražnika, če bi se jo drznil napasti z najsedobnejš-im orožjem, kateremu napadalec nikakor ne more biti kos Sluibodobi DJU vlABNICA i.šč-e 'irJiaOmu- e»d JO do j^l iei, k t>. «- (jreseliia 6 t-lovi-R-ko družino f Trst. Za potovanje polrobri .iokuin^nti preskrb*. Ponudbe b sli ko nn ujiravo Jutra ("d rnač-ko .Družabni«--!«. ac»4-:a BOI.JŠE MLADO DEKLE sprejmem za vsa hišna cela k meščanski rodbini. — Pl„ča dobra, hrana in sta-novanie. Naslov v vseh poslov. Jutra. 20730-la DEKLE pridna, poštena, za vsa hii-1 na dela, dobi stalno slu-žbo. Naslov v vseh posl. I Jutra. 20715-la POSTREŽNICO z znanjem kuhe n ostalih gosji. del. iščon z» ves dan. V prašuti dopoldne. Gonipova ul. 13. dohod h Mirja. -3Hi70--ji J-RG. POMOCNICO ■uk ši«erijo, (ffiano n ir-jeno. takoj epreimem. Obširne ponu.ibe na. o°rl odd. Jutre. ; pod »Zanesljiv«.« lOtj-TS-la 1 CEVU. POMOČNIKE za zbta, nova dek. sprejmem. Plača dobia! Ješe Bogo. Cesta f I/)ko 20. •Vir/Mu 2ELOD ep, inirav, oeužen, 6 do 7.000 kg naprodaj. Naslov v oglae. oddelku >Jutra«. 204.«3-6 MOŠKO OBLEKO temno, skoraj novo — iz predvojnega bisga, za srednjo postavo (primerna za dijaka,, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 20676-6 KRASEN KOŽUH moški, di/ig, crn, priložen « plemenito kožuliovino, najfinejše predvojno biago. luksuzna izdelava, ugodne naprodaj. Kudolf Zore. L,ubl;ana. Ciie-•lali-ka ulica I-'. 20771-G ZIMSKO SUKNJO prodnin. Naslov v veeh poti. Jutra 30(571-« K LAV. HARMONIKA batov, popolnima nova. fe proda. Tavčarjeva '11. pri-tiifj«. -30TT-6 UGODNO PP.ODAM: 1 perzi.anei plašč (kiav.) in rnuf, 1 nov pia££. črn ii volue za vitko damo. moške škoro.e in novo. moderno Sperano omaro. Ogled od 9. do 17. ure pnpoldn«. Naslov v vseh pop] Jutra. MODERNE OPREME za sjalnt- »obe ii oretiove korenine, polit -sne. pro aai. <''erne Avgust Liub];ana — V.MrrVov,, S3 ' CfcVLj.n-.jj r v.v Odriam uovc jljit'- del' na dom. Plačum flobro. Jet-e lingo. C«?ta na Loko 20. 3(10 »-3 UM . i VE<; srv. STROJEV »Neechii. pogredjiv-h. uovih, r«-od«m. pav;ič. Jadranska 9. 1. nadsr. iJOife-C SPALNICO in jedilnico, nudi mizarstvo štigl vsak dan oc' 3. do 5. ure v gostilni. Celovška 72 . 20615-6 BREZOVE METLE držaje Z3 loiare omela i/i. iobite pri Gu*p>-iarsk: zvezi. BU-'weisova m MaJrtroie 10. 20370-6 KRMILNO PESO prek j« Goepodarrk\ zve za v tvoj:h skladiščili v lin irtr.jv' »liri 10. 305G9-6 DIVJI KOSTANJ lep, zdrav, osužen, nekaj 1000 kg naprodaj.— Naslov v oglasnem oddelku T-Jufra-r. 20494-C AVTO (LIMUZINA) 5 sedežen »Mercedes Bt-nz« ■ -•-»> »j eylir,dro7, 55 KS, malo vožen, v zelo dobrem stanju, naprodaj po ugodni ccni. Frančiškanska ■4 — skladišče. 20659-6 SOBNO PREPROGO pirotsko, dobro ohranjeno, veliko, ugodno prodam. — Nasiov v vseh posl. Jutra. 20746-6 KADILCI cigaret primanjkuje. Kajenje škoduje zdravju. Edina rešitev — odvadite se ka-■enju z našim zanesljivim, preizkušenim sredstvom Ni-kotinoi. Prodaja »Jugopa-tent«, Gosposvetska c. 1. 