Poštnina plaCana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V petek, dne 30. septembra 1927 St. 221. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemafvo mesečno 33 Din nedeljska Izdaja celoletno vJugo-slavili SO Din, za Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrslo mali oglasi po 1 SC ln 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn več)em □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondel)Ko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi u lici it. 61111 Rolcoplsl se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon it. 2050. upravnlitva St. 2328 Uprava fe vKopllarlevI ul.št.6 * Čekovni račun: C/ubllana Stev. 10.050 ln 10.349 xa Inserale, Sarafevoit.7563, Zagreb St. 39.011. Praga ln Dunaj it. 24.797 Hednarodna osemdesetletnica. Thiers, francoski predsednik po sedemdesetletnem polomu, je dvomil, da dobi naslednika svoje vrste. A Mac Mahon ni pomiš-ljal niti trenutek zavzeti mesto predsednika francoske republike. Legitimist, monarhist, z atributom, katerega je tudi Napoleon visoko cenil, namreč z vojaško srečo, je prevzel poveljstvo čet proti pariški komuni in kmalu zrastel do legendarnega ugleda, ko je prevzel vodstvo domovine brez ozira, ali je republika ali monarhija, z geslom: Tu sem ln tu ostanem! Žrtev je treba 1 Čudna so pota zgodovine. Čez petdeset let se je vzgled do pičice natanko pr.novil in monarhist. legitimist, vojak z dušo in telesom, brez politične strokovne izobrazbe kot Thiers, maršal Hindenburg rešuje nemško republiko, ki se z ogromnimi, mednarodno važnimi proslavami pripravlja jutri in pojutrišnjem na proslavo njegove osemdesetletnice. Nimamo opraviti z možem-politikom. Ko so ga pri piedzadnjih predsedniških volitvah vzeli nemški nacijonalci na svojo listo, se je obotavljal in sam izjavil: Jaz nisem nikak politik! ln vendar je zmagal proti republikanskemu protikandidatu dr. Marksu; da, že tedaj so se tudi v katoliškem taboru čuli glasovi, da je kandidatura Marksa z notranjepolitičnih razlogov vsaj nepotrebna. In ko sta ši bivša kandidata razdelila vlogi predsednika republike in predsednika vlade, je kancler Mara, govoreč zadnjič ob svojem obisku v vzhodni Prusiji o Hindenburgu, dejal, da -a je poslala naravnost — Previdnost! Še več: Komunisti so sicer za te dni pozivali na protestne demonstracije, a republikanske organizacije so odgovorile, da se sicer formalno ne udeleže slavnostnega kilometerskega špalirja, da pa bodo na drug način izrazile svoje odkrite čestitke... Brez dvoma je ta dan mednarodno pomenljiv. Njegova etična vrednost: Žrtev za skupnost, v skupnosti je moč! Po razrvanosti svetovne vojne, materijalizaciji, egoizmu in močvirnatem partizanstvu še posebej. Zato je postal Hindenburg me dnarodom legendaren. Morda je vojaško pomenil več vrhovni vodja Ludendorf, a v usodnem trenutku je padel in — zbežal. Hindenburg obratno: Vojaki, oborožil sem vas, popeljal vas na bojna polja. Zdaj smo poraženi. Vodim vas nazaj, domovina zahteva red in žrtve! je dejal in — izvedel razorožitev armade. Velika misel skupnosti je žarela enako s predsedniškega sedeža. Ni je bilo skoraj večje prireditve, republikanske ali nionarliistične, ni bilo otvoritve te ali one ustanove, telovadnih, športnih, kulturnih manifestacij, da bi se jih ne udeležil Hindenburg osebno, ali pa vsaj poslal spomenico s stalnim refrenom: Vzbu-jajmo med seboj etos skupnosti, soodgovornosti, dela v blagor celote, upanja v bodočnost in žrtev za narod in državo. Brez dvoma sijajen vzgled, kake sadove rode etično visoki možje na za skupnost odgovornih mestih ... Mednarodno-politično smatramo ta dneva kot mejnik sodobnega razvoja v Evropi. Naj kdo računa ali ne računa z germanskim jezičkom na tehtnici političnega opredeljevanja v Evropi, fakt ostane: Nemčija je taka, kot se pojavlja baš v teh dneh. Kdor računa s kako socialno demokracijo, komuniz oin, mednarodnim centrumom, se moti. Vlogo nemške socialnodemokratične internacijonal-nosti so prevzele stranke — malih narodov; ostrine komunizma so se odbile. In socialist Pavel Lobe je na sestanku medparlamentar-ne konference v Parizu z isto odločnostjo nastopal za bivšo neokrnjeno Nemčijo, se enako trdovratno boril proti vzhodnim mejam kot centrumaša Wirth ali Mara. Ta Hindenburgo-va država je bolj nemška kot kdaj prej; kakor govori on, tako mislita Stresemann iu Breit-scheid. Mi smo s svoje strani opetovano poudarili. da nam ni ničesar bolj pri srcu kot čim večje število prijateljskih držav. Faktično tre-notno in že nekaj let sem ne obstojajo nikaka vprašanja, ki bi v realni politiki mogla biti jabolko sporov med obema državama. Znane so nam izjave odgovornih osebDosti na severu, ki pričajo, da je želja po ožjem spoznavanju resnična. Bivša intriganta Dunaj in Budimpešta sta obsojena na podrejeni vlogi. In ko z drugimi državami podčrtavamo bilan- Kako in komu so se podeljevale na ljubljanskem magistratu podpore pod vlado SDS. Včerajšnji »Slovenski Narod« želi od nas konkretnih podatkov glede razdeljevanja podpor na magistratu pod režimom SDS. Evo jih: Gospodarsko in napredno politično društvo za šentjakobski okraj je prejelo iz mestne blagajne: za knjižnico 31. 12. 24 3000 Din, za gledališki oder 22.12. 24 3000 Din, za društvo samo (!) 14. 8. 25 1000 Din, za ženski odsek 14.12 25 1000 Din, za žensko organizacijo (!) 11. 0. 26 500 Din, za mladinski odsek 25. 7 25 1000 Din, za pevski zbor 18.6. 25 1000 Din, za knjižnico 20.7. 25 !!000 Din, za gledališki oder 25. 7. 25 3000 Din, društvu (') 15. 12. 25 1000 Din, za orkester 29.12.25 1000 Din, za gledališki oder 11. 9. 26 10(K) Din, za pevski zbor 11. 9. 1926 500 Din, za pevski zbor 29. 9. 26 zopet 1000 Din, skupno 21.000 Din. Gospodarsko in napredno politično društvo za dvorski okraj: društvu 31. 12. 24 2500 Din, pevski odsek 25. 7. 25 1000 Din, knjižnici 8. 6. 25 2000 Din, za instrumente 4, 6. 25 800 Din, prosvetni odsek 5. 5. 26 2000 Din, društvu 9. 8. 26 2500 Din, društvu 11. 9. 26 zopet 800 Din, skupno 11.600 Din. Gospodarsko in napredno politično društvo za vodmatski okraj: humanitarni odsek 20. 7. 25 3000 Din, javni knjižnici 25.3. 25 1000 Din, društvu 11. 9. 26 1200 Din, skupno 5200 Din. Gospodarsko napredno politično društvo za kolizejski okraj: gledališki oder 22. 12. 24 2000 Din, prosvetni odsek 15. 7. 25 3000 Din, društvu (!) 17. 8. 25 1000 Din, gledališkemu odru 2000 Din, skupno 8000 Din. Gospodarsko napredno politično društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj: društvu .11. 7. 25 5000 Din, 16. 12. 25 1000 Din, skupno 6000 Din. Splošno žensko društvo (esdeesarsko): 18. 3. 26 5000 Din, 16 7. 26 6000 Din, 23. 11. 25 2000 Din, skupno 13,000 Din. Zveza kulturnih društev (prosvetna organizacija SDS): društvu 22. 12. 24 4000 Din, 1. 6. 25 3500 Din, gledališki odsek 26. 4. 26 3000 Din, knjižnica 26. 4. 26 2500 Din, društvu 11. o zgledu Češkoslovaške, da se z dopolnili zasigura nadzorna oblast in kom-petenca nad okrajnimi samoupravami, oziroma okrajnimi zaslopi, oblastem, nadzorna oblast nad občinami, kar se tiče uprave, pa okrajnim odborom. Mi se za sedaj zadovoljujemo s prenosom poslov, kakor je to predlagal fin. minister. To je, da takoj preidejo na oblastno odbore kompetonce ministrstva za ljudsko zdravje in sicer vse bolnice, kakor tudi okrožni zdravniki. Splošno pa bi se moral pri prenosu zdravstvenih kompetenc na oblastne odbore vzeti za podlago dogovor, ki sc je sklenil nicd ministrom za ljudsko zdravje Voliuni shod SLS bo v petek dne 30. septembra 1927 ob poi osmih zvečer v veliki dvorani (1Uniona". Govorili bodo: Dr. Anton Korošec, dr. Andrej Gosar, profesor Evgen Darc in Franc Terseglav. ★ Ljubljanski volivci, manifestiraj-mo za svobodo in samoupravo našega mesta I i u zastopnikoma obeh slovenskih oblasti že 7. septembra t. 1. Takoj morejo na obl. odbore preiti vsi posli kmetijskega ministrstva. Za Slovenijo se posebe zahteva, da se prenese na oblastni odbor hidrotehnični oddelek in sicer s konipetenco glede melioracij, glede ravna ve pritokov izvzemši velikih rek (Save, Bistricoe, Ljubljanice, Savinje, Drave, Mure). Daljo agrarne operacije, zagradbe hudournikov, vodovodna preskrba, gospodinjsko šolstvo, skrb za gospodinjske tečaje, žrebčarna na Selu, posebno, da se izroči uprava gozdov, ki so last verskega zaklada, to je na Bledu in v Kostanjevici. Oblastna odl>ora prevzameta tudi kmetijske šolo v Št. Jurju ob juž. žel in in šolo na Grmu pri Novem mestu. V referatu, tako je izvajal dr. Leskovar, ni vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Tudi ta šola bi se morala prevesti na marib. oblast. Ker pa je nemogoče, da bi bili obe šoli državna kmetijska in nižja vinarska in sadjarska v istem poslopju, naglaša, da je za oblast veliko večjega pomena, da se ohrani nižja šola, ki vzgaja dobre gospodarje, dočim se na drugi šoli vzgaja predvsem uradništvo. Kar se tiče poslov in področja ministrstva za javna dela, navaja sledeče: CESTE. Soglašam s tem, da preide v upravo oblasti del državnih cest, toda pod pogojeni, da se v ta namen zagotovijo zadostni viri dohodkov. Načrt fin. ministra glede prenosa cest na oblasti ne omenja takozvanih samoupravnih cest. Tudi za vzdrževanje teh cest je po sedanjem pravnem stanju država dolžna prispevati dve tretjini, za zgradbo novih polovico. Država dolguje iz tega naslova Sloveniji 27 milijonov. Ker država še vedno pobira deželne doklade, s katerimi je nekdanji deželni odbor vzdrževal samoupravne ceste, je država dolžna oblastnemu odboru odkazati sorazmeren vir dohodkov za prenos teh cest. IZ PODROČJA SOCIJALNE POLITIKE. Bivši minister za socijalno politiko je izjavil, da v njegovi kompetenci ni poslov, ki bi se dali prenesti ua samouprave. Finančni minister predlaga, da preidejo na oblasti otroški in invalidski domovi. Dr. Natlačen je izjavil, da bi prevzel otroške domove proti temu, da se oblasti odstopijo vir dohodkov v višini najmanj dosedanjih dotacij. Glede invalidskih domov izjavlja, da tega n i mogoče ločiti od celotnega kompleksa invalidskega vprašanja. Slovenska oblastna odbora sta pripravljena prevzeti celotno inva-lidsko vprašanje v svojo konipetenco, če dr-žava odstopi ves invalidski davek, ki ga plačuje Slovenija in zasigura participacijo na narodnem invalidskem fondu. Nadalje za-hteva zavod za gluhoneme, zavod za slepco v Kočevju. Nadalje zahteva, da se zagotovi primerna podpora za izseljeniški urad, ki se bo osnoval pri oblastnem odboru v Ljubljani. Njegova naloga bi bila skrb za izseljence in priseljence in notranjo kolonizacijo v državi. TRGOVINA. Zahtevamo, da se prenese v področje obl. skupščin v Sloveniji skrb ia obrtno-uadalje- valne šole. urad z« pospeševanje domače obrti in osrednji urad za pospeševanje ženske obrti v Ljubljani ter da se obenem zagotovijo oblasti dohodki najmanj v višini sedanje dotacije. Končno sta bila oba zastopnika mnenja, ja se odstopijo dohodki, ki so elastični in tak- šni dohodki, ki so prostovoljnega značaja. Vsi ostali govorniki so odobrili izvajanja dr. Natlačena in dr. Leskovarja iu izjavljali, da se popolnoma strinjajo t. njunimi izvajanji in da prosijo, da se v tem smislu stavi fin. ministru poseben predlog. Jutri se debata nadaljuje. Pozor delava in železničarji! Kdo bo gospodaril v bodoče na ljubljanskem magistratu? tisti, ki stremi m zboljšanjem našegi gmotnega stanja v občini, za odpravo stanovanjske mizerije, pred katero trepetamo vsi revnejši sloji, — ali pa mogoče tisti, ki poz.na delavca in železničarja samo ledaj, ko ga rabi, da mu pomaga do oblasti, s katero nas potem neusmiljeno biča?! Delavci in železničarji! Pri ljubljanskih občinskih volitvah si stojita samo dve stranki v boju nasproti: SLS in SDS in tukaj odlo! fate samo vi. Kateri stranki boste dali vi svoje glasove, ta bo tudi zmagala.' Razne druge strančice, sami veste, da ne pridejo v poštev. To ste videli pri državno-zborskih volitvah, ko ste volili socialiste in komuniste. S tem ste pomagali najhujši sovražnici delavstva SDS do ljubljanskega mandata. V Mariboru so res dobili socijalisti enega poslanca. Kaj jim pa ta edini poslanec sploh more pomagati Vidite, kako ste nepremišljeno volili pri zadnjih volitvah. Glejmo sedaj pri občinskih volitvah, tla popravimo to zmoto in dajmo vsi svoje glasove SLS! Delavci iu železničarji! Ali se še spominjate. kako ste morali organizirati nočne straže. da ste bil varni pred orjunaškimi nasilstvi in napadi? Kdo jo storil konec temu terorizmu? Poslanci SLS! Delavci in železničarji gremo v nedeljo vsi na volišče in vsi brez razlike oddamo naše glasove S LS. Kdor ne gre volit, tisti pomaga nasprotniku do zmage. Ne dajte se premotiti od plačanih nasprotnih agitatorjev! Ako se zatečete k SLS v raznih slučajih za pomoč, vam njeni poslanci takoj pomagajo, no da bi vas vprašali, kateri stranki pripadate. Drugače pa je pri SDS. Prvo je, da morate sami pristopiti k njihovi stranki, potem dobite pa kup priglasnic in poziv: Kadar nam boste toliko članov pridobili, potem vam bomo pa že pomagali. SLS pa pomaga, tudi če ste njen nasprotnik. (Dokazov zato imamo povsod.) Delavci in železničarji! Na vas je, v čigavih rokah bo v bodoče Ljubljana. Zato vas pozivam še enkrat: Vsi na volišče brez razlike! Naše glasove Slovenski Ljudski Stranki! P' glejmo samo, kolike je ta stranka in njeni zastopniki v gerentskem sosvetu naredila za ublaženje stanovanjske mizerije! Citaj pa demokratski časopis, kako vsemu temu nasprotuje, kar SLS naredi v blagor revnejših slojev! V nedeljo, dne 2. oktobra bodo delavci iu železničarji na vse te napade odgovorili s tem, da bodo dali svoje glasove Slovenski Ljudski Stranki. Železničar. Izdatki mestne blagajne za potorania. Gospodje Turk, inž. Prelovšek in Pestot-nik so potovali v Gradec in na Dunaj. Za to potovanje je šlo iz mestne blagajne 21. jan. 1925. Din 33.758. V Belgrad so šli g. Turk, inž. Prelovšek in inž. Mačkovšek. Za to potovanje je izplačala mestna blagajna 14.000 Din dne 22. avgusta 1925. V Pariz sta šla gg. dr. Dinko Puc in in-žener Prelovšek. Za to pot je mestna blagajna izplačala 26. sept. 1925 vsakemu po 12.000 dinarjev. 15. aprila 1926 je mestna blagajna izpla- O elektrarni in cestni železnici Uuhljiamld Ponovno je že poročal >Sloveuec< o mestni cestni električni železnici, vendar je treba o njej še iz.pregovoriti. Predpriprave za razširjanje cestne železnice se že zdavnaj vršijo. Nihče pa ne pomisli, da nabi cestna železnica za pogon motorjev električni tok. Odkod naj ga vzame? Danes mostna elektrarna ljubljanska ni v stanu dajati tok povečani cestni električni železnici. Mogla bi jo goniti podnevi in ponoči, na noben način pa ne pozimi med 16. in 19. uro zvečer, ko oddaja največ toka drugim konzumentom. Ravno ta čas pa cestna železnica potrebuje največ moči. Prva in največja naloga bodočega občinskega odbora bo povečanje mestne elektrarne ljubljanske in z njo razširjenje cestne železnice proti Viču, Šiški in Ježici. Zadnje povečanje mestne elektrarne v letu 1925. je bilo izvršeno pod gerenti SDS v tako majhnem obsegu, da stoji mesto Ljubljana po dveh letih že zopet pred razširjenjem mestne elektrarne Treba bo-enkrat razširiti mestno elektrarno tako, da W zadostovala za potrebe ljubljanskega mesta vsaj za deset let, če ne rečemo za desetletja. Danes je položaj meslne elektrarne zopet tak, da bo že mogoče prihodnjo jesen treba omejevati električni tok. Vsa rezerva električne centrale obstoja danes v akumulatorjih in enem Diesel-molorju. Bodoči mestni zastop mora prijeti povečanje s srečnejšo roko, kot se je izvršilo zadnje, ko so postavili dva Die-sel-niotorja. Danes je že skrajni čas, da cestna železnica zveže oddaljene parcele z mestom. Sta\ bno gibanje se bo zunaj zelo pomnožilo, če bo dana promelna zveza. Zadeva je nujna in ne sme se odlašati več. Pričakovati je, da se bo pričelo delo g. vladnega komisarja in sosvelnikov glede razširjenja cestne železnice kasneje nadaljevalo. Še na nekaj moramo opozoriti. Ce hočemo povečati električno cestno železnico, ne more priti prej v obrat, dokler nc bo povečana mestna elektrarna. Vse to so reči. na katere SDS na magistra . n ni mi lila. Rešile se pa bodo, če Ljiblj « 2 .