Planinski -- Glasilo »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. štev. 12. v Ljubljani, dne 25. decembra 1897, Leto III. Pesnik Gregorčič, sin planin. (Črtica. Spisal J Mandelj). Oj zlatih dni spomin Me vleče na planine, Po njih sree mi gine, Saj jaz planin sem sin. Za človekov značaj je odločilno, v kakšnih razmerah živi v prvi mladosti. Odgoja, gmotne in prirodne razmere v rosni dobi njegovi, ko mu je srce mehko kot vosek, vplivajo silno na njegovo poznejše mišljenje in voljo. Priroda je jako mnogovrstna: tu ji je svet raven, tam gorat, tu gorko in suho, tam mrzlo in vlažno podnebje. Človek je pa tej različnosti v prirodi podvržen, in njegov značaj, ki ga obrazijo vnanji vplivi, se ravna bolj ali manj po vnanjosti prirode, ki se razgrinja okolo njega. Obče je znano, kako vročekrven ter živahen je Italijan, a kako hladen in miren Anglež To različnost jima je vtisnila domača priroda. Take in podobne razlike so bolj ali manj izobrazile prirodne razmere tudi drugod, in ako pravimo, da je kdo „sin svojega časa", „siu svojega naroda", potem smemo po vsej pravici reči, da je tudi „sin svojega kraja". Ker so podnebje in splošni prirodni pojavi drugačni v .ravnini, drugačni v goratih krajih in celo pri isti geografični širini v mnogih stvareh različni, zato se tudi značaj gorcev v marsičem razločuje od značaja poljancev. O gorcih n. pr. je znano, da so svobodoljubni, pobožni in da prisrčno ljubijo dom in rodno zemljo; o ravnincih ne moremo splošno tega trditi, in zgodovina nam priča, da le-ti radi potujejo in se preseljujejo, in tudi tista pobožnost, katero vidimo pri gorcih, ne domuje pri njih. Te opazke so se mi zdele potrebne, predno izpregovorim o pesniku Gregorčiču kot „sinu planin". t Pesnik Simon Gregorčič se je rodil na Vršnem pod Krnom na Goriškem. On je goreč ter tudi kaže v svojih pesmih vse znake pravega gorca: svobodoljubje, pobožnost, gorečo ljubezen do slovenske domovine sploh ter posebej še do svojega rojstnega kraja, do snežnobelih orjakov Julijskih Alp. Predaleč bi segel, ko bi o vseh teh svojstvih njegovih poezij govoril, zato naj podam le nekoliko misli o Gregorčičevi veliki ljubezni do planin, misli, katere so mi rodile njegove prekrasne pesmi. Švicarji ljubijo svoj dom, svoje gore, in nič ni slišati, da bi zapuščali rodno zemljo ter se selili v* tuje kraje. Ce pa je naključje katerega pozvalo iz domovine, tedaj se je vendar vedno spominja. Tako pripovedujejo o Švicarjih, ki so v Rimu v papeževi gardi, da jih večkrat obide domotožnost, in tedaj da bridke solze točijo za domačimi gorami. Tudi naš pesnik je le doma srečen in zadovoljen, in ko ga je usoda svečeniška zavedla v vinorodne solnčne kraje ravne Goriške, tedaj mu srce vedno sili nazaj v planine. Pod trto bivam zdaj V deželi rajskomili, Srce pa gor mi sili Nazaj v planinski raj. Rojen v podnožju sivih gorskih orjakov, je že v rani mladosti občudoval in ljubil veličastvo gorske prirode. O zlatih dni spomin Me vleče na planine, Po njih srce mi gine, Saj jaz planin sem sin. Tam v gorah je prebil prva leta neskrbne mladosti. Kako srečen in zadovoljen je bil tam, kjer je bil njegov celi svet — domači rodni kraj. Tedaj še ni poznal vnanjega sveta, katero je zrelemu možu v kupo življenja vlivalo toliko gorjupe pijače. Kar sreče sem na svetu vžil, Sem jo v mladosti cvetu pil, Sem pil vrh solnčnih jo višin, Planine proste prosti sin. Poklic svečenika pa mu ne dopušča, da bi ostajal v svojih ljubili gorah. Ločiti se mora od njih, a to mu zaliva srce z bridkostjo. In zdaj planine, ve moj raj, Od vas tja v tuji moram kraj; Kako mi pa je to težko, Le On tam gori ve samo. Oj z Bogom, domovinski svet, Oj z Bogom, ti planinski cvet, Nebeški čuvaj te vladar, Ne zabim te nikdar, nikdar! Srečen je bil pesnik Gregorčič v teh čarobnih gorah; to nam priča tudi pesem „Pastir". Oj pašniki solnčni, lesovje temno, Vi viri, potoki studeni! Željno, kakor ded naš v izgubljeni raj, Jaz gledam na trate planinske, Solzeč se oziram na mesta nazaj, Kjer sanjal sem sanje detinske. Na gorah je prava zadovoljnost. Prejasno nebo se dotika sneženih gorskih glav, zelen gozd opasuje bregove, in po dragah žubore bistri potočki. Kako ne bi bil vesel tega prizora živahen mlad pastir: Naj drugi okoli po sveti Si iščejo slave blaga; Jaz hočem na gori živeti, Tu sreča, tu mir je doma. V bližini doma Gregorčičevega teče Soča. Prelepa je ta gorska reka, obilo slapov jo diči. Ni čuda, da je tudi tej ljubi znanki zapel divno pesem: Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin Nevihte temne srd ne moti, Krasna si, hči planin! Ali gore same ne zadovoljujejo pesnikovega opazujočega očesa in globokega uma. Vsa velika gorska priroda s svojimi čudi, pojavi in prikaznimi vpliva na njegovo oko, njegovo sree, njegov um. Sedaj opazuje sedmerobojno mavrico, katera kakor Biserna lestva se vzpenja v oblak, Spušča se onkraj na zemeljski tlak Mavrica pisana, božji prestol — — Sedaj zopet opazuje nevihto, ki se tako grozno lepo pojavlja v gorah. Gosti sivi oblaki zavijajo vrhove goram, neprijazne megle se pojajo od rebri do rebri. In svetli bliski in jarke strele, oj, kako švigajo nad groznimi prepadi! Kaj naj rečem o gromu, ki ropoče in se razlega od doline v dolino?! Ogenj in vodo, grom in strelo opazuješ v gorah v največjem veličastvu. Pesnikova mehka, dovzetna duša je uživala to veličastvo in grozno lepoto v gorah. Grozi sovražnica srdita, V oblakov sivih plašč zavita; Beseda njena — grom rohneč, In nje pogled je — blisk goreč. Besede grom in blisk očesa Nebesa in zemljo pretresa. Ko pa se poslavljajo ledeni vetrovi in po brdih veje mehka južna sapica, tedaj beži starka zima z belim plaščem v gore. Za njo pa procvitajo prvi cvetovi — trobentice. Komu se ne bi vzradostilo srce, ko vidi mlado, oživljajoči) se prirodo ! Oj to se v travi jasno bliska, Po jarkih vse svetlo, zlato, Stotisoč tam trobentio piska Glasan pozdrav domu v nebo. Nanizali srno nekaj biserov iz Gregorčičevih poezij, iz katerih se sijajno blesti velika ljubezen pesnikova do gorske prirode. Hvaležni moramo biti Slovenci, da so nam dala nebesa moža. ki s svojimi poezijami poveličuje glas slovenskega imena, posebej pa smo vsi prijatelji prirode hvalo in slavo dolžni Gregorčiču za one prekrasne pesmi, ki opevajo kras naših gora, in ki kakor planinske rože poživljajo in vedre srce vsakemu dovzetnemu planincu. Koči na Kredarici. (V pozimskera času.) Med plazovi in zameti Zdaj samotna mi kraljuješ, Z burjo in viharjem ljntim Zmagonosno se bojuješ. V solnčnem žarku se leskečeš, Kot s kristali bi odeta Stala vrli gora palača, Ktero čuva deva sveta. Nad teboj pa veličastni Triglav dviga svoje glave, čigar ti, planinska koča, Zrla toliko si slave. Ko pogled moj v zimskem času K tebi speje na višine, V srcu ti budiš mi želje, V srcu ti budiš spomine. Kadar Kredarici zopet Bo podnožje zelenelo, Pohitim jaz k tebi, koča, Z dušo radostno, veselo! Kristina. Nesreče v planinah 1. 1897. (Sestavil F. K) Planine pokopljejo vsako leto premnogo svojih prijateljev, tudi letos so jih,-žal, ogromno število. Ker „Planinski VestmV ni še nič poročal o letošnjih nesrečnikih, naj jih na kratko omenimo in povemo drugim v svarilo, kaj jih je pahnilo v nesrečo ali celo v prezgodnji grob. 1. V Savojskih planinah je padel dne 3. jan. Fanquinon, poročnik vil. polku planinskih lovcev, raz goro Nantet 150 m globoko in se ubil. Slovel je za najboljšega turista v okolici. Vzrok neznan. 2. Na Baksalpi se je ponesrečil dne 31. jan. prokurist Moric Heiduschka. Bil je dober turist. Ko je šel z Gsolhirna, se je pod njim od- "krhnil nakopičeni sneg (Waebte) ter z njim vred zdrznil po plazu nizdol. Med potom si je zlomil roko. Ko se je plaz ustavil, si je oblekel suknjo, ki je tičala v snegu, in še drčal 50 korakov niže. Tu je onemogel, zaspal in zmrznil. V tem času je na planinah vedno nevarno. •3. Na Sajli pri Insbruku je dne 18. febr. plaz zakril kand. med. Maksa Peera. Peljal se je s prijateljem na skijih. Peera je plaz potegnil v dolino in ga pokopal, prijatelj se je rešil. Navzlic marljivemu iskanju — kopalo je sneg 100 mož in tudi vojaki — ga niso mogli najti. Šele, ko je sneg skopnel, je našel mrliča dne 25. maja neki ovčji pastir. Plazovi so nevarni. 