Milina nHstaim v ptonbil .r ; h Cena Sin 1'» SlrorensHl dem Slcu. 38 V Jjubliaiu, 15. fcbEuaiia 1936 leto t. PrUUia ir nn|vcl)i pripravljenosti zasedlo vse važne toike Pariz v UDjncm stanju Pcvstzitev poležala v Trontlji - Burne vrlitve pced vcatl Pariz, 15. febr. Snoči so objavili službeno poročilo, ki javlja, da jc g, Sarraut kol minister ra notranje zadeve dal predsedniku republike v podpis odlok, s katerim na podlagi zakona od 10. februarja razpušča naslednja društva: Action Francaise, Narodna rojalistična zveza in študentovska federacija Action Francaise. V zvezi s tem poročajo listi, da jc vlada trdno odločena, da ta razpust najbolj bojevitih desničarskih organizacij, za katerega je dal napad na Leona Bluma dobrodošel povod, ne bo ostal samo na papirju, marveč, da je vlada trdno odločena, da s silo prepreči vse javne manifestacije teh organizacij in da organizacije tudi s silo razbije. Pulsknve Pariz, 15. febr. Na podlagi dekreta o razpustu desničarskih organizacij jc danes policija izvršila obsežne preiskave v privatnih stanovanjih voditeljev omenjenih organizacij g. Charlesa Maurasa in g. Leona Daudeta. Policija jc pri tem odnesla mnogo materijala, ki jc bil vodilnim levičarskim krogom žc dolgo časa silno neprijeten, ker jc glasilo teh organizacij Action Francaise prinašalo z naravnost strupeno škodoželjnostjo. Gotovo jc, da jc bil napad na Bluma vladi samo zaželjen povod, da se lahko iznebi kompromitirajočega tiska iu materijala. Aretirati do-sedaj zaradi razpoloženja, ki vlada predvsem v Narodni zvezi bojevnikov, katera teje okrog milijon članov, niso upali nikogar od pomembnejših desni- čarskih voditeljev. Zaprli so samo osebe, ki so izvršili napad na Leona Bluma. Vlada jc bila vso noč in ves dan v mrzlični napetosti in sc Sarraut sploh ni odstranil iz notranjega ministrstva. Pričakovali so manifestacij vseh organizacij nacionalne fronte. Takoj po razpustu je policijski prefekt odredil, da policija zasede vsa važna mesta. Zasedel je predvsem sedež Action Francaisa in ves mestni predel, v katerem se ta sedež nahaja. Preiskava je trajala do polnoči. Policija je dobila vse, kar je hotela, razen seznama članov te organizacije. Policija je bila v popolni vojni pripravljenosti, kajti znano je, da so vse desničarske organizacijo oborožene in čisto vojaško organizirane. Notni spopad Pariz, 15. febr. Ponoči jc na raznih mestih Pariza prišlo do velikih spopadov med pristaši razpuščene Action Francaise in meti pristaši levičarskih organizacij. Pretepi so se razvijali zlasti po kavarnah v socialističnih predelih mesta in pa v latinski četrti. Povsod so sc razvili veliki pretepi, kjer je bilo razbitih dosti izložb, oken in pohištva. Nemiri so trajali vso noč in je verjetno, da bo zlasti danes prišlo do še hujših neredov. Pcolesl (tesnitoiieii Pariz, 15. febr. Vodstvo desničarskih organizacij, zlasti razpuščene Action Francaise se bo prito- žilo na državni svet zaradi razpusta organizacij. V tej pritožbi bo navedlo vse razloge, ki so vlado vodili do lega nemogočega sklepa, ki je lahko poguben za notranji mir francoske države. Kaj bo vodstvo Action Francaise s to pritožbo doseglo, ni jasno, verjetno pa jc, da se je vlada odločila, da bo v izvajanju svojega sklepa šla do skrajnosti, čeprav riskira pri tem nemire. Sedanji dogodki v Parizu so značilni za levičarje in njihovo pravo taktiko, ki jo pokažejo šele tedaj, kadar gre za njihove interese. Blitmmm slanic Stanje ranjenega Leona Bluma je po zdravniških vesteh precej nevarno, ker je začel znotraj krvaveti. Zunanje rane izvirajo povečini od kosov razbitega avtomobilskega stekla. Ponoči jc pritisnila tudi vročina, ki bi znala dovesti do komplikacij. Notranje-politični položaj se je zaradi vseh teh dogodkov v Franciji silno poslabšal, zlasti z ozirom na dejstvo, da se bližajo volitve v državni zbor. Desničarske organizacije se bodo s silo uprle proti takemu ravnanju vlade. Vse to utegne voditi do krvavih neredov, ki bodo svoj višek dobili ob volitvah. Komu bo vse to koristilo, je veliko vprašanje, zelo verjetno pa je, da framasonsko-levičarskim krogom, ki so kompromitirani po korupcijskih aferah iu po špijo-nažnili zahtevah boljševiških organizacij do kraja, to ne bo prineslo novih simpatij. Icoikli umira? V Zadnji predsednik tueslte dume umrl Pariz, 15. febr. o. Snoči je v Parizu po dolgem razburljivem življenju umrl po večletni bolezni Aleksander Rodzijanko, zadnji predsednik ruske dume in ena izmed važnih osebnosti v zadnji dobi carske Rusije ter v prvi revolucijOnarni vladi. Star je bil 74 let.' Njegovo življenje je bilo silno pestro: bil je ujetnik Angležev v Aziji, ujetnik Japoncev v rusko-japonski vojni, boril se je med macedotiskimi ustaši proti Turčiji, prejahal 7500 milj okrog Kitajske. On je bil eden od dveh delegatov, ki sta carja Nikolaja II. pregovorila, naj odstopi. Po izbruhu revolucije in po prevzemu oblasti po boljševikih je postal kot zmerni liberalec vodja protirevolucije in se je boril z generalom Denikinom proti rdečim četam. Ko so boljševiki končno postali gospodarji položaja, je uvidel ,da je ves njegov boj brezuspešen in je pobegnil v Francijo. Tam je živel od leta 1920 naprej, življenje ubogega ruskega emigranta. Zadnje čase, ko je bil bolan, je pisal svoje obsežne spomine, katerih pa ni končal. Z njim je legel v grob eden izmed najznačilnejših zastopnikov carske Rusije, kakršna je bila v zadnji dobi svojega obstanka. Usu slovenska juvnest m neckm§eswst slov. tehnike Iz Varšave javljajo, da Trockij umira. Trockij I Sivi, kakor znano, zadnje čase na Poljskem. Macvdna skupščina ne ptide iz luupa Kakor vse doslej, uganja skupščinska opozi-Hja tudi sedaj, ko je narodna skupščina začela s ponovnim delom, obstrukcijo s palicami, piščalkami in otroškimi ropotuljicami, Hadi vzdušja, ki vlada v narodni skupščini, > galerije za občinstvo vedno polne. Včerajšnji seji narodne skupščine je predsedoval podpredsednik Markič. Delo se jc začelo kol običajno. Najprej kopa pripomb na poslovnik od elrani opozicijskih poslancev, med katerimi prednjači Voja Lazič, nato pu v okviru debate o poslovniku vrsta političnih polemik. Na vse očitke opozicije, ki se javlja v besedi le i namenom, da zavira delo narodne skupščine, je odgovarjal med hrupom in igratkarskinii produkcijami opozicio-nalcev poslanec .IH/, Cvrkič. S svojini govorom je razgalil vso dvoličnost početja opozicijo in s svojimi ugotovitvami pokazal na mesto, kjer je treba iskati krivce zn žalostno dediščino, ki jo je morala današnja vlada prevzeti. Cvrkič je ožigosal demagogijo opozicionalcev in njihove zasluge za žalostne notranjo razmere, ki jih mora zdraviti današnja vlada. Kako dolgo boš še zlorabljal našo potrpežljivost, Katilina! je bil poziv, ki s;a jr. bi poslanec naslovil razgrajačem, kakor ga je pred 2000 leti Cicero vrgel v rimskem senatu kol očitek razdiralnemu delu Katiline. eksplouia Iz Benetk poročajo, da je v predmestju eksplodirala tovarna mehaničnih ur, V tej tovarni po izdelovali tudi mehanične znžigalniko. fikoda znaša en milijon lir. Vse tadi uoliUo Iz Malaga. Prevrnil se je avtobus, na kalurem se je vračala mladina z nekega volivnega shoda. Mrtvih je več oseb. mnogo pa je težko ranjenih. Podrobnosti Se manjkajo. Nasedli beod Iz Palme: Grški parnik Pollvania je nasedel. Vozil je železo v New York. Iz Palme so takoj poslali na pomoč vlačilec, ki pa ni rno^el potegniti parnika. Ne verujejo, da bi lahko rešili ta crški parnik, ki ima nosilnost 9000 tor,. Ljubljana, 15. februarja. Sinoči so priredili slušatelji ljubljanske tehnične fakultete v veliki dvorani Trgovskega doma javno zborovanje, na katero so pozvali zastopnike slovenskega tiska, da obrazlože vse posledice, ki zadenejo slovensko tehniko z novo tehnično uredbo. Ob nabito polili dvorani jc predsednik Zveze strokovnih klubov tehnične fakultete elektrotehnik Torkar otvoril zborovanje in pozdravil zastopnika bana načelnika Skabernela, svetnega inšpektorja prof. Dolenca, številne univerzitetne profesorje, zastopnika Zbornice TOl, tajnika dr. Protnerja, zastopnika inženjerske komore inž. Mattauovicha, za Udruženje arhitektov iu inženjerjev inž. Pečaka, svetilne druge zborovalce in tovariše akademike. Pozdravil je tudi zastopnika akademikov iz Zagreba tehnika Kataliniča. Zagrebški tovariš je nato pozdravil zborovanje i v imenu vseli zagrebških tehnikov nakar jc poročal Kemik la k in Boris o razvoju slovenske tehnike. Borba, ki smo jo vodili Slovenci za samostojno tehnično visoko šolo, dokazuje, da smo od ustanovitvi svobodne države delali vedno na tem, da dobimo popolno tehnično fakulteto. Zlasti v prvih lelih po osvoboditvi jc slovenska javnost podpirala te/njo študirajoče mladine in tako je mlada tehnika začela s skromnimi sredstvi. Gostovala ic najprej pod streho obrtne šole in šele 1. 