-'obra izvoli protiesdeesarske občinske svetovalce! Otvoritev zdravilišča v Klenov-niku. č Zagreb, 29. sept. (Izv.) Danes je dospel v Zagreb minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar, ki je v družbi z velikim županom dr. Bogdanom Stoparjem ob 8. odpotoval v Klenovnik pri Varaždinu, kjer se je svečano otvorilo veliko zdravilišče za jetiko Pri tej priliki je dr. Gosar imel na prisotne govor, v katerem jim je obljubil vso podporo vlade '.a to institucijo. Iz Klenovnika se je dr. Gosar vrnil v Zagreb, kjer je sprejel deputacijo zagrebških stanovanjskih najemnikov, ki so mu razložili želje, kar se tičo re.-itvc stanovanjskega vprašanja. Nato je sprejel zagrebške časnikarje, in jim obširno razložil svoje stališče glede važnih socialnih vprašanj v naši državi, v prvi vrsti glede stanovanjskega vprašanja. Z večernim brzovlakom se je minister g. dr. Gosar odpeljal v Belgrad. Romunski glas o Rothermerm, ROTHERMERE NEVOLJEN. Bukarešta, 28. septembra. (Izv.) Uradno jlasilo narodne kmetske stranke »Romunija-odgovarja pod naslovom »Budimpeštanske Sa!c= na Rohtermerove članke in končava svoja izvajanja tako: »Lord Rohtermere s ivojim tovarišem (Lloyd George) piha v pe- V nedelje dne 2. oktobra občinske volitve ¥ Liubliani čala za pot wa občni zbor Union Iijlernatio-nale des villes gg. dr. Pucu in Turku po 10.000 Din, inž. Prelovšku pa 10.680 Din. G. ravnatelj Pestotnik je prejel za pota na Dunaj in v Prago 17. aprila 1926 11.488 dinarjev. Na vsesokolski izlet v Prago so potovali gg. Turk, dr. Zarnik in Bleiweis. Prvi je prejel dne 12. 7. 1926 7.240 Din. drugi 11.028 Din. tretii pa 6.485.50 Din. Nikoli pa mestna občina ni poslala na Itak orlovski izlet svojega zastopnika, tudi i takrat ne, ko je bil v bratski Češkoslovaški. pel, v katerem spe madjarske sanje, da bi s tem porušil mir. Rothermere in bivši angleški ministrski predsednik pa bosta že prišla do spoznanja, da so ju tisti ki so ju pridobili zase, zapeljali. Se vedno gibajoči se Madjari se pa bodo zbudiii takrat, ko bo Romunija ponovila dogodek iz leta 1919., namreč zasedbo. To bo konec Rothermerovega gibanja.« Budimpešta, 28 septembra (Izv.) Današnji »Pesti Naplo prinaša razgovor svojega londonskega dopisnika z lordom Rolhcrme-rom. Lord je nevoljen ker so pred nekaj dnevi prinesli madjarski večerni listi vest, da je on rekel, da namerava razširiti madjarske meje do Karpatov. Pravi, da bi take vesti lahko njemu zelo otežkočile akcijo, katero je ,:apočel. On je za to, da obsega Madjarska samo vse tiste pokrajine, kjer so Madjari v večini, oziroma kjer so Madjari bili v začetku vojne v večini. »Najbližjih načrtov pa,- pravi lord, »nočem razkriti, kakor tega ne stori tudi vojni poveljnik. Za sedaj ne namerava pisati več člankov, iz česar pa ne sledi, da jih v bodoče sploh ne bi več pisal. Madiarski javnosti pa dam prijateljski nasvet, nai se lavna po angleškem pregovoru: Wait. and see! (Čakati in gledati!) v Praga, 29. sept. (Izv.) Sedanji sladkorni kartel se konča /. jutrišnjim dnem. Ker nov dogovor se ni dosežen, se je sklenilo, da ostane stara pogodba v veljavi do 10. oktobra. SLS ima Mosiiec naše liste še minister za socialno politiko. mm Agltacfiske pisarne SLS- Centralna agitacijska pisarna je v veliki dv orani Unionn. Tu se dobivajo vsn informacije I. in II. volišče: Alojzije*Išče, pritličje, levo III. in IV. volišče: Florijanska ulica 11, i hiši g. Šerjaka. V. volišče: Društveni dom, Karunova ulica. ' ' VI., VI a, VII. in VIII. volišče t K^nzum, Kongresni trg 2. IX. in IX a volišče: Vzajemna zavarovalnica (Medijatova hiša), Dunajska cesta. X. volišče: Akademski dom, Miklošičeva cesta 5, poleg Vzajemne posojilnice. XI., XII. in XIII. volišče: Rokodelski doni (dvorana), Komenskega ulica 12. XIV. in XIV. a volišče: pri g. Kljunu v Bohoričevi ulici 12. XV. volišče: v gostilni pri Ribiču (Majcen), prva hiša na Ižanski cesti. XVI., XVII. in XVIII. volišče: gostilna pri Revni, gasilska cesta. P&čcflkordat z Romunijo podpisan. j ž Kini, 29. sept. (Izv.) Pogajanja med Ro-| inunijo in sveto stolico za konkordat so se končala. Konkordat je že podpisan. O podpisu pa se z ozirom na notranji položaj Romunije, ki je nastal po smrti kralja Ferdinanda, ni dalo javnosti nobeno obvestilo. Ratifikacija se bo izvršila v novembru, tako da bo konkordat stopil v veljavo z januarjem 1928. Strašen orkan v Backi. Novi Sad, 29. septembra. Razen na Bosanskem Posavju je divjal predvčerajšnjim strašen ciklon po vsej Bački s hudim nalivom in točo. Nevihta je povzročila ogromno škodo. katere se sedaj še ne more preceniti. Vihar je prišel i/. Romunije ter se z velikansko hitrostjo podil preko Bačke in Srema. Središče viharja je bilo v južni Bački, kjer so bile porušene vse brzojavne in telefonske zveze. Železniška proga Sombor—Novi Sad je tako poškodovana, da se je šele danes po najnujnejših popravilih mogel vsaj za silo otvoriti promet. Orkan je rušil dimnike, loča, debela kot kurja jajca, pa je razbijala šipe na oknih in opeko na strehah. Na veleposestvu Teme-rin Bernbach so razdrta vsa gospodarska poslopja. V nekem hlevu je bilo 25 volov, katere je večinoma pobila streha ,ki je padla nanje. Škoda na tem veleposestvu znaša več kot pol ltiilijona dinarjev. V Novem Sadu so uvedli obširno pomožno akcijo, pri kateri sodeluje vse prebivalstvo. Radi porušenih brzojavnih jn telefonskih zvez še niso znane podrobnosti o katastrofi v notranjosti Bačke, kar pa pripovedujejo cVividci ,ki prihajajo v Novi Sad, je la nesreča večja, kakor vse, ki jih je Bačka doživela vsled poplav v zadnjem času. Ntešic Izroči! Sofiji našo noto. NOTA NE OBJAVLJA PROTESTA, AMPAK OBJAVLJA VSEBINO NAJDENIH DOKU-^ MEN TOV. v Sofija, 29. septembra. (Izv.) Kakor do-znava Vaš dopisnik, je danes jugoslovanski poslanik Nešič predložil glavnemu tajniku zunanjega ministrstva Minkovu verbalno noto, v kateri jugoslovanska vlada poroča o vsebini dokumentov, Ivi so se našli v zadnjem času pri ujetih ali ubitih članih macedonskili tolp in ki dokazujejo, da so ti člani tolp bili v zvezi z bolgarskimi krogi. Nota ne vsebuje nobenega protesta, temveč se omejuje samo na sporočitev vsebine najdenih dokumentov. Pri priliki je Nešic izrazil tudi svoje začudenje o komunikeju, ki ga je bolgarska vlada objavila z ozirom na njegov zadnji razgovor z ministrskim predsednikom Ljapčevom. Posebno je grajal, da v objavi ni bilo dosli jasno izraženo, da so dali povod za ta razgovor v glavnem atentati v južni Srbiji in da pojasnilo o usodi v Srbiji aretiranih bolgarskih študentov v komunikeju zavzema preveč prostora, dasi gre samo za privatna sporočila Nešičeva Ljapče-vu. V tukajšnjih poučenih krogih prevladuje mnenje, da zadeva ne bo imela nadaljnjih posledic. Grška demarša v Sofija? v Atene, 29. sept. (Izv.) Grški poslanik v Sofiji je dobil nalog, da opozori bolgarsko \lado na to, da so pred kratkim opetovano prestopile komilaške lolpe grško mejo, in da zahteva, da bolgarska vlada potrebno ukrene za nadziranje meje. Danes je bilo v Solunu aretiranih nadaljnjih 6 komitašev, ko so hoteli zapustiti mesto. Policija je danes v Solunu obkolila neko hišo, v kateri so bivali komitaši. Med Bolgari, ki so prišli v Solun na industrijsko razstavo, je nastala panika. Včeraj je 37 Bolgarov zahtevalo vizum za odpotovanje iz Soluna. S m « v London, 29. septembra. (Izv.) Danes ali jutri bo v Barceloni sestanek Austena Cham-berlaina in Prima di Rivera, na katerem bosta razpravljala o načrtu sredozemske antante med Španijo, Italijo in Grško pod angleškim protektoratom iu ■/, naslonitvijo na zopet dalje ojačend angle ko sredozemsko brodevje. Anglija je v Locarnu zato tako odločno propagirala sistem teritorija 1 ui!i varnostnih pogodb. da bi mogla ustvariti ta sredozemski Locarno, ne da bi se ji mogla cčiiali tajna diplomacija. v Pariz, 29. sept. (Izv.) Pri razgovoru, ki ga je imel Chamberlain danes popoldne v ; Barceloni na svoji jahti s Primo de Rivero, je bilo tangersko vprašanje glavni predmet. To potrjujejo madridske vesti, po katerih deluje španska vlada odločno na to, da se tangersko vprašanje končno reši, še preden španski kraljevi par odpotuje v Maroko, kar je določeno za konec oktobra. Pogajanja med Parizom in Madridom so od poletja popolnoma za-spala. Anglija se v to kontroverzo doslej ni vmešavala. Današnji sestanek pa tukajšnjim poučenim krogom daje povod za domnevo, da bi angleška politika utegnila sedaj stopiti iz svoje rezervo \ korist španskim željam, ki se tičejo posebno takozvane nevtralne zone v Maroku. Pariški večerni listi že pišejo razdraženo. Tako piše >Tempsc, da se more rešiti tangerski problem samo v okviru obstoječih i pogodb in da se španske zahteve težko dajo spraviti v sklad s pravicami, ki jih ima Fran- cija iz teh pogodb, in z dejanskim položajem v Tangerju. tressemann o ženevskem vprašanju. v Pariz, 29. sept. (Izv.) Pred odhodom iz Ženeve je dal dr. Stresscmann posebnemu poročevalcu »Petit Parisiena« intervju o nemšlto-francoskih odnošajih in o vlogi Nemčije v Društvu narodov. Rekel je: Nemško-francoskc odnošajc mora voditi odkrita, lojalna in iskrena želja, da pridemo do vedno ožjega sodelovanja na vseh poljih. Iti smo morali v Ženevo, da se diference, ki ločijo obe deželi, potisnejo na mednarodno polje. Če smo šli preko Locar-na, smo s tem pokazali voljo za čisto drugo politiko, nc politiko boja, temveč skupnega dela. To skupno delo more s stališča miru svoje možnosti šele potem popolnoma izpolniti, kadar borlo rešeni go-tovi problemi, od katerih jc odvisno trajno lepo razumevanje obeh naših narodov. Na zasedanju Društva narodov nas jc vodila ideja, da sc more bodočnost Evrope lc tako zavarovati, če narodi nc bodo mislili samo izključno na svoje lastne interese, temveč če nc bodo pozabili na skupne interese vseh. Ob pričetlcu zasedanja je bilo neko nerazpojoženje, ncmško-francosko skupno delovanje pa je to nerazpoloženjc prepodilo. Briand in jaz sva se odrekla vsaki prestižni politiki in če jc to zasedanje, ki sc jc začelo pesimistično, ob koncu napravilo vtis, da se sme v Ženevi navzlic vsem teškočam govoriti pošteno in odkrito brez zahrbtnih misli in brez drugega cilja knkor ustvaritev mednarodnega zaupanja, potem se pač lahko reče, da ima osmo zasedanje Društva narodov vendarle svoje zasluge, če tudi ni prineslo očividnih in senzacionalnih objav. PAPEŽ PROTI NACIONALIZMU, ž Hiin, 29. sept. (Izv.) Iz vatikanskih krogov se razglaša, da bo papež izdal v oktobru encikliko o nacionalizmu. V njej bo nastopil proti shizniatičnemu gibanju v Franciji in naglasil, da bo katoliška cerkev branila dogme v starem tradicionalnem duhu cerkve. v Pariz, 29. sept. (Izv.) Clcmenccau jc danes na tihem brez oficijelnih ali oficijoznih slovesnosti praznoval 87 roislni dan. Kako SLS rešuje stanovanjsko vprašanje. Mestna uradniška hiša na Dunajski cesti Stanovanjska kolonija mestne občine ljubljanske za topničarsko vojašnico POGLED STAN-HbE OB POLJAN S .511 • - Za gospodarsko obnovo v državi in deželi. ZAKONSKI NAČRT ZA URAVNAVO HUDOURNIKOV. — REGULACIJA MURE IN SAVE. V sredo se je v Belgradu začela važna konferenca, ki se je poleg treh ministrov udeležujejo zastopniki vseh oblastnih odborov v državi. Na tej konferenci je imel otvoritven govor finančni minister dr. Bogdan Mar-k o v i č , ki je govoril predvsem o oblastnih financah. Dejal je: Namen vlade je, da zaposli samouprave, posebno pa, da za prvi čas odstopimo samoupravam one posle, ki so pred vsem lokalnega značaja, ki pa jih je doslej vršila državna uprava. Da bodo oblastne samouprave mogle delati, bodo morale dobiti finančnih sredstev. Dva načina sta, kako finančna sredstva preskrbeti: Ali bomo prenašajoč državne funkcije na oblastne samouprave prenesli na nje tudi odgovarjajoči del državnih dohodkov, ali pa bomo dovolili, da bodo oblastne samouprave same poiskale finančne vire s tem, da bodo smele tudi sprejemati gotove davščine, takse itd. To je vrlo važno vprašanje, o katerem naj oblastni zastopniki vladi pomagajo sklepati. Tretje vprašanje pa je, na katero moramo zelo paziti, da bi sc z morebitnimi novimi bremeni ne obremenila davčna sila ljudstva. Narodno gospodarstvo je treba razbremeniti! To je nujna potreba za bodoči razvoj narodnega gospodarstva. Po tem potu gremo. To je ena glavnih točk naše finančne politike. Ta program smo začeli izvrševati in ne bomo dopustili, da bi nas oviral kdorkoli s kakršnimi koli razlogi. Ne smemo dopustiti, da bi samoupravna telesa s svojo finančno politiko zavirala lo, za čemur teži državna finančna politika. Ne bomo niti za en hip dopustili, da bi davki od strani samouprav težili naše gospodarstvo. — Na koncu jc finančni minister govoril še o letošnji suši. Za finančnim ministrom dr. Markovičem je govoril minister za socialno politiko dr. Gosar o letošnji suši in drugih elementarnih nezgodah. Povprečna škoda znaša 35 od- stotkov, toda ponekod celo 70 odstotkov. Potrebna je nujna pomoč. Zato je treba videti, če in kaj bodo oblasti mogle pomagati v tem momentu. Za ministrom dr. Gosarjcm se jc oglasil zagrebški oblastni predsednik PreHavec, ki je začel takoj politizirati. Na ta govor je takoj odgovoril finančni minister, ki je obračunal z radičevsko politiko praznega besedičenja: »Gospodje, nisem vas povabil semkaj, da kritično debatiramo o nečem, kar prehaja že izven okvira materijala, ki nas zanima Morda ima gospod Predavec prav. Mnogo, mnogo je, kar bi se dalo kritizirati, mnogokaj ni urejeno, mnogokaj boli v posameznih oblasteh. Mi smo zato tu, da se zaslišimo, da drug drugemu ta vprašanja razjasnimo. Toda, gospodje, jaz ne želim in tudi nočem — brez žalitve g. Predavca — spuščati se v kritične polemike, čeprav pred njimi ne bežim ... Jaz pričakujem od vas, gospodje, da bodite moji sodelavci na tem polju. Kolikor pa se tiče političnih vprašanj, se vanje nočem spuščati Pričakujem, da to delo izvršimo v interesu ljudstva in da se ne spuščamo v politično atmosfero. Ce želite biti moji sodelavci, dobro mi došli! Ako ne želite, bom delal sami« Nato se je začela stvarna razprava o gospodarskih potrebah v oblasteh. Pri tem sta slovenska zastopnika razložila potrebe Slovenije. Kmetijski minister dr. S t a n k o v i č je na predloge slovenskih zastopnikov odgovoril, o čemur smo včeraj že poročali Med drugim je tudi dejal, da je že pripravil poseben zakon za uravnavo hudournikov. Glede regulacije slovenskih rek pa je poudaril: Za regulacijo Mure je določen kredit 2 milijonov dinarjev, za Dravo 5 milijonov. Za regulacijo Save bomo sklenili posojilo ter jo uravnali od izvira do izliva ter jo napravili plovno vsaj I do Siska, — Z vprašanjem kmečkih dolgov se je vlada že bavila. Ti dolgovi znašajo 2 milijardi, od katerih plačuje kmet 15—25 odstotkov obresti. Predlagal sem, aa država sprejme nase nalog, da našega kmeta razdolži! Mogli bi najeti posojilo, za katero bi prevzela garancijo država, da se ti dolgovi likvidirajo. Ministrski svet je sklenil, naj se skliče v tej zadevi anketa. Na koncu je minister dr. Gosar pozval Veležence, naj prediože pismena poročila o krajih, kjer je nevarnost lakote vsled letošnjih katastrof. Financm mimsfero novem proračunu. Z novim proračunom, ki se sedaj izdeluje v ministrstvih, bo finančni minister storil drugi korak k izboljšanju našega gospodarstva ter ž njim ustvaril možnost, postaviti naše finance in z njimi vse naše gospodarstvo na novo in solidno podlago. V tem oziru je zanimiv članek, ki ga je diktiral finančni minister sotrudniku »Politike«. V tem članku naglaša finančni minister sledeče misii: Novi proračun mora biti v znamenju splošnega varčevanja. 