4. Na Hohlanču se je ponesrečil dne 4. aprila inženir Pavel IImer iz Uradca. Našli so ga pri Berenšičevem slapu razbitega. o. Dunajski trgovec Niklas je dne 1. jun. grede raz Eegelberg zgrešil put do hotela, padel črez skalo in se ubil. 6. Na Al viru v Švici se je navzdol grede ubil stavec Bosshardt iz Curiha. 7. Na Cugšpici se je ubil dne 18. jun. odvetnik dr. Bihard Schmid iz Monakovega, njegov spremljevalec Emil Diehl pa dobil ozebline. Dne 17. jun sta šla iz Knorrove koče in vsled neugodnega snega prišla šele ob osmih zvečer na vrh. Badi silnega viharja sta morala tam nočevati v malem zavetišču, kjer so jima vsled silnega mraza ozeble roke. Drugi dan, nazaj grede, je šel Diehl naprej, meneč, da gre tovariš po njegovih stopinjah. Ta pa je bil utrujen in je izpoddrknil. Ker se radi ozeblih rok ni mogel ustaviti, je dalje drčal po zmrzlem snežišču in padel črez skalo. Diehl ga je čakal v neki koči 3 ure, potem pa mislil, da je šel po drugem potu v Knorrovo kočo. Ko ga tam niso našli, so ga iskali ter nekaj dni pozneje zasledili ubitega. Diehl ne bi ga bil smel zapustiti. 8. Na Pilatu v Švici se je ubil frizerski pomagač Hellmut z Bavarskega. V noči je padel črez 100 m visoko skalo. 9. Na Totenkirhlu se je ubil dne 24. jun. Magnus iz Berlina. Nazaj grede je zgrešil pravi pot, prišel v žleb, ki se končuje z navpično steno. Utrujen je padel črez njo. Napravil je že večje ture ter najbrž postal predrzen in nepreviden. Na ta težavni vrh je šel brez vrvi in vodnika. 10. Na Pilatu se je ubila dne 27. jun. hotelska služabnica Eliza Kronauer. Šla je po krajšem potu. 11.—12. Na Buhštajnu sta se ponesrečila dne 11. jul. Teodor Keidel, podpredsednik Avstrij. planin, kluba, in švicarski inženir Pierre Goudet. Več turistov je šlo v treh oddelkih od Gštaterbodna skozi „zadnji kot" na sleme med Malim in Velikim Buhštajnom in od tam na Fravenmaver. Ponesrečenca sta šla zadnja in navezana. Ko je Keidel, prvi gredoč, skoraj bil na slemenu, je zaslišal ropot kamenja in vpitje — in žeje letel v globino. Prijatelji so ju šli takoj iskat Goudet je ležal na neki stopici, znotraj hudo poškodovan, a bil je še pri zavesti; Keidel pa je visel na vrvi prosto v zraku; potegnili so ga kvišku. Goudet je črez dve uri umrl, Keidla pa so s težavo spravili v Gštaterboden. Ker so drugi turisti — naprej gredoč — prišli črez omenjeno mesto, je bil Goudet najbrž premalo previden. 18. V Val S ugani se je hudo poškodoval dne 14. jul. Ferrari iz Rima, hodeč raz Cengalo nizdol. Bilje turistično nevajen in kratkoviden. Na snežišču mu je izpoddrknilo, da je padel in se prekopicnil. 14. Na Veugeralpi se je ponesrečil dne 15. jul. trgovec Grasser iz Berlina. Padel je najbrž v Trimelbah. 15. V Cilertalu je izginil dne 20. jul. Pfister, kateri je v Monakovem dovršil realko. Padel je najbrž v takrat narasli Oembah, ker so cepin blizu tam našli. Njega niso nikakor mogli zaslediti. 16. Pri Bardonehiji (Monte Oenis) je šel Ocekieri iz Turina s petimi tovariši brez vodnika dne 21. jul. na Boka Bernanda. Blizu vrha se jim je izmuznila vrv, da si niso upali ne naprej, ne nazaj. Po mnogih poskusih sta se dva odločila iti nazaj, in takrat je Occhieri padel 500 m globoko. Ostali so našli drugi dan pot in srečno prišli domov. Predrznost. 17. V dolini Meli je padel dne 25. jul. trinajstletni Edgar Schmidt črez 30 m visoko skalo in se ubil. 18—19. Na Srekhornu sta se ponesrečila dne 26. jul. dva turista iz Cu-rilia, Karel Seelig in dr. med. Brun. Brez vodnika potujočima jima je v strmem žlebu zdrčal sneg, da sta se, še vedno stoječ, peljala bliskoma navzdol. Kakih 30 m nad prepadom se je prevrgel Seelig, Brun pa padel na skalo (bila sta na vrvi navezana). Zdaj sta pa zdrknila okoli 350 m globoko po plazu. Brun, ki je bil manj poškodovan, je ležal dve uri nezavesten. Ko se je bil zavedel, je pred večerom izkopal jamo v snegu, kamor je položil zelo poškodovanega Seeliga. da bi ga ubranil mrazu. Zjutraj ob sedmih so prišli pomočniki. Seelig si je hudo ranil koleno in glavo, drugo telo pa precej poškodoval; Brun si je zlomil nogo in ranil glavo. 20. Na Rigiju je padel dne 28. julija mladi mož Zurmiihle raz skalo in se ubil. Hotel je iti, koder gre železnica na Rigi. 21. Na Baksalpi je padel dno 8. a v g. enoindvajsetletni Ernst Melzer. Sel je s prijateljem skozi Zsigmondy-Gamsek, na vrv navezan. Zadi gred oči prijatelj je padel in ga potegnil 20—22 m globoko, pri tem pa seje baje vrv utrgala. Hudo poškodovanega so prenesli v Mirecušlag. 22. Baz E le r k ogel je padel dne 8. a v g. učitelj Stiasny iz Švarcko-stelca 150 m globoko in ob visel na drevesu. Zlomil si je nogo in poškodoval glavo. Mimo gredoč zdravnik je slišal vpitje ter prišel na pomoč. 23. Baz vrh Tajlhofer je padel neki turist, katerega so našli šele dne 10. okt, v potoku med kamenjem. 24. Blizu Pontresina je padel Seal z i iz Genove v ledenikovo razpoko, iz katere so ga izvlekli mrtvega. 25. Na Vis. Kastnu (v Švici) seje hudo poškodoval petindvajsetletni Ivan W a 1 s e r iz Gajsa, nizdol grede po bližnjici. Ta hrib ni nič nevaren. 26. Na Montalinu se je ubil nizdol grede urar Bisch iz Kura. Tudi ta hrib ni težaven. 27. Na Hircbahterlu se je ponesrečil dne 9. avg. dijak H. Eller iz Monakovega na prehodu k Bainerjevi koči. Badi slabih snežnih razmer je prišel s prijateljem šele ob šestih zvečer na sleme. Ker nista mogla najti pota, sta tam prenočila. Drugi dan je bila gosta megla in vihar. Hotela sta se vrniti v vas Fuš. Kake pol ure pod slemenom je zaslišal predi gredoči prijatelj poseben ropot. Ozrši se, je videl, kako se je Eller peljal po strmi trati, pokriti z novim snegom. Padel je črez navpično skalo do 400 m globoko. Iz vasi Fuš so ga šli iskat in našli z razbito glavo. 28. Na ledeniku Triftu, ki sega od Brajthorna proti Germatu, je padel dne JO. avg. trgovec Karel Sachs iz Vratislave v 60—70 m globoko razpoko. Šel je z dvema vodnikoma; vrv je imel privezano na roki, a ne okoli sebe. Ko je padel v razpoko, s snegom zakrito, je podržal vodniku cepin, da bi ga izvlekel. Ker je držal roko previsoko, je zdrknila iz zanjke, on se je zasukal in izginil v razpoki. Vodnik je hitel v bližnjo kočo in pripeljal s seboj nekaj trudnih turistov. Zaklical je v razpoko, da bi zvedel, če še ponesrečenec živi. Le-ta je odgovoril: „Živim še, le roka je zlomljena". Vodniki iz Cermata, po katere so poslali, so prišli v 3',2 ure (za tisti pot treba sicer 6 ur). Zdaj je hotel vsak v globino. Naposled so si izbrali najlažjega Jožeta M Kroniga in ga spustili po vrveh nizdol. V glo-bočini 70 m je prišel na ledeno klop, s snegom pokrito; dalje je bila še neizmerna globina Sachs gaje pozdravil: „ Dober večer, kako se vam zdi tu doli?" Sedel je na ledeni klopi na rokavicah, ves pri mrzel. Vodnik ga je privezal na dve vrvi; a težko so ga izvlekli iz razpoke, ker se je vrv zarezala v led. Bešenec je vzkliknil: „Hvala Bogu, da sem zunaj!" Sachs si je izpahnil roko in ranil glavo. Ko so ga odrgnili in okrepčali, je šel, ob dva vodnika oprt, v kočo, kjer mu je pomogel zdravnik. Grozno se mu je godilo 7 ur v razpoki; eno uro je ležal nezavesten, 6 ur pa bedel, dasi sta ga žeja in zaspanec nadlegovala. 29. Na Snežki (Schneekoppe) je padla dne 15. avg. Praška učiteljica Klara Macha, nabirajoč prirodnine, v 48 m globoko skalnato jamo, kjer so jo našli drugi dan z razbitim hrbtiščem in zlomljenimi rebri še živo. 30. Na Piz Beverinu je dne 25. avg. nizdol grede padel avstrijski turist Haslacher in se hudo poškodoval. 31. Na Eoseti seje ponesrečil dne 26. avg. Franc Schliiter; zlomil si je rebra. Vodnik, katerega je na vrvi potegnil za seboj, je ostal nepoškodovan. 32—34. Na gori Jungfravi je snežni plaz dne 26. avg. pokopal turista Simona Beida in vodnika Ivan a in An drej a Anderegga. Turista so izkopali še živega, a poškodovanega, vodnika sta se zadušila. 