1021 je bila dograjena sedanja stavba, v katero so se v naslednjem letu izselili tehnični instituti. Zgradbo je postavil posebni odbor iz lastnih sredstev in ko jc bila zgradba postavljena, je ostalo 350.000 Din dolga, ki je bil poplačan šele I. 1027. To leto je bila tudi prvič vnešena v državni proračun prva postavka 300.000 Din za gradbena dela ljubljanske tehnike. Rudarski oddelek je dobil šele I. 1027 svoje poslopje nasproti sedanji tehniki in sicer v tako-zvanem dečjeni domu. Istega leta je bil tudi dograjen prizidek na tehniki. Vse naše zgradbe tehnične fakultete so ostale take, kakor so bile že lela 1027. Od tega lela naprej pa je šel razvoj rakovo pot. Takse so se začele zviševati, državne dotacije pa so vedno bolj padale. Ce upoštevamo, da je v Sloveniji nad 75% kmetov in delavcev, poleni vidimo med študirajočo mladino popolnoma druge razmere 80% akademikov izhaja iz družin državnih i« prii»itnih uradnikov, svobodnih poklicev in pridobitnih slojev. Le 20% pa odpade na stanove kmetov in delavcev Na tehniki pa jc razmerje še slabše, saj je le dobrih 12% tehnikov iz delavskih in kmečkih družin. Že te številke dokazujejo, da prav tisti sloji, ki so doslej vedno slovenskemu narodu največ koristili, ne prihajajo več v poštev za študij na tehniki radi pomanjkanja sredstev Tako je že dosedanji razvoj Vedno bolj izključeval siromašne sloje od študija tehnike. Nova tehnična uredba pa bo to še bolj preprečila. Zato jc prav, če tudi javnost pomaga, da dosežejo tudi siromašni sloji iste možnosti za študij tehnike, kakor sinovi gospodarsko bolje stoječih družin (Dalje na 2. strani.) Maši »»laški smututji v Chamvnisu Albert Sarraut Z včerajšnjim predpoldanskim brzovlakom so odpotovali v <'hamonix na smučarske tekme naši vojaški tekmovalci. Naša slika jih kaže pred odhodom. Od leve na desno stoje: podporočnik Ivanovič, podporočnik Koren, podpolkovnik Popovič 'voiiia ekipe), narednik Višič icr redova Kesele in Žen. Na Jesenicah se jim je pridružil Se limil Žnidar. Dasi bo v Chumonixu izredno huda konkurenca, upamo, da se bodo naši držali dobro in da bodo v mednarodnem vojaškem srečanju častno zastopali sloves naše vojske Policija na patiški uaiveczi Pariz, 15. febr. o. Ker so bili vsi |>oskusi prof. Jezea, ki ga v Franciji javnost smatra za plača- • nega agenta abesinskega cesarja, da bi prišel do predavanj na pravni fakulteti zaradi enodušnega študentovskega odpora onemogočeni, se je nepriljubljeni profesor zatekel pod varstvo policije in je (»o naročilu prosvetnega ministra Guernuta skušal imeti svoja predavanja ob močni policijski asistenci. Policija je najstrožje legitimirala zadnje dni vse študente, ki so hoteli na .lezeovo predavanje, tako da so mogli priti v predavalnico saiiio njegovi najzvestejši pristaši, ki jih je bilo med 2000 slušatelji pariške pravne fakultete samo 23. Toda kljub lomu ni profesor prišel do predavanja; vsako pot so ga slud&ntje pregnali z bombami za solzenje. Ves študentovski okraj je bil zadnje dni v obsednem stanju. Zaradi enega profesorja je vlada poslala v bližino univerze tisoče policistov peš in na konjih, toda ni proti združeni študentovski volji mogla uspeli. S študenti ie držal tudi dekan pravne fakultete Alti. .Ko se je videlo, da bo prosvetni minister s policijsko silo skušal forsirati predavanja še naprej, se je kakih 200 študentov utaborilo v univerzitetnih prostorih. Bili so oskrbljeni s hrano in trdno odločeni, da iir> bodo Jezen pustili do besede. Pred univerzo so se zbirali tisoči študentov, ki so zahtevali odstop Jezea in odstop prosvetnega miijislra. Ko profesor tudi'pri zadnjem (»skusu kljub telesni straži pelili policijskih inšpektorjev tii mogel v predavalnici priti do besede, jo prosvetni minister dal nalog, ki bije'v obraz vsem stoletnim običajem na pariški univerzi. Pol i -cija. je udrla -— podobno, kakor |>od Kramerjevim režimom pri nas — na univerzo, aretirala vseh 200 študentov in jih v policijskih oklopnih avtomobilih prepeljala na prefekturo. Pri tem so policaji pobili predsednika Narodne študentovske zveze in pretepli celo dekana fakultete Ta dogodek bo imel velike posledice in je vlada rnoraia zaradi bedastih nastopov svojega prosvetnega ministra stabilizirali vse razpoložljive policijske sile. Značilno je dejstvo, da je to dejanje izvršil ofi-cielni predstavnik listih političnih skupin, ki zlasti na univerzah, tako v Franciji, kakor drugod, naj-struožje nastopajo proti vsakršnemu vmešavanju političnih oblasti. Svet v dogodkih Silmane demonstcaiiie Iz Pariza. Ker je bilo ugotovljeno, da je neki amaterski filmski operater filma) včerajšnji napad na narodnega poslanca Leona Bluma, je policija odkrila tega reporterja, ki je snel film in mu film konfiscirala. letalska nesreča Iz Telerifa: Sprejel je bil radiogram, ki poroča, da je padlo v morje veliko lrlalo, na katerem je bilo 30 potnikov. O tem je bil obveščen angleški parnik Furious, ki je takoj odplul, da poišče hidroavijon. Vremenska potočila Kranjska gora-Katere-Planira: — 11, baro- meler stoji mirno, jasno, mirno, 40cm pršiča, smuka dobra. Vršič-Krnica-Tamnr: 100 cm snega. Bislrica-Boh. jezero: — 7, barometer miren, jasno, mirno, snega 3 cm. Bled-jezero: — .5, jasno, mirno, 2 cm pršiča, smuka neugodna. Pokljuka: — 15, jasno, mirno, 100 cm pršiča na trdi podlagi, smuka idealna. (Jorjuše: — 5, solnčno, mirno, na 40 cm podlagi H cin pršiča, smuka prav dobra, skakalnica pripravljena. Sv. Janez ob Boli. jezeru: — 8, jasno, 10cm snega. Zlatorog za Komno: — 10, jasno, 280 cm snega, zgoraj pršič. Orožnova koča na Orni prsti: — 0, jasno, 170 cin snega, zgoraj pršič. Erjavčeva koča: — 12, jasno, mirno 110 cm snega, zgoraj pršič. Velika Planina: — 0, jasno, 25 cm suhega snega na podlagi. Zelenica: — 5, jasno, solnčno. mirno, 140cm snega, smuka prav dobra. Krvavec: — 7. solnce. zapadni veter, v tihi dolini smuka odlična. Kofce: — 6, 100 cm podlage, srež, solnčno. smuka prav dobra. Menina Planina: — 20. jasno, mirno, sneg po grebenih spihan. Mariborski radijski problemi Maribor, 14. febr. Nora uprava slovenskega radia je pokazala tudi za Maribor več zanimanja. Z zadoščenjem ji priznavamo prizadevanje, da bi popestrila svoj program s prenosi iz štajerske metropole. Ta program je bil res že nekam stereotipen in bil je že skrajni čas, du smo pokazali lahko tudi Štajerci, na kak način se da spored slovenskega radia izpopolniti. Oba dosedanja prenosa iz Mariboru, ki ju je zrežiral in priredil agilni »Muriborov« pevovodja Jan hv. Gasparič ob sodelovanju svojih spretnih pomagačev, sta vzbudila upravičeno pozornost, tipamo, da jih bo sledilo še več, kar ho nujno potrebno zaradi tega, da se tudi na štajerskem razširi smisel za radio ter sc poveča število abonentov. — V Mariboru - premalo zanimanja Kar nekam čudno se namreč sliši, da ima mesto Maribor s svojimi 4000—5000 inteligenti samo 1800 radio-naročnikov. V primeri z drugimi našimi mesti je Maribor vsekakor Se precej zaostal. In še nekaj je značilno- Pretežno večino radio aparatov v Mariboru najdemo v nemških familijah. Ni to morda slučaj in tudi ne /nak, da je mogoče tukajšnja nemška manjšina kulturno višja, kakor slovensko izobražen-stvo. Pač pa je to dokaz, ds se Nemci zavedajo važnosti radia, ki tvori zanje zvezo z Nemčijo. Zanimivo je, kako odmevajo iz stanovanj po mariborskih ulicah Hitlerjevi govori, kadar jih nemški radio prenaša! Tu je mogoče samo eno — povečati zanimanje za radio v vrstah slovenskega izobraženstva, kar pa se da doseči samo tedaj, če mu bo naš radio nudil res to, kar moderen človek danes zahteva. Radio Maribor - nujna potreba Žal nam danes ljubljanski radio v Mariboru ne more nadomestiti inozemskih postaj. Če bi se tudi programsko izpopolnil, je tehnično to nemogoče. Maribor lezi v tako zvani mrtvi coni, v katero prodirajo valovi domžalske postaje tako oslabljeni, da jih ujamejo le najboljši sprejemni aparati, pa še ti zelo nejasno. Na istem pojavu boleha sprejem Ljubljane tudi v vsej mariborski okolici, v Dravski dolini in Slovenskih goricah, skratka, v vsem področju severne štajerske. Tu je edina odpomoč —- lastna mariborska oddajna postaja. Ker pa na saomstojno postajo zaenkrat ni misliti, pride v poštev podružnica, kakor jih je zgradila Avstrija v Gradcu in Celovcu, Obe prenašata program dunajske oddajne postaje. O relejski postaji v Mariboru je bito že mnogo govora in pisanju. Žal je ostalo dosedaj vse le pri načrtih, kar je tembolj obžalovati, ker je Maribor pokazal res vso pripravljenost, da so uresničenje načrta z vsemi silami podpre. — Mestna občina se je izjavila, da da potrebne prostore in zgradbe za oddajno postajo zastonj na razpolago. Mudila se je svoječasno v Mariboru že komisija, ki je ugotovila, da bi bili za oddajno postajo najprimernejši prostori na zemljišču mestnega vodovoda na Teznu. Sprožil se je tudi načrt, naj bi se postavila postaja na južnem pobočju Pohorja, govori se tudi o Piramidi, Stvar pa je v rokah strokovnjakov, ki sc bodo odločili za najprimernejši teren. Koristi in stroški Koristi, ki bi jih imel Maribor in vsa severna meja od mariborske oddajne postaje, so na dlani. Predvsem so tu narodnostni interesi. Saj vrši sosednja Avstrija potom graške in celovške postaje dosledno nemško - nacionalno propagando, usmerjeno posebej za pripadnike nemške manjšine na naši strani meje. Da ta način propagande kvarno deluje tudi na naše ljudi, je umevno. Nujna potreba je zategadelj, da se postavi proti temu načinu propagande enakovredno orožje. Velike koristi pa bo imela tudi država. Zanimanje za radio bo nedvomno zelo poraslo, število abonentov se bo rapidno pomnožilo, čim ne bodo več rabili zt sprejem dragih aparatov, temveč enostavne