2e to kaže, da bo novi proračun manjši od sedanjega. Sklepni računi za leto 1924./25., ki so sestavljeni, so dobrodošli za izdelavo novega budžeta, ker hoče finančni minister novi proračun nasloniti na sklepne račune omenjenega leta. Da se mu pa to posreči, zato jc treba drugega pogoja. Sam finančni minister v članku naglaša, da z današnjo komplicirano državno administracijo ne more doseči v varčevanju nobenega pravega uspeha. Zato hoče z novim finančnim zakonom doseči zakonske odredbe, s katerimi naj se državna administracija poenostavi. Na ta način bodo izdatki za resnične državne potrebe postali manjši in produktivnejši. Druga važna točka njegovega stremljenja glede bodočega proračuna jc, da se bodo z novim proračunom zopet zmanjšala nekatera davčna bremena. 2c sedanji finančni zakon je odredil celo vrsto važnih in znatnih davčnih olajšav. V novem proračunskem letu se ima to nadaljevati in razširiti. Važno je, da minister izjavlja največjo pažnjo kmečkemj gospodarstvu. Strcmljenie vlade je, da se okrepi gospodarski položaj kmeta in ojači njegova kupovna moč. V kmetovi kupovni sili leži problem vseh ostalih gospodarskih panog v državi, a na prvem mestu industrije in trgovine. Davčna razbremenitev bo brez dvoma ugodno vplivala na vse gospodarske panoge brez razlike. Minister naglaša nujno potrebo gospodarskega sveta. Gospodarski svet je državi potreben in vlada hoče delati na to, da se gospodarski svet čimpreje oživotvori. Sodelovanje z gospodarskim svetom bo vladi omogočilo, da bo mogla točneje oceniti potrebe posameznih gospodarskih panog in jih podpirati. Na koncu naglaša minister potrebo regulacije državnih dolgov. Poleg tega članka objavljajo listi pismo finančnega ministra, namenjeno vsem ministrstvom, v katerem se bavi z novim proračunom ter izraža potrebne odredbe, da se izvede reorganizacija uprave ter z njo doseže zmanjšanje izdatkov": 1. Odpravijo naj se vsa ministrstva, ki so nepotrebna in katerih funkcije bi lahko sprejela druga ministrstva. 2. Odpravijo naj se razni odvečni uradi v posameznih ministrstvih. 3. Razne nepotrebne direkcije, oddelki in odseki v ministrstvih naj se ukinejo ter njihove kompetence prevzamejo uradi, ki bodo še ostali. V administraciji se jc treba odločiti ali za francoski sistem direkcij ali za nemški sistem oddelkov. 4. Število uradnikov in uslužbencev naj se postopoma zmanjša na tisto število, ki ga diktira resnična državna potreba. 5. Gospodarska državna podjetja naj sc po možnosti čim najbolj odtegnejo vplivu države ter naj se odstopijo privatni iniciativi ali samoupravnim korporacijam. Tista državna podjetja pa, ki po svojem namenu in direktnem državnem interesu morajo ostati v državni režiji, naj se postavijo na tak sistem, da sc bodo rentirala. Vsa državna podjetja in gospodarske ustanove, ki se dosldj niso rentirala in ki za državne finance pomenijo le balast, jc treba takoj deetatizirati, to jc vzeti jih izpod vpliva državne administracije. 6. Vse funkcije, katere po svojem svojstvu ne pripadajo državi, naj se preneso na samoupravne korporacije, predvsem na oblastne skupščine in niibove odbora. iCzrJ se QOM dama Praznik m uipsSi liudfke komunalne politike na 3eluci. Z veliko napetostjo je občina Jezica pričakovala predvčerajšnje seje občinskega odbora. Na dnevnem redu je bila elektrifikacija Je/.ice in -iklenitov pogodbe z mestno občino ljubljansko. V slavnostnem razpoloženju je g. župan Sever otvoril sejo, pozdravil navzočega, vladnega komisarja mesta Ljubljane g. Mencingerja, njegova sosrvetnika g nadsvetnika Pirca in g. Pusta ter g. ravnatelja mestne elektrarne g. inž. Ciuho. Poročevalec ob-člinskega elektrifikacijskega odbora g. ravnatelj Goričnik je podal temeljito poročilo o pogajanjih 7, mestno občino, nakar je po krajši debati g. Ahlin stavil imenom eiektrifik. odbora predlog, da občinski odbor odobri osnutek pogodbe, ici ga je predložil odbor, M je vodil pogajanja z zastopnikom mesta Ljubljane. Tedaj pa se oglasi žerjavoveo Hrastnik in — čujte! — privleče iz žepa ponudbo neke kapitalistično družbe, ki nam sedaj ponuja elektriko, dočim nam je pred leti, ko se je občinski odbor z njo pogajal, stavila nesprejemljive pogoje. Stavil je razne zavlačcvalne predloge, ki so izzveneli, naj občina ne sklepa pogodbe z mestno občino, ampak s kapitalistično družbo. Ker večina občinskega sveta ni marala več poslušati njegovih nestvarnih razlogov, se je na predlog g. Dolničarja zaključila debata in prešlo na glasovanje o pogodbi z mestom Ljubljano. Vsi odborniki SLS, sorijalisti in eden Pueljev kmet — sden, g. Miha Čeren, je ostal raje doma, za kar so mu volivci gotovo hvaležni — so cnodu5i>'> glasovali za sklenitev # pogodbe. Le trije žcrjai oni: Hrastnik, učitelj Germek in Tajčarjev Kocjan (ki je žel. delavec) so s tresočim glasom povedali, da se glasovanja vzdrže. Ko je župan kon^atiral, da je pogodba z mestno občino sklenjena z 20 glasovi, je navzoče občinstvo priredilo občinskim odbornikom. gg. vlad. komisarju Mencingerju, l'ircu, Pustu inž. Ciuhi iu ravnatelju Goričniku burne ova-?ije. Osamljeni žerjavovski odborniki so pa bili ieležni ironičnih medklicsv in so žalostni, da jih vse obsoja, izginili. Sledila je mala, pa pomembna slovesnost pri Ruskem cariu. Posamezni govorniki so opisovali velik pomen gospodarske skupnosti ležicc z Ljubljano in izrazili zastopnikom mesta Ljubljane, ki jim je obči.tstvc neprestano prirejalo ovacije, zahvalo okoliškega prebivalstva za njihove velikopotezne gospodarske akcije, ki bodo v korist ne samo Ljubljani, ampak tudi vsej okolici. Ob odhodu so jim klicali: »Na veselo svide-denje ob priliki otvoritve razsvetljave okoli novega leta! O pogodbi bomo še poročali. Danes povemo 5e to, da se ježenski občani lahko zanesejo, da bodo vsi zadovoljni. Kai pravijo osamljeni žerja-vovci, - v.; ; v de- lovnega ljudstva, se ne brigamo, ker jih predobro poznamo. Ugotavljamo še, da demokratski gerent-ski svet ni dovolil elektrike Jezici, kar se je pa zsodilo sedaj, ko načeluje stolnemu mestu g. Men-linger z gg. Pircem, Pustom, dr. Ravnikarjem in Gaglom! Redukcija V. razreda na 111. drž. realni gimnaziji v Ljubljeni. Z današnjim dnem (30. sept) se bo ukinil V. razred na III. drž. realni gimn., jutri (1. okt.) se bo pa otvorila nova paralelka V. razreda na II drž. gimnaziji. Ker pa za to paralelko na II. drž. gimnaziji ni prostora, bo nameščena kar v dosedanjih prostorih V. razreda na III. gimnaziji kot »V. c II. drž. gimnazijec. Učitelji bodo ostali isti, samo podrejeni bodo ,kar se tiče pouka v V. razredu, ravnateljstvu II. drž. gimnazije. Tako bo torej razen iniona ostalo vse pri starem, kar so mora pač imenovati najsrečnejša rešitev tega vprašanja, ako je hotelo ministrstvo redukcijo za vsako ceno izvesti. Sedaj je V. razred na 111. drž. realni gimnaziji reduciran! Če še sedaj ob zaključku desetdnevne borbe za omenjeni V. razred ozremo na bilanco tega boja, vidimo nekako tole: Kar se tiče države, ni v gmotnem oziru profiti-rala niti dinarja. In gmotni efekt je bil vendar glavni namen redukcije! V vprašanje, ali je zn gmotni neuspeh oškodovano ministrstvo prosvete s kakim moralnim uspehom, se rajši ne spuščamo. Kar se liče staršev, šolske uprave v Sloveniji in profesorske organizacije, pa lahko rečemo brez pretiravanja, da so vsi ti činitelji žrtvovali v tej borbi gotovo sto ur dragocenega časa. Saj je samo z roditeljskim posvetovanjem glede te stvari (dne 23. sept.) izgubil vsak izmed 20 udeležencev okroglo 3 ure časa, da o deputacijah itd. niti ne govorimo. Vsi ti činitelji imajo pa sedaj za odškodnino za svoj hitri in odločni nastop zavest, da so za letos v bistvu dosegli, kar so želeli, in prepričali ministrstvo, da je njegova odredba neizvedljiva, kar je bilo jasno takoj izpo-četka. In morebiti se bo sedaj v ministrstvu našel celo kdo, ki bo spričo efekta te borbe rekel: .Do tega efekta bi biii pa lahko prišli ceneje. Drugič bomo tako stvari malo bolj premislili, preden jili dekretiramo. To bi bil pa najlepši uspeh vse akcije. Za ohranUev ssecolne gimnazije mariborske. Oblastni odbor v Mariboru je poleg brzojavnega protesta še v posebni spomenici opozoril prosvetno ministrstvo na to, da pod nobenim pogojem ni mogoče dopustiti, da bi se mariborska gimnazija reducirala r.a 4 razredno. Predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar, ki se sedaj mudi v Belgradu, je še osebno podkrepil označeno spomenico. Poleg tega je oblastni odbor dal obvezno izjavo, da v najskrajnejšem slučaju za letos sam uredi, da se ustvari budžetna možnost, da namreč prevzame stroške za 5. razred, ki bi se naj s 1. oktobrom ukinil. Plašenje ljudi po mestu, da je vse to le laž, je demokratsko maslo. Demokrati bi res da radi videli, da bi se iz naše intervencije izcimil — neuspeh, ker so že začeli ironično pisariti: klerikalci imajo moč, so že priobčili sliko prosvetnega podtajnika g. Smodeja, ki bo rešil mariborsko gimnazijo itd. Prizadete kroge pozivamo, da ne nasedajo raznemu beganju, ki ima politično ozadje. Oblasti bodo že pravočasno poskrbele, da se naša zahteva po neokrnjeni gimnaziji i Mariboru tudi izvede! Za posredovalnico dela v Murski SofesoSi. Prekniurje ne more vse leto zaposliti svojih domačih, ki morajo iskali dela in kruha po svetu. Ker pa so ravno iu najboij znali izkoriščati stisko delavcev razni agenti, je posredovalnica dela v Murski Soboti postaal ena najvažnejših socialnih pridobitev za Prekniurje. Le žal, da se r \ ,o ta posredovalnica dela od gotovih krogov ne podpira tako, kakor bi bilo treba. Na predlog oblastnih poslancev iz Prckmur-ja je oblastna skupščina določila za važno posredovalnico prvo podporo v znesku 5000 Din, katere je oblastni cdbor te dni že tudi nakazal. Oblastna skupščina, ki ni prevzela agend socialnega področja, je s tem pokazala, da kljub temu rada nudi pomoč, da se vzdrži ta posredovalnica dela. S tem činom pa je obenem opozorila one faktorje, ki jim je prva skrb v tem oziru, ia ne prezro Prekmurja in njegovih socialnih ložkoč pri iskanju dela. oerae novice k Velika škoda na okrajni cesti Brezno— Ribnica. Mariborski okrajni zastop slane zelo veliko vzdrževanje okrajne ceste Brezno— Ribnica. Največ neprllik ima zastop z dolgo in visoko škarpo pri Voli maje rje vi žagi. Po predzadnji povodnji jc pustil okrajni zastop omenjeno škarpo zgraditi iz kamenja in beton«. Ker je pa jc/, Vollmajerjeve žage precej visok, se razlije potok Veliva pri količkaj večjem porastu po okrajni cesti in tako je postala tudi lepo ter varno zgrajena škarpa žrtev razliva. Okrajni zastop je skanpo znova popravil /, velikimi stroški. Neurje od nedelje na ponedeljek je škarpo popolnoma razneslo in izpodkopalo cesto tako, da je ogrožen promet. Okrajni zastop je sklenil, da bo predvsem reguliral na omenjenem mestu Velko in polem se šele lotil temeljitega popravila škarpe. k Dolonjske železniške zvoze. G. poslanec 5'kulj je interveniral pri merodajnih faktorjih glede dolenjskih vlakov v novem voznem redu, da naj bi odhajala večerna vlaka iz Ljubljane in Kočevja poprej kot ob 8. Vendar naj občine, ki leže ob tej progi, vložijo prošnjo na direkcijo. Objava kr. generalnega konzulata Italijo v Ljubljani. Nekateri časopisi so po nekem albanskem listu, katerega izdajajo albanski nacionalisti, ki so zapustili domovino, ponatisnili neko notico glede tajnega sporazuma med Italijo in Albanijo. Kr. generalni konzulat je dobil tozadevna navodila, da kategorično demanlira notice, ki se nanašajo na te publikacije in katere notice se morajo smat.»t' kot čisto in navadno absurdnost. k Natečaj za načrte novega uradnega poslopja v Trebnjem. Natečaja za uradno poslopje v Trebnjem se je udeležilo 19 konkurentov. Prvo nagrado v znesku 6500 Din dobi arh. Ivan Zupan (geslo J. D, E, F.), drugo 4500 Din stavbenik Battelino (geslo napredek), tretjo v znesku 3500 Din dobita inž. arii. Rohrman in Kos (geslo Integral). k Pogozdovanje Dalmacije. Referent za dela na pogozdovanju goličav v glavnem ravnateljstvu za gozdove dr. Balen pride te dni v Dalmacijo, da pregleda dela na pogozdovanju v vseh krajih Dalmacije. Po vrnitvi v Belgrad bo podal poročilo ministru za gozdove in rudnike. k Najdišča petroleja v Bolgariji. Bolgarska telegrafska agencija javlja, da je znanstvena preiskava v okolici Kazanluka dognala, da se nahaja v gotovi globini pod zemljo petrolej, ki vsebuje velike množine plina in drugih mineralnih oljnatih sestavin. PreisKa-var.je se nadaljuje, da se dožene, če bi se eventuclno rentirala eksploalacija tega najdišča. k Požar v sofijskem arzeca'n V torek ob 9. uri zveče.r jc pričelo goreii v nekem oddelku sofijskega vojnega arzenala. Radi velike suše in pomanjkanja vode je požar pretil, da zavzame velike dimenzije, toda vs'ed hitre intervencije in požrtvovalnosti gasilcev je bil kmalu pogašein. Škoda ni velika. ■k Pogreb žrtve posurovelosti: V našem listu smo že poročali, tako so pretepli na smrt posuro-veli razgrajači v noči od sobote na nedeljo okrajnega cestarja št'iana Polenšaka iz .Spodnje Kungo-te pri Mariboru. Povdarili smo v našem poročilu, da je bil ubiti Polenšak vzor pridnega, mirnega in delovnega moža. Kako obče spoštovana'in priljubljena je bila la žrtev posmovelosti, je dokazal pogreb, ki se je vršil v terek popoldne. Polenšaka jo spremila na zadnji poti cela spodnje-'" ungovška župnija s šolsko'mladino vred. K poročilu o žalostni smrti zglednega cestarja treba dodati, da so ga surovine obdelale na smrt z lopato, krampom ter bikovko, ki je imela na koncu železno utež. Žan-darmerija je aretirala in izročila v zapore mari- borskega okrožnega sodišča 4 fantine, ki so udeleženi pri uboju. "A* Združenje železniških uradnikov v kraljevini SIIS sklicuje za nedeljo, dne 2. oktobra ob 14. url v kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu izredni občni zbor z dnevnim redom: sprememba društvenih pravil. K čim večji uedležbi vabi odbor. k Angleški kamgarni in razne vrste sukna en moško obleke dobite po konkurenčnih cenah Jiri Franc Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3. OBLAČILA TVItDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najccnejša. k Sadni ogled na Grmu. V nedeljo, dne 2. oktobra bo priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v prostorih kmetijske šole na Grmu poučen sadni ogled, združen z majhno razstavo dalij. Kdor še želi poslati na razstavo vzorce svojega sadja, naj to takoj stori. Ogled bo trajal od 9. ure dopoldne do 10. ure popoldne. Na obisk te prireditve, ki ima poučen in propagandni namen, se vabijo vsi, ki se zanimajo za sadjarstvo in vrtnarstvo. •k Oddaja gradbenih del v Rogaški Slatini. Oblastni odbor mariborsko oblasti v Mariboru razpisuje oddajo gradbenih del pri adaptaciji Gasilskega doma v kopališču Hogaška Slatina v svrho pridobitve prostorov za Švicarijo iin 30 tujskih sob, polom javne pismene licitacije, ki se bo vršila dne 10. oktobra 1927 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 22. palače Oblastnega odbora v Mariboru, Vrazova ulica 5-1. Načrti, proračun ter splošni in posebni gradbeni pogoji so med uradnimi urami razgrnjeni pri Oblastnem odboru v sobi št. 22 ali 23, kjer se dobijo tudi vsi ostali pripomočki in pojasnila tako glede dražbenega postopka kakor tudi položitve kavcije in garancije. Ponudbe, ki se morajo sestaviti v obliki enotnili cen k posameznim postavkam uradnega proračuna in to alternativno, to je prvič z delom in pribavo materijala, v drugo pa samo za delo, morajo biti kolkovane z 100 Din in se lahko glase na vsa gradbena dela ali pa njih posamezne vrste, pri čemer se pripomni, da morajo priti sedaj do oddaje predvsem zemeljska, zidarska in tesarska dela. Ostaja dela pa, kolikor ne bi bila oddana že 10. oktobra, se bodo eveintuelno še razpisala pozneje. Kavcija znaša 10%, ali če je ponudnik tuj državljan, 20% ponujene svole. Oblast na uprava si pridržuje pravico, oddati dela ne gled< na višino ponudnih svot. Vsak ponudnik mori ostati v besedi (50 dni po dražbi. Na primer obleka s knikchokcr-hlačami, ki je danes najbolj priljubljeno oblačilo za gospode, dobite že za 650.