#  poganstvo. S kršèanstvom je torej zašèitena evropska kultura v celoti. Kulturna naloga, ki èaka današnjo Evropo, je po Brague- jevem preprièanju v tem, da ponovno postane rimska. Èe bo hotela to udejanjiti, bo mo- rala dokazati hkrati veliko sa- mozavest in še veèjo ozavešèe- nost o svoji lastni “naravi”: za- vedati se bo morala tako svo- je vrednosti kot svoje nevred- nosti. Svoje vrednosti vprièo notranje in zunanje barbarsko- sti, katero bo morala obvladati, in svoje nevrednosti v odnosu do tistega, èesar je samo poslan- ka in slu`abnica. Evropski èlovek, zlasti kul- turnik je lahko ponosen na pre- hojeno pot, vendar mu je v se- danjem trenutku potrebnejše, da se znova zave svojih na pol pozabljenih korenin in iz njih naèrpa volje in moèi za nadalj- njo pot. Evropejci bomo imeli svetu kaj povedati le, èe bomo ostali zvesti svoji bogati dediš- èini. V tej zavestno `iveti in us- tvarjalni zvestobi je naša moè in naš `ar, v njej in samo v njej bomo sproti odkrivali svojo pot, širili prostor svobode in odgovornosti, praviènosti in miru — evangeljske civilizacije ljubezni, ki je in ostaja luè za ves svet. @+4 2 = .%* A ) /; 9,C*=  &,; %'B% =  *6#6 75> ? ?  ? “Bil je paè moški svet”, pra- vi za 80. in 90. leta znaèilno re- vizionistièno stališèe, ki si hkra- ti prizadeva na novo napisati zgodovino, tokrat iz “`enske- ga” zornega kota. Iskanje ravnovesja s protiu- te`jo se zdi logièno in koristno. (In èe kaj preseneèa pri t. i. “fe- ministiènih” piscih in pisatelji- cah, je samo to, da praviloma iš- èejo `enske protiute`i s pribli`- no enakimi lastnostmi, kakršne sami pripisujejo moškim.) In vendar je tisto, kar vsak- do od nas išèe v sebi — in v dru- gih (kajti le tisto, èesar ne naj- demo v sebi, išèemo v drugih) — Èlovek. Bitje, narejeno po Bo`ji podobi: obojespolno v interakciji s soljudmi in v lastni intimi; brezspolno v iskanju prese`nega. Zato je kar presenetljivo, da je v poplavi knjig, ki jih vsako leto bruhajo zalo`niške hiše po vsem svetu, razmeroma malo ta- kih, ki bi èloveka obravnavale ce- lostno, mimo in onkraj spola. (Ali pa se morda le zdi, da jih je malo, ker se v primerjavi s kri- èeèimi tr`nimi uspešnicami, ki skandirajo razna “zlata pravila” pop-psihologije po ameriškem kopitu, zdijo skromnejše in — iro- nièno — manj revolucionarne.) In zato je prava osve`itev, èe najdemo knjigo, ki v `enski (in posredno v moškem) nago- varja Èloveka; ki spodbuja k is- kanju “veèno èloveškega” v sebi, ne da bi nagovarjala k es- kapizmu ali predpisovala pot. Takšna je knji`ica Dar mor- ja, ki je pred kratkim izšla pri Ko je 21. maja 1927 Charles Lindbergh pristal na travniku Le Bourget pri Parizu in tako po- stal prvi èlovek, ki je sam in brez postanka preletel Atlantik, je za- hodni svet po dolgih, muènih letih dobil junaka. Petindvajset- letni Amerièan je dal krila celi generaciji — povojni “izgublje- ni” generaciji. Bil je Ikar, ki mu je uspelo. Znaèilna miselnost 20. sto- letja (in, bodimo pošteni, tudi tistih pred njim): kar je mogoèe osvojiti, je treba osvojiti. In ti- sto, kar moremo in moramo osvojiti, je po definiciji zunaj èloveka: globine oceanov, vr- hovi Himalaje, blodnjaki pra- gozdov, nevidni svetovi mi- kroorganizmov, neizmerjeno prostranstvo neba — prav do Lune in še naprej.     