detektorje, ki se dobe tukaj za nekaj kovačev. Koristi so tako velike, da tukaj stroški sploh ne prihajajo v poštev. Saj se računa, da bi stala relej-ska postaja v Mariboru s kablom, ki bi jo vezal z ljubljansko oddajno postajo vred največ 4 milijone Din. Tako vsoto bo nas radio s pomočjo države, banovine, mariborske in okoliških občin že spravil skupaj. Mariboru je potreben akcijski odbor Kljub temu, da se je o potrebi radiood-dajne postaje v Mariboru prelilo že veliko tiskarskega črnila, da se je o tem že toliko govorilo in napravilo že precej resnih načrtov, stvar ne pride v tir. Potreben je tukaj akcijski odbor, ki naj se ustanovi v Mariboru, recimo na pobudo mestne občine in naj vzame propagando za ustanovitev postaje v roke Vsa mariborska kulturna društva, zlasti prosvetna matica — Prosvetna zveza. Narodna odbrana, pa tudi gospodarske organizacije, mariborski radio klub (id že nekaj let, žal. počiva), trgivine radio-aparatov, vse to je poklicano, da se združi v skupni akciji za ustanovitev oddajne postaje v Mariboru. Morda bi kazalo, da bi občina sklicala tako anketo, na kateri bi se ustanovil akcijski odbor, ki hi v velikopotezno propagando opozoril merodajne čiuitelje na nujno potrebo tega projekta. Odličen gost na celjski policiji Celje, 14. februarja. Celjska policija je mogla -zadnje dni ugotoviti, da vkljub vsem mogočim krizam, ki dane« belijo glave raznim strokovnjakom, na enem polju vendar še ni občutiti nobene krize, temveč prav obratno. Poročali smo že, da so priSli prav zadnje dni v roke celjski policiji trije zelo nevarni tički, danes moramo sporočiti zopet o sijajnem plenu, ki pač odtehta vse dosedanje. V četrtek se je namreč pojavil v Celju temeljit grešnik, ki ima kljub svoji še ne previsoki starosti za seboj že celo vrsto zločinov, prestopkov itd. Gre v tem slučaju za 87 letnega GfrSrerja Jožefa, ki je po poklicu natakar. Naš današnji gost se je rodil v Knittelfeldu na Zg. Štajerskem 189A in je pristojen v Mislinje. Gfrorer je bil pred leti obsojen v Avstriji zaradi roparskega umora na 15 let ječe in je bil oddan, da bi presedel svojo kazen, v kaznilnic« v Karlau pri Gradcu. Ko je že sedel v kaznilnici, je tu zagrenil dva nova delikta. V sami kaznilnici Je izvršil vlom in je bil zaradi tega obsojen na tri leta zapora, zaradi neke tatvine, izvršene tudi v kaznilnici, pa na 6 mesecev zapora. Ker pa vlada v Avstriji, kakor povsod drugje, zadnja leta velika kriza, so zato začele avstrijske oblasti premišljevati, kako bi se iznebile tega nevarnega kriminalnega ptiča. Leta 1933 je bil res v soglasju z našimi oblastmi, kajti GfrOrer je jugoslovanski državljan, pogojno odpuščen iz kaznilnice v Karlau in je prišel v Jugoslavijo. Gfrorer se Je takrat naselil v Celju. Zaradi raznih nerodnosti pa ga je kmalu celjska po-licija izgnala iz Celja za daljšo dobo in odpravila v njegovo domovinsko občino. V četrtek se je pa zopet pojavil v Celju in takoj popolnima po načrtu hotel začeti s svojim poklicem kar na debelo. Popoldne v četrtek se je pojavil v Gaberju in prišel v stanovanje 70 letne branjevke Marjete Močnik. Mož «e osečalo 28 ! slušateljev in slušateljic. Dijaško kuhinjo meščanske šole je podprl s 600 Din, za ptujske brezposelne je daroval 300 Din, za protijetioni dispanzer pa je dal 500 Din, Iz teh podatkov je razvidno, da ima ptujski Rdeči križ dobro voljo lajšati bedo med najširšimi sloji, seveda je to njegovo prizadevanje, kakor pri vseh takih humanitarnih društvih, le kaplja vode v morje bede in siromaštva. Pri volitvah v novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik je g. dr. Mrgole Malija, zdravnik, podpredsednika |>a g. dr Remec Alojz, mestni župan in odvetnik in ga. Jelka Šalamunova, soproga odvetnika; tajnik je učitelj Brumen Beno blagajnik pa g. Gorup Josip, okrajni šolski nadzornik. Ptuj ima 1145 volilcev. Ptujsko mestno poglavarstvo je na novo sestavilo volilni imenik, tako da bo pripravljen za morebitne volitve. V Ptuju je sedaj vseh volilnih upravičencev 1145. To število je za 71 večje od prejšnjega števila voliln:h upravičencev in sicer je bilo na novo vpisanih 150 volilcev, brisanih pa 79 volicev. V novi volilni imenik so bili tudi vpisani fizični delavci železniške delavnice, ki stanujejo izven mestnega teritorija, to pa zaradi tega, ker se je uveljavilo (po našem mnenju neupravičeno) tolmačenje zakona o volilnih imenikih, da so tudi fizični delavci državnih ustanov državni uslužbenci. V Ptuju sta 2 volišči in ima prvo volišče 646 volilcev (prej 624), drugo vo-j lišče pa ima 499 volilcev (prej 450). Volilni imenik je predložen ptujskemu sodišču v potrditev, kakor 1 to zahteva zakon. V protituberkuloznem dispanzerju nad 80 tisoč preiskav V tej ustanovi je osredotočeno vse protituber-kulozno delovanje za Ljubljano in njeno okolico. Lahko jo imeujemo zaščitmico našega mesta pred najhuijšo socijalno boleznijo. V dispanzerju je bilo v lanskem letu preiskanih 3.097 oseb, med katerimi je bilo 174 bolnikov z odprto tuberkulozo, a od teh 56 novih do tlej neznanih bolnikov, to je takih, ki so se rekrutirali od zdravega prebivalstva. Vseh preiskav v dipan-zerju sploh je znašalo 8.022 z 4.708 rentgenolo-škimi preiskavami. V 1.274 primerih je bil izvršen posvet djspanzerslkih sester na domu in dispanzerju. V raznih oblikah je dispanzer razdelil med pomoči potrebne varovance znesek Din 40.469, s tem, da je nudil 51 šolkim otrokom bivanje v raznih počitniških kolonijah, Ul osebam mleko, 65 živila in kruh, ter mnogim sredstva za vzdrževanje snage in razkužfoo. Razen tega socijalno higi-jenskega delovanja je nudil revnim in potrebnim spočijalno zdravljenje in jim fK>magal kriti stroške za zdravljenje v zdraviilšču oziroma vzdrževalnino v raznih zavodih, s jjosebno brigo za male otroke. V preteklem letu so bile izvršene različne sistematične preiskave med šolsko mladino in učiteljstvom, dijaškimi gospodinjami in družinami, policijskimi organi in športniki. Do konca šolskega leta 1934-'® je bilo med 3.461 dijaki ugotovljena v 46 primerih ali 1.33% odprta tuberkuloza, cločun je bilo med učiteljstvom vseh šol 7 primerov ali 1.07% odprte tuberkuloze. Večina teh se je rešilo te hude bolezni tako, da so j>o takojšnji odstranitvi iz šole že čez nekaj časa lahko nadaljevali učenje oz. poduk, ker niso bili več nevarni niti za šolo, kakor tudi, da so biil sami zdravi im delazmožni. Radi velike nevarnosti in škode, ki jo lahko povzroči bolnik z odprto tuberkulozo v šoli, se je joostopalo zelo strogo in se je v vsakem oziru zadostilo zahtevi |x> prepovedi odprte tuberkuloze v šolsko ]X>slopje. Kakor s šolami v Ljubljani, tako je dispanzer fiostopal tudi s šolami okraja Ljubljana-okolica, ker ta okraj še nima lastnega dispanzerja, žal ni bilo mogoče preiskati vseh učencev tudi v tem okraju, kar pa se je vsaj delno izvršilo v sporazumu s sreskim sanitenim referentom g. dr. Lapajnetom in šolskimi zdravniki. Protituberkulozni dispanzer je v polni meri iz-jx>lnjeval svojo nalogo in Ljubljana je lahko zadovoljna, da jo dispanzer ščiti — s jx>sebno skrbjo pa njeno mladino — pfed tuberkulozo. Iz Avstrije saharin, v Avstrijo pa - poper Maribor, 14 febr. Obmejno tihotapstvo cvete kljub vsej strogosti, s katero oblasti na meji postopajo. V zadnjih časih se celo opaža, da je tihotapsko življenje vzdojž meje še mnogo živahnejše, kakor je bilo še pred kratkim. Za čudo pa so začele obmejne oblasti tudi opažati, da se množi število tistih oseb, ki prihajajo iz Avstrije po skrivnih potih, pa brez vsake kotrabande. Ker je večina .teh oseb iz tihotapskega stanu in so imeli zaradi te strasti z našimi čuvaji že velikokrat posla, si naše oblasti tega pojava dolgo niso mogle prav razlagati, šele Avstrijci so sedaj pojasnili zadevo. V Avstriji šo nedavno ze- lo povišali užitnino na poper, papriko in druge začimbe. Tako so se sedaj te dišave, ki so bile v Avstriji Se poprej precej drežje, kakor pri nas, tako podražile, da se Jih izplnča prenašati nezacarinjene iz Jugoslavije let prodajati interesentom na drobno. To priliko so naši tiho-tajjci hitro spozuuli in sedaj nosijo trumoma v Avstrijo poper in slične začimbe Pravijo, da imajo s tem čisto lep zaslužek, še večjega imajo seveda oni, ki nosijo potem za povračilo iz Avstrije^ saharin.. In res je opažati, da je zadnje čase tudi tihotapstvo saharina iz Avstrije v Jugoslavijo postalo mnogo živahnejše, kar je gotovo v zvezi s tihotapstvom popra iz Jugoslavije v Avstrijo. dosten razlog, da mislijo na njeno ukinitev, kar bi se prav gotovo ne zgodilo |>rvic. Za tem so podali krajša fioročila o razmerah in stanju posameznih oddelkov tehniške fakultete gradbenik Muha Gašper za gradbeni oddelek, kemik Mervič za kemični oddelek, elektrotehnik Skaberne Peter za elektrotehniški oddelek, rudar Berce Leopold za rudarski oddelek in arhitekt Gregorač za arhitektonski oddelek. Iz vseh teh poročil so se zborovalci ponovno prepričali, da je tehnična uredba nevaren poskus, ki bi utegnil imeti za posledico okrnitev naše najvišje kulturne ustanove. Predsednik zborovanja je nato ob splošnem odobravanju prečital resolucijo prosvetnemu ministru, katera naj se pošlje iz tega zborovanja. Resolucija se glasi. Slovenci, zbrani na javnem zborovanju slušateljev tehnične fakultete v Ljubljani, dne 14. februarja, ugotavljamo: 1. Da je popolna tehnična fakulteta, opremljena z vsemi modernimi pripomočki, nujna zanteva nas vseh, ne samo radi enakopravnosti vseh delov naše države, ampak tudi radi obstoja in razvoja industrije, slovenske industrije, ki zavzema v državi razmeroma najvišje mesto. 