20742-6 KRASNI ZASTOR ročno delo, čipke za tro-delno okno; 2 zastara za dve okni; kavč; gobeiin sliko in odejo za posteljo, prodam. Naslor ▼ vseh poslov. Jutra. 20681-6 SMUČARSKO OBLEKO za deklico al fanta, prodam. Naslov t vseh posl. Jutra. 20720-6 KRATKA SUKNJA za srednjo postavo, naprodaj. Naslov v »seh posl. Jutra. 20721-6 ŠIVALNI STROJ pravi amerikanski, pogrez-Ijiv »Singer«, po ugodni ceni prodam. Seme, S len-drova 6-III. 20695-6 ŠIVALNE STROJE več novih, pogrezljivih — »Singer« — po ngodni rani prodam. Seme, Salen-drova 6-III. 20696-6 DVE TRA VERZI nosilki, prodam ali zamenjam. Naslov v vseh posl. Jutra. 207J1-6 ŠIVALNI STROJ original »Singer«, pogrnili iv, usodno naprodaj. — Vprašati v »Servis biro«, Šelenburgova ulica 4. 20707-6 ŠPORTNO OBLEKO rjavo, prodam za 1500 Hr in dobro ohrameno črno zimsko suknjo za veiikeea gospoda za 2000 lir. Od B. do 14. ure. Slomškova 17-1, levo. 20672-6 PREDMETE srebrne kovance in dra-' gocenostl, kupim, plačam najvišjo ceno. Fo-nudbe na ogi. odd. Jutra pr>d -Srebro«. 20653-7 SLIKE Jakoj ica, Gruharja in Vesela. kupim, ponudbe na ogl. odd. t Jutra nod »Umetniške čl:ke». ni v blokn — ; prodam. Ponudbe pod »To. j di polovico ali po 2000 kv. | m« na ogl. odd. Jutra. 20640-2d i Ot-ivi.jLviLj£j.NL» SuliO i » posebnim vhodom — s j stopnišča, oddam gcspotlu. ' Gallusovo nabrežje 25. 20747-2J ..Ivir-SM TEČA J ci-aki, dijakinje in ostalo mladino vabimo, da se vpišejo v harmonikarski tečij. Naslov v vseh posl. Jutra. 20656-37 PROSIM GOSPO (.. - . v petek, dne li. t. m. popoldne oglasila v i Metelkovi ulici 3, da se 1 ponovno oglasi radi ncsp'V razuma. 2061^-37 i SIVO PROPUSTNH-O i (lasciapassarej št. 2171 aa ime Jerneje Štefanija, ser« zgubila v četrtek dne 18. t. m. Poštenega najdite!;* ■ prosim, naj jO odda v upra. I vi Jutra. 20683-37 SPOROČAMO ceaj. občinstvu, da r»di prevelikega navala do r.a^ daljnega galoše in snežk* ne sprejemamo v popravi-' lo. Naknadno sprejemanie ! bo objavljeno. Cni-Meto-j dova 71. 20717-37 POZOR! Oeiij. tn.emaJcem sporo6aic_ da Ksrejemam naročila za Miklavža 6amo do 25. t. m., božična pa do 10 dec. la izdelavo punčk in konjev. Vlado šla [ah. biv. I. KaJer dri. gled., Ljubljana. Slomškova ul. 6, dvorižče. iOrrWJT! um reci preži -feve in popravila revrH hitro tovarna Ditz-pe5i. St?fca. nafrroti stare cerkve. 20764-TT GOSTILNIČARJI! prevzemam prevoie vina ts Vipavske doline in s Krat^ Interesent5 nai sporočijo naslove na cgl. odd. Jnfr* pod »P-evor vina« 30653-57 GOSPODIČNA iiJe osebo v svrho nemSfc kocverzacije. Ponudbe na o?i. Jntm pod >Kmvmjf<. ja«. 30668-3T POIZVEDBA Prosim kdor ka< ve o JaaV» KoVBI 'v fe Viinj* ffore, fci ie bil inteniiran v Reniceffc. nai w i?!aei nri L. Perbu Štadentovska sHca $-11. 