Mohorjevi dru`bi Celje. In ne- majhno preseneèenje je, ko od- krijemo, da jo je `e pred pet- desetimi leti (v zlati dobi ZDA — in stroge delitve spolov po tradicionalnih dru`benih vlo- gah) napisala neka ameriška gospodinja, `ena, mati. Res pa ne katera koli “gospodinja”; njena avtorica je Anne Morrow Lindbergh (1907-2001), od leta 1929 `ena (in soletalka) Char- lesa Lindbergha, sicer poklic- na pisateljica. Za okolišèine, ki so zazna- movale `ivljenje Anne Morrow ni mogoèe reèi, da bi bile ravno “povpreène”. Rodila se je kot hèi visokega diplomata ZDA, poroèila se je z idolom vsega sveta in nato skupaj z njim po- leg slave — in prav zaradi nje — do`ivela tudi vrsto hudih preiz- kušenj, ki jih veèina ljudi prav tako nikoli ne spozna. Vendar se izkušnje in do`ivetja, na ka- tere se izrecno sklicuje v svoji knjigi Dar morja, prav v nièe- mer ne loèijo od `ivljenja, ka- kršnega pozna na milijone `ensk po vsem svetu. Anne Morrow je knjigo na- pisala leta 1955 med samotni- mi poèitnicami na otoku, ko je imela èas samo zase — za najin- timnejše sreèanje s seboj, zunaj “vlog”, ki jih je nalo`ilo vsak- danje `ivljenje. V osmih krat- kih poglavjih s subtilnim, psi- hološko in izrazno pristnim razèlenjanjem sicer stare pris- podobe — školjke — razgrne svo- ja razmišljanja o lastnem `iv- ljenju, o potrebi, da najde — in sredi vsakdanjega `ivljenja ohranja — lastno jedro in tisti notranji prostor svobode, iz ka- terega je šele mogoèe zares pro- sto dajati ljubezen. Avtorica ne pridiga in ne predpisuje “pravil”. Njen nago- vor je intimen, nevsiljiv, pre- prièljiv, brez slehernega klišeja, osve`ujoèe pristen, skoraj pre- senetljivo globok, vseèloveško širok. Njen jezik je izbrušen, plemenito preprost, izredno berljiv in sve`. Njene ugotovi- tve o èloveku v modernem sve- tu, o usodi ̀ enske, o medèloveš- kih odnosih so oblikovane ele- gantno jedrnato in sve`e; zlahka jih razumemo in si jih zapom- nimo — in vendar jih lahko pre- biramo znova in znova; prav za- radi svoje resniènosti namreè vedno najdejo odziv globoko v bralcu. Slogovno je Dar morja sijajen, `lahten zgled, kako je mogoèe o vprašanjih vsakdanje- ga èlovekovega bivanja — prav ta pa so dejansko najgloblja — pi- sati neponarejeno, s pristno èlo- veškim nagovorom. Knjigo bi lahko imenovali avtobiografska meditacija. Tisti, ki bi v njej morda prièakovali kaka prièevanja o `ivljenju s slavnim letalcem ali celo o tra- gediji, ki je zakonca Lindbergh zadela prav na zaèetku njunega skupnega ̀ ivljenja (ugrabitev in smrt njunega prvega otroka leta 1932), bodo razoèarani. Lind- bergh se v knjigi pojavlja le kot brezimni (in globoko ljubljeni) mo`, tovariš, sopotnik — kot re- ferenèna toèka za bralke (in bralce), ki si tudi sami delijo ̀ iv- ljenje z drugo osebo; in njuni neimenovani otroci v knjigi na- stopajo kot osišèe dru`inskega `ivljenja, s kakršnim se lahko poistovetijo milijoni ljudi po vsem svetu. Dar morja je torej na prvi pogled izrazito “`enska” knjiga. Res jo je napisala `enska, z zna- èilno “`enskimi” `ivljenjskimi izkušnjami; in nedvoumno na- govarja predvsem `enske. Toda nagovarja jih kot celostne ose- be, katerih najgloblje te`nje in hrepenenja presegajo — tako kot pri moškem — golo biološko doloèenost spola; katerih oseb- na rast ni manj pomembna od vsakdanjih opravil, s katerimi so (pre)obremenjene v svoji skrbi za druge. Dar morja je predvsem osebno, intimno razmišljanje o `ivljenju — in svobodi — èlo- veka med ljudmi. Osebna os- voboditev, o kateri piše Anne Morrow, je namreè najdenje sebe sredi neprenehnega