2. Da je dolžnost vseh poklicanih krogov, da podpirajo izobrazbo inženjerskega naraščaja in zato umaknejo, oziroma spremene novo uredbo o tehničnih fakultetah, ki poleg že itak visokih šolnin in taks onemogoča študij slabše situiranih slušateljev in predstavlja okrnitev in nadaljno postopno ukinitev ljubljanske tehnične fakultete. Pridružujemo se upravičenim zahtevam tehnikov in apeliramo na vas. da jim ugodite ter izvedete izpopolnitev slovenske tehnike ter čimprej ukinete tehnično uredbo. Sodbe v mariborskih procesih Maribor. 14. febr. Včeraj smo poročali o dveh zanimivih procesih pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki sta pa ob zaključku lista še trajala, Sodbe priobčujemo seda,j: V procesu proti ponarejevalcem srebrnikov iz Ploderšnice v Slov. goricah so bili obsojeni: Jožef Bajšič na 5 mesecev strogega zapora in 200 Din denarne kazni, njegova brata Avgust Baj.šie na 5 mesecev, Andrej pa na 4 mesece strogega zapora, pogojno na "5 leta, Babič Jurij na 4, Janko Habulin pa na 5 mesece strogega zapora, pogojno na 2 leti Glavni obtoženec Hlebec na razpravo ni prišel ter se je postopanje proti njemu izločilo. Oba mariborska vlomilca, ki sta navrtala blagajno v Zupančevi veletrgovini ter ju je spravil odtrgani gumb v roke pravice, sta bila strožje kaznovana. Ivan Gašpur je dobil 2 l«ti rabije in 3 leta izgube častnih pravic, Herman Trop pa 10 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Podjetni dolgoprstneži Kamnik, 15. februarja. Podjetni dolgoprstneži. Že dalj časa so bili podjetni tatovi na delu in kradli kot srake, kar se je pač dalo. Tako so pred kratkim odnesli iz stavbe, ki Jo je kupilo gasilno društvo v Kamniku za samaritanski dom, okoli 200 kg različnega starega železa. S tem pa se nikakor niso zadovoljili in so svoje latinsko področje prenesli (udi na poslopje g. Stareta, kateremu so ukradli cirkularno žago in pogonski jermen. V vili >Diana«, ki je sedaj lasi >Kopališke družbe v Kamniku«', pa so pok radii več medenih vodovodnih pip. Ker Jim je bilo tudi to še premalo, so ukradli nekemu šoferju moško kolo, vredno 1200 Din. Mestni stražnik g. Pogačar je imel takoj na sumu nekega H. R., ki so mu prostori, kjer je bilo pokradeno, zelo znani, ker je večkrat imel na takih mestih posla. Stražnik je osumljenca prav trdo prijel ter mu zagrozi!, da ga da takoj zapreti, ako mu ne izda svojih pajdašev. M. K. je vse priznal in izdal tudi Imena svojih tatinskih tovarišev, sam jo je pa jadrno popihal. Njegova dva sokrivca je v Ljubljani are-tiralH mestna policija in ju oddaia v sodne zapore. H. R. se pa potika nekje po okolici- venda • upamo, da bo tiček kmalu prijet, Nesreča na cesti Pasantom, ki so se mudili včeraj okrog pol žlirih popoldne na Vodnikovem trgu, se je nudil svojevrsten prizor; V smeri proti Poljanskemu nasipu je pridirjal neznan kolesar ter podrl blizu Zmajskega mosta 71 letno Ano Premerštajnovo iz Kolodvorske ulice 26. Pri tem je padel tudi kolesar sam, pa se je hitro {»obral ter oddirjal naprej. Na krik žensk, ki so bile priča dogodka, se je več pasantov pognalo za kolesarjem, nekateri so ga držali že za kolo, pa se je neznancu kljub temu posrečilo j)obegniti naprej po Poljanskem nasipu. Ana Premerštajnova je dobila jx>sebno po obrazu tako hude poškodbe, da jo je moral reševalni avtomobil prepeljati v bolnišnico. Celje Papeževa proslava za obletnico kronanj* svetega Očeta Pija XI. bo jutri, v nedeljo ob 4 uri jx»poldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na programu so orkestralne točke, dalje govor Petrov prestol — temelj miru, ki ga govori g. dr. Ivo Česnik iz Ljubljane, film in skioptične slike ter himna Povsod Boga, ki jo bo pela vsa dvorana. Vstopnice so v predprodaji danes v Slomškovi tiskovni zadrugi tn v fxxlružnici »Slovenca«, jutri v nedeljo, pa od 10 do pol 12. ure ter od 3 pojx>ldne pri dnevni hla««.,; Vse za slovensko pesem — to je načelo pevskega društva »Oljka«, ki je imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Na občnem zboru so bila podana običajna poročila, iz katerih je razvidno, da se mora »Oljka« boriti s težkimi finančnimi prilikami, kar sicer ni dandanes nobena posebnost, posebno ne za pevska društva. Pri volitvah je bil z malimi spremembami Izvoljen dosedanji odbor z g. Lečnikom na čelu. Sklenjeno je bilo tudi, da priredi društvo dne 5. aprila sivoj vsakoletni pomladanski koncert. Lobanjo sta mu preklala. Brezposelnega delavca Borlaka Franca iz Strmeča pri Dobrni sta pred dnevi napadla na cesti dva fanta iz Dobrne in mu s koli preklala lobanjo. Borlak ki je težko ranjen, se zdravi v celjski bolnišnici, Celjska gasilska župa bo imela jutri, v nedeljo dne 16. februarja ob 9 dopoldne v Celjskem domu redno letno skupščino. Stara navada Zagrebški vlomilec po poklicu, Rudolf Bianehi, pogosti gost zagrebške policije, si je pred dnevi spet ftoiskal zavetišča v policijskih zaporih. Po svoji stari navadi se je, čim Je bil prejšnji teden izpuščen iz zapora, spel lotil tujega blaga. Vtjrl je v stanovanje, vendar v svojo nesrečo prav tisti 1 trenutek, ko se je stanovalec vračal domov. Prav j med vrati sla se srečala, ko je imel Bianehi na j svojih ramenih naloženo novo pridobljeno blago. V stiski in zagati, v katero je padel, je Bianehi potegnil nož in se skušal rešiti zasledovalca. Ven-! dar je bil stanovalec močnejši, obvladal Je vlo-1 milca in ga izročil policiji. Štev. 38. »SLOVENSKI DOM«, dne 15. februarja 1936. Stran 3. Ljubljana danes Koledar Dane«, sobota, 15. februarja: Sv. Favstin. Jutri ,nedelja, 16. februarja: Sv. Julijan. * Lekarne: Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyr-seva cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta G2, mr. Gartus, Moete. Kaj bo danes Dvorana mineraloškega instituta; ob 9 predavanje prirodoslovnega društva. Predava univ. prof. dr. A. Košir: >Najnovejše o katranskem raku«. Narodna Sola v Mostah, Zaloška cesta: ob 8 skioptično predavanje Sadjarske in vrtnarsko podružnice Moste. Predava g. Lenard iz Št. Vida o pravilnem sajenju sadnega drevja. Kaj bo jutri Unionska dvorana: ob pol 12 slavnostna akademija v proslavo obletnice kronanja papeža Pija XI. Dvorana v Rokodelskem domu: ob 20 »Kurentova nevesta«. Veseloigra v treh dejanjih s petjem in godbo. Občni zbor društva likovnih umetnikov bo danes ob 8 v restavraciji »Slon«. Pevski dom v Sneberjali: Gostovanje Prosvetnega društva Moste ob 15 z dramo »Žrtev spovedne molčečnosti*. * Skrajni čas je. da vašemu sinu ali hčerki preskrbite inštruktorja. Ni namreč vedno slabega uspeha pripisati učencu, temveč mnogokrat premalo individualni razlagi v šoli. Z malimi slroški dobite v hifco odlično moč in uspeh v šoli je zajamčen. Initruktorja vam preskrbi akademski urad dela — A. U. L). — na univerzi, dvorišče, desno-Uradne ure vsak dan od 11—12. Delavski kulturni večer priredi Mladinska zveza JSZ v sredo 10. februarja ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu so govorski zbori in dramatični prizori te'- glasbene točke. Vstopnina 2 Din. Na koncu bodo izžrebali 10 stopnic, katerih lastniki bodo prejeli lepe knjižne nagrade. — Vabljeni! Serijo simfoničnih koncertov, ki nam bodo pokazali različne dobe v zgodovini simfoničnih orkestralnih del, otvori simfonični koncert v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Ti koncerti nam bodo prinašali najrazličnejša dela različnih dob glasbenega udejstvovanja in nas seznanili z njimi. Prvi koncert v tem ciklu prinaša skladbe iz predklasične in zgodnje klasične dobe. Prvo zastopata znamenita HHndl in Bach, drugo nesmrtni Haydn. Po koncepciji svojih del spada v to dobo tudi naš klasik Jurij Mihevc, čeprav je živel in deloval v minulem stoletju. Koncert je namenjen najširšim plastem glasboljublvega občinstva. Sedeži se dobe |>o izredno nizki ceni 10 Din, stojišča po 5 Din, v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na začetfk ob 20 zvečer. Gledališče Drama. Začetek ob 20. Sofocrfa, 15. februarja; Pesem s ceste. Red B. Nedelja, 10 februarja ob 15: Trije vaški svetniki. Iziven. Globoko znižane cene od 10 Din navzdol. — Ob 20: Tuje dete. Izven. Znižan« cene. Opera. Začetek ob 20. Sobota, 15, februarja: Boccacio. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 16. februarja ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20: Katarina Izmajlova. Izven. Znižane cene, Ponedeljek, 17. februarja: Zaprlo. Drama: Nedelja v drami. Popoldne ob 15. uri se vpri-iore »Trije vaški svetniki« po globoko znižanih cenah od 10 Din navzdol. Vsi sedeži se dobijo za cene: 10, 8, 7, 6 in 5 Din. To je izredno ugodna prilika za poset gledališike predstave in uprava posebno opozarja naše stalne nedeljske podeželske obiskovalce na to izredno ugodnost. — /večer ob 20. uri pa se poaiovi »Tuje dete« kot izven predstava po znižanih cenah. Premiera izvirne drame »Gosposki dom«, ki jo je napisal belgrajski dramatik Vesnič, bo v dra itli v sredo 19. t. m, Delo pripravlja prot Šest. Opera: Dve opereti po izredno znižanih cenah. V soboto 15. t. m. zvečer ob 20, uri se poje z go, Gjun-gjenac v glavni vlogi Suippeejeva opereta »Boccac-cio«. — V nedeljo popoldne ob 15, uri pa izvrstna češka opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« v običajni izvrstni zasedbi z go. Poličevo na čelu. Za obe predstavi veljajo izredno znižane cene od 24 Din navzdol, na kar prav posebno opozarjamo. * Rajdio Programi Radio Ljubljana i Sobota, 15. februarja: Iti Plošča za ploščo — na-ftGv v napev t — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 13 Napovotl čaaa, objava «|>oreda, obveiitiJa. — la.15 Plošča y'a plo$6o mupev v napeci — H V romansko porodilo, borzni teftajti. — Ifl N h d dopusti (Kadatfaki enkester). O strnjenem) ;pou'ku («:. Bralnik Un- dolf). — M Napoved dnan, vrenienslk« napoved, porodila, objava sporeda, obvestili h. — 19.30 Nao. ura: Me-*e6ni kulturni prejel*} Belgirada). - 20 .Poreča 7nunande politnona; vipraSanja (g. dr, AlnJzi.i Kuhar). — 50.30 Po tdavni ribni&kj Uodiiin/i — (pester večer). Bplpal in vodi: S. .Jakob Zvan. — 22 Napoved čana, vrenian-aka napoved, poročMa, objava »poroda. -* 92.15 Ura plesne srla»be, izvaja Radijski Jiums. Poroko vloake pod o S?dč. C ari n en Antič. — Konce ob 29. Drugi programi t Sobota, /5. februar ja; Hel/jrad: 19.50 Klavkr. — an.*20 Ploiik'. ~ 30.30 NaPOitni vočar. — Zagreb: 20 Ko-vnoriui koncert. — '^1 Vokalni koncert, - 22.15 Narodne pesmi. — Dunaj: -JO-JO Hartu-ta v operetmi dežela. — 41.40 Film. — &5*20. Zabavni koncert. 23.50 Oiflran-«ka glasba (ta Budinipeftte). -- Budimpešta: 20.10 ila-1 Caintpiedo« — Praga) 19.50 Operetna giatiUa. -r- 31.15 Orkestra!ni im viioliitisiki koncert.. - 22.80 Plesna grlaisba. — Varkava: 20 Sy4j.fotyn-flrtcepra suita «Od koč« do kočo . — 22 Lahka jplneha. — ‘J9.30 BJcenJev &liu?erjev. — 32.88 Plesna Kil&ahfl. . — l na NtanMJa: 17.40 im 32.30 Prenos n Ga.^Pa. *-Berlin-Koniguberg: 20.10 Drugi paradi), večer maJega radijski^an orkestra. — Ltlpsko-Ktiln: 20.10 Zajpadmo-tieinški pradtpust. — Franhfurt-Monakovo: 90.10 Petster večer. — Stuttgart: 2«.10 Znoreli nuiikrofon. — Bero-nitinster: lfl.20 Slare nemške narodne pesmi. — 20.15 Delavski koncert. «- ‘41.15 Kedijsku opera. $>.25 Plesne plošče. Ohrevatiški dom iin. kontrole v Goričah - žrtev zadnjega neurja Najtežja služba Organi finančne kontrole spadajo med one državne uslužbence, ki imajo gotovo najtežjo službo: treba je vršiti službo včasih nn dva do tri dni skupaj. V tem času se morajo it.i iz,ven skupnega gospodinjstva, kar povzro *čje stroške, a ne dobijo za to uikakih posebn.., doklad. Zelo mnogo so organi na službenih obhodih, njih poslovanje je dokaj neprijetno. Te in druge okolno-sli silijo organe finančne kontrole, da morajo živeti prav skromno. Delo za okrevališče Ob takih razmerah je razumljivo, da si organi finančne kontrole tudi glede dopustov in glede rekonvalescence ne morejo privoščiti takega odmora, kakor hi ga z ozirom na svojo naporno službo potrebovali. Nasprotno pa se je neprestano kazala potreba po pravilni ureditvi dopustov, po okrevanju obolelih itd. Med finančnimi organi se .... 3 j ; Jedilnica. je namreč procent umrljivosti neprestano večal in dosegel vrhunec I. 1932. Tedaj so organi finančne kontrole uvideli, da je treba nujne od pomoči: sklenili 80 postaviti si lastno okrevališče, kjer bi si v kratko odmerjenem dopustu vsaj malo opomogli. IJdruženje finančnih organov, sekcija dravske banovine, je začela z vso silo pritiskati pri centrali v Helgradu, da ta zgradi namesto doma, ki so ga nameravali postaviti v Belgradu, okrevališče v Sloveniji, končno je s svojini predlogom sekcija prodrla na kongresu in ko je bila 1. 19H4 na prodaj Malijeva hiša v Goričah pri Preddvoru, so to hišo kupili organi finančne kontrolo s pomočjo svoje centrale v Helgradu, Ohrevatiški dom v Goričah naj bi postal dom, ki naj bi nudil organom finančne kontrole nadomestilo za letovišča oziroma bolezenske dopuste v znanih drugih okrevališčih. Temu primerno so dom v Uoričah tudi preuredili: v poslopju je bilo pripravljenih osem krasno urejenih sob z 21 posteljami, dve lepi in veliki “nffj Spalnica. sončni terasi, ki v letnem času lahko služita tudi za prenočevanje, moderno urejena kuhinja, jedilnica ter kopalnica. Iz bližnjega grebena so finančni organi napeljali tudi vodovod in sicer tako, da je napeljava na navadni vodni pritisk. Ob domu je tudi okrog 1000 ni'- vrta za zelenjavo, za sprehajališče pa so kupili še greben na drugi strani ceste. Ta del, ki meri okrog 4000 m*, bi bilo treba še preurediti, Pred otvoritvijo — žrtev viharja V okrevališki dom v Goričah je društvo finančnih organov vložilo vse svoje delovne sile, pa tudi vsa svoja denarna sredstva. Razumljivo je torej, da so finančni organi z veseljem pričakovali dneva oficijelne otvoritve tega doma in izročitve doma svojemu namenu. Prišla pa je vmes nesreča, ki je ne samo ustavila nadaljnje urejevanje doma, marveč uničila že dosedaj dosežene uspehe. V noči od 4. na 5. t. m. je orkan, ki je divjal po vsej Gorenjaki, dom popolnoma razkril tor poslopje tudi sicer demoliral. Del strešnega ogrodja je odtrgalo ter ga odneslo 20 ni daleč od hiše, deske in druge dele pa jo odnašalo tudi kilometer daleč v okolico. Tako je postal dom, ki so si ga organi finančne kontrole postavili s tolikim trn- „Katarina Izmajlova“ v operi se poročita, a na svatbo pride orožništvo in ju na podlagi ovadbe odvede. Na poti v Sibirijo se Sergej odvrne od Katarine ter ga prevzame kaznjenka Sonja. Obupana Katarina pahne svojo zopernico z mosta v reko in še sama skoči za njo. Na to zunanjo zgodbo je oprta vsa tragedija Katarine. Njena močna doživetja ji dajo občutiti vso grozo pregrehe, ki se stopnjuje vse do spoznanja prevare. Vsa strta in pogreznjena v obup določi sama svojo pogubo. Po Jenufi* nam naše gledališče še ni podalo dela s tako silnim glasbenim izrazom. Kot Janaček naslanja tudi Šostakovič svojo glasbe predvsem na človeško notranjost, ki se javlja najsilneje v čustvenih razmahih in gonih kot ljubezen in zločin. Med temi svojimi najmočnejšimi mesti razvija duhovito satiro parodij in najrazličnejših domislekov, ki nam več povedo kot besedilo. (Podobne stvari smo že slišali v ruskih zvočnih filmih, n. pr.: Pastir Kostja, Zena za 1000 rubljev itd.). Sredstva, ki jih Šostakovič uporablja, kažejo, da ni le revolucijonar, ki samo podira, temveč umetnik, ki predvsem gradi. Zato so tudi vsa mesta iz njegovega samosvojega tvorstva silnejša od onih, kjer se naslanja na stare vzore. Zanimivo dejstvo je, da je pela glavno žensko ulogo te ruske opere gdč. Oljdekopova, ki je tudi Rusinja. Režijo je vodil prof. O. Šest, besedilo pa je prevedel dirigent N. Štritof. ar. Po uvodni seriji italijanskih oper, nekih operet, oper »Carmen in »Kraljičin ljubljenec' letošnje operne sezone, smo v sredo, dne 12. febr. t. 1., doživeli največji glasbeni dogodek zadnje dobe v naši operi s prvo uprizoritvijo »Jekaterine Izmajlove, ladv Macbeth iz Mcenska^, ki je delo Dimitrija Šostakoviča, enega največjih sodobnih ruskih genijev. S tem delom je ljubljansko gledališče dokazalo, da upravičeno nosi svoj nastov. Priznanje gre ravnatelju opere M. Poliču, ki je v teh razmerah izvedel kot dirigent dostojno uprizoritev. Šostakovič si je izbral močno snov, ki jo večkrat srečavamo v ruski literaturi. Pri nas jo že poznamo iz »Moči teme« Tolstega, iz Janačkove opere »Katja Kabanova«, po drami »Nevihta« Ostrovskega. (To zgodbo smo v preteklem letu videli tudi v zvočnem filmu »Vihar«). Vsebina po noveli »Lady Macbeth mcenskega ujezda- N. Leskova je v kratkem tale: Katarina, cvetoča žena bogatega, a prestarega trgovca Zinovija, se v zakonu brez otrok brezdelno dolgočasi. Njeno življenje, uklenjeno v suženjsko pokorščino, greni prav posebno tast Boris Timofe-jevič. Ob začetku drame se odpravi mož Zinovij na pot in najame kot nadomestilo hlapca Sergeja, ki naveže v gospodarjevi odsotnosti z gospodinjo Katarino razmerje. Ko ju zaloti stari Timofejevič in kruto kaznuje Sergeja, zastrupi Katarina svojega tasta. Pravtako zadušita oba vrnivšega se Zinovija, ki bi končal njuno ljubezen. Po prikritju zločinov Ivar Ballangruud - trikratni zmagovalec Včerajšnji dan pomeni zatišje za nad .vse razburljive narave Iz prejšnjih dni. Ob 8.H0 je bil start za vojaški patrolni tek. Tak tek ne pride v poštev za uradno kvalifikacijo moštev, saj se ta mesta ne ocenjujejo za končni rezultat; vendar je bil središče zanimanja za včerajšnji dan. Ta orjaški patrolni tek se je nekako vrinil v olimpijski program in nohpne olimpijske igre še niso bile brez tega tekn. Čeprav ta tek ni odločilen za končni placement narodov, so bili ravno na tem toku zainteresirani vsi vojaški predstavniki, ki so v Ganuisch-l^rtenkirchenu z vidno pazljivostjo zasledovali potek tekem. l’roli pričakovanju so si ta vojaški patrolni tek priborili Italijani Ne morda zaradi tega, ker so bili njihovi zastopniki najboljši tekači, ampak zato, ker so naj-Imlje streljali. Zato se je Italijanom tudi posrečilo, da so za 14 sekund premagali favorite za vojaški patrolni tok — Fince. Kinci so sicer odlično tekli, toda slabo streljali In niso izpolnili pogojev, ki jih predstavljajo predpisi za tekme. Sredi