— Din samo pri tvrdki DRAGO SCHWAR — LJUBLJANA. Tudi fino in vseh vrst perilo se kupi tu najceneje. O 25 milijonska laž. Včerajšnji »Narod< se je brez nadaljnega izmislil volivni šlager najgrše vrste. V volivno polemiko je potegnil največjo slovensko usnjarsko industrijo, ki zaposluje 700 delavcev iu njihove družine. Cisto poslovno trgovsko stvar je iznese! v javnost, da natrese peska v oči ljubljanskim volivcem. Mi samo ugotavljamo, da jc že v maju 1026 gorentstvo ^DS odobrilo tvrdki Pollak 30 milijonski kredit. Tvrdka radi nekaterih pogojev tega kredita ni sprejela. Letos v januarju je komisar v Mestni hranilnici g. dr. Maruši?, no dr. Adlešič ta kredit dovolil in tudi izplačal Ko je dr. Adlešič nastopil svoje mesto, je bil kredit že davno odobren in denar izplačan. Dr. Adlešič s tem poslom ni imel nobenega opravka, ker jo nastopil šelo 2. marca 1926. 1. Pollak je torej dobil kredit v času, ko B5n '»59.— usnjata ali lesena mA« Lastna mehanična oopiavljahiica čevljev Vam v teku pol ure popravi vsak čevelj 7666 Povest dyše, (Ob 301etni smrti Male sv, Terezije.) Danes je 30 let, odkar je zatisnila oči Mala Cvetka — sv. Terezija od Deteta Jezusa. Malo je svetnikov, ki bi si bili osvojili človeška srca tako 'hitro, kakor jih je osvojila skromna svetnica iz Lisieuxa. Lisieux je danes drugi Lourdes. »Prekomorski turisti So Pariz komaj videli in že hite v Lisifeux. In to romanje se vrši v posebnih vlakih, v treh vsaki dan. V soboto pred binkoštmi sem videl, da so bile mestne ceste in gostilne zasedene od Brazilijancev; v nedeljo so jih napolnili Holandci, v pondeljek Kanadci. Pričakujejo pa še Ircev, Čilencev in Malgašev. Tu naletiš na narode vsega sveta. Celo na Francoz e. Za 25. junij je napovedanih 1800 mož iz Havra. Pa ne bodo prišli, da bi se udeležili okrožnega zborovanja. Prišli bodo, da pomolijo na grobu male deklice, v starosti 24 let umrle karmeličanke, Terezije od Deteta Jezusa, ki jo je papež ravnokar proglasil za sveto.« Tako je že pred dvemi leti poročal cerkvi ne ravno prijazni pariški - »Journal«; če bi pisal danes, bi moral, četudi nehote, svoje pohvalno priznanje potencirati. Mesečnik »Les Annales de Therese de Lisieux« je objavil že nekaj mesecev pred letošnjo počitniško sezono natančen vzpored slovesnih romanj iz krajev celega sveta. Piscc leh vrstic je videl na lastne oči, da sliči dznes I.isieux bogatemu panju: v mesto, ki šteje 14,000 prebivalcev, prihajajo dan za dnem tisoči pobožnih vernikov — Amerikanci in Zamorci, Kitajci in Japonci, Avstralci in Evropci. Na grobu Male Cvetke se steka duševno in telesno sedanjega časa. Sveta stolica je proglasila v zadnjih letih še več drugih pobožnih duš za svele in vendar se njih imena ne čujejo tako pogosto. Odkod torej ta privlačna sila Male Cvetke? Odkod ta nenavadni pojav? Veliki vpliv, ki ga razliva pred 30 leti še popolnoma neznana redovnica na modernega človeka, pripisujejo predvsem knjigi — Povest duše — v kateri se zrcali vsa njena izredna osebnost. Na poziv prcdnice je spisala Mala Terezija nekoliko mesecev pred svojo smrtjo neke vrste avtobiografiio, na katere objavo pa j v svoji skromnosti ni mislila. Zato je zapustila rokopis popolnoma neurejen. Opat Go-defried-Madelaine, ki jc prvi zbral in redi-giral raztresene J'ste, ni našel v njih ne ločil, ne razdelitve v poglavja, ne naslova. Karmeličanke so predlagale za naslov: »Pesem ljubavi« ali »Mimohod angela«; ker se je pa prireditelj bal, da bi gotovi krogi tak naslov napačno tolmačili, je nadel knjigi ime »Povest duše* in jo poslal med svet z željo — sursum corda! In knjiga je res dvignila srca. 2e prva izdaja jc vzbudila doma in v inozemstvu splošno presenečenje in občudovanje. V 27 letih so razprodali 110.000 ekscmplarov popolne ' izdaje in 2,000.000 skrajšanih izvodov. Izredni uspeh francoskega izvirnika potrjuje ludi 35 prevodov, ki razglašajo slavo Male Cvetke po vsem svetu. • Tako se pred našimi očmi uresničuje napoved, ki jo je izrekel imenovani opat o priliki prve izdaje: »Prvo branje rokopisa me je očaralo, drugo pa mc jc navdalo z neizreče- nim občudovanjem. In drznem se reči, da bo vsakdo, ki se bo seznanil s »Povestjo duše«, doživel prav tak dvojni vtis. Resnično, knjiga se sama priporoča Od prve do zadnje vrste puhti vonj. ki ni od te zemlje. Mala Terezija ljubi vse, kar je odsvil netvarne lepote božje. Predvsem ljubi svojo družino, potem pa tudi krasno naravo, cvetlice, ptice, kapljico rose, sneg, solnce, z.vezd-| nato nebo, neizmerne dalje. Terezija ljubi njej sorodne deviške duše, ljubi grešnike kot zgubljene sinove nebeškega očeta; ljubi Dev'co Orleansko kot osvoboditeljico domovine; ljubi brezmadežno Devico in božjo mater: predvsem pa ljubi z najčistejšo ljubeznijo Jezusa, svojega neumrljivega ženina. Knjiga vsebuje liste take živahnosti, take gorkote, take prepričevalne sile, da je skoro nemogoče, da bi čitatclj ne bil prevzet. Odpira nam bogozna-nje, kakršno le redko dosegajo v tako veliki meri najboljša bogoslovna dela.« Pojav Male Terezije je idealni odmev pravo srečo iskajoče duševnosti modernega človeka. Zato jc našemu času tako primerna in zato jo je naš čas tako naglo vzljubil. Iz kaosa modernih zablod sili čimdalje bolj na površje potreba po nrdnaravnem in večnem. Človek hoče ven iz negotovosti, ne-pokoja in nereda, utrditi si hoče tla, da nc zgreši ob pogledu na časno minljivost večnega cilja. Svetu odmrla Karmclifanka iz Lisieuxa svari človeka 20. stoletja pred dozdevno vrednostjo in precenjevanjem moderne kulture, ki je enostransko usmerila vse njegovo mišljenje in hrepenenje le r.a zemljo. Tako življenjsko pojmovanje pa boja za naš vsakdanji kruh ne olajšuje, ampak le še otežuje. Ponižna redov- nica nn obsoja moderne aktivnosti, hoče pa, da gospoduj nad vsakdanjim delom duh in ne materija, priboriti hoče prvo mesto Bogu in duši z molitvijo delo posvetiti. Sama takole govori: »Jezus ne graja dela Marte, pač pa nemir, s kalerim ona delo vrši.. . Enkrat prej' sem brala, da so Izraelci, ki so popravljali tempelj, imeli v eni roki kelo, v drugi meč. Tako moramo tudi mi delati: z eno roko de-'ali, z drugo pa braniti našo dušo pred ne-pokojem, ki bi mogel dušo od Boga odvrniti.« Vzvišeni ideali Male Terezije nudijo naj. bolj primerno sredstvo zoper lajizacijo modernega duha in za duhovno poživljenje notranjosti, ki edina more dvigniti posameznika in družbo. V tem smislu je govoril tudi papež | Pij XI. o priliki kanonizacije Male Cvetke! - -'Zdi se mi, da je tu čas, ko se vzbuja v Kri-! stusovih učencih sveto hrepenenje po cvan-geljski priprostosti, ki obstoja v tem, da ostanemo kot otroci priprosti in naravni tudi pri resnem stremljenju po kreposti. Kako lahke bi se uresničilo prenovljenje človeške družbe, ki smo si ga slavili za cilj ob početku našega pontifikata in ob proglasitvi jubilejnega leta, ako bi prav mnogi zopet našli pot h krščanskemu detinstvu.« Ko je prebral »Povest duše« zgoraj omenjeni pisec »Journala« in zrl nepregledne romarske množice, se ni mogel iznebiti neke nemirne bojazni, zato je zapisal pomembne besede: »In kdo ve, če ni skrivnost srčnega miru, ki ga različni verski in filozofski sistemi tako ošabno iščejo, ravno v Terezinem nauku, ki obstoja v Icm, ljubiti Boga in liudi s ljubeznijo malega ntrnk.i * SLS ni bila še član vlade in ni imela niti na magistratu niti v mestni hranilnici nobene besede. Ko je dr. Adlešič nastopil, jo bil ta kredit tudi ic izplačan. Toda brez. ozira na ta dejstva, je napad »Slovenskega Naroda« tako perfiden, da bi ga bilo mogoče primerno kvitirati samo z objavo vseli kreditov in tekočih rafunov, ki jih imajo pri Mestni hranilnici pristaši SDS. Pa po tem sredstvu ne bomo segli. Ugotovimo le, da za 25,000.000 kredit jamči tvrdka Pollak z vsem svojim imetjem in poleg tega še vsi imetniki podjetja s svojim zasebnim premoženjem. tako da je ta kredit vsaj desetkrat tako varen kot kredit za sokolski Tabor. O 26 strank hoče Pollak spraviti v mestne hiše. Tudi to je laž. Gre le za 6 strank, glede katerih se je tvrdka dogovorila z mestnim magistratnim uradom brez posredovanja kateregakoli našega politika. O Tlakovanje Masarykove ulice pred glavnim kolodvorom. »Slov. Narodu« gotovo ni ljubo, da se bo moglo v najkrajšem času pričeti s tlakovanjem Masarykove utice in Resljeve ceste, ker je dobila mestna občina ljubljanskn tlakovanje teh cest v lastni mešani režiji po intervenciji poslancev SLS. Zakaj pa >Slov. Narod« tako molči o tem, zakaj toliko časa ni bil odobren predlog, da izvrši to tlakovanje mestna občina v režiji? Starina »Narod« bi tudi lahko vedel, da je običaj pri poštenih ljudeh, da se izplača zaslužek za delo šele po končanem delu; denar iz kaldermin-skega fonda je pa za tlakovanje omenjenih ulic rezerviran, četudi ne po zaslugi SDS. »Narod« je tudi hud, ker je ing. Sernec preprečil, da bi neka družba imela monopol za tlakovanje ulic. Ali bi se pri oddaji del zopet mogla dobiti brezplačna izvršitev še kakšnega dela na Taboril?. © »Slovenski Narod« in zgradba palače poštne hranilnice. Resni »Slov. Narod« zopet išče krivcev, da se palača poštne hranilnice ne gradi, tam. koder jih ni! Kdo pa se je trudil, da bi pošlna hranilnica ne zidala lastne palače, marveč odkupila n. pr. hišo »Jadranske banke«? Stari ata tudi ne ve, da načrti za palačo še niso odobreni, ker še niso popolnoma gotovi. O Zamenjava Peskovc »Ljubljanske posojilnice« z »Mestno hranilnico ljubljansko« je res premotila mnogo vlagateljev, da so šli denar nalagat v Ljubljansko namesto v Mestno hranilnico. Tistih vlog niso dobili kaki klerikalni zavodi. Če je »Ljubljanska posojilnica« tako škodovala Mestni hranilnici, zakaj se pa niso oglasili pri »Jutru« takrat, ko je bila prva ustanovljena in je že delala? Ko je »Slovenec« prinesel tisto notico, je Mestna hranilnica ljubljanska tudi koj poslala pojasnilo in opozorilo, da se je ne zamenja s Pe-skovo posojilnico, in »Slovenec« je to takoj priobčil. Kdo pa je delal največ reklame za Peskovo posojilnico? Tisto »Jutro«, ki sedaj hoče braniti Mestno hranilnico! Ali ni torej »Jutro« škodovalo Mestni hranilnici! O V čast male sv. Terezije. 30. septembra je 30 letnica smrti male sv. Terezije iz Lisieuxa Kot lansko leto, bomo obhajali tudi letos 1. okt njen god z lepo slovesnostjo v karmeličanski cerkvici na Selu pri Ljublj. Ob 4 popoldne bo pridiga, nato blagoslovljenje rož v čast mali sv. Tereziji in litanije. V nedeljo. 2. oktobra ob 6 tiha sv. maša, ob pol S pridiga. Ob 8 slovesna sv. maša. Popoldne ob 4 pridiga, zopet blagoslovljenje rož in litanije z blagoslovom. Rože bodo na razpolago pri karmelski vratarici. © Medicinska fakulteta v Ljubljani. »Slovenski narod« od včeraj poroča, da bo v Ljubljani ukinjena medicinska fakulteta. Seveda kakor nekoč za predstoječe občinske volitve! Nam o tem ni nič znanega. Vprašamo »Narod«, kaj pa je dr. Kramer, imejitelj ljubljanskega mandata, katerega je SDS prigolju-fala. storil z ozirom na to vest? Zopet nič. O Mezdno gibanje ljubljanskih pekov. Ljubljana brez kruha? Med pekovskimi pomočniki v Ljubljani je nastalo zadnje čase živahno mezdno gibanje in stremljenje za boljšimi delovnimi pogoji. Mezdna pogajanja, ki so se vršila med pomočniki in mojstri, so se razbila, ker so mojstri odklonili sprejem delovnih pogojev. Med pekovskimi pomočniki je zavladalo razpoloženje za stavko, ki naj bi se pričela že danes zvečer, tako da preti nevarnost, da bo jutri Ljubljana brez kruha. Vendar pa to še ni gotovo. Socialisti se namreč obotavljajo spustiti pri njih organizirane pekovske pomočnike v mezdni boj, boječ se pri tem, da bo radi tega znatno trpela tudi Delavska pekarna, ki je v njihovih (reete Kristanovih) rokah. Želeti bi bilo, da bi napetost tako s strani mojstrov kakor tudi s strani pomočnikov ponehala in bi se ustvaril zdrav kompromis. Drugače bi oboji trpeli le škodo, največjo pa gotovo tudi — konzu-menti. G Razstava »Higiena na kmetih«. Za čas pokrajinske razstave je bila Stalna Higienska razstava preurejena v »Higieno na deželi« ter je bilo zanjo veliko zanimanje. V njej se znotraj v nehigien umhhvyrdgovcrdgovccrdg vidi notranjost kmetske hiše od zunaj in znotraj v nehigienskem kakor tudi v higienskem pogledu. Razni vodnjaki, studenci, stranišča, gnojišča, vaško kopališče in vsi drugi oddelki m> izpopolnjeni. Občinstvu »poročamo, da bo razstava odprta vsak dan od 14. do ifl uro. oh nedeljah in praznikih tudi dopoldne. Vabimo na obisk. 0 Znameniti češki vijolinski virtuoz Jan Kubelik koncertini v Unionski dvorani v Ljubljani v petek, dne 14. oktobra t. 1. Vstopnice so od petka, 30. sept. dalje v predpro-daji v Matični knjigami. Natančnejši spored koncerta javimo v kratkem. O Trgovcem, ki zaposlujejo vajence, v vednost! Ker je število vajenstva dosegle v letošnjem letu rekord in so razredi na grenii-jalni šoli prenapolnjeni, je gremijalni odbor v svoji seji dne 28. t. m. sklenil opozoriti gg. šefe, da naj v bodoče ne sprejmejo nobenega vajenca ali vajenke v trgovino, ker ti pod nobenim pogojem ne morejo obiskovati gremi-jalne šole. — Odbor. O Pogreb Tince Čerinove. Včeraj ob 4 popoldne se je vršil z glavnega kolodvora pogreb preminule ge. Tince Čerinove. Pogreb je dokazal obče spoštovanje in priljubljenost, ki jo je pokoj-nica uživala. Pogreba so se med drugimi udeležili številni člani tukajšnjega častniškega zbora, dalje rizni zastopniki ter mnogoštevilno občinstvo, večinoma iz naših glasbenih krogov. Pokojnici ohranimo len spomin! 0 Zn dr. Peričeo spomenik so darovali: Mestno uradništvo 1200 Din; po 200 Din: Jadransko podunavska banka, Kobi Joško. Osobje pogrebnega zavoda 160 Din; Strass Marija 156 Din; po 100 Din: Mencinger Anton, Prva hrvatska šte-dionica, Malovrh Jakob; Rom Marija 60 Din; po 50 Din: Kocijan Ivan, dr. Breskvar Viktor, Ciuha Jože, Stresen Adolf, Marinko T., Remec Rogumil, Dolinar Franc, dr. Alojzij Vrtačnik; po 30 Din: Rulovec Anton, Sivec Josip, neimenovani po ing. Musiču, dr. Josip Jerič, Pelach M., Rusjan Rudolf, Tičar M„ Babnik Viktor, Strmoli Štefan, Zupan Ivan. arh. dr. Skumovič Anton, Štele Anton: po 25 Din: Golia Dragotin, Dular Lojze, dr. Josip Demšar. Kajne Franc, Valand Alfonz, Sbrizaj Ivan, Musar Josip: po 20 Din: Vokal Anton, Kočevar Kuno, Mntičič Ivan, Jamnik Anton, Tavčar Marija, Kordelj Edvard, Kabaj Vladimir, Vurnik Ivan, Martinec Franc, Bizilj Tomaž; po 15 Din: Rižnar Simon; po 10 Din: Ziernfeld Zmago, Schiffrer Vel., Gabrovšek Franc, Sušnik Ivan, Peterca Franc, Slapar Oroslav, Hribar Josipina, Slegel Jože, Balovc Franc, Bežek Božidar, Žerjav Ivan. Cokan Jakob; Pretnar Franc 36.90 Din; Pour Kari 1 Din. O Redi (Učenja prostorov okrajne katastrske uprave Ljubljana I. se v dneh 30. septembra do 4. oktobra ne bo uradovalo. 