valo- vanja vsakdanjega `ivljenja; najdenje svojega èloveškega bis- tva onkraj biologije in dru`be- nih vlog — v preprostosti, ki je temelj osebne svobode in ki od- pira oèi za staro, na Zahodu ni- koli zares osvojeno spoznanje, da je edino stalno spreminja- nje; da staranje ni isto kot pro- padanje; da je vsak dan pose- bej, znova in znova, prilo`nost za rast, celo za nov zaèetek, èe se le èlovek ne oklepa vizij o `ivljenju, ki jih je sam `e davno prerasel. Osrednje besedilo knjige Dar morja spremlja avtorièin pripis iz leta 1975. V njem se  #  avtorica ozre na dvajset let, ki so minila od izida knjige, in na vse, kar se je v tem èasu zgodi- lo. V dogajanju povojnih de- setletij prepozna — z obèudova- njem in upanjem — vsestransko prebujanje ozavešèenosti. Prav to je zanjo najveèja pridobitev povojnega sveta. “Rast v zave- danju je bila vedno boleèa,” pravi Anne Morrow. “Vendar to vodi v veèjo neodvisnost in konèno v dejavno sodelovanje. Kajti velikanskih problemov, s katerimi se danes sooèa svet, tako na zasebnem kot na jav- nem podroèju, ne morejo re- šiti `enske — ali moški — sami. Premagajo jih lahko le moški in `enske skupaj.” Ptica na nebu, školjka na skali. Obe sta enako moèni; obe enako krhki. In v svojem najglobljem bistvu — tistem nei- menljivem, kar ju loèi od vsega drugega in hkrati povezuje z vsem drugim — obe enako svo- bodni. 11'95'% C% % ,  +* * 0* + $*;(9*' = led v prostorih Arhiva Repub- like Slovenije od novembra 2001 do januarja 2002 je pri- kazovala skoraj polstoletno kul- turno, socialno in politièno de- lovanje društva. V zaèetku le- tošnjega aprila je kot nekak do- datek k razstavi izšel še zajeten zbornik razprav, v katerem sku- šajo številne avtorice (in trije avtorji) prikazati današnje ve- denje o dogodkih izpred stotih let in njihovih najpomembnej- ših akterjih. Zbornik z naslo- vom Splošno `ensko društvo 1901-1945 in podnaslovom Od dobrih deklet do feministk sta uredili Nataša Budna Kodriè in Aleksandra Serše, ki sta k so- delovanju povabili široko pa- leto sodelavcev. Nastalo je èez 500 strani zajetno delo, ki s šte- vilnimi biografijami predstavlja `ivljenje in delovanje `ensk od srede 19. stoletja do èasa po koncu druge svetovne vojne. V uvodni razpravi Marta Verginella ugotavlja, da je mo- derna doba `enske potisnila v javnost med akterje dru`benih sprememb, vendar jih je kaj kmalu na formalni ravni iz nje tudi izrinila “ker je `ensko na- ravo razumela kot s politiko nes- kladno.” To tezo je na zanimi- vem primeru potrdil tudi Va- silij Melik, ki je spomnil, da je bil v prvi polovici 19. stoletja v avstrijski monarhiji glavni pogoj za volilno pravico plaèe- vanje davka ter da so tako med volilne upravièence lahko so- dile tudi `enske ali celo mlado- letni, èeprav je namesto njih glasoval njihov pooblašèenec. “O `enskem gibanju, o `en- ski emancipaciji vladajo pri nas še zelo zmedeni pojmi,” je 29. septembra 1901 dejala Zofka Kvedrova v ljubljanskem Mest- nem domu na ustanovitvi Splošnega slovenskega `enske- ga društva v Ljubljani. Bojim se, da še dobro stoletje pozneje razmere niso bistveno drugaène in da še danes na kakšen “pre- tirano `enski projekt” mnogi gledajo zviška in v stilu: “Ja, kaj se pa spet gredo …” Odloèitev dveh arhivistk Aleksandre Serše in Mateje Jeraj, da obele`ita stoletnico ustanovitve `enskega društva, je zato še toliko bolj pogumno in hvalevredno de- janje. Razstava, ki je bila na og-