35. Na Valbergu pri Tegernseju so našli dne 27. avg. ubitega turista Se-bastijana Lipperta, katerega so pogrešali od dne 10. jul. Bilje slabo opravljen s platnenimi črevlji. Nizdol grede je padel v pritlikovini in na pol/.ki trati ter se prevrnil črez stene. Ker je bil slabo opravljen in ni šel po zaznamenovanem potu, ampak po drugem nevarnem, si je sam kriv nesreče. 36. Na Hohtronu seje hudo poškodoval dne 31. avg. bavarski poštni uradnik Mihael Gebhardt. Zgrešil je pot in moral pod milim nebom prenočiti. Nizdol grede je padel črez 60-—70 m visoko steno in se valjal še 30 m po produ. Hlapec iz bližnjega zavetišča ga je slišal drugo jutro in poklical pomočnike da so ga prenesli. Bil je pri zavesti in je pil in jedel po padcu. Izpahnil si je levi kolčni sklep, ranil levo stegno, na katerem so se utrgale mišice, ter glavo, obtolčen pa je bil po vsem telesu. Kane so bile hude, a ne smrtno nevarne. 37—40. Na Mont Plerereju v Švici je plaz pokopal štiri turiste: župnika Gonina iz Sitna in njegove goste B. Swistanda, Henri de Molliusa in Petra Bischofa. 41. V Halermavru seje ubil dne 6. s ep t. duhovnik G vido Ebner iz Admonta. Napravil je izlet s prijateljem na Grisveberalpe. Hodeč po pešpotu, katerega je slabo vreme zelo razdrlo, sta izgubila sled. Da bi ga laže našla, sta se zmenila, da bodeta iskala vsak svoj pot, s klici pa se opozarjala. Ko prijatelj ni dobil odgovora, je mislil, da se je Ebner vrnil v dolino, da pride do 6. ure zvečer domov. Zato je hitel tudi on domov, a ga ni našel. Takoj so ga začeli iskati ter zvedeli, da se je na Miterbergu ubil. Šel je previsoko, zašel v grozno skalovje, kjer se mu je v dimniku izpoddrknilo, da je padel 12 m globoko. 42. Na ledeniku Slatini je umrl dne 6. s ep t. šestintridesetletni trgovec Zieger iz Draždan. Šel je od Praške koče navzgor. Nenadoma ga je zadela srčna kap. Bil je v družbi s tremi turisti in dvema vodnikoma. 43. Na Hohšvab je šel dne 7. sept. Julij Zampari iz Gradca s tremi prijatelji od Bodeobaura do „G'hackte". Tu jih je ujel strašanski metež. Zampari je padel in se valjal nekaj korakov nizdol, vendar so ga ujeli in potegnili navzgor. V sled naporne boie je onemogel. Spremljevalci so hiteli v Sistlovo kočo in odposlali vodnika, ki ga je baje našel, nekaj časa nesel, vendar ga ni mogel spraviti do koče. Pozneje so ga šli vsi iskat, a ga niso našli več. Šele dne 10. sept. so ga zasledili mrtvega na Gžodererkaru, kamor je bil padel črez navpične skale. Te nesreče so krivi tudi spremljevalci, ki so ga onemoglega pustili samega, vodnik sam pa ga tudi ni mogel rešiti, a tudi vodnik, če ga je našel, ne bi ga bil smel zapustiti. Tu so pač malo turistične kolegijalnosti pokazali spremljevalci. Oe se ne motimo, je preiskovalo nezgodo tudi sodišče. 44. Na ledeniku Morteraču se je ponesrečil D esc a Idi iz Genove. Sel je z ženo in vodnikom po ledeniku, ("rez neko razpoko je hotel skočiti brez vodnikove pomoči, dasi ga je ta svaril, a skočil je prekratko in padel 50 m globoko. Z veliko težavo so ga izvlekli mrtvega iz razpoke. 45. Na Hohjohu je padel Hormann iz Hamburga tako nesrečno, dasi je zlomil obe nogi. Spremljevalec in vodnik sta ga nesla na cepinih nizdol. 46. Na Argentinu v Švici je padel turist Herzog. Našli so ga s preklano glavo in zlomljenimi udi. 47. Na Vajsenštajuu pri Soloturnu se je ubil gostilničar Walther iz Burcvajlerja v Elsasu Nizdol grede je zgrešil pot. Mrtvega sta našla dva otroka. 48. Na Tatri se je pobil slušatelj filozofije Kazimir pI. Piotrowski Šel je brez vodnika na Jaščurovko, raz katero je padel v potok. 49. Pri Cermatu je dne 24. jun. izginil Anglež CJooper. Tamošnji vodniki so našli sedaj njegovo truplo. Gooper je šel v Findelen in od tam po gozdu po slabem, malo uhojenem potu, kjer je padel črez 10 m visoko navpično skalo in se ubil. 50. Na Veterhornu je dne 8. novembra ubil kamen turista Wabra iz Berna. Nizdol grede z dvema prijateljema je sedel, da bi si dereze privezal. Vsi so bili navezani na vrvi. V tem hipu je priletel kamen, velik kot otročja glava, in zadel Wabra. Prebil mu je glavo, da so se videli možgani, iz ust pa mu je tekla kri. Ob l/s 8. uri zvečer je bil mrtev. Pozneje ni padel več noben kamen Pri iskanju pečnic in drugih cvetlic se je ubilo 9 oseb, 4 pa se hudo poškodovale. Te nezgode niso s turistiko v nobeni zvezi. Izmed navedenih nesrečnikov se jih je nekaj poškodovalo, največ pa ubilo. Vendar ne smemo vseh nezgod šteti med prave planinske nesreče, kajti ne-rodnež pade tudi lahko črez domači prag in si zlomi ali nogo ali vrat. Prave planinske nesreče so tiste, ki se utegnejo vsled raznih okolnosti prigoditi le v visokih planinah, ne pa v srednjem gorovju, na gričevju ali celo v dolini. In ravno iz teh nesreč razvidimo najbolje, kaj mora turist vse imeti v čislih v visokili planinah, s kakšnimi neprilikami se mu je boriti, da se ubrani nezgodi. Izmed opisanih nesreč nam jih je prištevati komaj polovico k pravim planinskim nesrečam in še teh ne v najožjem pomenu besede. Oglejmo si nekatere. Heiduschko (št. 2) je zapeljal plaz, in vsled onemoglosti je zmrznil. Peera (št. 3) je pokopal plaz. 8. Beida (št, 33—35) z dvema vodnikoma je pokopal plaz, dasi so Beida rešili; takisto je Gonina s tremi turisti uničil plaz. na katerega je misliti skoraj na vsakem strmem snežišču. — Sehmidt (št. 7) je trpel v slabem snegu od mraza ter ozebel iti onemogel, da ni mogel več ganiti rok. Slab sneg je bil tudi vzrok, da sta Seelig in Brun (št. 18—19) padla raz strašno visočino zopet v mehek sneg, in le sreča je, da se nista ubila, Sneg je zabranil naglejšo hojo tudi Ellerju (št. 27) ter provzročil, da je padel. — Slabo vreme, zlasti viharno je utrudilo Zamparija, čigar smrt so precej zakrivili tudi njegovi neprijateljski tovariši. — Na ledenikih so se poškodovali trije, eden sije zlomil noge (št 45), Sachs (št. 28) je padel v razpoko, a tega je nekaj sam kriv, ker ni imel vrvi pravilno opasane: Descaldi (št. 44) pa se ji; v razpoki ubil; tudi ta je sam svoje nesreče kriv — zakaj ni pustil, da bi mu bil vodnik pomagal! — Vsled slabe oprave se je ponesrečil Lippert (št. 35), bil pa je tudi lahkomiseln. — Vsekakor predrzen je bil Occhieri (št. 16) ter se ubil, dočim so se tovariši rešili. — Goudet je bil gotovo nepreviden, daje zrušil kamen, kjer je pred njim srečno prišlo več turistov, ter še prijatelja potegnil v globočino. — Da se največ nesreč prigodi turistom, ki potujejo sami, se nam ni čuditi, kajti ravno vodniki nam morajo pomagati v slabih vremenskih in drugih razmerah. Tako so se pobili sami potujoči in predrzni turisti: Magnus (št. 9), Gebhardt (št. 36) in Piotrowski (št, 48). Turisti, bodite torej previdni in ne hodite po planinah sami brez vodnikov! Črez Mali Triglav na Kredarico. Priobčil Al. Knafelc. v štirinajst dni po slavnostni otvoritvi naše Triglavske koče sem si želel zopet na Triglav. Ko sem prišel v Mojstrano v gostilnico pri Smeren, je bilo ravno deset dopoldne Tam je bil še neki nemški turist, s katerim sem se seznanil. Povedal mi je, da je tudi na Triglav namenjen, izbral pa si je pot skozi dolino Kot. Ker že poznam to dolino in dolino Vrata, sem mu rekel, da hočem spoznati tudi dolino Krmo, zato da sem se namenil po tej dolini iti na Kredarico. Odrinil sem ob enajstih dopoldne, turist-tnjce pa se je napotil okoli poldne z vodnikom Smercem. Voščila sva drug drugemu srečno pot, želeč, da se že zvečer na snideva Kredarici, Bil sein sam kakor po navadi. Napol je bito oblačno in ne prevroče. Hoja po tej dolini je jako prijetna. Šele po dobrih dveh urah hoda se začne pot vzdigovati. Ondukaj prideš do razsežnih melov, koder se baje prav rade pasejo divje koze. Bes sem jih videl pet; pasle'so se nedaleč od mene in se me prav nič niso bale, ko sem jih ogledoval; menda so slutile, da moja palica ni nabita kakor Ribniško grablje. Tako sem prišel po dobro zaznamenovani poti skozi gornjo Krmo do „sedla". Tam je kazal en napis na Velo Polje, drugi pa k Marije Terezije koči