0 Opozarjamo na današnji oglas mesarije Musar in jo obenem priporočamo. 0 Delikatesna trgovina Jane. Židovska ul. 1 priporoča fino šunko, krače, salame, sir, sardine in drugo. O Mrtvec v Gradaščici. Včeraj popoldne so potegnili iz struge Gradaščice za Andrettovo tovarno, v bližini Bonifacijeve naselbine človeško truplo, ki je že dalj časa ležalo v vodi Pri njem so našli neko pismo, ki mu ga je najbrže pisala mati ter dokument, iz katerega sklepajo, da je mrtvec 1. 1894 rojeni Ivan Pestotnik. po ookb'cu delavec in pristojen v Šmartno pri Kamniku. Ali gre pri tem slučaju za zločin ali pa za nesrečo, bo dognala šele preiskava. © Nesreča pri delu. Včeraj popoldne je padel z odra stavbe Pokojninskega zavoda« na Miklošičevi cesti pri Stavbni družbi uslužbeni 24 letni zidar Slavko Svečak in si zlomil nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. © Tatvine. Trgovskemu pomočniku Viktorju Grabnarju pri trgovcu Ivanfiču je neznan lat ukradel iz veže Milkovičeve gostilne na Vidovdanski cesti 1000 Din vre;!no kolo znamke Waffenrad . — Trem zidarjem je bilo z nove stavbe v Rožni dolini ukradeno več orodja, vrednega 300 Din. 0 Mlada tatica. Policija je prijela in zaprla komaj 20 let staro Školasliko K. iz Spodnje šiške. Kljub svoji mladosti je dekle že zelo daleč zabredlo in porna vsa močvirja življenja. Zagovarjati se bo morala sedaj, ker je 14. t. m. ukradla Heleni Hoferievi na Gosposvetski cesti več perila, obleke in dragocenosti v vrednosti 5000 Din Blago je Školastika prodala večinoma na starini, kjer so ga nekaj tudi dobili. Školastika bo izročena sodišču. 0 Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. 0 Nogavico vseh vrst v velikj izbir; in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. Posebno eleganco ia gospode v krasnih modernih površnikih, zimskih suknjah in raglanih nudi po prav nizkih cenah, kakor vedno, tvrdka FRAN LUKIČ, Stritarjeva ulica. Maribor □ Volitve v trgovsko in obrtno zbornico so razpisane. Vrše se 30. oktobra. Reklama-cijska doba traja do 8. oktobra. Obrtniki in trgovci ter ostali upra\ ičenci za volitve s trgovsko zbornico, poglejte, če ste vpisani v volivni imenik in če ste prav vpisani! To lahko storite vsak delavnik od 8—12 v pisarni SLS, Koroška cesta 1. □ Družinska pratika za leto 1928. se že dobi in sicer v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne. — V naše družine — Družinsko pratiko! Stane 5 Din! □ Poročila sta se 26. sept. v frančiškanski cerkvi g. Davorin Blažon, davčni uradnik v Konjicah in gdč. Ana Mak, uradnica istotam. Obilo sreče! □ Šef oblastnega gradbenega odseka g. inžener Fišer se je odpeljal danes v Slovenjgradec. Iz Slovenjgradca bo pregledal in ugotovil škodo po zadnji povodnji od Slovenjgradca do Šoštanja. □ Koinieijonelni pregled nove porodnišnice in ginekološkega oddelka. V sredo popoldne je pregledala stavbena in zdravstvena komisija z glavarstva in velikega županstva novo porodnišnico in ginekološki oddelek v Petrovem selu. Komisija se je izrekla zelo pohvalno o visokih, svetlih ter zračnih sobah in o moderni opremi zavoda. Posebne pohvale komisije sta bili deležni dve veliki in z vsem potrebnim opremljeni operacijski 'vo-rani z rontgonovim aparatom Ln višinskim solncem. Zavod se otvori in izroči javni upo- i rabi takoj, kakor hitro bo oblastni odbor ime- ! noval zanj zdravniškega šefa. □ Koncert opernega pevca g. Neraliča. Priljubljeni član mariborske opere g. Neralič priredi v sredini oktobra večer opernih arij, na katerem bo nastopil z arijami iz oper: »Urh, grof celjski: (Parma), »Zrinjskic (Zaje), »Evgenlj Onjegin<: (Čajkovsklj), : Higolettoi, vPlos v maskah t (Verdi), »Tannhliuser (Wagner). G. Neralič je ljubimec mariborske publike, nedavno pa je s svojim krasnim baritonom žel velike uspehe tudi v zagrebški operi, kjer je dne 5. septembra gostoval v nnslovni vlogi Rigoletta«. Celokupna zagrebška kritika jo njegov nastop navdušeno pozdravila in kritiki, kot znani komponist Lujo Šafranek-Kavič, Žiga Hirsch-ler in drugi so mu prerokovali še sijajno bodočnost. Brez dvoma bo g. Neralič s svojim koncertom v Mariboru dosegel popoln uspeh. □ Velika invalidska tombola. Združenje vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo, dno 2. oktobra 1927 ob pol 15 na Trgu Svobode veliko invalidsko tombolo v korist in v podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Glavni dobitki so razstavljeni v izložbi trgovca K. Preis v Gosposki ulici. Z ozirom na veliko zanimanje za to tombolo se cenjenemu občinstvu in vsem interesentom priporoča, da si srečke radi malega števila čimpreje preskrbe: dobe se v vseh trafikah. Komad 3 Din. □ Informacije o izseljeniških zadevah, oziroma o razmerah naših izseljencev v poedinih državah daje interesentom socijalno-pdlitični oddelek mestnega magistrata v Mariboru, Rotovški trg 9. □ Vinska trgatev. V nedeljo, dne 2. oklobra 1927 priredi kat. izobraževalno društvo v Studencih veliko vinsko trgatev v dvorani gostilne Gač-nik v Studencih, Krekova cesta 20 (nasproti delavnice drž. železnice) Na sporedu je dokaj zanimivih točk, med temi tudi šaljivi nastopi na gledališkem odru. Vstopnina 5 Din. Vsi prijatelji vljudno vabljeni. □ Dva smrtna slučaja. V Mariboru je umrl v starosti 56 let poslovodja tvrdke Macun g. Raj-mund Lanjšič. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob petih izpred hiše žalosti v Sodni ulici na Pobrežje. — Umrl je tudi v visoki starosti 87 let zasebni uradnik pri tvrdki Suppanz g. Ludvik Maister in bo pokopan v soboto ob treh popoldne na mestnem pokopališču. □ Vlopljenec v Dravi. V sredo je nosila močno narastla in umazana Drava skozi Maribor žensko truplo. Dosedaj še ni dognano, odkod je voda truplo prinesla, najbrže pa gre za žrtev povodnji na avstrijskem Koroškem. Celje & Konstruktivno delo. Koliko je demokratom v celjskem občinskem svetu do konstruktivnega dela, pove brez ovinkov včerajšnje »Jutro«. Ne gospodarski prospeh mola, ne trezna komunalna politika, ne depoM1 za-cija celjskih aktualnih občinskih vprašanj, temveč zgolj zavest, da eventualno lahko onemogočijo s svojo odsotnostjo delazmožnost občinskega sveta, to je njihova edina smernica v komunalnem delu. S svojim mirnim in vsake demagogije prostim nastopom ob zadnji občinski seji je večina pokazala, da ji je občinsko delo resna zadeva. Demokrati i a so že pri tej seji s svojimi govoranoami o delu I prejšnjega občinskega svela in s svojim ek:-| kluzivnim nastopom zanesli v (Minski vel I politiko in politični način razgovora. Ta po-| novno konstatiramo, da bodo trezni Celjani vedeli, kako so demokratske obljube pred vo'" mi eno, demokratsko delo po volitvah pa spet eno. Kurzi 7,a ritmično gimnastiko se prično 4. oktobra popoldne v mali dvorani celjskega Narodnega doma. -9" Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuje za nedeljo, dne 2. oklobra 1927, ob 9. uri predpoldne javen shod, ki se bode vršil v Celjskem j domu. (Hotej Union). Ker se bliža usodni 1. no-; \ember in se vlada pripravlja, da ukine še one malenkostne ugodnosti, ki jih nudi sicer že itak okrnjeni in poslabšani stanovanjski zakon socialno slabim slojem, je potrebno, da povzdignejo najemniki še v zadnji uri ponovno svoj glas tako, da nas bodo slišali merodajni gospodje v Belgradu. £r Celjsko mestno gledališče. G. ravnatelj Bratina je v razgovoru s sotrudnikom Nove dobe podal svoj igralski načrt za predstoječo sezono. K repertarju se bomo ob priliki še povrnili. Danes konstatiramo samo to, da uprava gledališča že dalje časa ne čuti nobene potrebe, da bi nas o svojih načrtih ter o predpripravah za sezono informirala. J3r Ljudsko vseučilišče v Celju ima svoj občni zbor danes v petek, dne 30. septembra ob 20. uri v risalnici deške meščanske šole. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitev novega odbora. I 3. Slučajnosti. Slov, Konjice Visok obisk. V četrtek, dne 23. t. m. je posetil s svojim spremstvom naš trg belgrajski pa-trijarh Dimitrije. Ogledal si je med drugim znamenitosti gradu kneza \Vindischgriitza. Deževje zadnjih dni ogroža vinski pridelek naših vinogradnikov. Prebivalcem Pohorskega pogorja pa razdira dovozne ceste in steze. Letos sta . že v tretjič občutno prizadeti občini Skomarje in I Padežki vrh. Kmetom imenovanih občin je dohod i h glavnim cestam sploh nemogoč. Gg. oblastna poslanca prosimo, da si ogledala razdrle ceste ter od oblaslne skupščine izposlujeta primerno podporo za zopetno popravilo istih. Hrastnik. Smrtna kosa. Tukaj je po kratki bolezni umrl g. Jošt Alfonz, pekovski mojster. Bil je zelo streml]iv obrtnik. Njegovi družini naše iskreno i sožalje! Kino Union ima v nedeljo otvoritveno pred-j stavo. Kakor smo že poročali, bo prvovrstna filmska drama v dveh delih in 16 dejanjih. Drama je posneta iz francoske revolucije. Zanimanje za kino 1 je zelo veliko. Tudi kinoaparat je izboren in daje | zelo svetle slike. Obisk bo got6vo dober. Trbovlje Naraščanje Drave vsakokrat občutimo tudi pri nas. Delovati neha namreč elektrarna na Fali. i Pri našem rudniku je bil obrat ustavljen v ponedeljek zvečer okoli 9. ure in v torek okoli 8. ure do-, poldne. Ž? Vin«ka trgatev v Trbovljah bo v nedeljo i v Društvenem domu. Začetek ob 4. uri popoldne, j Igra Kuharjeva godba. Dobile se bodo sveže klo- I base in druge dobrote. Za trganje grozdja je prire- I jeno nalašč veliko ogrodje. t Slovenska Krajina Odlikovanje. Na sedanji razstavi V Ljubljani jo bil za razstavljene mlečne izdelke odlikovan kmet Franc Pavčič iz Tešauovec. Dobil je srebrna kolajno. Druitveiui dvorana v iiikili. Orlovsko družina v žižkili si je stavila težko nalogo, da še to jesen postavi društveno dvorano. Priprave so v polnem tekli in v najkrajšem Času se začne z zidanjem. Vodstvo započetegu dela zagotavlja, du bo dvorana že meseca oktobra pod streho. Vlom v Nedelici. Koncem preteklega tedna so neznani vlomilci ponoči vrdli v klet trgovca Kovačiča. Ker ni bilo nič primernega, kar bi so dalo odnesti, so se zadovoljili s kruhom in moštom. Storilcom še niso prišli na sled. Novi posojilnični prostori. Hranilnica in po-; sojilnica v Turnišču se je zadnji čas tako razvila, da je dosedanja posojilnična soba poslala premajhna in se posojilnica preseli v veliko hišo J. Horvata pri cerkvi. Loterija *Martiniila* nudi 680 večjih in pa manjših dobitkov. Žrebanje bo 14. novembra. — Srečke so na razpolago pri ravnateljstvu v Murski Soboti po 5 Din. Zagorje ob Savi Šolske zadere. Starši iz Podstrane, Zavin in okoli »separacije« se pritožujejo, da morajo njihovi otroci hoditi v šolo v Zagorje, ko imajo v Toplice vsaj polovico bližje. Naj se šolski okoliš vendar enkrat uredi tako, da bo ugodno otrokom in staršem, pa četudi odpadejo v Zagorju paralelke! — Pri skušnji za igro v Sokolskem domu je zadel mrtvoud učitelja Arnšek-a, ki se sedaj zdravi v bolnišnici. Daljši dopust ima učiteljica Levstik, žena upravitelja v Zagorju. Dasi so v začetku šolskega leta prišli trije novi učitelji v Zagorje, bo treba, da pride sedaj še eden. Cillja Dekliški sestanek je bil zadnjo nedeljo v šmartinskem društvenem domu. Zbralo se je do osemdeset deklet iz cele fare. Sestanek je otvoril g. beneficijat Fr. Pleša, nato je govorila o ponižnosti domača dekle Zupančičeva u. Gradišča. NaS mladi pedagoški pisatelj g. učitelj Pero Horn iz Litije si je izbral temo: duševna in telesna emancipacija današnjih deklet in rtizvil zelo lepe misli. Dekleta so bile zadovoljne in hvaležne in si želo še takih izobraževalnih sestankov. Na Sv. Gori pri Litiji se je lelos živahno delalo in gibalo. Živahno je delovalo izobraževalno društvo pod spretnim vodstvom g. župnika. Zadnja igra »Tri sestre« je pokazala, kaj znajo in premorejo tudi preprosti igravci, samo če vztrajno hočejo. Tudi tamburaški zbor se dobro razvija. Imajo pa tudi res lep in praktični nov Dom. — Obisk turistov na Sv. Goro je bil letos radi lepega vremena rekorden. Planinsko društvo je postavilo udobno Tomaži novo kočo, ki bo ostala tudi pozimi odprta. Markacija na goro je prav dobra. Da se jo vse tako lepo uredilo, imata največ zaslug gg. litijski okrajni glavar in neutrudljivi turist Ferdo Tomaži n. Tretjo novo stavbo nn gori pa stavi g. učitelj Zagažen, ki s pomočjo svojega sluge sam zida na gričku lepo poslopje. Čuden slučaj. Pred 14. dnevi je padla z lestvice Bregarjeva Neža v Vel. Kostrevnici tako nesrečno, da se je na glavi močno potolkla. Padla je v nezavest in odslej se že 14 dni nič ne zave. Morajo jo umetno hraniti. Berač'nje na mostu in na kolodvoru. Pasan-te, ki gredo čez most na kolodvor v Litiji, vedno nadleguje par nadležnih beračev, kar ne naprav-Ija na tujce dobrega utiša. Opozarjamo glavarstvo in obe županslvi, naj odpravita na kolodvoru in na mostu beračenje. Hvalevreden odlok. Tudi litijsko glavarstvo je izdalo odlok, ki prepoveduje preklinjevanje in nespodobno in neolikano govorjenje. Potrebno je bilo to. Naj bi isto tako nastopilo proti ponočnemu razgrajanju in kršenju policijske ure po gostilnah, o kateri ni tukaj ne duha ne sluha. Novo mesto Smrtna kosa. Umrla je dne 28. t. m. gna. Josipina Radovan po dolgi bolezni, hčerka poštnega zvaničnika v p. v Novem mestu. — Dne 27. septembra t. 1. je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani Valentin Erbežnik iz Novega mesta, tu poznan pod imenom Tine . Naj počivata v miru! Stacbi ta vest. Tukajšnji brivec g. Ferdo Buk si bo zgradil novo hišo nad Krko poleg poslopja tukajšnjega okrožnega sodišča. G. Alojzij Midorfer, modni krojač v Novem mestu, je preuredil svojo hišo na trgu kraljeviča Petra v trgovske prostore, kamor preseli v kratkem svojo obrt. G. Ignacij llladnik je napravil v svoji hiši trgovski lokal, kjer se odpre modni salon. Potrebu pleskanja železniškega mostu. Sprehajalci na > Terasi«, ki opazujejo železniški most j čez Krko, dnevno ugibajo, zakaj se ta dragocena železna stavba nanovo ne prepleska ter pusti, da rja razjeda železo. Kritika ie upravičena. Kočevje Rokodehko društvo v Kočevju naznanja, da se je društvena pisarna, ki je bila doslej pri g. kolarju I. Mandeicu v Podgorski ulici, preselila k novo izvoljenemu predsedniku čevlarju g. G. Mili«' v šolski ulici. Uradne ure za sprejemanje strank so v tej pisarni vsako nedeljo od 8 do 12 dopoldne Dalje je društveno predsedstvo sklenilo osnovati društveno posredovalnico za učence, ki bo velike važnosti tudi za mojstre. Starši in pa namestniki učencev bodo odslej lahko javili svoje sinove pri društvu in označili, v katero obrt hoče vstopiti njihov otrok. Mojstri in mojstrice, ki rabijo učence, se naprošajo, da odslej javljajo to društvenemu predsedstvu. Pomočniški izpit. Društvo rokodelskih in enakih obrti v Kočevju javlja, da se bo 22. oktobra 1927 vršil praktični izpit za pomočnike oziroma mojstre. Tisti gg. pomočniki, ki se hočejo podvreči izpitu, morajo vložiti lastnoročno napisane prošnje do 8. oktobra t. L pri društvu. Prošnjam je priložiti: 1. učni izkaz; 2. delavsko knjižico (dokaz dveletnega pomočništva) in 3. zadnje šolske izpričevalo. Izpitna taksa je 40 Din. Kolek za izpitno izpričevalo (20 Din) je treba prošnji priložiti Prošnja na mestno občino in poštno ravnateljstvo. V Kočevju je križ z javnimi urami; »c smo že večkrat pribili. Zato naj bi se napravite javna ura na novem poštnem poslopju, ki bi našemu mestu jako dobrodošla. Dopisi Radmljiia. Ljudski oder ponovi »Hamleta« v nedeljo dne 2. okt. ob pol 4. uri popoldne. Prvf igra je sijajno izpadla v začudenje vseh gledalcev Vstopnice za nedeljo so lo v veliki večini razprodane; zato naj si jih vsak ie pred nedeljo preskrbi. V nedeljo dne 9. oktnhra pa bo v Ljudskem domu pevski koncert. Doleuja vas pri Ribnici. Blagoslovitev doma Be vrši dne 9. okt. t. 1. Sosedna društva, prihitite k tej slovesnosti v velikem številu! Zahnira pri škofji Loki. Pretekli torek nas je obiskalo 28 srbskih seljakov iz užiške oblasti pod vodstvom tamkajšnjega velikega župana dr. Baltiča in predsednika oblastnega odbora g. Smi-ljaniča, da si ogledajo tukajšnje gospodarske naprave. V Dorfarjih se je izvršil sprejem in pozdrav gostov, h kateremu je prišlo nekaj tukajšnjih fantov in deklet v narodni noši. Goste je pozdravil tukajšnji šolski upravitelj g. Demšar. Pri sprejemu je igrala godba tukajšnjega gasilnega društva. Nato so si gostje ogledali razne gospodarske naprave kakor drevesnico, hleve in kmetijske stroje. Ogledali so si tudi cerkve in pokopališče. Gospodarske zadruge so jim pripravile v Gasilnem domu obed, kjer je pozdravil srbske goste domači župnik g. Verce. Zahvalila sta se za pozdrav in gostoljuben sprejem g oblastni predsednik Smiljanič in veliki župan dr. Baltič. Na to so se gostje, med katerimi je tudi par ljudskih in kmetijskih učiteljev, odpeljali proti Kranju. Nova palača za volitev papeža. v Rim, 29. septembra. (Izv.) Moderniziranje Vatikana se nadaljuje. Ker so se zborovanja konklava za volitev novega papeža vršila več stoletij v sikstiuski kapeli, ki se je morala v to svrho posebej urediti, dočim so se morali kardinalom dati na razpolago obširni prostori v Vatikanu ,je oklenil papež, da se sezida posebna palača v notranjosti Vatikana na tx-gu misijonske razstave. Palača bo imela 70 apartementov za kardinale in 50 prostorov za postrežbo, kapelico za skupne molitve, dve veliki jedilnici in dvorano za glasovanja. Stroški se računajo na 50 milijonov lir, h katerim bodo morali prispevati ludi kardinali v razmerju svojih dohodkov. NEMŠKI ČASNIKARJI, v Belgrad, 29. sept. (Izv.) Jutri bo prišlo v Belgrad 14 nemških časnikarjev in publicistov. Za časa svojega bivanja bodo gostje belgrajske sekcije JNU. ki bo njim na čast priredila tudi svečan banket. D EMISIJE V RIMU. ž Rini, 29. sept. (Izv.) Ravnatelj semenišča Le Floch je odstopil. Kakor se je zvedelo, mu bodo sledili tudi drugi profesorji tega semenišča. NOVA ODREDBA 0 DEVIZNEM PROMETU V ČSR. v Praga, 29. septembra. (Izv.) Danes se je objavila nova uredba o deviznem prometu. Najvažnejša določba je, da so odslej dovoljeni krediti za inozemstvo kakor tudi sprejem kreditov v inozemstvu do 1 milijon Kč. Namesto 25.000 Kč so sedaj nakazila v inozemstvo prosta do 50.000 Kč od 50.000 do 250.000 Kč pa so podvržena cenzuri Narodne banke, preko 250.000 Kč je potrebno dovoljenje Narodne banke. Obligatno oddajanje eksportnih valut, ki prihajajo v čeških kronah, se opusti, eksporterji smejo od kogarkoli protivrednost sprejeti v inozemskih valutah, dočim je to bilo doslej mogoče samo s posredovanjem za devizni promet pooblaščenih institutov. PROTIKOMUNISTIČNA AKCIJA NA FRANCOSKEM, v Pariz, 29. septembra. (Izv.) »Humanite« objavlja v zvezi z neko interpelacijo o > rezultatih antikomunistične vojne francoske vlade« seznam vseh kazni, ki so bile izrečene v političnih procesih proti levičarskim radikalom. Kazni znašajo skupno 3431 mesecev zapora ali ječe ali skoro tristo let ječe. v Pariz, 29. sept (Izv.) Na francoslu Rivieri se vršijo nadaljnje aretacije komunistov in anarhistov radi izvršenih atentatov. Policija je trdno prepričana, da ima pred seboj obsežno zaroto, katere poglavar je italijanski anarhist Malassina, ki je meuda o«ebno sodeloval pri atentatu na vlak iu pri atentatu v plesni dvorani, katerega pa doslej niso mogli dobiti. Drobne vesti iz sveta. v Praga, 29. sept. (Izv.) Včeraj je prvo češko veleletalo preletelo progo Praga-Berlin. Polet se je izvršil gladko. Na povratku iz Berlina je morale letalo s 6 potniki 6 km od letališča zasilno pristati. Niti letalo niti potniki se pri tem niso poškodovali. Potnike so v avtu pripeljali v Prago in so potem nadaljevali pot na Dunaj v letalu. v Praga, 29. sept. (Izv.) Pogajanja za revizijo češkoslovaško-francoske trgovinske pogodbe se bodo, kakor je bilo dogovorjeno z Bokanovskim, koncem oktobra ali začetkom novembra začela v Parizu. v Praga, 29. sept. (Izv.) Po poročilih neke tukajšnje korespondence so se že našli trije resni rellektanti za zakup češkoslovaških železnic. Pivo ponudbo je stavila ameriška finančua skupina Howard-Kemmey, druga anglo-ameriška skupina, ki je identična s podjetjem Tal Bot, tretjo pa koncem Zivnosten-eke banke. v Budimpešta, 29. sept. (Izv.) Minister za notranje stvari je danes podpisal odredbo, s katero hoče zatreti haaardno igro na Madjar-skem. Vsi klubi, v katerih se je igralo, bodo razpuščeni, pa tudi ostali klubi, ki so bili doslej neosumljeni, pridejo pod nadzorstvo. v Newyork, 29. sept. (Izv.) Peta šahovska igra med Capablanco in Aljehinom, gambit z damskimi kmeti, je po enkratnem prekinjenju ostala remiif. Stanje igre je sedaj za oba konkurenta 2\i. v Madrid, 29. sept. (Izv.) V Las Palmas na Kanarskih otokih je dospel Nemec Hugo iz Amerike v čolnu, ki ga je sam zgradil dolgega 13 in širokega 3 m. Bil je prej podčastnik na nemški ladji »Walhalla«. Preplul je 4000 morskih milj ter je imel s seboj samo uro, kompas, psa in mačko. Potovanje je trajalo 46 dni. Hugo je 40 let star ter jc med vojno poročil neko Španko v Las Palmas, Dospel je iz Amerike, da obišče svojo družino in hoče po isti poti nazaj. ž Firenze, 29. sept. (Izv.) Pred 17 leti je tu umrla ueka deklica na nalezljivi bolezni. Pokopali so jo v rodbinsko grobnico. Te dni je umrla njena mati. Na soprogovo željo naj bi bilo njeno truplo v isti krsti. Ko so krsto odprli, so našli truplo pokojne hčere popolnoma ohranjeno, samo koža je nekoliko oteni-nela. ž Bordighcro, 29, sept. (Izv.) Tu se je utrgal oblak. Potok Borglietto je silno narastel in preplavil celo ravnino. Škoda je ogromna. v Jeruzalem, 29. sept. (Izv.) Iz brzojavnih vprašanj, ki prihajajo, je razvidno da so v inozemstvu razširjene vesti o nemirih v Palestini. Te vesti so popolnoma neresnične. Čisto neznaten dogodek se je pripetil pri damaščan-skih vratih, kjer je Arabec v prepiru z nožem ranil nekega Zida, v nedeljo pa so bile majhne demonstracije brezposelnih, ker niso dobili podpore. v Newyork, 29. septembra. (Izv.) Velik tajfun je opustošil otok Luzon, ki spada k Filipinom. Mesto Baler na vzhodni obali je porušeno ter je mrtvih 500 prebivalcev, 5000 pa jih je ostalo brez strehe. Rdeči križ je iz Manille odposlal pomožno ladjo z živili in zdravili. v Bruselj, 29. sept. (Izv.) Na kolodvoru v Meliiies (Mecheln) v Belgiji sta trčila skupaj dva vlaka. Eden izmed vlakov je vozil v postajo kljub temu, da je uvozni signal stal na »stoj«. Pri tem je bilo ranjenih 52 potnikov D-vlaka, ki je vozil na progi Bruselj—An-verza. v Pariz, 29. septembra. (Izv.) Stanje notranjega ministra Sarraua. kateremu so bili pred kratkim, ko je vstopal v avto, zmečkani prsti, se je včeraj zelo poslabšalo. Večkrat so mu vbrizgali antitetanus, pri čemer se je trikrat onesvestil. Jutri se seveda ne bo udeležil ministrskega sveta. Zdravniki ga bu^o poslali na oddih na Riviero. Naročajte .Sisvtnsca*! Reforme v poštnem ministrstvu. Poštni minister dr. Vlajko K o c i č je v sredo zvečer sprejel belgrajske časnikarje, katerim je sporočil o važnih reformah, ki se pripravljajo v poštnem ministrstvu. Največja težava je, ker državne poštne oblasti nimajo mngokje svojih zgradb, vsled česar upravo ubija visoka najemnina. Zato se bo v Belgradu in drugod začelo zidati. V Belgradu se bo zgradilo poslopje za poštno hranilnico, pošto in brzojav. Hotel »Moskva«, kjer je sedež poštne hranilnice, bo zopet postal hotel, za kar je bil tudi zgrajen. — Važen je poštni promet, ki pa trpi vsled slabih železniških zvez in slabih cest. Poštna uprava se bo v veči meri posluževala avtomobilov. Narejena pa je že tudi pogodba, da bo zrakoplovna družba po svojih letalih na vseh črtah prenašala pošto. — V Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Podgorici se grade nove radio oddajne postaje. Kasneje se zgradi taka postaja tudi v Sarajevu. S tem bo brzojavni promet v državi in z inozemstvom znaino izboljšan. Do popolnega brzojavnega prometa bomo prišli, ko bomo nabavili nove kable za brzojavljenje na daljavo. Razpisana je za nje že druga licitacija. Sedaj imamo iz Belgrada z Zagrebom le tri vode, z Novim Sadom tri, s Skopljem dva. To ovira promet in škoduje državnim dohodkom. Z novimi podzemeljskimi kabli bomo dobili 30—40 vodov ter zvezo z vsemi mesti Evrope. Belgrad, Zagreb, Ljubljana bodo dobili lepo, čisto, javno in hitro zvezo z Budimpešto, Berlinom, Rimom, Parizom. Londonom itd. Preko naše države pojde ves mednarodni brzojavni promet med zapadom in vzhodom.Ta nam bo v osmih do desetih letih plačal vse stroške novih kablov, ki bodo znašali 500—600 milijonov dinarjev. — Za raz- | voj naše poštne službe je važno, da se bo j poštna služba postavila na nov temelj. Izdeluje se nov načrt poštnega zakona, ki bo omo- | gočil, da se bo eksploatacija poštne službe vršila na trgovski podlagi. Vodstvo bo sicer še vedno imelo poštno ministrstvo, toda gospodarsko finančni del bo odstopljen domačim posebnim društvom. — Treba pa bo izvrševati tudi varčevanje. Bodoči proračun bo zmanjšan za 380 milijonov dinarjev. Da se Zopet velik primer in trajen spomenik te | dobrodelnosti in zdravstvenega napredka pri nas je Higienski zavod s šolo za ljudsko zdravje v Zagrebu. Da to ne bo malenkostna stvar, ampak da je to zavod, ki bo iinel mednarodni pomen, vidimo žo iz tega, ker pridejo na otvoritev zastopniki skoro iz celega sveta. Prišli bodo iz Brazilije, Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Poljske. Portugalske, Romunije, Velike Britanije, Združenih držav ameriških itd. Ob priliki otvoritve bo tudi mednarodna konferenca Higienske sekcije Društva narodov, kateri prisostvujejo člani sekcije in ravnatelji higienskih šol iz najrazličnejših držav. Na slavnost pride tudi tudi profesor Gunn, i >dpredsednik Rockefel-lerjeve fundacije, ki ima za ustanovitev šole mnogo zaslug, saj je naklonil desetmilijonsko podporo in pa direktor Higienske sekcije Društav narodov dr. Ludvig Reichmann Seveda bodo na otvoritvi zbrani tud' vsi delavci na zdravstveno-higieuskem polju iz naše države. Velikansko zgradbo novega zdravstvenega zavoda kaže slika, o njegovem namenu in pomenu pa par besedi. Šola bo imela svoj delokrog ne samo za celo našo državo, temveč tudi za sosedne države, ki take šole še nimajo. Tu je velika knjižnica, muzej, vršila se bodo predavanja kot na visoki šoli in kurzi; šola bo izdajala knjige in spise o vsem, kar je v zvezi z zdravstvenim poučavanjem naroda in znanstvenim napredkom v isti smeri. Na šoli bodo posebni kurzi za profesorje, učitelje, občinske uradnike, žandarje itd. Za zdravnike bodo predavanja iz higiene, preventivne medicine in sanitetske administracije. Zavod s šolo pa bo vršil tudi praktična dnla na dfžrli. asaniral vasi. poučeval ljudstvo o zdravju itd. Dajal bn strokovnjaška mnenia in navodilo za ztrmdbe. n.ičrte 78 državne, samoupravne in privatne ustnuove iz daleka to ni še vse delo, ki ga bo vršila nova ustanova. Zamašila je veliko vrzel, ki je še manjkala v skladni enotnosti higienskega napredka.. Z njo se postavljamo v prvo črto držav-nosi-teljic zdravstvene kulture. Čeprav še nedavno med zadnjimi, smo dospeli že tako daleč, da se bodo pri nas učili tudi drugi. Na narod pa, kateremu je Šola za ljudsko zdravje namenjena, naj se zaveda njenega pomena in naj pošilja tja tiste, ki so voljni sodelovati za boljšo bodočnost svojih rojakov Novi ustanovi želimo krepkega razmaha in obilo uspeha. to doseže in da služba ne bo trpela, se bodo ukinila tri poštna ravnateljstva: v Belgradu, Splitu in v Črni gqri, kakor tudi več oddelkov v samem ministrstvu. Nekatere doslej državne pošte se bodo oddale po pogodbi zasebnikom ali občinam. £ju&stei oder LJUDSKI ODER V LJUBLJANI. Pisarna Ljudskega odra posluje od 1. oktobra 19'27 dalje vsak dan razen sobote od 4—7. ure zvečer v drugem nadstropju v Ljudskem domu. Izven tega časa sprejema naročila Nabavna zadruga v prvem nadstropju. Naroči se tudi pismeno in naročeno igro pošljemo po pošti. Izposoja se izrecno samo na naročilni list, žigosan z društveno štam-piljko in s podpisi. Izposojevalni rok traja 4 tedne. Za novo sezono si je Ljudski oder nabavil mnogo novih iger, katere i/.posojuje podeželskim odrom proti malenkostni odškodnini. In sicer sledeče: Vaški lopov«, ljudski igra v 4. dejanjih. »Tri hčere-, ljudska igra v 4. dej. »Gospod svetnik", veseloigra v 3. dej. »Knjižničar«, veseloigra v 4. dajanjih. Protelicija«, burka v 5. dej. »Stražnik Pivko , veseloigra v 3. dej. »Za dedšči.io«, komedija v 4. dej. »Živa pokopana«, drama v 5. dej. »Graničarji«, ljudska igra s petjem v 7. slikah. »Mesija«, božična igra »Zlatorog«, ljudska igra s petjem v 4. dej. -Zmaga ljubezni«, božična igra. j »Gorski spale«, vesloigra v 4. dej. Vse naštete igre so primerne za podeželske odre. Imamo tudi druge dobre igre, kakor: »Mli-i nar iu njegova hči« za Vse Svete, »Pozna pomlad«, 1 »Bele vrtnice«, »Zupan« itd So brez posebnih oder-skih težkoč, pa vendar lepe. Posegajte po njih! Nadalje si je Ljudski oder nabavil mnogo kostumov, kot srednjeveške, rimske, judovske, turške, francoske; dalje narodne noše, hrvaške obleke itd. Te vrste garderobo in tudi baroke izposoja Ljudski oder podeželskim društvom. Izposojajte si jih, da bodo Vaše predstave imele večji učinek. Cerlzveni vesiniU Rožnivenska pobožnost v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Od sobote opoldne do nedelje zvečer se morejo dobiti v žup. cerkvi sv. Jakoba porcijun-kulski odpustki. V nedeljo (2. okt.) se prično sv. maše ob 5. Ob 6 bo govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna peta sv. maša. Popoldne ob pol 3 govor in litanije M. B. Zvečer ob 5 govor, rožnivenska procesija, sv rožni venec in litanije M. B. K sklepu zahvalna pesem. Ob delavnikih bo vsak večer ob 6 sv. rožni venec in litanije M. B. pred Najsvetejšim. Knjige in revije »Vrtec« in »Angelček«, 2. št. novega letnika sta izšla. Vsebina skrbno izbrana, pestra. Prispevali so Lea Faturjeva, Marija Kmetova, Fran Pen-gov, Ksaver Meško in mnogo drugih. Uredništvo I razpisuje nagrade za reševalce zagonetk. Naslov uprave: Dr. Jožef Demšar, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 80: naročnina za »Vrttc« s prilogo »An gelček« 22 Din, »Angelček« sam 8 Din. Gobe v gospodarstvu in gospodinjstvu. Kemični preizkusi so dokazali, da imajo gobo povprečno več redilne vrednosti, kakor navadna hrana srednjih slojev, torej mnogo več kot krompir, zelje in razna druga povrtnina. Nekatere gobe, posebno posušene, pa prekašajo v redilnosti celo meso n. pr. smrčki (mavrohi), užitni kukmaki (šampijoni). Pri tem pa so gobe brezplačno