50669-3T Zbirka ».DOBRA KNJIGA" izda vsak mesec en roman Knjige iznajalo sredi meseca ln so na razpolage v dveb izdaj ad. « broširani tn vezani Po znatno znižani ceni dobi romane DEL. kdor se na zbirko naroči — Naročnina se lan ko plačuje mesečno tn znafla na mesec, toret za eno knjigo: a) za naročnike »Jutra«, »Slovenskega Naroda« m »Domovine« 10 Ur za broširano ln 20 Ur sa vezano izdajo; b) za ostale naročnike 11 Ur za broširano ta IZ Hr za vezano Izdajo. _ Naročnike sprejema uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ltubilanl Puccinijeva 5 črni kodri, so se jima bili razpustili, onleko sta imeli zamazano in gležnje opraskare. »Oh, kdo bi s: mislil kaj sva naili. kdo bi si mislil.« je Liza zasigala; »žamet m kotenino pa sod, ki je nemara pcln zlata, vse dobro skrito.« Prekrasne obleke si lahko napravimo,« se je oglasila Izabela. *Ne glede na to. kar si lanko kupimo z zlatom! Vzdigni se, očka. tecimo nazaj in pospravimo vse,« je Liza priganjala. »Kje pa so te reči?« je dokaj hladno vprašal cče VVright. ;>V votlini pod Ostro skaloU »Tedaj gre za tihotapsko blago. Sod je najbrže pol «oli ali žebljev. Te stvari niso naše dek eti; mUiim da ho re3 najbolje. če gremo ponje in jih oddamo Hvdu. Kako m sliš John?« Ovvens je svaku pritrdil. Moža tta se neuteg.ma odpravila ter vzela Hirama in Sama za spremstvo. S seboj so nesli tudi svetilnice Izabela -c oila na moč vesela, da jt raso pozvali naj š? cnKr t pleza tja gor Bila je upehana jn ;ar-nn in vsa hvaležna tetki. Ver 'ii slilen la počaksui Jedjo doklei se •moSk' m vrnejo : za bel i oi r,ilc .'lgočSino bc.sedova-'-).'=> s- 7""3' ijr>!r o prešitih ode- jah in kuliariji. Njene misli so bile pn žametu in kotenini, ki je ležala zgoraj pred votlino. Tudi mala Polly je menda mislila na skrite zaklade. Kaj bi storil ti.« je sanjavo vprašala malega Pavla Millerja, »če bi imel poln sod zlata? Jaz bi si kupila svileno obleko in zlate gumbe pa zlate uhane,« je rekla, ne da bi počakala njegovega odgovora. Pavel je pri tisti priči prekosil Pollvjino željo. »Jaz bi si pa kupil krasen voz m dva lisca, da bi ga vlekla, sani z dvema šarce« ma in krzneno kučmo pa dolg bič.c Tj nakupi v mislih so preskočili za dolgo mizo. »Jaz bi si privoščila porcelanasto posodo in srebrn čajnik,« je driala Feba s Kratkim smebom, ki se je izHl v vzdih. Tetka Hana si je zaželela novo hiic, »ko se že menimo o željah«. Izabela :v Liza sta ostali pri novih oblekah in dodali še nekaj čepcev s trakovi. Le mati Owensova se jc sama pri sebi tiho smehljala in ni nič zinila o svojih skritih željr h. Kai si mati res nič nc želi? je začudeno pomislila Izabela. Babica Rusheva si ni mogla kaj, da je ne bi lotila praznih skddelic ir. iz črnega usedka prerokov? la bodočnosti. Feba je prva pr šla na vrsto. »Mislim dete da dobiš svoj porcelan in svoj srebrni čajnik. V tvcii skodelic^ leži mnogo sreče zate in kup denaria.« Schriftleiter L Fiir Jas '.<.<;i* >.-tiu i ».i-;t:-o > .Ms Verlag -tb!:ar:ia.-;:i: ru n ?rran. — ladajatega: Stanko \ Za fmcratn ira.it oddvL Ii