in na Triglav. Više se je že megla pričenjala. Izbral sem si torej pot k Marije Terezije koči in — na Triglav, ker sem menil, da se ta pot združi z drugimi poti na sedlu med Malim Triglavom in Kredarico. Kmalu sem bil v megli, in oster veter je pihal. Pričel se je že po kotih in dolinicah prikazovati nov sneg, ker je par dni prej snežilo v gorah. Pot do Marije Terezije koče se je precej daleč vlekla med robovi in kotlinami, a naposled sem vendar ugledal kočo; bilo je že proti večeru. Na zaprti koči sem videl zapisano 2404 m višine na morjem. Ker stoji Triglavska koča okoli 2500 m visoko, sem si mislil, da pridem skoraj do nje. Od tod sem videl sled edine stezice proti Triglavu brez znamenj, dejal sem jo torej pod noge. Megla je prihajala zmerom gostejša in veter vedno hujši, sneg tudi debelejši, a noč je pritiskala. Kmalu se je pričel pot vzdigovati nad polzkimi pečinami; uvidel sem, da nisem na pravi poti. Kaj naj storim? Nazaj nisem hotel iti, meneč, da se še bolj izgubim v megli in, brodeč v noč po skalovju in megli, prav lahko zmrznem. Odločil sem se torej pot nadaljevati, čeprav vrh Triglava; od tam bi že našel pot na Kredarico. Sedaj mi je prišlo na misel, da sem bil pred štirimi leti v večji družbi na Triglavu, od koder sem sam naprej odšel z vrha, družba pa nekaj časa za mano. Ko sem došel pod Mali Triglav, sem zapazil one šele na vrhu Malega Triglava, a mahoma so izginili, in videl nisem nobenega več, ker so odšli proti Marije Terezije koči. Na tej poti sem torej sedaj tudi jaz, zato moram na Mali Triglav in potem šele doli na Kredarieo. Sedaj sem vsaj vedel, koliko pota mi je še prehoditi, in da naposled vendar pridem, kamor sem se bil namenil. Podvizal sem se, kolikor je bilo moči. Pot je bila vedno strmejša, da sem se moral že po železnih klinih poprijemati, a pri tem so mi roke okorele od mraza. Tako šem prišel na neki rob in začel vpiti, da bi me morebiti začrli na Kredarici, a odgovarjal mi je le odmev. To ni za nič, si mislim, in hitim drlje kvišku. Crez nekoliko časa se zopet oglasim, a sedaj mi odgovori res pravi človeški glas! Dobro, sem si mislil, sedaj že nisem več tako sam, kot doslej. Hitel sem zopet naprej; oglasil sem se še dvakrat, trikrat, in vsakikrat sem izpod sebe d< bil odgovor. Kar sem prišel do glavne poti na Mali Triglav; bil je že trd mrak. Oglasil sem se še enkrat veselo in vpil: „Imam pot, nič hu-de-ga!" Sedaj sem jo veselo ubral na\ zdol. Pa to ni bilo tako lahko. Na senčnati strani je bilo vse polno novega snega; moral sem se zanašati večinoma le na roke, katere so železne kline prebirale; palica meje pri tem jako ovirala. Vendar sem primeroma prispel hitro pod Mali Triglav. Tu me je čakal vodnik Šmerc, ki se je potrudil in mi prišel naproti. Oba sva bila vesela in sva jo urno ubrala v Triglavsko kočo že v trdi noči. V koči je bilo kaj veselo; bili so notri ravno domači nosači in laški zidarji, kateri so zidali kapelico. Turist-tujec je bil jako vesel, da sem vendar prišel, ker pričakoval me je že dve uri prej. Ko sem se pokrepčal in sva si vsak poiskala svoje ležišče, je vzkliknil: „Tu bom še bolje ležal nego doma"! Drugi dan je deževalo in snežilo neprenehoma da še izpod strehe nismo mogli: šele tretji dan je prevedrelo. Jas sem odšel proti Bohinjskemu jezeru po novo zaznamenovani poti, po kateri bi bil moral iz Krme gori priti, turist-tujec se je pa odločil še čakati, dokler preminejo megle, ker je vendarle hotel na naš slavni Triglav polesti. Kaj bodo naši potomci s Triglavom počeli? (Božične sanje Aljaževe). V duhu vidim električni vlak iz Luknje na Triglav in vrhu Triglava „Graud-Hotel". Od kod pa vzemo gonilno moč? Iz Soče blizu Baumbachove koče, kakih 7 hm daleč, nekoliko tudi iz Zadnjice, ki izvira iz Triglava. Po grebenu od Luknje do vrha Triglava je precej varno pred plazovi, in torej vsa naprava omogočena, če se dobi — denar. Trst in druga mesta bodo vsled novih in cenejših železnic v prihodnjosti bližnji sosedje našega častitljivega Triglava, naprava bo nesla, in če je to, tudi židje radi založe denar. Naše društvo te železnice ne bo oviralo in zavidalo, kakor nekateri neprijatelji nam nasproti postopajo. Društvene vesti. Darila. Mestna občina Radovljiška je podarila Radovljiški podružnici 20 gld. za društvene namene. Za velikodušni dar izrekamo iskreno zahvalo. Fotografije s Krete je dobila „Sa-vinska podružnica" od domačega vojaka iz Št. Janža, g Fr. Stiglica. Na nji je videti mesto Kanejo z več strani, arabsko vas in avstrijsko vojaščnico v Sudi ter skupino vstašev. Darovatolja zahvaljujemo najpri-srčneje. C, kr. vojaški geografski zavod. kateremu je dal osrednji odbor Slov. plan. društva ključ do vseh koč na razpolaganje, je vrnil ključ ter izrekel društvu za prijazno in ljubeznivo podporo pri svojem delu vdano zahvalo. Tudi je omenil, da radi neugodnega vremena ni mogel izvršiti vsega dela ter da je bode nadaljeval drugo leto. Priznanje našega delovanja. Gospod Ign. pl. Hillmajer, c. in kr. gen. major v Salcburgu, kateremu je naš odbor letos izdelal natančen izkaz in popis naših koč po njih legi, višini, zgradbi, uredbi i. t. d., se je kaj iskreno zahvalil za izvrstne podatke in laskavo pohvalil živahno pa koristno delovanje našega društva ter nam čestital na velikih uspehih. Društveni poučnozabavni večer dne 23. t. m. je bil kaj sijajen. Odbornik gv prof. Iv. Macher je eital jako zanimive „ črtice iz Boke Kotorske", odsek fotografov-amaterjev pa je razkazoval veliko zbirko svojih planinskih slik, ki so splošno ugajale in so po mnenju veščakov prav dobro izvršene. Slavni „Planinski kvartet" je z izbor-nirn petjem zabaval mnogobrojno izbrano občinstvo Hvala in slava vsem sotrndnikom! Planinski Piparji so napravili 1897. leta precej izidov. Tako so poletevali skupno že zgodaj spomladi na bližnje hribe, na Šmarno Gorov Sv. Jošt, Sv Katarino, Grmado, Sv. Lorenc, Smarjetno Goro, Osojnik; razen tega so polezli na Nanos in Dobrač (glej „Yestnik" št. 6.). V poletni sezoni so šli: dne 4. julija na Golico, 18. julija na Stol, 25. julija na črno Prst, avgusta meseca pa posamezno na Triglav. Jeseni so napravili Piparji izlet v Vrata, na Čatež, k Sv. Petru pri Begunjah i. dr. Pipar je bil letos tudi prvi in zadnji na Triglavu — pač redek slučaj. Piparji so pa uživali tudi to leto ugodnosti letoviščnikov, ker so od majnika meseca do septembra domovali v bližini priljubljenega jim Rožnika. Na svoje izlete so privabili Piparji dokaj prijateljev ter s tem slovensko turistiko jako pospešili. Na Šmarni Gori sta nedavno prevzeli krčmo dve drugi osebi ter obljubili izletnikom kar najbolje postreči. Zadnjo nedeljo je bilo nad 30 Ljubljančanov na solnčnem vrhu; vsi ti so se prepričali, da je sedaj res izvrstna postrežba. Poleg kave, čaja in likerja dobiš prav dobro vino, pa tudi sir in slastne mesene klobase imaš za prigrizek Prijazna gospodinja je obljubila, da se založi tudi s pristno dolenjsko kapljico. Kakor čujemo, okiase slavni Piparji „hišo" z raznimi planinskimi slikami. Iliizue vesti. Planinski resni odbor so ustanovili na Dunaju: Avstrijski turistični klub, sekcija Avstrija in akad. sekcija Dunaj, Nem. in avstr. plan. dr., Avstr. planin, klub, planin, družba „Ennsthaler" in Nižjeavstr. gorsko društvo. Ta odbor bode vodil reševanje ob nesrečah v planinah. Natančneje sporočimo o uredbi tega važnega odbora drugo leto. Tatvin v planinskih kočah je letos strašno mnogo. Okoli 8 koč raznih planin, društev je bilo že oropanih in tudi poško- dovanih. Ako bi se to zgodilo na slovenskih tleli, bi bilo najbrž krivo samo „Slov. plan. dr.", kakor so nam podtikali tatvino na Korošici. Nabiralcem dopisnic s slikami naznanjamo, da se je na Dunaju ustanovilo posebno društvo „Internationale Association der Ansichtskartensammler". Društvena pi-saruica je na Dunaju, I., Maria Theresia-strasse 10. To društvo bode izdajalo poseben list, ki bode stal na leto 2 gld. Književnost. Zur Hebung des Besuches des Triglav. Pod tem zaglavjem je objavil prof. I. Frischauf v „0esterr. Touristen-Zeitung". str. 216.