teka je moral namreč vsak tekmovalec streljati na letečo balone in v tem so se Italijani izkazali liolje kot Finci. Saj imamo še v spominu naše vojaške patrolne tekmo na Pokljuki, kjer so se Jugoslovani z boljšim časom placirali za Čehoslovaki, ki so znali l>o1je streljati. Na ta način so si tudi Italijani s časom 2:28.35 priborili prvo mesto, ki pa za končni placement ne bo igralo nobene vloge. Italijanom sledijo Finci s časom 2:28.49, Švedi 2:35.42, Avstrijci 2:36.19, Nemci 2:36.24. Francoza, Švicarji Čehoslovaki in končno še Poljaki s časom 2:52.27. Ob 9 se je pričela zadnja točka hitrostnega drsanja Tek na 10.000 m Vsi so pričakovali zmago Norvežana Loarja Hallangruuda. Ballangruud je te nade izpolnil. — Zmagal je tretjič in je kot tak dokazal, da je najuspešnejši norveški tekmovalec. S tremi zlatimi in eno srebrno kolajno je priboril Norvežanom nič manj kot 23 točk. Ballangruud je tudi Norveški pripomogel, da je v sestavi točk zavzela tako odlično mesto. S to zmago si je Ballangruud tudi zagotovil mesto olimpijskega prvaka v hitrostnem drsanju in na ta način potrdil, da je upravičeno 10 dni prej postal v Davosu svetovni |>rvak v hitrostnem drsanju. Za progo 10,000 m je porubil 17.24.3. Sledijo mu Finec Vaseniuo 17:28, Avstrijec Stiepl 17:30, Norvežan Mathiesen 17:41.2 ter Finec Blomquist 17:42.4 in Holandec Langedyck 17:43. Iz številk je razvidno, koliko močnejši je Ballangruud pred vsemi drugimi, Druga važna tekma, ki je tudi privabila mnogo gledalcev, je bila Vožnja z bobom v dvojicah Včeraj sta se vršili prvi dve vožnji. Tudi v dvojicah tekmujejo skoraj isti tekmovalci kol na četverosedežnem bobu. Vsi so se privadili proge in posledica lega je, da ni več nobene nesreče iii da skoraj vsaka vožnja prinese nov boljši čas. — Včeraj je bil na progi štirikrat izboljšan najboljši čas. Po prvih dveh vožnjah je rezultat v bobu v dvojicah naslednji: Amerika I. 2:43,52, Švica II, 2:46.45, Amerika 11. 2:47.00, Švica I. 2:49.14, Anglija 2:49.46. V hokeju na ledu so semifinalne tekme dokončano. Za končno odločitev pridejo v poštev le-le štiri države: Anglija, Kanada, ŠvedHka in Češkoslovaška. Nemčtja, ki je v zadnji tekmi, z Anglijo dokazala, da je treba z njo prav resno računati, je iz nadaljnjega tokmo-vanja izpadla. Včeraj smo že poročali, da je bil najbrž to zelo spreten manever za zeleno mizo, ki je Nemčiji onemoročil, da bi |>rišla v finalne tekme, čeprav je njeno moštvo brez dvoma boljše kot pa Češkoslovaško. Vse zanimanje pa je osredotočeno na nedeljo. Brzojuvljenih je 40 posebnih vlakov, ki bodo peljali goste na zadnji in najzanimiveje dan olimpijskih tekem, -hitri bo namreč padla odločitev, kdo bo najboljši skakalec na letošnjih olimpijskih igrah. Birgnr Rund ni več tako zelo siguren svoje zmage. Za nas je najvažnejši današnji tek na 50 km, Ob 8 zjutraj so pričeli danes teči naši tekmovalci: i Smolej, Knap, Zemva in Senčar najtežjo preizkušnjo, vztrajnostni tek na 50 km. I V' nedeljo pa bodo na veliki olimpijski skakalnici skakali naši štirje zastopniki: Novšek s Okrevališče v Goričah. dom in z veliko ljubeznijo, razvalina, ki je organom finančne kontrole prizadela tako škodo, da si bodo le s težavo mogli ponovno jjoslaviti lastno, tako zelo |)otrebno okrevališče. V pijanosti se je izdat Poljski čuvaj iz Omoljice pri Pančevu seje pred nekaj dnevi krepko napil in sredi ceste obležal. Ko so ga vaščani hoteli dvigniti in mu začeli govoriti o prepotrebni zmernosti, jim je vsem po vrsti zagrozil, da jih bo pobil in njihova trupla zakopal, tako, kakor je le storil svoječasno. S teni je odkril zločin, ki je bil izvršen pred nekaj leti nad nekim kmetom v Baraništu in je ostal doslej nepojasnjen. Zandarmerija je čuvaja aretirala in res našla na označenem mestu truplo ubitega kmeta. Čuvaj se je v zaporu najbrže močno jsokesal nad svojo blebeta-vostjo in alkoholom. Redka hvaležnost V vasi Vopraši v Bosni živi dokaj premožen starec Miško Peria, ki je od svoje mnogoštevilne rodbine ostal edini med živimi, ter ostal tudi trdovraten samec, je v svojih starih letih pred kratkim zbolel in se že s|X)prijazni! z mislijo, da bo sklenil svoje življenje. V svoji osamelosti, ko mu ni nihče mogel streči, je čakal zadnjega dneva. Eden njegovih sosedov se je usmilil bolehnega starca, čeprav je bil druge vere, pa mu je priskočil na pomoč in ga začel s svojimi domačimi zdravili zdraviti. Zdravila so pomagala in starec je ostal pri življenju. Miška Periaa je ta prostovoljna žrtev njegovega soseda tako razveselila, da je sklenil bogato |x>|ilačati to dobroto. Odšel je na sodišče in dal vse svoje imetje prepisati na ime svojega požrtvovalnega soseda. Zločinec na starih potih Kasno zvečer se je iz kavarne v Kovinu vračal proti domu kmet Peter Perišjč, ki se mu je v temni ulici nenadno pridružil neznan človek ter ga brez vsakega |>ovoda udaril jm> glavi. Udarec je bil tako močan, da se je Peter nezavesten zgrudil na tla. Napadalec mu je nato prebrskal vse žepe in mu pobral ves denar. Tako onesveščen je kmet ležal na ulici, dokler ga niso našli mimoidoči in obvestili policijo. Ko se je kmet prebudil iz nezavesti, je policiji povedal, da je v najvadalcu sjioznal starega robljaša, ki je bil že ponovno zaprt zaradi sličnih napadov. Ne dolgo poleni je policija napadalca dobila v roke. Zastrupljenje z alkoholom Vas Belastinja pri Slavonski Požegl je Imela v svoji sredi ne pioveč redko j)rikazeu, namreč i.loveka, ki je bil vse naokoli poznan kot rekorder v pitju, ki je znal brez oddiha popiti voč litrov vina. — l’a, junak se je pred dvema dnevoma ponovno zopet znašel v vaški kavarni v družbi kmetov. Po svoji stari navadi se je hvalil in bahal, da mu je najmanjša težava popiti 8 litre vina na dusek. Prisotni mu tega niso hoteli verovati in je sledila za lo slava: Če popije, mu vino plačajo kmetje, v nasprotnem slučaju mora račun poravnati sam. Gostilničar je nato prinesel tri litre vina, nakar jo junak dva litra takoj izpil, pri tretjem pa ga je žo začelo dušiti. Zato je zahteval kruha. Po nekaj grižljajih je popil še tretji liter. Toda nekaj trenutkov po tem je padel vznak in obležal nezavesten. Vsi prisotni so mislili, da ga je nezavest popadla pač radi prevelike količine za-užitega alkohola. Ker se junak le ni hotel prebuditi iz omotice, so ga začeli poivati z vodo. Vse je bilo zaman, mož je izdihnil. Obdukcija trupla je pokazala, da je |iokojniku alkohol jetra popolnomp izžgal vse zaradi prevelikih količin alkohola. do- kolo- Železnišha nesreča Predvčerajšnjim zvečer se je v Zagrebu godila huda ?,elozniška nesreča. Nedaleč od kv,..r-dvora v Maksimlru je vlak butnil nekega delavca in ga raztrgal. Ponesrečeni delavec »e je v drulbi svojega tovariša kol s postranskim zaslužkom ba-vil s tihotapljenjem telet v mesto. Edina možna pol, po kateri as je uiogol izogniti mitnicam, je vodila ob železniški progi. V takem poslu je nesrečnež tudi na usodni večer odšel v mesto, ra njim pa njegov tovariš. Na največje svoje začudenje ga je tovariš našel mrtvega ob progi. Nesrečnik je bil kratkoviden ter je tako najbrž zalezel v preveliko bližino tira. kar ga je stalo življenje. Okrajšava. V neki kavarni (v Leipzigu) sta sedela dva tuja obiskovalca velesejma, Tam ima natakar navado, da označi gospodični pri okencu okrajšana naročila. Za kavo (Kaflee) pravi »Ko{«, za čokolado zakliče »čok*-. Eden teh tujcev zre neprespano tja proti bifeju. - Zakaj si pa tsko raztresen?« ga vpraša tovariš, »Samo čakam, da bo kdo »kakao« naročil. startno številko 1, Jakopič 14, Palme 2tt in Pri-bovšek 38. S skoki in odločilno lekmo v hockeyu se bodo jutri končale največje zimske olimpijske igre, ki so za deset dni bile srediiče vsega športnega sveta štirih kontinentov: Kvrope. Amerike. Azije in Avstralije. Villacher SV : Ilirija Letošnja slaba zima je onemogočila horkej-skemu moštvu Ilirije vsak razmah. V teku tedna pa je končno le uspelo napraviti lodeno ploskev, na kateri se vrše v soboto zvečer in nedeljo do-lioldne zanimive mednarodne tekme v hoekeyu na ledu. Našemu športnemu občinstvu se nudi s tem morda edina prilika, da prisostvuje hockeyskim tekmam, ki so tudi na zimski olimpijadi v Ga-Pf središče vsega zanimanja. Iliriji je uspelo v zadnjem hipu, da pridobi /;i dvodnevno gostovanje VSV iz Beljaka, ki je naš stari znanec. Obeta se nam izravnana borba, v kateri bodo skušali nadoknaditi naši fantje vse. kar so doslej zamudili. Pričakovati je, da bo ogorčena borba za zmago. Pričetek tekme je v soboto zvečer ob 20.30, v nedeljo dopoldne pa ob 10. Zmagovalna industrija Revolucija, dolga meščanska vajina, lakota in predvsem razlastitev na kmetih, so uničile na Ruskem najmanj ^milijonov konj. Stalin jih je sklenil nadomestiti s stroji. Po njegovi lastni izjavi razpolagajo kolhozi s 304 tisoči motornimi plugi, kar pomeni do 4 miil. konjskih sil. Toda ameriški traktorji so manj odporni kakor nekdanje rusko kljuse. Vedno potrebujejo popravila. Slednja so neizvedljiva brez babtoitha, neke zlitine, ki se pridobiva iz pločevine. Strokovnjaki so točno izračunali, da potrebujejo 60 pudov stare pločevine za ono količino babtoitha, ki jo zahteva en polomljen traktor. »Kom-sonioljslka Pravda« kliče komunistično mladino na pomoč: mora zbrati vsaj 12 milijonov pudov stare