pristopne vsakemu revežu. V goratih pokrajinah severne Češke, Bavarske in Saksonske so gobe revnemu prebivalstvu glavna prehrana, a to ne samo poleti in jeseni, temveč tudi pozimi. Za zimo si namreč ljudstvo nasuši in vloži v kis velike množine raznih gob. Posebno takozvane štorovke ali mrazovke (lat. armillaria mellea, nem. Ilallimasch) naložijo cele sode, kakor pri nas zelje ali repo. Ta dobra goba rasle tudi pri nas v pozni jeseni v velikih množinah po starih drevesnih panjih in koreninah v šopih (glej Begovo knjigo »Naše gobe«. Paziti pa je treba, da je ne zamenjamo z žveplje-njačo ali žveploglavko (glej sliko), ki ni užitna, oz. so jo nekateri veščaki proglasili celo za strupeno. Pri nas gleda vsaka skrbna gospodinja, posebno v mestih, da ima za zimsko dobo vloženo vsakovrstno povrtnino in sadje, toda le redke so hiše, ki bi imele vložene ludi gobe, izvzemši morda »jurčke« Naše gospodinje so namreč še vedno zastarelega mnenja, da je edino jurček (užitni goban, glo-banja, vrganj) sposoben za vlaganje v kis, a še ta prav mlad in droban. Čisto napačno! Za konzerviranje so sposobne vse užitne gobe — a teh je pri nas nad 100 vrst — in sicer so najboljše in najizdatnejše v polnem razvoju t. j 4—6 dni stare. Seve je treba gledati, da so gobe še zdrave, jedre in nečrvive. Pred robne gobe uele prav malo zale-žejo, temveč tudi nimajo aromatičnega okusa in redilne vrednosti. Ko goba jedva prodre iz zemlje, sliči nezrelemu sadju. Šele na soincu in zraku se navzame aromatičnega okusa in redilnih snovi. Popolnoma razvita goba pa tudi kvantitativno zaleže za 10—20 drobiža. Nikakor ni potrebno, da se gobe vlagajo cele v kis, temveč se dorasle ali poljubno razkosajo (na polovice, čelTtine ali še na več kosov), ali pa se zrežejo na lističe kakor za sušenje ter se take vložijo. Tudi za sušenje so porabne vse užitne gobe, razne mlečnic in |x)sebno vlažnih in sluzastih. Seve le za dom, ker za prodajo in izvoz so vsled predsodkov le nekateri gobani (jurček, bronasti goban), šampinjoni in mavrohi Zelo okusen je tudi prašek iz posušenih gob. Tu pridejo v prvi vrsti v poStev lisičke in ježevke, ld so sicer posušene trde. Prav delikatno z.abelo za juhe in omake nam daje gobji ekstrakt, ki se lahko kuha iz vseh užitnih gob, tudi iz manjvrednih (peščenke, ovčarke, kravjače i. dr.) Tudi v gospodarstvu gobe mroge zaležcjo. Posušene in nato zdrobljene užitne gobe — tudi manjvredne — z zrnjem pomešane so izborna piča za perutnino. Prekuhane in v hlebčke zgnetene, nato pa posušene užitne gobe so dobro krmilo za ribe. Prekuhano sirove ali posušene gobe — seve le nestrupene — pomešane z otrobi uporabljajo v severnih pokrajinah prav uspešno za pitanje svinj. Vsaka goba, torej tudi strupena, je izvrstno gnojilo za vrtove. Vsa navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob, receple za priprave gobjili Jedil za konzerviranje, mletje gobjega praška, kuhanje gob-jega ekstrnkta itd dobile v knjigi »Naše gobe« (Sestavil Anic Beg, slike izvršil ravnatelj B. Humek. 75 barvnih tabel. Cena v platno vezani knjigi samo 50 Din. Knjiga se dobi v vs©h knjigarnah.) Napre! za Jiudsko zdravje, (O priliki ustanovitve Higienskega zavoda s šolo za narodovo zdravje v Zagrebu.) V ponedeljek. 3. oktobra ?e slovesno otvori Higienski zavod s šolo za ljudsko zdravje v Zagrebu in s tem dobimo zopet frden stet>er, na katerem -CU ofucis OUOAJSACJpZ asfoUp.I) BAUZJp BgBU JpBi3 roda. Ob pričetku Jugoslavije pa do sedaj kolik napredek v skrbi za ohranitev-povzdigo ljudskega zdravja! Higienskih ustanov do takrat nismo poznali, za zdravje državljanov se ni brigala država skoro nič, temveč je vse prepuščala samoupravnim telesom. Tako torej ob pričetku naše države nismo imeli zdravstvenih ustanov s posebno nalogo, ta se brigajo za ohranitev in povzdigo ljudskega zdravja. Imeli smo le bolnice, sicer dovoljne, ki jim pa je seveda naloga le zdraviti obolele, kar tvori samo «fel zdravstvenega dela. Takrat, ko so po drugih državah že obstojale Številne ustanove, ki so propagirale misel, da je lažje ohraniti zdravje, kakor pa zgubljeno dobiti nazaj, ko so druge države že mogle pokazati uspehe na tem polju, takrat se je pri nas šele pričelo delati v tem smislu in danes smo že tako daleč, da se lahko k nam hodijo učit drugi narodi, ki so zaostali za nami; mi pa smo pred njimi po zaslugi mož, ki vodijo našo zdravstveno politiko. Imamo ustanove, ki se brigajo splošno za zdravstveni napredek naroda in vrše tudi laboratorijsko službo, to so higienski zavodi z osrednjim Higienskim zavodom v Belgradu. imamo bakteriološke stanice, 46 antituberkoloznih dispanzerjev, 52 antiveneričnih ambulatorijev. 15 antitrahomskih postaj, posvetovalnice za vzgojevanje dojenčkov, šolsko-zdravniške posvetovalnice, antivenerične postaje in še mnoge druge. Veliko je delo, ki je bilo izvršeno v tem času. Gotovo bi ne mosti še zgraditi tako silne bojne črte proti boleznim, če bi imeli na razpolago samo denarna sredstva naše mlade države. Ime Rockefellerjeva fondacija je sedat že precej znano in ravno naša država je bila deležna njene pomoči v veliki meri. V precejšnje milijone gredo vsote, ki jih je dala Rockefellerjeva fundacija za ustanovitev omenjenih naših mnogoštevilnih zavodov in ustanov. Gospodarstvo Produkcija premoga v Sloveniji. V mesecu juliju tega leta sta bili v premogovnikih Slovenije nakopani 141.202 toni napram 136.027 v juniju ter 112.952 ton v juliju lanskega leta. Napram juniju t. 1. se je letošnja julijska produkcija Jvignila za 3 odstot., kar je pripisovati večjemu številu delovnih dni v juliju napram juniju 1927. Pač pa je za skoro 25 odstot. večja kakor v juliju lani. Skupno so slovenski premogovniki v prvih 7 mesecih t. 1. producirali 1032.339 ton napram 90(5.978 tonam v prvih 7 mesecih lani. Oddali so v juliju premogovniki (v oklepajih podatki za junij): železnicam 65.216 (59.523) ton, brodairstvu 285 (390), industriji 52.783 (47.915) ton, ostalim strankam 11.393 (8.105) ton; izvoz v inozemstvo je znašal 4058 ton (4.402) ton, sami so porabili 10.857 (9.700) ton, skupno so torej oddali 144.692 (130.115) ton. Oddaja se je torej znatno izboljšala: železnice so porabile 5700 ton več, industrija pa 4800 ton več kakor v juniju. Skupna oddaja se je torej povečala za 11 odstot. Zaradi večje oddaje kakor produkcije so se zaloge znižale za ca. 3500 ton. Znašale so 30. junija 71.205 ton, 31. julija pa samo še 67.735. S tem je bil neprestani dvig zalog letos prekinjen. Kakor ti podatki kažejo, smo prebredli krizo; še bolj jasno pa se vidi iz sledeče tabele (v tonah): povprečno 1913 132.250 ? povprečno 1926 139.880 55.727 1. tromesečje 1927 162.924 68.699 april 1927 134.034 68.791 maj 1927 136.034 69.252 junij 1927 132.027 71.205 julij 1927 141.202 67.735 Položaj v hmeljski trgovini. Žalec, 29. t. m. (Izv.) Položaj na inozemskih tržiščih je čvrst. Cene so čvrste (za prima v Nttrn-bergu 300 mark), ker skušajo kupci čim več nakupiti ,predno začno kupovati pivovarnarji. Na domačem tržišču vkljub stalno čvrstem zanimanju radi židovskih praznikov ni večjih kupčij. Radi smotrenega zavlačevanja s strani kupcev postajajo hmeljarji malodu&ni in prihajajo celo SavinjČani, ki so se še pred par dnevi norčevali iz novih hmeljarjev, ponujat blago. Več kupcev, ki so že odšli v druge okoliše, se je zopet vrnilo s precejšnjima naročili. Poleg tega smo dobili tudi iz Žalca poročila o tlačenju cen po izvensavinjskih hmeljarjih (kar smo že grajah. Op. urad.) in opisanih več slučajev, ko se je blago prodalo po sramotno nizkih cenah. Ti novi hmeljarji zelo škodujejo starim, ker nimajo trgovskega duha in ponujajo blago vsevprek ne zavedajoč se, da bodo ravno oni najbolj prizadeti, ker ta ponudba potlači vse cene in ima dobro ceno le res prvovrstno blago, ki ga pa ti novi hmeljarji večinoma ne producirajo, saj nimajo bogatih izkušenj Savinjcanov. Zato tem novim hmeljarjem priporočamo, da se naj v lastnem interesu pridružijo ostalim organiziranim hmeljarjem, da tako dosežejo boljše uspehe in tudi naravno boljše cene. Izkaz o stanju Narodne banke z dne 22. sept. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju z dne 15. t. m.) Aktiva: Kovinska podlaga 478.9 (—4.7), posojila 1507.3 (+1.1), saldo raznih računov 1315.3 (—32.2); pasiva: bankovci v obtoku 5650.7 (—72.1), drž. terjatve 336.1 (+113.5), razne obveznosti 1260.7 (—77.2), bilančna vsota 9829.0; ostale postavke neizpremenjene. Naša industrija pohištva in Rove trgovinske pogodbe. Iz strokovnih krogov smo prejeli o tem sledeče podatke: Za naš izvoz bi bilo potrebno pripraviti pota v Levanto, ki je že pred vojno bila naš dober odjemalec in bi se tja naš izvoz lahko zelo razvil. Sedaj smo ravno v pogajanjih z Ma-djarsko, v kratkem pa se prično s Češkoslovaško. Ravno i i dve državi pa Imata znatno razvito industrijo pohištva, delov pohištva ter prešanega furnirja (okleH — Sperrholz). Razno inozemske (v prvi vrsti madjar.) tvrdke imajo v Jugoslaviji trg. filijale ali tudi podružnice delavnic in se zavze-ninjo za posebne ugodnosti za svoje polprodukte. Zato upravičeno zahteva naša industrija, da se dosedanje car. postavke nikakor ne znižajo. Horsza Dne 29. septembra. DENAR. Današnji promet je bil znaten zlasti v devizah: Newyork, Curih in Praga. Narodna banka je dajala devizi Newyork in Curih. London je popustil za 5 točk na 276.45. Berlin je mednarodno popustil, dočim se je Italija zopet učvrstila in prišla že čez 310. Ljubljana. Amsterdam 22.81 bi., Berlin 13.519 —13.549 (13.53—13.535), Budimpešta 9. 95 bi., Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 8.015 bi., London 276.05—276.85 (276.45), Ne\vyork 56.63—56.83 (56.73), Pariz 223.50 bi., Praga 168.025-168.825 (168.425), Trst 309.50-311.50 (310.50). Zagreb. Berlin 13.515—13.545, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.995—8.025, London 276.05—276.85, Newyork 56.64—56.84, Pariz 222.25—224.25, Praga 168—168.80. Trst 309.50—311.50. Belgrad. Berlin 13.51—13.54, Budimpešta 9.94 —9.97, Dunaj 7.99-8.02, Curih 10.94—10.97, London 276.05—276.85, ' Ne\vyork 56.61—56.81. Pariz 222.50—224.50, Praga 168—168.80, Trst 309—311, Solun 76.25—77.25. Curih. Amsterdam 207.80, Berlin 123.45, Budimpešta 90.70, Dunaj 73.15, London 25.245, Ne\v-york 518.50, Pariz 20.35, Praga 15.365, Trst 28.32, Belgija 72.20. Dunaj. Devize: Belgrad 12.477, Kodanj 189.65, London 34.4725, Milan 38.67, Newvork 708.40, Pariz 27.7975, Varšava 79.17. Valute: dolarji 706.30, francoski frank 38.62, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 184, Belgrad 59.4, Pariz 132.5, London 164.2, Newyork 33.7475. Dinar: Newyork 176.125, Berlin 7.40. London 276.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. Na ljubljanski borzi ni izprememb. V Zagrebu in Belgradu se je danes vojna odškodnina zopet učvrstila. Za novemberski termin je šla čez 400. Na Dunaju se je Kranj. ind. učvrstila od 49 .na 50.75. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 138 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 d., Strojne 70 bi., Vevče 135 den., Ruše 260—270, Stavbna 56 den., šešfr 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.50—85, agrari zaklj. 54, vojna odškodnina 393—394, nov. 401— 402, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna zaklj. 138, Šečerana 570—580, Drava 570—575, Slavonija 16.50—18, Trbovlje 490, Vevče 135—140. Belgrad. Narodna banka 5.080—5.090, Izvozna 1.110—1.150, Belgrajska zadruga 4960 den., vojna Odškodnina 391.5—395, nov. 395.5, dec. 397—401.5, 7% invest. posoj. 84.25—84.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.5, Hrv. esk. 10.75, Hipo 6.8, Alpine 48.7, Leykam 12, Trbovlje 61.5, Kranj. ind. 50.75, Gutmann 33.5, Mundus 162.25. BLAGO: Ljubljana. Les: Buk. oglje, suho vilano fko vag. nakl. post. 2 vag. po 88, buk. drva suha fko v. nakl. post. 2 vag. po 19. Povpraševanje je za buk. testone 40% od 12—24 cm šir., 60% od 25—29 cm šir. fko vag. Sušak 500 den. Zaklj. 4 vag. Tendenca živahnejša. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post;, plač. 30 dni, dob. propt): Pšenica bč. 78—79 kg, 2%, ml tar. 340.50—342.50, ista za okt. 350— 352.50, sr. 78—79 kg, 2%, ml. tar. 337—339, slav. 78—79 kg, 2%, ml. tar. 334— 338, koruza bč. nav. vozn. 245—250, ml. tar. 240—245, moka 0 g fko Lj. pri odjemu cel. vag., plač. po prejemu 490; zaklj. —; tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica bč. 78—79 kg, 2%, 295— 297.5, sr. 78—79 kg, 2%, 292.5—295, slav. 78—79 kg, 2%, 290—295; koruza bč. 202.50—205, za 12, 1 185—190, sr. 202.5—205, za 1. 187.5—190; moka 0 g bč. 425—437.5, št. 2 bč. 407.5—415, št. 5 bč. 380 —390, št. 6 bč. 327.5—337, št. 7 bč. 270—280. št. 8 bč. 205-210. Dunaj. Na dunajski borzi je bila tendenca ne-izpremenjena. Pšenica Wiener Boden 39—40, rž marchfeldska 38—39, Winer Boden 38—38.50. Budimpešta. Na današnji borzi je bilo poslovanje omejeno. Termtnski trg je bil po kritju lokalne špekulacije nekoliko boljši. Uradne notacije: Pšenica okt. 30.32—30.46, zaklj. 30.10—30.42; marec 32.90-33, zaklj. 32.88—32.90; rž okt. 28.72— 29.12, zaklj. 28.94—28.96, marec 30.26—30.44, zaklj. 30.34—30.36; koruza maj 25.10-25.14, zaklj. 25.12 —25.14, jul. llkv. kurz. 25.70. Chirago. (Začetni kurzi; v oklepajih včerajšnji zaključni kurzi.) Pšenica sept. 129.875 (128.25), dec. 129.75 (130.37), marec 133.50 (133.50); koruza sept. 95.25 (94), dec. — (95.25), marec — (98.25); oves sept. — (—), dec. — (—); rž sept. — (97), dec. 96 (—). Tendenca za pšenico oslabela, za koruzo čvrsta, za rž mirna. Trst. Sladkor v lirah za 100 kg kristalni fini: nov. marec 130—137.50, likv. kurz 133.5, apr. avg. 136; kava za 100 kg v lirah: dec. 9.30 485— 505, likv. kurz 495, marec 9.30 482—505, likv. kurz 487, 12.30 180—487, maj 9.30 476-488, likv. kurz 482, 12.30 479—484, julij 9.30 490, likv. kurz 480, 12.30 472-485, sept. 9.30 490, likv. kurz 480, 12.30 i 485. Spori JUBILEJNA KOLESARSKA DIRKA V SLOVENIJI Medklubski odbor za proslavo 40 letnice obstoja slovenskega kolesarstva razpisuje »Jubilejno medklubsko dirko« na 9. oktobra t. 1. na progi Ljubljana—Vransko—Ljubljana, km 100. Start točno ob 12. uri opoldne na Kongresnem trgu, cilj po 3. uri popoldne na Dunajski cesti pri km 1.250 pred gostilno »Kačičc. Za to dirko je poklonila »dvanajsiorica« bivših članov »Kluba slov. bicikli-stov Ljubljana 1887< velik prehodni pokal. Točni razpisi dirke so se že razposlali vsem klubom Slovenije, kateri so včlanjeni v državni kolesarski zvezi. Vsi klubi se opozarjajo, da se te dirke pol-noštevilno udeleže, da na ta način dostojno manifestiramo za 40 letnico obstoja slovenskega kolesarstva. Dirkači se opozarjajo, da se takoj prijavijo; zaključek prijav je neodložljivo v četrtek dno 6. oktobra t. 1. ob 14. uri v kavarni Prešeren. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Medklubski odbor. NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRVENSTVA. 