—217. članek, v katerem opisuje pot na Kredarico skozi Krmo. Ta pot naj bi se napravil tako širok in zložen, da bi po njem lahko jahali do Triglavske koče. Stroški so proracunjeni na 5000 gld. Dal Bog, da bi se ta misel mogla v kratkem tudi dejansko izvršiti. S to potjo bi privabili v Triglavsko kočo prav veliko turistov. In die Sannthaler (Steiner) Alpen, („Oesterr. Touristen-Zeitung", str. 253. do 255.) - Štirje člani „Avstrijskega turističnega kluba" so napravili izlet v Savinske planine od dne 8.—12. septembra t. 1. Iz Ljubljane so se peljali v Kamnik, od tod pa šli po Bistriški dolini in Beli v Kocbekovo kožo, dalje na Ojstrico, Blanjavo, Brano, Okrešelj, Rinko, Skuto, Grintovec, v Frischaufovo kočo in po Kokri v Kranj. R Schrall je opisal natančno ves izlet, dasi tu in tam precej po nemško; kajti ni res, da bi bila nemška spominska knjiga Celjska na Ojstrici že več let, nego slovenska spominska knjiga „Slov. plan. dr." Le-ta je od leta 1896. tam; Celjska sekcija je dotično kaseto postavila 1. 1895. za nabiranje vizitnic, knjigo pa šele potem položila tja, ko je bila slovenska že poprej zgoraj. Sicer pa utegne ta popis privabiti še marsikaterega nemškega turista v zares lepe planine. Pisec hvali dobro oskrbovanje Kocbekove koče, nemško kočo na Okrešlju pa radi lepote, dasi je Kocbekova koča mnogo, mnogo lepša Tudi novega pota na Ojstrico ni opisal posebej, dasi je najzanimivejši. Nam se zdi, da delovanja „Slov. plan. dr." ni hotel hvaliti, grajati pa ga ni mogel. Neue Hohenbestimmungen am Triglav. „Oesterreichische Tour.-Zeitung", str. 265.-266. Prof J. Frischauf je priobčil pod tem naslovom višine raznih točk ob potih skozi Vrata, Kot in Krmo na Triglav. Po njegovi meritvi dne 12. in 13. avgusta t. 1. ima konec Kota 1013 m. studenec ob potu 1700 m, Dežmanova koča 2315 m, vir Bistrice (spodnji) 940 m, Aljaževa koča 983 m, Kredarica 2500 m (okroglo), Triglavska koča 2515 m in vrh Kredarice, kjer stoji drog, 2540 m. Razpotje v Krmo in na Velo Polje ima 1603 m. Za izmeritev teh višin je gotovo vsak pla-ninoslovec hvaležen neumorno delavnemu dičnemu našemu članu. Ob koneu 1. 1897. Ob dotekajočem letu, s katerim je „Planinski Vestnik" završil tretji tečaj, zahvaljujemo prav iskreno vse sotrudnike, ki so nas zalagali ali z daljšimi spisi in sporočili, ali nam nanašali gradiva za vesti o domači in vnanji turistiki. Vsak spisek nam je dobro došel in priredili smo ga društvenim in javnim razmeram primerno, vedno se oziraje na občo korist in čast predrage domovine. Zato nam naj blagovoljno oproste nekateri pisatelji, ako smo z njih spisi ravnali s tako obzirnostjo. Domače razmere so takšne, da moramo vedno imeti v čislih le resnični uspeh, ne pa kratkotrajne pogodnosti. Naši nemili nasprotniki so večkrat šiloma iztikali napade po našem listu. Njim bodi povedano, da mi ne napadamo, nego le branimo svoje. Nikdar si nismo in si tudi ne bodemo lastili tuje svoji ne, ker preveč čislimo načelo: vsa-komu svoje, in ker smo v dušo preverjeni, da, le spoštujoč to sveto načelo, bodemo svobodno in srečno živeli drug poleg drugega in nas mine ogorčenost. Dosedanje sotrudnike pa prosimo kar najvljudneje, naj nam pišejo prav pridno tudi za I. 1898. zanimive potopise in turistične razprave ter nam pošiljajo vesti iz vseh koncev širne domovine. Dobro došli tudi spevi vile pogorkinje ! Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim prijateljem! Uredništvo. Na znanje! Udnina „Slov. plan. društva" znaša na leto 3 gld., poleg tega zneska plača nov ud tudi 1 gld. vpisnine; ustanovnik plača 30 gld. Udje vseh podružnic plačujejo društvenino svojim odborom „Plan. Vestnik" prejemljejo vsi u d j o brezplačno; neude stane na leto 2 gld, dijake samo 1 gld. Listki ža dokaj znižano voznino od Ljubljane do Divače, St. Petra in II. Bistrice dobivajo udje pri odboru v Ljubljani, 0 z i roma pri g. Sokliču, klobučarju v Ljubljani „Pod trančo", Noto urejena lekarna PRI MARIJI POMAGAJ M. Lieiistek v Ljubljani na Reseljevi cesti štv. 1 (poleg Mesarskega mosta t priporoča svoja zanesljiva, sveža in preizkušena zdravila, kakor tudi vse v farmacevtiško-liigienično stroko spadajoče izdelke, kateri so v zalogi vedno v najboljši kakovosti. Za turiste priročni lekovi v zavojih. Josip Maček na Mestnem trgu v Ljubljani priporoča svojo zalogo mnogovrstnih domačih in tujih žganih pijač, kakor: pristen brinovec, sli-vovko in tropinovec, I. vrste francoski in ogrski konjak, rum in mnogovrstne druge likerje po nizki ceni. >!«.»........ - .•• -:■■"•• .............. . -V '»•, • / "'", ' J. BONAČ, v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6 zraven nove pošte, priporočam vljudno svojo trgovino s papirjem in s pisalnimi potrebščinami. Vzorce papirja pošiljam na ogled. V svoji knjigoveznici izdelujem vesel pri-proste in najfinejše. Adolf Hauptmann v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slc-novih ulicah št. 10—12. Torama oljnatih barv, flrneža. laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, xxxxxxxxx>>>>>>>>>>.xxxxxxxxx i;; MARIJA PLEHAN, x svecarica in lectarica v Ljubljani * •J - na Sv, Petra cesti št. 63, J X priporoča svojo veliko zalogo sveč ter X mnogovrstnegamedenegablagainslaščic. X Kupuje med v panjih in vosek. X XX.X\X-XXXXX>>>.VX.VX.VXXX.X-XXXXXXX S t *f Andrej Dniškovie. : " i. *f trg-o-vec z železnino jj* jI v Ljubljani, 5j na Mestnem trgu št. 10. S Z........+ ........ , Vinko Čamernik. kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9, (zal ^ ga spomenikov na Dunajski cesti nasproti bavarskemu dvoru), priporoča svoj knmenoseiki obrt, oosebno za cerkvene in druge stavhinske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d. Solidno delo, nizke cene. Ceniki in ohrini lia Kalitcvo KaNlonj. Optični za.xy.xy.xY.xY.xy.xY.xy.xy.xy.xy.xy.xy.xy>. Brata Eberia, pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice r r.jnhlj,,,, i, r Franci&leansltlh ulicah 8t. 4, prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča de o-rativna, stavbins'ia in pohištvena dela. lelo reelno in Ano, izvršitev točna ln po najnižjih conah. HUG0N IHL v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsake vrste sukneiiega in mainifaktiirnega blaga na debelo in na drobno po nanižih cenah. Vnanja naročila izvršuje hitro in natančno. Živež za hribolazce. Maggijeve buljonske glavice in zavoji z Maggijevo juho, grahove klobase, jako krepeilne, vkusne in se mahoma pripravijo. Živila zavzemajo malo prostora. Dobiti pri Josipu Matiču v Celju. Jul. Maggi & Co. v Bregencu. J Ivan Soklič g v Ljubljani, Pod trančo št. 1, B ® priporoča svojo veliko zalogo klobukov, posebno ® $ lodnastili za hribolazce in lovce iz tvornice Jos. $ j® in Ant. Pichlerja, c. kr. dvor. založnikov. $ $ Članom „S1. pl. društva" znižane cene. $ I g IVAN URAN, izdelovalec glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8, priporoča veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dvorane in razne druge prostore, dalje modelnasta ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji ceni in priznano dobro. Franc Čuden, urar v Ljubljani na Mestuem trgu, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikov. V.si izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro. j^Ce novi lihi na zahtevati je brezplačno Živež za turiste. Mesne konserve, Maggijeve buJjonske glavice in povitke za juho. sir. kavo, čaj, čokolado, kakao, rum, konjak, slivovec itd. itd. prodaja in pošilja kar najboljše vrste Josip Matic, prodajalec špecerijskega blaga in delikates v Celju na Štajerskem Ceniki zastonj in fnniko.4^ Vsakovrstne napise na les, kovino in steklo Izvršuje natančno In po ceni VINKO NOVAK v Ljubljani, na Poljanski cesti 35. v ^ "4* "4* 4* "Jf 41 ^ ^ 4- 4< 4* 4« 4» 4" A/IVtVr/tN '"IVTVTVTVTVTs /Tv/rs k Tiskarna in kamenotiskarna | A. KLEIN & Comp. | v Ljubljani, v Špitalakih ulicah št. 5, ® "iT o iS s- « m S M S s § c« £ «3 feC » 5 ,g » = ^ r a V A % ° a .a rt o -j — — o cS m -1 i, r- i i 9 A S _i=fl ^ j = " f- j ri :5 $ S o i— . .i ^ ® N » ^ -i 1 » s 1 _ -o a 5 5 ^ i iS "S « 9 S3 2 § 3 S" cS n —■ -r—a J > rt rt »- p rt "TJ Odgovorni urednik Jos. Ilauptuiau. — Izdaja in zalaga „Slov. plan. društvo". — Tiska A. Klein t Comp. v Ljubljani, Priloga k 1. štev. „Plan. Vestnika" 1897. 