pločevine, da bi rešila pomladno setev. A sovjetske tovarne za konzerve so takoj prijavite protest. Potrebujejo staro pločeivino za škatle, ker nimajo nobenega drugega upanja dobili potrebno kovino. Ta spor za odpadke dobro slika napredek »v Evropi najmogočnejše« sovjetske podržavljene industrije, ki »bo kmalu dohitela Ameriko«. Velikanske tovarne deihijejo s polno paro. A leningrajska »Večeru. Kra-snaja gazeta« istočasno dnevno prinaša oglase »Doma kina«, izrielovalnica sovjetskih filmov, ki |x> trebuje opremo za svojo uradnišlko in delavsko menzo: »Kupujemo po najvlišji ceni nože, žlice, kuhinjske zajemalke, velike bakrene kotle, varilnike kateregakoli izvora*. Vse to se nc dobi na trgu, a morebiti bo kdo hotel prodati ostanke stare predvojne hišne opreme. Drugi državni urad v istem Leningradu, najmočnejšem industrijskem središču, polrelnije železne sobne pečicc, navadnega gašper-čka. Poprej so se dobili v vsaki trgovini z železnino, a zdaj si morajo pomagati kupci z oglasom: »Državni urad potrebuje železno sobno ]>eč. Ponudbe na telefon štev 1 -94-*)2«. V Moskvi ni mogoče dobiti nobene žilice. Nenadno^ so se prikazale v neki trgovini. Med vzradoščenimf kupici je bil sam komisar težke industrije, Stalinov rojak in prijatlelj Ordižonikidze, ki so niu na čast prekrstiii toliko mesit in rek v kavkaški domovini. Žlice so bile slabe, iz litega železa, toda neizbrušene, raskave, z nevarnim ostrim robom. Bogve, ali se je ranil pri kosilu s to žlico Ordžonikidze osebno ali kdo od njegovih domačih. Vsekakor je lakoj naročil uredništvu svojega glasila »Za industrializacijo« pre-iskaivo o nevarnih žlicah. Sotrudnik, ki so mu poverili to nalogo, se je zglasil v prodajalni in dobil jiodaitke o dobavitelju, ravnatelju srednje šole št. W v rnosk. okraju Krasmaja Presoja. Ravnatelj je bil seveda komunist. Pokazal je svojo šolo in šolsko »delavnico za proletarsko vzgojo«, a ničesar ni vedel o žlicah. Sledar se je zatekel v komisarijat za notranje zadeve, k,i je zdaj pogoltnil nekdanjo slav- no Glavno politično upravo. Ta je seveda »poglobil preiskavo« in prebrskal vse šolsko poslcjijc. V kleti je srečno našel ravnateljevo zasebno livarno s tremi delavci. Slednji so izpovedali, da od ravnatelja dobivajo kovino in plačo, a ne utegnejo izbrusiti in izgladiti žlic. Imajo preveč nujnih naročil in ne morejo niti ustreči vsem odjemalcem. Zdaj je moral ravnatelj priznati, da je otvoril neprijavljeno livarno samo iz nesebičnih razlogov. Ves dobiček je jx>rabil za nujna šolska poj->raviIa, za katera sicer nima nobenega kritja. Rekel je, da dobiva kovino »pod roko«, a ni maral imenovati dobavitelja. Na vprašanje, zakaj ni prijavil livarne je odgovoril, da bi moral plačati preveč davkov. Nakazilo za »industrijske sirovine«. ki hi ga dobil, bi bilo brez fjomena, ker ni mogoče dobiti kovine na trgu, Plačal bo jo slej ko prej istemu neimenova nemu dobrotniku. A davek bi tako zvišal izdelovalne izdatke, da hi |x>stalc žlice predrage. Zdaj jih je lahko prodajal poceni, ker niso bile olxlav-čene. Kratkomalo bi mu |x>kvarilo uradno dovoljenje za izvrševanje obrti ves posel. Državne trgovine so jako rade kupovale »tihotapsko blago«. Še Ordžonikidze je bil med njimi. Najbrž bi tudi bil ostal popolnoma zadovoljen, če bi dobil čedno izdelano ,brezhibno žlico. Sneg na ekvatorju Ruvvenzori se dviga sredi Afrike prav na črti ekvatorja v območij« večnih navpičnih solnčnih žarkov. Kljub temu pa so njegovi vrhovi jx>kriti z večnim snegom. V sitari dobi so ga imenovali »gora meseca«. O njem govori že grški zemljepisec Ptoiomej v 2. stol. pr. Kr., prav tako pa tudi razni drugi klasični pisatelji. Ena izmed zadnjih ekspedicij je v tem čudnem pogorju raziskala dve dolini, ki sta bili dosedaj docela nepoznani. Ekspedicijo je organiziral angleški pri rod opisni muzej. Ta ekspedicija je prišla v gorovje meseca raziskovat rastlinstvo in živalstvo, kakršnega ne nahajamo nikjer drugje, kakor tu. Orjaška rastlina Ekspedicija je jirisla do dragocenih ugotovitev, Zlasti kar se tiče rastlinja. Našla je velikanske lo-belije, več kakor 5 m visoke. Raziskovalci so jih od daleč imeli za nagrobnike na mohamedanskih pokopališčih, ali za ostanke rastlinja iz kdove katere predzgodovinske dobe. Pogled na te rastline je tako čuden, da se človeku zdijo čisto nenaravne. Prva misel, ki se mu rodi ob njih je, da gre pri tem za primere izginulega rastlinja, ki je v tem srednje-afriškem raju pustilo sledove svojega razkošnega življenja. Dva raziskovalca, dr. E. W. Edvvards in George Taylor, oba člana angleškega pri rod opisnega muzeja, sta odšla iz doline Namvamba, da bi prišla na ledenike pod vrhom, na katerem stoji opazovalnica. Druga skupina s slikarjem Sommenvilleom in nekaj drugimi člani je obiskala 8 jezer v dolini Njamga-sanix, in se povzpela na Weissmaninov vrh, ki je visok 5000 m. Drugič v zgodoini zemlje je na ta vrh stopila človeška noga in |">rebrodila večne sne-gove v njegovih pobočjih. Eden od udeležencev lega vzpona popisuje svoje vtise na tej turi. Poleg spremljevalcev je šlo z nami tudi 40 domačih nosačev, vsi skupaj smo sc polagoma pogrezali v |iragozd. Vsak nosač je dobil odeijo in pulover. Cim višje smo se vzpenjali, lem več tople obleke smo dajali tem črnim turistom, ki niso še nikdar v življenju občutili na svoji koži snega. Polagoma so se celo vreče, v katerih so nosili to obleko, spremenile v obleko, tako, da so bili ljudje jxxiobni živi, premikajoči se prtljagi. Človek, hi preganja dež Nosači so bili kljub mrazu veseli in zabavni, simpatični, bolj pa, kakor pa so po naravi črnci iz Ugande. Poznali so veliko starih legend in pokrajinskih navad, ki so nas močno zanimale. Med . .».ti" r r t‘ * Drsalni stadion v Cia-Pa ol> tekmi v obveznih likih. njimi je bil audi »človek, ki preganja dež«, oborožen s svojo čarovno piščalko. Vsako jutro je dolgo časa vihtel svojo piščalko jx> zraku, potem pa je začel nanjo žvižgati. Njegova rotenja so imela presenetljiv uspeh: kakor |>o čarovniji, se je nebo nad vso pokrajino zjasnilo, imeli smo najlepše vreme tam, kjer niso drugi popotniki našli ničesar, razen marža in megle. Nismo in nismo mogli dognati uganke tega čarovnika. Izvedeli smo le, da je čarobni stavek za zarotovanje megla dobil od nekega drugega čarovnika, kateremu je za to žrtvoval dve kozi. Za tako ceno bi vsakdo od nas hotel postati čarovnik. Divje banane in prijazne opice Najprej smo prekoračili razkošen gozd, kjer smo dobili ogromne preslice in ogromne gozdove divjih banan neverjetnega obsega in višine. V vtisni 2500 m smo prišli do predela orjaških bam-busovcev, med katerimi so bili nekateri visoki po 17 m in so se nad našimi glavami sklepali v zelene loke. V poltemi tega zelenega sveta smo le počasi prodirali tako, kakor strašila v kaki igri. Živali je bilo v tem gozdu malo. Srečali pa smo celo armado lepih malih opic. To so čudovite živali in spadajo v vrsto colabes. Podobne so s svojo sivo brado, ki jim obroblja ves braz, častitljivim starcem. Rep imajo dolg in popolnoma bel. Prav tako smo pazili nekaj sinjih opic. Tem je bilo videti, da bolj cenijo samoto, kakor pa življenje v čredi. Ker sem se malo oddaljil od tovarišev, sem imel priliko opazovati veliko sinjo opico čisto od blizu, prav ko je hotela trgati neko sadje. Jedla ga je zelo nežno, me zdaj jm zdaj pogledala in sklanjala glavo, kakor da bi hotela reči: »To je dobro, dragi moj gospod.« Človek bi skoraj verjel, da se mu smeje. Ko je pojedla zadnji grižljaj, je virgla olupek vame in izginila v gozd. Čudno drevje in čudne živali Iz našega taborišča, skritega med bambusom, smo nazadnje opazili sneg. Toda to je bilo šele po nekaj dneh korakanja im v višini okoli 3300 m. Šele tam smo prišli iz področja bambusa in stopili v območje orjaških, skoraj strahotnih bukev. Z njihovih vej so visele dolge kače rumenega, po žveplu smrdečega srobotja. Srobotje je bilo podobno kačam, ki v smrtnem objemu oklepajo debelo, krčevito skrivenčeno telo bukve. Tu smo spet videli orjaške lobclijc. Podobne so bile orjaškim pravljičnim vitezom, ki nam s svojimi sulicami zastavljajo jx>t. Tu nas je tudi presenetil strahovit tropski naliv. Zaradi njega sc je naš preganjalec megle silovito razburil, morda zato ta peklenski dež ni prav dolgo trajal. Vso noč smo slišali čudne, zamolkle krike. Drugo jutro smo doznali, da so to bili glasovi hi-raksa, majhne, nič nevarne živali, ki je hkratu podobna zajcu in psu, torej združuje v sebi dve največji nasprotji. Ujeli smo malega hiraksa, ki smo ga čuvali nekaj dni, |X>zneje smo ga pa izpustili. Privadil se nas je na prvi mah. Skrivnostno jezero Nazadnje smo ojjazili sinje vode nekega jezera, iznad njega pa beli klobuk gore Luigi. Še zmeraj smo se dvigali in dosegli višino 4600 m. Teden jx>zncje smo končno vendarle stali na bregu skrivnostnega, pravljičnega jezera. V tem trormHcn s oplanili vsi nosači proti nam, iztezali roke in milo prosili bakšiša. Odkod so neki poznali bo zoprno besedo, Razdelili smo jim porcijo hrane ver, da se jc lo potovanje do jezera končalo z majhnim slavjem. Medtem pa jih je (»glavar njihovega rodu opozoril, naj nikar ne pijejo vode iz »jezera smrti« in naj se mu preveč ne bližajo. Bali so se jezera zase in za nas. Po dolgih razgovorih in pogajanjih smo se sporazumeli, da se bomo utaborili na skalnem jjomolu 200 m onstran jezera. Tako so zamorci ostali daleč od vode. Nekaj dni je preteklo tako. Ko so zamorci videli, da se nam ne zgodi irič, čeprav smo se v jezeru vedno kopali, so se opogumili in se niso več bali jezera. Šepetali so celo sami med sabo, da je njihov poglavar bojazljivec in slabič, ki govori o rečeh, katerih niti ne razume. jezero je bilo vulkanskega izvora. Pil sem njegovo vodo, pa nisem čutil nobene grenkobe ati posebnega okusa. Vzeli smo nekaj vode v f>osode, da bi jo pozneje kemično analizirali, toda po nesrečnem naključju so se nam na povratku steklenice razbile. Prvi poskus vzpona in požar v taboru Rastlinstvo daje tem jezerom čudno zunanje lice. Lobelije in bukve poganjajo skoraj kakor iz vode, za drevjem pa se kakor mrka gmota dviga Vagamutu in ledeniki gore Luigi. Raziskovali smo dolino in dosegli druga tri jezera. Potem smo dolgo počivali, preden smo po-skusisi z vzponom na Weisemannov vrh. Rastlinstvo se je |x>časi redčilo, zdaj smo lahko poslali v nižje ležeče taborišče zamorce, ki so nam bili doseda.j potrebni zato, da so nam sekali |x>t. Dva sva sc poskusila jx>vzpeti na vrh, tretji tovariš |>a je ostal v zadnjem, najvišjem taborišču, da bi nama pripravil čaj. Po dolgih urah vzf>enjaj-nja sva dosegla prvi sneg. Od tu sva vrgla pogled proti dolini in sva bila presenečena, ko sva videla, da je naše taborišče skrito v majhen oblak. Ali je to morda bil dim? Naglo sva se spustila navzdol in sva takoj ugotovila, da jc to res bil dim. Nazadnje sva se vrnila v taborišče jx> dveh urah hoje. Med jx>tjo se nant jc zdelo, da slišiva, najin prijatelj žvižga sredi ognja. V taborišču nisva našla nikogar. Od ognja ni ostalo drugega, kakor skrivenčen toplomer, zvezek zapiskov, ki je bil napol sežgan in kos čokolade. Vsa jireplašena sva drvela proti spodnjemu taborišču. Tam sva videl najinega tovariša živega in zdravega. Ogenj, na katerem jc grel vodo, se jc razširil tako, da sc je vnel šotor. K sreči so najine fotografije ostale v spodnjem taborišču in nisva izgubila ničesar dragocenega. Drugi šotor je zadostoval nam vsem za streho. V višini 5000 metrov Odločili smo se torej, da poskusimo z novim ripanoni na Weis6niannov vrh. Prišli smo do ledenika, ker j\a nismo imeli nc vrvi nc cepinov, se nismo upali jx>vzpeti nanj. Naravna steza, ki obkroža goro, sc jc odprla pred nami in šli smo po njej. Na vrhu smo našli gomilo, ki jo je postavil dr. Huinphrcys. V njej jc bil spravljen list papirja, na katerem smo brali, da se nahajamo na najvišji točki Weissinannovega vrha, na katerega jc prvi prišel dr. Humphreys. Pogled na verigo gora je od tu veličasten. Zrak je bil jasen in sonce je s tisoč ognji sijalo na sneg. Stali smo v višini 5000 metrov, natanko na ekvatorju. To je bil najčudovitejši dogodek na vsej naši ekspediciji. Angleži v Abesiniji: Gospod raa. ne trudite se. Naša potovalna agencija vam i7,vrSi umik po najnižjih cenah, z družinami in vso opravo.?: Metin Ut dva zim Pet miniti pozneje jc bil doma. Pred svojimi »rafti je pozvonil poln nenadne tesnobe. In ko jc čakal pred njimi, ga je še močneje stisnilo: Kako malo jc manjkalo, pa bi ne stal tukaj. Lahko bi se zgodilo, da bi danes opoldne bil zadnjikrat. Tako živo se je vživel v to misel, da se mu jc za trenutek zazdelo, kakor da je res tako. Videl se je. kako leži mrtev in iztegnjen, z bledim obrazom in ugaslimi očmi, z rokami, skrčenimi pod brado, ki moli nepremična in ostra v zrak. Nad desnim očesom je bila temna luknja, ki je iz nje curljala kri in tekla v drobnem, svežem curku po •encu na tla, kjer se je zbirala med kamenitimi ploSčami v majhno, lepljivo mlakico. Takšnega se je videl, ne v vseh podrobnostih, pač pa v eni sami samcati m grozni podobi. Občutil je svojo polno telo, kako je ležalo vrženo po tleh, občutil je svoje dolgo, nepravilno lice z velikim, 6lokim nosom. Občutil je celo bradavico za desnim ušesom, tik za veliko žilo. Divje razboljen, s stisnjenimi zobmi in zaprtih oči je naslonil svoj spačen obraz na okvir od vrat, občutek močnega gladu ga je stisnil, da mu je telo medlo upadlo. Tedaj so se odprla vrata in prestrašen otroški obraz se je pokazal. »Očka, ti? Kaj si bolan?« V zadregi se je zravnal in se poskušal nasmehniti. Toda smeh je bil medel in nemočen. »Nič hudega. Malo glavobola. Pojedel bom malo, pa bo bolje.« Oddrsel je po podu, sinček mu je odiprl vrata. Imel je pet let, skrbno je gledal, kako je oče odlagal klobuk in plašč. »Mame ni doma.« Berger se je obrnil, nenadno razočaranje »c je določno bralo na obrazu. »Ni je doma?« »Kmalu se bo vrnila. Na kavo jc povabljena h gospe Quisthusovi, pa bova zato počakala nanjo z večerjo. Toda, očka, čuj, očka, kaj ti jc vendar?« Sinček je prestraSen tresel očetovo sesedeno postavo, ki jc slonela ob steni in sc hotela zrušiti. »Kaj ti jc vendar, očka?« Zdaj se je Berger hitro ovedel. Zravnal se je; divje jc zahrepenel po nečem mehkem in živem, da bi ga čutil ob sebi, in dvignil sinčka visoko v naročje ter ga ponesel v izbo. Stisnil ga je nase in rekel obupno: »Ouisthous jc mrtev, dete moje.« Otrok je pogledal očeta z velikimi očmi, polnimi tesnobe in presenečenja. »Mrtev,« je vprašal, »mrtev ?« »Da, dete.« Oče jc dvgnil oči v nemi bolečini. Zazrl se je v snežnobeli obrazek in videl, kako so majhne, skoraj brezbarvne ustnice zadrhtele v krčevitem strahu in kako so se očke kljub junaškemu odporu napolnile s solzami. Sredi bolečine sc je spomnil, kako vesel in prijazen je bil Quvsthus do otroka in kako mu je dete bilo privrženo. Sočutno in usmiljeno je gledal na sina, ki se je še vedno stiskal v njegovo naročje. Otrok pa je mislil na povsem drugo stvar. Zasadil je svoje majhne roke v očetove dolge lase, se obešal nanje in jih mršil vedno znova, ne da bi pomislil, če kaj boli. In ko se je skušal nasmejati in junaško držati, pokazati da je kljub vsemu že velik fant, je napol iz obupa, napol iz sreče planilo iz njega: »Ampak ti, očka, nisi mrtev, ti nisi mrtev.« Tedaj je Bcrgclja preplavila sreča, globoka in polna miline, kakor jc ni še čutil. Sreča in neka sveta, brezmejna hvaležnost. »Sc veseliš tega?« Sinček se je nagnil, vsesal svojo glavo med očetov vrat ter njegove rame in s svojimi ročicami tesno združil oba obraza. »Da, očka,« je rekel, »da.« V tem trenutku jc šele Berger občutil, kakšna nepopisna sreča se mu ie nasmehnila. Mati je prišla domov, potem ko je že odbilo devet. Berger in sinček sta se navečerjala. Mali junak je legel, Berger pa v svoji nervoznosti ni mogel najti miru. Neprestano jc pogledoval na uro. In ko je nazadnje zazvonilo, je v skoraj nervozni napetosti vstal, da odpre. Prišla jc. Njen obraz je bil bled, na rdečih robovih okrog oči se jc poznalo, da je bila jokala. Niti besede ni rekla, le dolgo in vprašujoče ga je pogledala, pato pa odšla pred njim v izbo. Tam je čakal nemiren, ko jc odlagala klobuk in plašč. Pomagal ji je in obešal obleko. Še vedno ni spregovorila besede, lc težko, skoraj stokajoče jc sopla. Pripognila se je, da bi sezula gumijeve čevlje, on pa je še vedno stal nemočen ob njej. Ko je nazadnje končala, sc je zravnala; v napol svetli izbi 6ta stala drug pred drugim in se gledala. »Si čakal name?« »Ne. Prav za prav, to sc pravi ...« Obotavljal se je, toda njegove ustnico so . preveč drhtele. Najprej se nisem mogla odtrgati. Potem sem hotela ostati, dokler se ona ne bi vrnila iz bolnišnice.« Njegov pogled se je napel. -Kaj je bilo tam? In kaj so ji rekli? Ali še živi?« Zadnje je vprašal s tihim, boječim glasom. »Da. Ali ni se vrnila. Smela je čez noč tam ostati.« »A Jurček?« »Esterina mati ie prišla, da bo ponoči z otrokom. O ubogo, ubogo dete.« Vsa pretresena si je pokrila obraz z rokami in jokala. Berger je stal pred njo uničen in ni vedel, kaj bi počel. Nervozno si je tri vlažne roke in nerfe-homa pogledoval svojo ženo, v njem samem je pa vrelo. Naenkrat je vse v njem utihnilo, ves nemir in vsa stiska, strah in napetost; nežno jo je pogladil po laseh. Nato je pokojno rekel: »Tudi mene bi lahko zadelo.« Se par]ložila svojo roko na njegov sklonjen, razočaran tilnik. »Tako pa vendar nisem mislila,« je rekla. »Naj- groznejše, v resnici najgroznejše bi pač bilo, ko bi ti umrl. To si lahko misliš.« Nemo jc prikimal; potem jc spregovoril: »Saj imamo samo eno življenje.« Cez nesaj časa jc Berger v kratkih besedah povedal, kako sc je zgodilo. Helena ga je jDOslušala bleda in z velikimi očmi. Ko je končal, je odšla v spalnico, da da otroku svoj prednočni poljub. To jc storila s tako vročo in strahopolno strastjo, da se je dete skoraj prebudilo. Zamrmralo je v spanju, malo zaškripalo z zobmi in se energično obrnilo k zidu. Par minut jc stala tako pred njim z mokrimi očmi in ga gledala |x>hia groze in sočutja do drugega fantička in polna bolečega in hvaležnega občutka sreče, da jc Bog njenemu lastnemu prizanesel. Potem se je vrnil av jedilnico, kjer je Berger še vedno nemiren blodil in ni mogel k sebi. (3na se je skrušila na zofi, si vrgla šal po sebi ter bila neizrekljivo majhna, ko jc trepetajoče od mraza z očmi sledila možu, ki je hodil gori doli. >Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. TalAfon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JožeKošiček.