2. oktobra. Ilirija : Primorje, Hermes : Jadran, Slovan: Slavija. III. kolo prvenstvenih tekem v nedeljo 2. oktobra prinese posebno zanimive tekme, ined njimi popularno srečanje med Ilirijo in Primorjem. Pomanjkanje terminov je primoralo LNP, da izveds v nedeljo kar tri prvorazredne tekme; vendar sta tekmi Hermes : Jadran in Slovan : Slavija razvrščeni tako, da bo publiki mogoče osredotočiti paž-njo na srečanje Ilirija : Primorje. V Iliriji in Primorju ie treba videti danes nasprotnika, ki gresta v jirvenstveno srečanje zopet z zelo enakimi šansami. Sicer ne eden ne drugi ne bo mogel nastopiti s popolnoma kompletno I. garnituro. — Primorju bosta manjkala diskvalificirana Slamič in Jančigaj, Iliriji obolela Jenko in pa Oman — toda to ne bo bistveno oslabilo ne Ilirije ne Primorja, ker razpolagata oba z dobrimi rezervami. — Tudi Hermes in Jadran sta dva približno enaka nasprotnika, ki sta oba sposobna dobre igre. Ako bo Hermes boljše izdržal tempo, utegnejo biti boljši izgledi na njegovi strani. V nasprotnem slučaju je bolj verjetna zuiaga Jadrana. — Slovanu bo prizadela Slavija najbrže mnogo truda. Za fa- vorita velja v tem srečanju pač Slovan, po ts4 zmaga Slavi je ne bi znači la ravno presenečenja. Razvrstitev tekem je po sklepu poslovnem odbora I.NPa sledeča: Igrišče Ilirije ob 10. Ilirija rez. : Primorje rez., ob 14.15 Hermes : Jadran, ob ' 16 Ilirija : Primorje. — Igrišče Primorja ob 8.80 Heka : Natakar, ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rea, ob 14 Slovan : Slavija, ob 15.45 Slovan rez- : Sla. vlja rez. KAKO SO SMEŠNI. Z velikim zmagoslavjem so prinesli Francozi Davinov pokal v Francijo, a samo do pristanišča. Tu pa jih je ustavila carinska oblast in ni pustila pokala naprej. Zahtevala je zanj 40.000 frankov carino. Jokali so Amerikanci, ko ie odhajal pokal iz Amerike, tako so bili ponosui nanj. Vsa Amerika je bila žalostna. Ugled Francije v Ameriki ee je izredno dvignil. Pa pride bedasti carinar in ti vse pokvari. Tako se je godilo pred par leti nemškim telovadcem, ko so zmagali na v neameriški tekmi in so prinesli s seboj domov venec z zlatimi hrastovimi peresi. Na ta peresa ie položila nemška carina svojo mogočno roko in je ni odmaknila pol leta! Mariborska porota. Maribor, 29. ae*>4L TATVINE KOLEKOV. Danes je prišel pred porotniko bivši vodja zemljiško-knjižnega urada na mariborskem sodišča Auguštin Grejan iz Grobelnega pri Celju. Obtožnica mu očita tavino kolkov, katere so mu nosile stranke za zemljiško-vknjižne vloge ter uporabo starih ,že uničenih kolkov nn novih vlogah. Na sled so mu prišli ob priliki revizije kolkov v čaau od 28. oktobra 1926 do 15. januarja 1927. Revizorja sla ugotovila takrat, da je na dveh oddelkih sodišča, katere sta vodila obdolženec in en uradnik, ki pa je meri tem že umrl, bila večja množina kolkov večkrat, najmanj dvakrat rabljena. Skupna vrednost teh ponovno rabljenih kolkov je znašala 20.771 Din. Ti koleki so bili prvotno na drugih spisih nalepljeni in uničeni, obdolženec pa jih je s teh vlog odlepil ter zopet porabil za nove vloge, katere so mu stranke mesto kolkov izročilo denar. Odstranjeval pa je le koleke, glaseče se na 1000 Din, 500 in 250 Din, na manjše vrednosti se ni spravil. Ako so mu pa stranke prinesle prave koleke, jih ni uničil pred njim, ampak j>ozneje nalepil na vlogB že rabljene koleke. Na ta način si je prisvojih nerabljenih kolekov v vrednosti 6510 Din, katere jo potoni prodal. — Obdolženec je tajil vsako krivdo ter skušal okriviti uradnike v vložišču, češ da mu je nekdo iz sovražnosti to napravil. Dalje jo zatrjeval, da so kolki sami odpadli z vlog, na katerih šo bil slabo prilepljeni. Lepilo je vsled vročine popustilo. Obtoženi Auguštin Grljan je bil oproščen, ker je 9 porotnikov glasovalo proti. Nasznanila Vinsko trgatev bo priredilo društvo >Vrtnar< dne 16. oktobra 1927 v Vrbju v gostilni Vrečcr oz. Debič._ Poizvedovanja Našel se je majhen ključek ročne blagajne. Dobi se Zalokarjeva ulica 1 l/I. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 29. sept. 1927. Višina barometra 308'8m Opazovanja Barometer Toplota » C' Kel. »Iaqa » % Veler in brzina t m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin i« Ii Ii kral čas ob opazovanja >mmdi7h Ljubljana 8 767-0 8-6 95 mirno megla 15-8 7*5 Maribor 768-2 10-0 95 NW 6 10 18 8 Zagreb 767-0 13'0 82 S 2 10 20 12 Belgrad 8 765-5 140 98 W 2 10 dež 16 17 13 Sarajevo 765-4 12-0 94 mirno 10 dež 2 15 11 Skoplje 764-1 19-0 78 mirno 8 33 15 Dubrovnik 762*1 19-0 61 mirno 2 27 14 Split 7 762-6 18-0 68 NE 4 9 26 17 Praga 769-2 5-0 — mirno 10 18 5 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm)1 prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 30. september: Začasno jasno in nekoliko topleje, potem najbrže oblačno in začetek dežja. Mark Twain: Kraljevič in siromak. 25 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Tedajei ga je iz teh misli prebudil kralj, ki je rekel s preudarfenim, umerjenim glasom: »Obvaroval si me krivice in sramote, mi rešil nemara življenje in s tem kraljevo krono. Tako delo mora biti poplačano. Povej, kaj želiš, in želja se ti izpolni, ako je le v moji kraljevi moči.« Te domišljave besede so dodobra vzruvale Hen-dona iz globoke zamišljenosti. Že se je hotel kralju zahvaliti in urediti stvar s tem, da bi rekel, da je storil samo svojo dolžnost in da noče nobene nagrade. Tedajei pa mu je modrejša misel šinila v glavo; prosil ga je, da mu da nekoliko trenutkov časa, da premisli milostivo ponudbo. Kralj je resnično privolil v to rekoč, da je najboljše, ako se v tako važni zadevi ne prenagli, Hendon je nekaj časa razmišljal in je dejal sam pri sebi: »Prav zares, tole bo najboljše — na drug način je skorajda nemogoče doseči — resnica, izkušnja te uro me je poučila, da bi bilo od sile mučno in nadležno, če bi še naprej tako šlo Da, tole nasve-tujem; samo srečno naključje, da nisem zavrgel ugodne prilike.« Nato se je spustil na eno koleno ln izpregovoril: »Borna in skromna moja usluga ni presegala meje, ki mi jih nalaga preprosta podaniška dolžnost, in zavoljo tega ni nikaka posebna zasluga. Ker pa je veličanstvo blagovolilo smatrati vrednim nagrade, se drznem izreči svojo prošnjo. Skoraj štiri sto let je tega, kakor jc vašemu veličanstvu dobro znano, ko je vladalo hudo nasprotstvo med angleškim kraljem Ivanom in med francoskim kraljem; da bi se vsa stvar bolj izlepa poravnala, sta sklenila, da naj se dva junaka borita v posebnem viteškem prostoru in tako doženeta pravdo s tako imenovano božjo sodbo. Ko sta se kralja sešla in so jima je pridružil še španski kralj, da bi bil priča in sodnik v tistem boju, je nastopil francoski borec. Bil je pa tako silen junak, da so se naši angleški vitezi branili meriti ž njim v orožju. Tako je vse kazalo, da se bo cela zadeva, ki je bila jako tehtana, končala v škodo angleškega vladarja, in to zavoljo tega, ker ni mogel postaviti primernega borca. Tiste čase je v towerski ječi zdihoval grof Korsi, najmogočnejši angleški borec, oropan svojih časti in premoženja. V sili so se obrnili do njega; vitez je bil zadovoljen in je prišel na poprišče v polni bojni opremi. Cim pa je Francoz zagledal njegovo orjaško postavo in slišal njegovo slavno ime, je pobegnil in vsa stvar je bila za francoskega kralja izgubljena. Kralj Ivan je vrnil grofu vse prejšnje časti in imetje in mu rekel: ,Povej, kaj želiš kot plačilo, in dobil boš, čepf-av me stane polovico mojega kraljestva.' Na te besede je grof pokleknil kakor jaz sedaj klečim in odgovoril: ,Veličanstvo, jaz prosim, da bj odslej imeli jaz in moji nasledniki posebno pravico, da sinejo biti pokriti v navzočnosti angleških kraljev, dokler bodo sedeli na angleškem prestolu.' Kralj mu jc uslišal željo, kakor je tvojemu veličanstvu dobro znano; teh zadnjih štiri sto let rod grofov Korsijev ni bil brez potomcev, ln še dandanes ima glavar te rodovine v kraljevi navzočnosti vedno svoj klobuk ali čelado na glavi, ne da bi posebej vprašal za dovoljenje ali da bi mu kdo branil in no da bi kdo drugi smel isto storiti. Ta dogodek omenjam, da p odprem svojo prošnjo, in sicer prosim kralja, da mi dovoli samo to milost in pravico — s tem bom poplačan bolj kot dovolj — in nič drugega, namreč, da smemo jaz in moji dediči za večne čase sedeti v navzočnosti njegovega veličanstva, kralja angleškega.« »Vstani, vitez Miles Hendon,?: je dejal kralj resnobno in mu zadal s Hendonovim mečem viteški udarec po rami, — vstani in sedi. Prošnja je uslišana. Dokler bo stala angleška država in doklor bo naš rod nosil angleško krono, tvoja pravica ne bo ugasnila!« Njegovo veličanstvo je zatopljeno v misli odšlo od mize, Ilendon pa je sedel na stol in dejal sam pri sebi. »Izvrstna misel je bila to, ki mi jc donesla veliko olajšavo, zakaj noge me že neznansko bolijo. Da mi ne bj bila ta misel padla v glavo, bi moral stati še dolge tedne, dokler ta revež ne bi prišel zopet k pameti.« Čez malo časa pa je nadaljeval: Tako sem torej postal vitez v kraljestvu sanj in senc! Preč ud en položuj to, prav zares, za človeka, ki ljubi dejstva kakor jaz. Ne bom se smejal, nak, Bog obvaruj, kajti ta stvar, ki je meni brez vsake snovi, je njemu docela resnična. In zame v enem pogledu nj nič lažnjivega, ker iz vsega tega resnično odseva dobri, velikodušni duh, ki biva v niem. Umolknil je in si čez nekaj časa še dejal: Joj, kaj pa, ako bi me vpričo ljudi nazval z imenitnim mojim naslovom! Lepo nasprotje bi bilo med mojo glorijo in opravo! A vseeno, naj me kliče, kakor se mu zljubi. Zadovoljen bom!« Trinajsto poglavje. Kraljevič izgine. Oba tovariša sta kmalu postala močno zaspana in kralj je rekel: »Sleci mi te cunje! Tako je namreč imenoval svoje oblačilo. Hendon je razpravil dečka, ne da bi ugovarjal ali sploh kaj rekel, ga spravil v posteljo in odel, nato pa se je žalostno ozrl po sobi rekoč "sam prj sebi: Zopet mi je prevzel posteljo kot prej — presneto, kaj pa naj jaz storim? : Mali kralj je opazil njegovo zadrego in mu 7, eno besedo razpršil vse pomisleke. Zaspano mu je rekel: IIIEIIIE !=J B! e ta b a B> M M C D s f F ? S of n E ? w « 3- O m a^ 5" 5'S -g 1 gl ^ E ■ v> a S" u g- Pl s > w a a B ►3 o 5 > O m S 5' g 6 O 3 iS s , g & I B ly?JI tl'8 ScS S' O 3 B' f B. I rfl O sr Ž. E" £ • N) ° E? s i-8 potniški 1713 Celovec, Prevalje. 13 49 brzi 1701 lleljan, Celoveo (od 26.VI. ck) 5.IX. 1) 181 1927). 13 51 . Praga. Dunaj. 14 20 potniški 716 Ptuj. 14 48 brzi 1 Beograd, Split, Zagreb. 14 53 mešani 2247 St. Ilj. 15 01 bral 506 Trst, Reka. 15 1« 702 Budimpešta (od 26.VI.do 5. IX.1927.) 16 :i3 potnlfiki 518 Trst, Ljubljana, Zagreb. 18 20 611 Dunaj. 18 22 p 718 Vei. Kanlta, Kotorlba, Mur.Sobota. 18 is P 1737 Fala. 20 00 mešani :>24tl St. Ilj. 21 04 potniški 1715 Celovec, Prevalje. 21 43 720 Kotoriba, Murska Sobota. 21 56 • 524 Zagreb, LJubljana. 22 21 • 613 Dunaj. Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol. Čas Vrsla |Sle*. T smeri uro |inin. vlaka . 16 brzi 603 Dunaj. 0 53 eksprtsni S.O Beograd, Bukarešta, Carigrad. 1 29 brzi 601 Budimpešta. 4 12 ekspresni O.S. TrBt. Pariz. 5 20 brzi 602 Trst, Keka. 5 28 potniški 920 Bistril a Boh. Jezero (le ob nedeljah in praznikih) 5 15 m 613 Maribor, Zagreb. 5 30 mešani 4038 Kamnik (le ob uedeljah in prazn.). 6 01 brzi 604 Trsi, Kuka 6 15 potniški 612 Trst. 6 25 1011 Kočevje. Karlovac, Sušak. 6 55 912 Jesenice, Bistrica-Boh. jezero. Maribor. 7 48 P 615 7 45 mešani 4032 Kamnik. 7 50 p 6932 Vrhnika. R li potniški 922 Kranj (b1 ob nedeljah ln praznikih). 8 40 brzi 608 Trst, Pariz. 8 45 4 Jesentco, Salzburg, Miinohen. 9 00 1 Zagreb, Beograd. 11 12 40 potniški 914 Jesenice, Biatrioa-Boh. Jezero. 08 brzi 605 Maribor. Dunaj, Praga. 12 15 polniškl 617 Maribor, Zagreb. 13 18 P 1013 Kočevje, Karlovao, Split. 13 25 mešani 6934 Vrhnika. 14 10 P 4034 Kamnik. 14 11 polniškl 620 Trst. 14 15 P 681 Celje. 14 40 P 916 Jesenice, Bistrica-Boh. Jezero. 17 26 P 014 Kranj. 17 27 brzi 606 Trst. 17 40 polniškl 623 Maribor, Zagreb, Beograd. 18 16 mešani 693« Vrhnika. 18 80 . 4036 Kamnik. 18 80 polniškl 624 Rakek. 18 55 P 918 Jesenice, Bistrica-Boh. Jezero. 20 00 brzi 5 Zagreb, Beograd. 211 05 polniškl 1015 Kočevje, Karlovac, Sušak. 21 11 brzi 2 Jesenice, Salzbnrg. Miinchen. 21 82 potniški 629 Zagreb (le ob nedeljah in praznikih razen 5.VI., 28.VI. in 14.VIII. 1927). 22 10 mešani 6938 Vrhnika (lo ob nedeljah in prazn.). 22 45 potniški 625 Maribor, Zagreb. 23 15 brzi 610 Trsi, Pariz. Odhodi vlakov iz Maribora gl. kol. Cas Vrsta Stev. v smeri ura min. vlaka 2 52 brzi 503 Trst, Roka. 3 17 P 7 Zagreb. Sušak, Split. 4 OD P D 188 Dunaj. 5 09 potniški 711 Murska Sobota. Kotorlba. 5 80 P 515 Zagreb, Ljubljana. 5 38 P 1712 Prevalje, Celovec. 6 25 P 614 Dunaj. 6 48 mešani 2244 St. Ilj. 8 20 potniški 713 Vel. Kaniia. Murska Sobota. 9 20 P 612 Dunaj. 9 30 . 519 Zagreb, Ljubljana, Trat. 10 80 m 1736 Fala. 11 40 m 715 Ptuj. IS 15 622 Dunaj. 13 18 P 1711 Prevalje, Celoveo. 13 30 mešani 2246 St. Ilj. 13 33 potniški 528 Ljubljana, Rakek. 11 12 brzi 701 Budlmpošta (od 26.VI.do 5.IX.1927). 14 25 505 Trst, Reka. 14 37 m 8 Beograd, Split, Zagreb. Celovec, Beljak (od 26.VI. do 5. IX. 1927). 15 SI » 1702 15 46 P 0182 Dnnal, Praga. 15 42 potniški 717 Murska Sobota, Kotoriba. 17 10 p 1738 Fala. 17 20 p 525 L.inbljana. Zagreb, Beograd, 18 30 mešani 2248 St.UJ. 18 84 potniški 1716 Prevalje, Celoveo, 19 20 mešani 538 Pragersko. 20 00 potniški 616 Dunaj. 21 09 719 Cakovee. 23 10 • 511 LJubljana. Trst. Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke: Ivan Križnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9 IVAN JAV0RN1K mesar Liubliana, Domobranska <.. i Stolnica poleg Zmajskega mostu Dlal Jančar pleskar Liubliana, Brce mim ii o. Kopitarjeva ulica 6/II Deželna lekarna pri .Mor. Pomaga Mr. ph. M.Leustek Liubliana Rešljiva cesta > K. Pečenko trgovina vneli vrst usnja in Čevljarskih potreb&čin Liubliana. S«. Petra cesta 32 PRISTOU & BRICELj črkoslikaria, Ljubljana Resljeva cesta 2 Telet 2908 Ustan. 1903 Franc Fnjan splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru. tapetnik LJubljana Krekov trn 7 KOUACIC & JAPELJ trgovina i spet. nolonli In materli. blagom UmunNA. Kongresni trg 19 Stanho Nezcle splošno kleparstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3 Prodajalna K.T. D. (H. NlCman) L|ubl|ana, Kopitarjeva ul. 2. "B j -g zeleno francosko žganje J je najboljše sredstvo proti revmatizmu glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Celje. Gosposka ulica 26. BM Javna zahvala. Po šest mesečni težki bolezni me je sprejel v zdravljenje g. dr. Robert B/umauer in me s spretno operacijo rešil gotove smrti. Bodi g. doktorju na tem mestu izrečena najiskre-nejša zahvala moja in moje mamice za brezmejno požrtvovalnost in skrb, s katero mi je rešil življenje. Veliki Trn, 29. 9. 1927. Iva Carmanova učiteljica. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjeva ulica 6/IL Naznanilo. Otvoritev mesnice na Sv. Petra cesti št. 61 v soboto 1. oktobra, kjer se bo prodajalo vse vrste meso, kakor goveje, telečje, svinjsko, slanina, mast in razni drugi mesni izdelki. Mesnica bo odprta ves dan. Na zahtevo se dostavlja na dom v vsaki množini. Cene konkurenčne. Solidna postrežba. Za obilen obisk se priporoča Josip Musar, mesar. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Trudi Vera danes, 28. t. m. po dolgi in mukepolni bolezni mirno preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši v petek dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. Parastos se vrši v nedeljo dne 1. oktobra ob 11. uri dopoldne v pravoslavni kapelici. V Ljubljani, dne 28. septembra 1927. Žalujoča rodbina OBLAT, ' • vS.Vi* J -' .v"."-:;- "t'..' ' n/'J ". " ■ >'•;;-»•■,<»w v. i* •"< Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaleljem in znancem, da je naš dobri brat in stric, gospod Aleš Hovaccvtc trgovec danes 29. t. m. po kratki, težki bolezni nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto 1. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice Stara pot štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. septembra 1927. Zaiujoti ostali.