1. Imenik članov „S1ott. plan. d.:r-u.štva" ±B©S. 1. I. Člani osrednjega društva. a) častili Slani: Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. Kadilnik Fran, trg. knjigovodja v Ljubljani. Dr. Frischauf Joli., vseuS. prof. v Gradcu. b) Ustanovniki: Belec Anton, trgovec in klepar v Št. Vidu nad Ljubljano. Bole Josip, trgovec v Eeki. Dr. GlanSnik Jernej, odvetnik v Mariboru. Dr. Krek Gregor, vseuč. prof. v Gradcu. Primorsko planinsko društvo na Sušaku pri Eeki. Dr. Schegula Jak., odvetnik v Novem Mestu. c) Pravi Slani: Ajstrich Josip, trg. knjigovodja v Ljubljani. I AmbrožiS Miha, pos. in Sebelar v Mojstrani. Arce Rajko, poštni blagajnik v Ljubljani Auer G. ml. v „ Ažman Simon, župnik v Boh. Bistrici. Babnik Ivan, trg. poslovodja v Ljubljani. Bayer Oton, blagajnik kmet. posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani. BenSina Ivan, trgovec v Starem Trgu pri Rakeku. Benedik Fr., pos. in gost. pri Sv. Joštu nad Kranjem Bežek Viktor, profesor v Gorici. Bizjak Ivan, pek v Ljubljani. Bizjak Jos., posestnik in trgovec v II. Bistrici. Bonac Ivan, knjigovez in trgovec v Ljubljani. Borštner Vinko, gimn. prof. v „ Brilej M., trgovec na Vrhniki. Brunet Fr., telovadni užitelj v Ljubljani, Gandolini Henrik, zavarov. voditelj v Trstu. Dr. Chodounsky K., vseuS. prof. v Pragi, čamernik Vinko, kamenosek v Ljubljani, češnik Janko, trg. poslovodja v „ čitalnica v Planini pri Rakeku. Dacar Josip, trg. pomoSnik v Ljubljani. Dečman Ant., tov. in hiš. pos. v „ DevSiS Ivo, mag. farm. v „ Devetak Gabrijel, pos. in trg. v Kobaridu. Dolenc Oroslav, sveSar v Ljubljani. Dolenc Vik., lastnik hotela „Adria" v Vipavi. Domicelj Alojzij v Z;igorju. Drachsler Pavel, trg. prokurist v Ljubljani. Drganc Albert, brivec v „ DruškoviS Andrej, trgovec v „ DruškoviS Ignacij, posestnik v „ Eberl Adolf, pleskar v „ Engelsberger Ivan, trgovec v Tržiču. Dr. FerjanSiS Andrej, sodn. svetnik in drž. poslanec v Ljubljani. Finžgar Fran, kaplan v Kočevju. Fink VeliSan, mestni rac. oficijal v Ljubljani. Flis Anton, knjigovodja na Vrhniki. Flis Slavko, učitelj v Škofji Loki. Dr. Foerster Vlad., odvet. kand. v Ljubljani. Dr. Franko Alojzij, „ „ „ „ Dr. Furlan Jos., „ „ „ „ Furlani Ljudevit, raS. oficijal na Dunaju. Gabrovšek Ant., knjigov. v Oseku na češkem. Garbas Fran, carinski asistent v Ljubljani. GloboSnik Viktor, notar v Kranju. Gogola Ivan, notar v Ljubljani. GomilšSek Fran., krčmar v Drežnici. GoriSnik Ivan, trgovec v Ljubljani. Grampovčan Fr., trg. pomoSnik v Ljubljani. Gregorec Anton, Srkostavec v Ljubljani. Gregorc Pankracij, kaplan v Trbovljah, Gričar Ivan, tvgovec v Ljubljani. Grobotek M., posestnik v Boh. Bistrici. Gusell Iv., posestnik in trgovec v Škofji Loki. Guštin Milan, učitelj na Jesenicah. Hauptmarm Adolf, tovarnar v Ljubljani. Hauptmann Josip, solicitator v „ Holz Vatr., uradnik „Slavije" v „ Hrasky Vlad., dež. inženir v „ Hrast Ivan, tajnik m. hran. v „ Hribar Franjo, usnjar v „ Hribar Ivan, mestni župan v „ Hribar Ivan inl., pravoslovec v „ Hribar Ivan, mag. uradnik v „ Hrvatsko plan. društvo v Zagrebu. Hubad Fr., učiteljiški ravnatelj v Ljubljani. Hubad Matej, glasbenik na Dunaju. Dr. Hudnik Mat., odvetnik v Ljubljani. Jagodic Avg., trg. pomočnik v „ Jagodic Janko, fotograf v Kranju. Jagodic Ivan, trg. pomočnik v Ljubljani. Jelovšek Gabrijel, veleposestnik na Vrhniki. Jenie Vekoslav, zav. prokurist v Ljubljani. Jenko Ivan, poštni oficijal v Trstu. Jeran Lavoslav, trg. pomočnik v Ljubljani. Juvančič J. 0., veletržec v Šiški. Kajzelj Al., tehnik na Dunaju. Kajzelj Bogomil, trgovec v Ljubljani. Kalan Andrej, kanonik in dež. poslanec v Ljubljani. Kersnik Janko, notar in grajščak na Brdu. Killer Jakob, trgovec v Kranju. » Klein A., tiskarnar v Ljubljani. Klemene Julij v Ljubljani. Klub českych turistu v Pragi. Klub slovenskih tehnikov na Dunaju. KnafelcAL, drž. železniški uradnik v Beljaku Kobilca Josip, hišni posestnik v Ljubljani. Koblar Ant., kurat in drž. poslanec v „ Kokalj M., kotarski predstojnik v Bosni. Komotar Anton, notar na Vrhniki. Korenčan Ivan, trg potnik v Ljubljani. Kostanj ec Štefan, brivec v „ Koželj Alojzij, trg. pomočnik v „ Kraigher Franjo, krojač v „ s Krajec J., knjig, in tisk. v Novem Mestu. Dr. Krisper Val., odvetnik v Ljubljani. Krivec Ivan, trg pomočnik v „ Križnik Kašper, posestnik v Motniku. Kruleč Ivan, učitelj v Ljubljani. Kune Avgust, trgovec v Črnomlju. Kunčič N., pos na Lancovem pri Radovljici. Kuralt Fr., gost. in pos. v Št Jurju pri Kranju. Kuralt Josip, uradnik m. hran. v Ljubljani. Dr. Kušar Josip, odvetnik v Ljubljani. Lavrenčič And., pos. v Št. Petru na Krasu. Lavtižar Josip, župnik v Ratečah. Lenče Josip, veletržec v Ljubljani. Lenček Niko, notar v Škof|i Loki. Leskovic Fran, trgovec v Ljubljani. Levičnik Albert, sodn. nadsvetnik v Ljubljani. Levičnik Peter, pravoslovec v Škofji Loki. Liileg Al, trg. knjigovodja v Ljubljani. Liudtner H., dež. rač, akcesist v „ Logar Josip, trg. pomočnik v „ Lokar Ant., velepos. in trgovec v Ajdovščini. Macher Ivan, učit. prof. v Ljubljani. Maček Josip, trgovec v „ Mandelj J , oficijal tob. tovarne v Ljubljani. Marzolini Mihael, kavarnar v „ Mayer Peter, gostilničar in pos. v Kranju. Mayer Vilko, trgovec v Reki. Matjan Jakob, kaplan na Jesenicah. Mazi Josip, žel. nadoficijal v Liubljani. Medica & Križaj, tovarnarja v Št Petru. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani. Dr. Mencinger Janez, odvetnik na Krškem. Mikusch Adolf, trgovec v Ljubljani. Mikuš Anton, dež. rač. oficijal v Ljubljani. Milavec Andrej, trg. sotrudnik v „ Mladič Adolf, mornarski častnik v Pulju. Mladič A., sodni avskultant v Ljubljani. Mlakar Ivan, bogoslovec v „ Molaček Janko, modroslovec na Dunaju. Murgelj Julij, sodni pristav v Škofji Loki. Murnik Ivan, ces. svetnik itd. v Ljubljani. Miiller Ivan, trgovec v Zagorju. Naglas Viktor, trgovec v Ljubljani. Narodna čitalnica v Škofji Loki. Nežič Mijo, brivec v Ljubljani. Nolli Josip, operni pevec v Ljubljani. Nolli Srečko, ki ep mojster v „ Novak Mih., okrajni sodnik v Senožečah. Novak Vinko, slikar v Ljubljani. Odbor českych turistu v Brezovych Horach. Odbor kluba českych turistu v Jičinu. Odbor kluba českych turistu v Pelznju. Ogorelc Ivan, tovarnar v Ljubljani. Omersa Fran star,, trgovec v Kranju. Omersa Fran ml, trgovec v „ Oinersa Viktor, gost. in pos. v „ Orožen Al., davk. kontrolor v Rogatcu. Orožen Fran, učit. profesor v Ljubljani. Orožen Milan, notar v Trebnjem Papler Fr., nadučitelj v Borovnici. Pasovsky Vrat., mestni stavitelj v Pragi. Pavlin Alojzij, pos. in veletržec v Podbrezju. Pavlin Pran, drž. inženir v Ljubljani. Pavšler Tomo, trgovec v Kranju. Pavšnar Janez, gostilničar v Kokri pri Kranju. Perhauz Josip, zav. uradnik v Ljubljani. Dr. Perne Fr., gimn katehet v Kranju. Peršin Matija, gost. in pos. na Rožniku pri Ljubljani. Perušek Rajko, gimn. profesor v Ljubljani. Peterkovič Fr., trg. pomočnik v „ Petrič Fr., trg. v Radečah pri Zidanem Mostu. Pipan Iv., nadučitelj v črnem Vrhu pri Idriji. Pire Ciril, trgovec v Kranju. Pire Gr., ravnatelj kmet. družbe v Ljubljani. Plantan Ivan, notar v „ Platner Josip, trg. potnik v „ Pleivveis Jos., trg. in hišni pos. v „ Pleiweis Karol, not. kandidat v „ Pleteršnik Makso, gimn. prof. v „ Počivavnik Karol, hotelier v „ Podpač Štefan, trg. pomočnik na Jesenicah. Pogačnik Al., trgovec v Cerknici. Pogačnik Iv., dež. blag. uradnik v Ljubljani. Potočnik Tomaž, župnik na Breznici. Premk Vinko, davk. pristav v Škofji Loki. Pribil Iv., knjigovodja „Slavije" v Ljubljani. Pučnik Konrad, krojač v Kranju. Eahne Janko, notar v II. Bistrici. Bant J, trgovec v Polh. Gradcu. Raunicher Josip, črevljar v Ljubljani. Rebek Josip, ključar v „ Eegoršek Fr., trgovec v „ Rihteršič Ivan, nadučitelj v Srednji Vasi. Bode Ivan, trgovec v Ljubljani. Rohrman V., „ „ „ Rosman Konrad, davk. pristav v Ljubljani. Roštan Ivan, rač. praktikant v „ t Rozina Viktor, notar v Mokronogu. Rozman Ant., trgovski pomočnik v Ljubljani. Rozman Fr., c. kr. blagajnik v „ Rož Ferdo, trgovec v Hrastniku. Rutar Simon, gimn. profesor v Ljubljani. Sajovic Fr. Ks., posestnik v Kranju. Seidl Ferd., profesor v Gorici. Sekera Miroslav, c. kr. tajnik v Domažlicab. Seunig Dragotin, trgovčev sin v Ljubljani. Seunig Ivan, posestnik in usnjar v „ Skale P., mestni živinozdravnik v „ Akadem. društvo „Slovenija" na Dunaju. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Soklič Ivan, klobučar v „ Soss Friderik, trgovec v „ Souvan Fr. ml. v „ Spreitzer Mat, trg. pomočnik v „ Stanič Josip, not. kandidat v Mariboru. Dr. Supan Viktor, odvetnik v Ljubljani. Sušnik Rihard, mag, farm. v „ Svetec Luka, notar v Litiji. Dr. Svetina Ivan, gimn. prof v Ljubljani. Šapla Iv., posestnik v Šturiji pri Ajdovščini. Šarabon Andrej, trgovec v Ljubljani. Schollmajer Henrik, nadlogar v Mašunu. Sehwaiger Ant., zobozdr. tehnik v Ljubljani. Schvveitzer Albin, črevljar v „ Šega Janez, učitelj v Logatcu. Šetinc Davorin, trg. pomočnik v „ Ševar L., trgovec v Novi Vasi pri Rakeku. Škerjanc Ivan, pos. in gost. v Ljubljani. Škof Anton, trg. pomočnik v „ Štrukelj Alojzija, trgovka v „ Šubic Alojzij, profesor v „ Dr. Tavčar Ivan, odvetnik itd. v „ Dr. Tekavčič Fran, odvetnik v „ Terček Janko, trg. pomočnik v „ Tibiletti J., trgovec v Kranju. Dr. Travner Mart., drž. pravdnika nam. v Novem Mestu. Dr. Treo Dragotin, odvetnik v Postojini. Triller Fr., dež. rač. oflcijal v Ljubljani. Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. Turk Hugon, živinozdravnik v Litiji. Turk Hugon, knjigovodja v Ljubljani. Ukmar A., mora. adj. in učitelj v Reki. Umberger Anton, trg. pomočnik v Ljubljani. Uršič Valentin, trg. pomočnik v „ Valenčič Ivan, posestnik v II. Bistrici. Vdovič Ivan, zav. zastopnik v Ljubljani. Velkavrh Antonija, trgovka v „ Vencajz Ivan, sodni svetnik v „ Venger Drag, svetn. tajnik v „ Verbič Josip, tvorničar v Bistri pri Borovnici. Verhunc Anton, knjigovodja v Ljubljani. Verovšek Anton, vrtnar v „ Vertovc Josip, poštni asistent v „ Vidmar Jos,, dežnikar iu pos. v „ Vidmayer V., uradnik „Slavije" v „ Vodnik Al., kamenosek in pos. v „ Vodušek Mat., gimn. profesor v „ Vole Josip, kaplan v Sv. Križu pri Tržiču. Dr. Volčič Edvard, agr. komisar v Ljubljani. Vončina Ivan, magistr. svetnik v „ Dr. Vošnjak Jos., posestnik v Slov. Bistrici. \Vaschica Rom., drž. nadinženir v Ljubljani. Wolfling Lj., trgovec v „ Zaje Alojzij, gost. in pos. v „ Zakotnik Ivan, tesarski mojster v „ Zalaznik Jakob, pek v Ljubljani. Zazula Josip, davk. pristav v Vipavi. Zbrizaj Ivan, mestni inženir v Ljubljani. Zdešar L., trgovec na Glincah pri Ljubljani. Zor Zvon., dež. rač. oficijal v „ Zupančič Filip, stavbenik v „ Zwayer K., trgovec na Boh. Beli pri Bledu. Žabkar Avgust, ključar v Ljubljani. Žagar Dr., dež. blagajnik v „ Dr. Žitek Vlad., odvetnik v Novem Mestu. Žitnik J., črevljar in hišni pos. v Ljubljani. Žumer Andrej, šolski nadzornik v Kranju. Žužek Fran, drž. nadinženir v Ljubljani. II. člani Kamniške podružnice. a) Ustanovnik: Flerin Fran, posestnik v Kamniku. b) Pravi člani: čenčič Jernej, nadučitelj v Kamniku. Dr. Dereani Jul., okrožni zdravnik v Kamniku. Janko Josip, urar v „ Kenda Josip, gostilničar v „ Kos Miha, učitelj na Holmcu. Močnik Josip, župan in lekarnar v Kamniku. Pintar Anton, trgovec v Kamniku. Polec Julij, okr. sodnik v „ Sadnikar Josip, živinozdravnik v Kamniku. Skala Karol v „ Dr. Schmidinger Karol, notar v „ Dr. Temnikar Val., odvetnik v „ III. dlani Radovljiške podružnice. a) Ustanovnik: Treven Anton, trgovee na Savi pri Jesenicah. m b) Pravi člani: Aljančič Valentin, župnik na Jesenicah. Avsenik Janez, posestnik v Begunjah. Ažman Janez, župnik v Gorjah nad Bledom. Ažman Josip, učitelj na Breznici. Berlic Ivan, župnik v Mošnjah pri Radovljici. Bernot Ivan, učitelj v Srednji Vasi v Bohinju. Bevc Matevž, posestnik v Boh. Bistrici. Budnik Franc, župan v Kranjski Gori. Celestina Franc, trgovec v Lescah, černe Jernej, posestnik v Gorjah nad Bledom, černe Vinko, posestnik v „ „ „ Čop Ivan, trgovec v Mostah. Drmota Ivana v Radovljici. Fertin Ignacij, župnik v Beli Peči. Fleischmann L., vodja fin. straže v Kočevju. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici. Grčar Andrej, nadučitelj v Radovljici. Grilc Luka, posestnik v Zgošah pri Lescah. Homann Oton, trgovec v Radovljici. Homann Pavel, trgovec v Bledu. Hudovernik V., posoj. uradnik v Radovljici. Jalen Josip, posestnik v Kropi. Jan Vinko, posestnik v Gorjah nad Bledom. Janša Jakob, posestnik in župan na Dovjem. Jeglič Fran, učitelj na Dovjem. Jesenko Fran, modroslovec na Dunaju. Kačar Janez, župnik na Boh. Beli. Kappus Adolf pl., poštar v Kamni Gorici. Kapus Ljudm. pl., poštarica v Kropi. Kavalar Ivan, pos. in gost. v Ratečah. Kenda Luka, dež. uradnik v Radovljici. Klinar Ivana, posestnica v ^ „ Koblar Josip, mestni kaplan v Skofji Loki. Kocijančič Franc, kamenosek v Nošah. Kolšek Vinko, notar v Idriji. Kompare Val., davčni prakt. v. Radovljici. Kosmač Matevž, gostilničar v „ Košmelj Ivan, župnik v Begunjah. Kunčič Ivan, pos. na Mlinem pri Bledu. Lavtižar Franc, učitelj v Kamni Gorici. Legat Ivan, posestnik v Lescah. Mencinger Janez, posestnik v Boh. Bistrici. Meršol Anton, župan v Lescah; Mrak Fran, črevljar v Radovljici. Mulej Franc, trgovec v „ Nagu Ivan, poštni admin. na Javorniku. Novak Janez, dekan v Radovljici. Okorn Antonija, učiteljica v Kropi. Oman Ernestina, učiteljica v Begunjah. Pesjak Miha, posestnik v Kamni Gorici. Pesjak Silv., posestnik v „ „ Peternel Jakob, župan v Bledu. Pezdič Anton, mizar v Ljubnem. Pianecki Janko, učitelj v Radovljici. Piber J., župnik v Brusnici na Dolenjskem. Pibrovc Karol, posestnik v Kropi. Pogačnik Filip, posestnik na Dobravi. Pogačnik Josip, poštar in pos. v Podnartu. Pretnar Ivan, posestnik v Bledu. Ravhekar Josip, obč. tajnik v Boh. Bistrici. Razinger Mihela, učiteljica v Radovljici. Roblek Aleks., lekarnar v „ Roblek Hugon, mag. farm. v „ Roječ Franc, zas. uradnik v „ Rozman Ignacij, nadučitelj v Mošnjah. Rus Franc, nadučitelj v Bledu. Rus Ivan, posestnik in krojač v Bledu. Stiasnj Ljudevit, učitelj v Radovljici. Svetina Josip, trgovec v Kamni Gorici. Šolar France v Kropi. Schrey Alojzij, pos. in poštar na Jesenicah. Schrey Rih., veleposestnik v Bledu. Tavčar Ivan, posestnik na Mlinem pri Bledu. Verderber Josip, posestnik v Bledu. Verhunc Andrej, posestnik v „ Dr. Vilfan Janko, odvetnik v Radovljici. Dr. Voves Jan., zdravnik v „ Vovk Anton, posestnik v Bledu. Vovk Peter, davk. praktikant v Radovljici. Wesner Dragica, gostilničarica v Lescah. Zupan Ignacij, orgljar v Kamni Gorici. Žirovnik Josip, nadučitelj v Gorjah. Žlogar Anton, župnik v Kranjski Gori. Žumer Jak., župan v Gorjah nad Bledom. IV. Člani Savinske podružnice. a) Ustanovniki: Gornjesavinska posojilnica v Mozirju. Dr. Sernec Josip, odvetnik v Celju. Majdič Peter, lastnik parnega mlina v Celju. Dr. Stor Fran, odvetnik v Ljubljani. Okrajni zastop v Gornjem Gradu. Vošnjak M., drž. in dež. poslanec v Celju. Posojilnica v Celju. Zanier Norbert, trgovec v Št. Pavlu. Posojilnica v Gornjem Gradu. i člani: b) Prav Baš Lovro, notar v Celju. Bele Ivan, popotni vin. učitelj v Mariboru Dr. Borštner H., okrožni zdravnik v Št. Pavlu. Božič Jakob, trgovec v Gornjem Gradu. Bratanič Rajmund, trgovec v Lučah. Dr. Brenčič Al., odvetnik v Celju. Cibej Ivan, zasebni uradnik v Knitelfeldu. Dr. Dečko Ivan, odvetnik itd. v Celju. Dekorti Josip, župnik v Ljubnem. Dornik Franc, dekan v Gornjem Gradu. Erhartič Iv., sodni pristav v Gornjem Gradu. Ermenc Josip, posestnik in župan v Ljubnem. Fantoni Giovanni, slikar v Lučah. Dr. Filipič Ludvik, odvetnik v Celju. Germel Kristijan, posestnik v Solčavi. Glaser K., gimn. profesor v Trstu. Glojek Ivan, posestnik v Šmartnem. Golob-Repolusk Fr., kaplan v Lučah. Goričar Al., pos. in gostilničar v Mozirju. Goričar Anton, poštar v „ Goričar Fr., župan v „ Goričar Leopold, posestnik v „ Goričar Rudolf, poštni oficijal v Judenburgu. Gunčar Josip, kaplan v Žalcu, f Hausenbichler Janez, posestnik v Žalcu. Herle Anton, posestnik v Solčavi. Hofbauer Karol, posestnik v Gornjem Gradu. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju. Hren Ivan, župan v Gornjem Gradu. Hribar Dragotin, tiskarnar v Celju. Dr. Ipavic Benjamin, boln. prim. v Gradcu. Jeraj Anton, posestnik v Spodnji Rečici. Dr. Jurtela Fr., odvetnik v Smariju pri Jelšah. Kač Ivan, občinski tajnik v Žalcu. Kačič Ivan, notar v Šoštanju. Dr. Kaisersberger A., okr. zdravnik v Mozirju. Klasinc Janez, odvetnik v Gradcu. Kocbek Fran, nadučitelj v Gornjem Gradu. Kolenc Fr., posestnik v Juvanjem. Komar Janez, posestnik v Spodnjih Hrašah. Kranjc Josip, posestnik v Gornjem Gradu. Kranjc Matija, posestnik v Gornjem Gradu. Lipold Ivan, posestnik v Mozirju. Lipold Marko, posestnik v „ Lončar Fran, posojiln. tajnik v Celju. Magolič Srečko, tiskarn, voditelj v „ Matič Josip, trgovec v „ Dr. Medved Anton, gimn. prof. v Mariboru. Medvešček Ivan, kaplan v Mozirju. Mikuš Josip, posestnik v Gornjem Gradu. Natlačan Ignac v Bočni pri Gor. Gradu. Nidorfer Fr., posestnik vv Vrbju pri Žalcu. Osenjak M., kaplan v Žalcu. Oset Fran, trgovec na Vranskem. Pauer Josip, trgovec v Braslovčah. Pavlič Jernej, učitelj v Št. Janžu pri Velenju. Perne Anton, not. kand. v Gornjem Gradu. Petek Fran, trgovec v Ljubnem. Petriček Anton, učitelj v Žalcu. Pirš Josip, tajnik okr. zastopa v Mozirju. Planinšek Jakob, posestnik in gost. v Lučah. Prislan Fran, posestnik v Gornjem Gradu. Purnat Jan., župan v Bočni pri Gor. Gradu. Roblek Fran, posestnik v Žalcu. Eodošek Ant., župnik v Šmartnem na Dreti. Roškar Dav., kaplan v Sv. Križu pri Slatini. Ručigaj P., trgovec v Bočni pri Gor. Gradu. Sadnik Julij, učitelj v Št. Pavlu. Spende Franc, posestnik v Gor. Gradu. Stiglic Janez, posestnik v Radmirju. Svet Alfonz, pater na Dunaju. Svetina Anton, notar v Gornjem Gradu. Šarb Franc, trgovec v „ „ Schwendtner K., župan in trg. na Vranskem. Schwendtner Leopold, trgovec v Brežicah. Šentakova rodbina na Vranskem. Širca Ernest, posestnik v Grižah pri Žalcu. Širca Josip, župan in posestnik v Žalcu. Šmid Miloš, župnik v Solčavi. Dr. Šuklje Hinko, zdravnik v Celju. Tribuč Ivan, trgovec v Mozirju. Tribuč Srečko, posestnik v Mozirju. Turnšek A., trgovec v Nazarjih pri Mozirju. Vabič Vinko, trgovec v Žalcu. Veršec Fran, notar v Sevnici. Višnar Fr., kaplan v Sv. Križu pri Slatini. Vošnjak Ivan, posestnik v Šoštanju. Dr. Vrečko Josip, odvetnik v Celju. Vurkelc Jernej, kaplan v Gornjem Gradu. Zidarn Martin, posestnik v Šmartnem. Zupane Janez, posestnik v Gabriju. Žigan Julij, trgovec v Polzeli. Žmavc Ivan, gostilničar v Ljubnem. V. člani Soške podružnice. Pravi člani: Bavdaš Josip, trgovec v Kanalu. Cazafura Jeromin, trg. in velepos v Tolminu. Cazafura Ljud., župan in pos. v „ Cumar Karol, okrajni zdravnik v „ Crnuta Martin, župan in posestnik v Logu. Devetak Anton, poštar v Tolminu. Devetak Jos., posestnik v „ Dominko A., pravoslovec v Kobaridu. Fazan Rudolf, geometer v Tolminu. Flajs Andrej, poštni administrator v Bolcu. Gabrijelčič Anton, trgovec v Kanalu. Gabršček Oskar, veleposestnik v Tolminu. Gerželj Ivan, nadučitelj pri Sv. Luciji. Gregorčič Šimen, stolni vikar v Sedlu. Jeglič Andraž, sodni pristav v Tolminu. Kavčič Fran, davčni pristav v „ Kokole J., učitelj v čadrgu. Kosec Josip, kurat v Novakah. Dr. Kotnik Ignacij, notar v Tolminu. Kovačič Feliks, pravoslovec v „ Kovačič Ign., veleposestnik pri Sv. Luciji. Koželj Drag., poštni admin. v Tolminu. Križnič Anton, posestnik in trgovec v Kanalu. Dr. Luksic-Nizetič Mat., okrajni zdravnik v Tolminu. Marenzi grof Mir., okrajni glavar v Tolminu. Marušič Val., davčni naozornik v „ Mikuš Anton, gostilničar pri Sv. Luciji. Milovčič Jos., dež. sodni svetnik v Tolminu. Mlekuš Ad. Ant., pos. in trgovec v Bolcu. Perinčič Karol, župnik v Soči. Pogozdovalno in olepševalno društvo v Bolcu. Premerstein Jos. pl., gostilničar v Tolminu. Rakovšek J., učitelj v Kobaridu. Sedej Janez, farni vikar v Borjanah. Sornig Jos., posestnik v Čezsoči pri Bolcu. Sorč Alojzij, poštar v Bolcu. Stres A., učitelj v Kobaridu. Štravsgittl Anton, pos. in trgovec v Bolcu. Dr. Triller Karol, odvetnik v Tolminu. Vidmar J. N., vikar v Logeh. Vrtovec Andrej, učitelj in pos. v Tolminu. Vuga Viktor, učitelj pri Sv. Luciji. Vulc Ivan, posestnik in trgovec v čezsoči. ■•ct^s-^Jlililllltli^j.. Predsedništvo „Slovenske Matice" je poslalo „Slov. plan. društvu" z naročilnimi listi vred sledeči poziv: Kozlerjev »Zemljevid slovenskih pokrajin" je v zalogi „Slovenske Matice" že pred nekaj leti popolnoma pošel. Povprašujejo pogostoma po njem, a Matica ga nima več na razpolaganje. Odbor se je zatorej odločil, da Matica izdaj nov „Stenski zemljevid slovenskih pokrajin" s slovensko terminologijo v merilu 1—200 000 in na štirih listih. Vsi štirje listi bi imeli skupaj 146 cm dolžine in 155 cm širine. Zemljevid bi bil izdelan natanko tako, kakor generalna karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, in bi imel poleg praktične tudi znamenito znanstveno vrednost. Po proračunu Hoelzlove tvrdke na Dunaju, s katero je Matica v dogovoru, bi stalo 3000 izvodov novega „Stenskega zemljevida" 6000 gld. če se pa naroči le 1000 izvodov, stanejo 5000 gld. in vsacih 100 izvodov, pozneje naročenih, 180 gld. Cena je torej, če se že prvotno naroči večje število, neprimerno nižja, in stane potem izvod le 2 gld. Odboru je do tega, da pridejo društveniki, ki se za to stvar zanimajo, do lepega, porabnega in tudi v zemljepisnem oziru dovršenega zemljevida, ki bi jim izvrstno ustrezal na potovanju po slovenskih krajih, v šoli pri pouku, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pri branju slovenskih knjig; zakaj v njem bi bili vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vseh slovenskih deželah, tako da bi popolnoma nadomeščal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto. Zatorej prosi podpisani odbor vse p n. gospode poverjenike, naj blagovolijo s priloženo naročilno polo vsaki v svojem okraju nabirati naročnike na „Stenski zemljevid slovenskih pokrajin". Naroči se lahko vsak Matičin društvenik ali nedruštvenik. Zlasti pa prosimo gg. poverjenike, naj na naročevanje povabijo tudi krajne šolske svete, društva in javne, zlasti občinske urade. Naročilna pola naj se vrne odboru ob enem z imenikom udov za prihodnje leto. Podpisani odbor „Slovenske Matice" se zanaša, da najde ta misel krepak odziv v vseh slovenskih krogih, in pričakuje prav ugodnega odgovora Zakaj samo tedaj, če se oglasi zadostno število naročnikov, bi mogla izdati Matica nameravani „ Stenski zemljevid". Poleg „Slovenske Matice" sprejemlje naročila tudi „Slovensko planinsko društvo". Osrednji odbor prosi torej vse podružniške odbore, naj pridno nabirajo naročnikov in mu jih čim preje naznanijo. Družbe sv. Cirila in Metoda vžigalice so izšle. Zaklopnicam narodnih barv je napis: Vžigalice „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Blago je izborno, cene pa iste, kakor drugim vžigalicam. Zalogo ima samo trgovec Iv. Perdan v Ljubljani. Na prodaj so tudi svinčniki „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Narejeni so v raznih barvah in po raznih cenah in najboljše tvarine. Zaloga je le pri Jos. Petriču, trgovcu v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah. Hribolazci! Kupujte in zahtevajte samo takih domačih vžigalic in svinčnikov. S tem ne razširjate samo slovenskega imena, ne dobivate samo dobrega blaga, ampak s tem podpirate tudi prekoristno družbo s#v. Cirila in Metoda. VABILO na IV. redni občni zbor »Slovenskega planinskega društva", ki bode v ponedeljek dne 22. februvarja t. 1. ot> 8. uri zvečer y mali dvorani »Narodnega doma" y Ljubljani. VZPORED: 1. Ogovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev enega odbornika. 5. Raznoterosti. Odbor „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani.