Št, 5& V Gorici, v torek dne 14. iiiaja lfll2. Izbaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ¦/*' „ . . 10 „ 7» »j •-¦•-.>»„-& »»h,".,.. . Za Nemčijo K itf*o 1. 1908 smo imeli v naši državni polovici dva tipa srednjih šol: gimnazijo in realko. (Nekatere gimnazije so imele v ¦nižjih štirih razredih risanje ikot obvezni učni predmet; to so bile takozvane realne gimnazije, iki pa jih smemo šteti z vso pravico med gimnazije, zakaj v višjih razredih se njih učni načrt popolnoma strinja z gimnazijskim. Osnova gimnazijam je podana z odi. naučnega ministerstva os dne 16. sept. 1849, štev. 6467 v takozvanem »organizačnem osnutku« (Orgaiiisationsentwurf). Ta osnutek je ostal skoz 60 let in dalje do danes kot splošno veljavni nični načrt. V tem je izražen namen gimnazije s sledečimi besedami: »Višja splošna izobrazba na podlagi bistvene uporabe starih klasičnih jezikov in njih slovstva; s tem- obenem priprava za vseučiliške študije«. — Popolna gimnazija obstoji iz 8 razredov: 4 tvorijo nižjo, drugi 4 višjo gimnazijo. Nižja gimnazija pripravlja za višjo; vendar dosega s tem, da vsaik učni predmet relativno zaokroži in zaiključi, enotno splošno izobrazbo, ;ki je za večje število življenskih poklicev zaželjena (»ervviin-schlich«) in zadostna (»auisreiohend«). Višja gimnazija pa nadaljuje ta pouk na bolj znanstven način in je takorekoč pripravljalnica za univerzo. Učni predmeti na gimnaziji so: a) splošno obvezni: verouk, latinščina, gr-. ščlna, učni jezik (pri nas nemščina in slovenščina), zgodovina, zemljepis, matema-t:ka. naravoslovje, prirodopi«. in kemija, Maks:m Gorki. FOM A GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Njegov obraz je bil rumen, zatekel in gubast in zdelo se ie, kakor bi njegove živahne, svetle črne oči n« spadale k njemu. . . i Ko se je bil Foma naveličal gledati ga, je začel po-^asi obračati oči po sobi naokrog. Na velike žeblje, ki so | Mi zabiti v steno, so brli obešeni svežnji časnikov, tako, [ kel Foma, stiskaje ponu-ano mu suho in gonko roko in gledaje m^ožičku pozorno v obrv/,. »Jegorovna!« je zavpil ta skozi vrata in vprašal, obrnivši se k Fomi: »Kaj me ne spoznaš, Foma Ignatjlč?« »Spominjam se ... da ... sva se nekje videla ...« »Štiri leta sva se videla tistikrat ... n to je že davno ... Jezov ... »O Gospod!« je začudeno vzkliknil Foma in vstal! v a divanu. »To si torej' ... ti?« »Vaš, bratec, včasih tega sam ne verujem; toda realno dejstvo, to je nekaj, od česar se odbija dvom, kakor žoga iz kavčuka cd žeteza ...« Smešno se je raztegnil J-ežovu obraz in njegove roke so začele kdovezakaj tipati po prsih. »N-no-o!« .je zategnil Foma. »A postaral si se! A-ja-jaj! 'Koliko si sedaj star?« »Trideset let ...« »In videti ti je, da jih imaš petdeset... Suh 9i in rumen ... Gotovo ne živiš preveč sladko? In piješ tudi.. .* Foiir; je bilo žal, ko je videl veselega, bistroumnega tovariša tako izžitega in bivajočega v tem brlogu, ki se je zdel zatekelod opeklin. Gledal ga je, mežikal žalostno 7, očmi in videl, da obraz Jezova" vedno drgeta in da ne njegove oči razdraženo bfiščijo. Jezov je začel odmaše-vati steklenico z zeltersko; molčal je pri ^ra delu, stiskal steklenico med kolena in S2' trudil brezuspešno, da bi izdrl zamašek. Tudi njegova onemoglost je ganila Fomo. »M-da, življenje te je izsesalo ... Pa ti si vendar študiral ... Vidi se pač, da tuldi veda človeku malo pomaga«,- je zamišljeno .govoril Oordjejev. »Pij!« je rekel Jezov, ves bDed od utrujenosti in mu podal kupico. Potem si je podrgnil čelo, sedel k Fomi na divan in rekel: »Pusti vedo v miru! Veda je božanska pijača ... a dosedaj še ni izvrela in ni še godna za rabo, ravno tako, kaftor žganje, ki še ni očiščeno drož. Veda še ni godna, da bi osrečevala, dragi moj ... in ljudi, ki jo okušajo, le glava boli po nji ... kakor zdajle naiju oba .., Zakaj piješ tako neprevidno?« »Jaz? ... A kaj hočem delati?« je vpraša! Foma in se nasmehnil. Radovedno, s pozornimi očmi je pogledal Jezov Fomo in dejal: »Če položimo to tvoje vprašanje k vsemu temu, kar si včeraj bfebetal, čurimi s svojo izmučeno dušo, da se tudi ti, prijatelj, ne raduješ od veselega življenja ... vEhi« je težko vzdihn'1 Forma iln vstal z divana. »Kakšno je moje življenje? Nekaj prrooinoma ... neumnega je ... Sa,m živim ... ničesar ne razumem. ... in vendar se mi hoče nečesa ... pljunil bi na vse in se neikaim po-greznil! (Bežal bi proč od vsega ,.. Težko mi je!« »To je zaiTimivo!« je rekel Jezov, ki se ji mej roke in se sukal na vse strani, »To je zanimivo, če je resnično m fglobo-ko, ker dokaizuje, da je sveti duh (nezadovoljnosti z življenjem pronikel že v trgovske spalnice ... v mrtvašnice dufš, utopljenih v mastni zeljni juhi v jeaerih. čaja in v drugih tekočinah . <. Razloži mi vse po vrsti... Potem, bratec, napišem roman . >..« • »Pravili so mi, da si že napisal nekaj o meni?« je radovedno vprašal Foma in še^rikrat z zanimanjem pogledal mč4rosf/pr©p(alevi^a; v-noveljSi dobi (po -noven* učnem -načrtu) tudi še: lepopisje, risainje, ^vadba ;-—? b) relativno olbvezni so deželni jeaki (v posameznih kronovi-nah"ra'ziUčni);r—- c> prositi predmeti: modemi jezik (pri nas m poddinSi zavodih franeoščina? in laščina), petje, stenografija, dež. jeziki (ponekod); optena geometrija; tiztkalne vaMponekod); .prostoročno risanje in telovadba, (dolkler se ta dva predmeta ne uvedeta kot splošno obvezna v smislu novega itč^ega načrta.) — Taika gimnazija* tki Jo a^vejo .tudi »humanistično«, obstoji bistveno neitzpremeniena že dvač.išestdeset let: dve človeški generaciji sta s? izobraževali na podlagi tega načrta, skoro Še osem študijskih kotolbarjev '(tur-nusov) po 8 let je dovršenih. Drugi tip dosedanje srednje šole tvori realka. Kot o rganizaCno osnovo za realke ima skoro vsaka kronovfna svoje deželne 'zakone, ki so bili 'potrjeni ok. 1. 1870. Samo za realke na Kranjskem, Goriškem in v Trstu so izšle posebne mimsterske nared-be v letu 1870-^72; tako velja na pr. za realko v Ljubljani min. narediba z dne 31. maja 1871, št. 2431. Po tem takem so realke v primeri z gimnazijami dokaj mlajši zavodi; najstarejši štejejo nekaj več ko 40 let zgodovine. Namen realke je: 1. podati splošno višjo izobrazbo s posebnim ozirom na ma-tematično-naravoslovne stroške; 2. pripravljati za višje strokovne šote, t. j. za študije na 'politehničnih visokih šolah, na ^gozdarskih in rudarskih akademijah itd., "torej za višje šole, temelječe na realnih učnih predmetih. Popolne (velike) realke imajo po 7 razredov in se dele v nižje in višje realke. Nižja reaflca (4 razredna) pripravlja za višjo in miiii do neke stopinje zaokroženo višjo izobrazbo tistim, ;ki hočejo, dokončavši te razrede, stopiti v praktično življenje. Višja realka (3 razredna) 'izpopolnjuje učno snov nižje realke in pripravlja zlasti za višje študije, temelječe na maternatično-naravoslovnih vedah. Višja realka ne obstoji (kakor tudi ne višja gimnazija) sama 5 Biser 1 S - med vsemi žitnimi kavami je - 1 franckoua Perl-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje j *^^* premoč te fine kakovosti. 1 K vsaki žitni kavi pa \n, da se j doseže v resnici poln okus in I^pa 1 J^S okusna barva, treba pridjali malo I OD porcijo j pravega zagrebškega Frairckovega p-i pridalka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki špec trgovini | za-se, ampak ie vedino v zvezi z bižio realko 'ali pa tudi s Štirirazredno .realno gimnazijo (starega tipa). Učni predmeti na realki so (sliCtiO .ko na gimnaziji) a) obvezni: veronauk, jeziki (učni jezik, deželni in moderni jezSki), zgodovina, zemljepis, matemat3ka, priroflopis, kemija, lizSka, opisna gecmetrija, prostoročno risale; telovadba;. — Kar se tiče učnega, oiz. deželnega in 'modernega jezika, veljajo v raznih kronovmah posebne naredfoe^— b) Relativno obvezni (v raznih deželah razrni). — c) INeobvezni ali prosti (fožličjio). — Na realki torej v je-zikovi^em'||pulcu ni tiste enotnosti, -kakor ie na "gimnaziji; naravno, ker so realični zakoni v posameznih deželah v soglasju s praktičnimi potrebami dotičnih pokrajin. In prav v tem tiči prednost realnih Študij pred gimnazialnimi. DOPISI. ; Iz fržišhega okraja Iz Devuia. — V čebrtek dne 9. t. m.! nas je zapustil velečastiti g. dekan morts. Josip Skočir. Preseki se je v Opaitjeseb. Bil je med nami vzor duhovnika, potegoval se je za slovenske pravioe na vsej črti; pifjubljen pri vseh nas. Največ bodo prizadeti ubožci občine Devhi, ker jim je vzeta inMostiva raka milodarov. Vedela ni levica, kar dala je desnica. JLočil se ^ s težkim srcem po tolikih letJh iz iDevina, za katero vas je ves čas neumorno deloval; slovenstvo v De vinu mu je brlo:;prl »srcu. Bil je preziran cd izvestne strani iradi svojega odkritega rodoljubja. Želimo, da bi našemu bivšemu dekani., moiis. bito srečno in veseio življenje v pokoju. Želimomu Še mnogo let. S težkim srcem 'ga bodemo pogrešali med nami in čakali m čakali- bode-tno, da dobimo njemu sličnega naslednika. Zavedni devinski Slovenci. ¦¦¦¦">¦¦ Mi trgovina y Gorici. (Dopis iz trgovskih krogov.) Dr. Pavlica je.nar Sv. Gori pridigal veliki množini slovenskega ljudstva med drugim tudi o — trgovini. Laška »Eeo« ga je okreai^, češ, da je hujskail proti laškim trgovcem. Na to ~e je oglasil »Prim. List«, ki je zanikal, da bi bil dr. Pavlica zinil kako besedo proti — laškim trgovcem, in povedal je, da je pač bičal slovenske trgovce, ki delajo Sloverocem Je sramoto. Nič dobrega ni vedel povedati' o slovenskih trgovcih, r&Č ni priporočal1 (romarjem, naj podpirajo domačine, ko -greldo skozi 'Gorico, — pač pa je častil 'potrebo udariti po slovenskih trgovcih. Topej še tega nam je manjkalo! Ne pomoči, marveč škodo naj nam prinaša še dr. Pavlica s svojimi prMigami! ** : / Slovenski trgovd v -Ooricl'imamo izbojevati težko krizo, v kateri smo popolnoma osamljeni, Splošno* težki položaj tr-govstva je za nas slovenske trgovce v Gorici še veliko težji, ker ne 'najdemo med svojimi rojaki dovolj podpore, narobe, kamor pogledamo/(prihajajo nam pod noge same itežave in izkorišča nas vse! Kar pričnimo po vrsti! Slovenski trgovci in'obrtniki moramo plačevati za prostor, kjer smo, veliko več nego v primeri plačujejo laški konkiirentje:. Ako smo v laških hišah*, nas gospodarji' kaj radi pritsnejo; držijo nas pod svojo streho le zato, ker ne dobe Laha, ki bi več plačevat! — V slovenskih hišah je pa še hujše! Najemščima fje tu povsod1 brez liz-jeme horendno visoka! Laški korikuircntje plačujejo v primeri komaj polovico! Vredno bi bilo sestaviti in objaviti tabello, koliko moravo plačevati slovenski trgovci in obrtniki. — To je eno! Druga šiba za slovenske trgovec je — visoka režija! Laški trgovci imajo na razpolago kolikor ile hočejo trgovskih pomočnikov za veliko nižjo plačo nego slovenski. Slovenski trgovski pomočniki so gospodje proti laškim tovarišem. — Pa tudi:- giede davkov smo slovenski trgovci J.-.1--: visoko taksirani! — SkraDka: Režija sfoven&kih trgovcev je neprimerno višja nego pri Lahih. — 'Zato je konkurenca z laškimi trgovci precej huda, ali1 zmagali bi jo še dovolj llaihifco, ako bi nas sTovensko občinstvo umelo in podpiralo! In slovenski trgovci naj bodo po vsem, vrhu še povsod prvi, kjer je treba segati v žep in podpirati! Dane;; roma po Gorici jedna, jutri- druga nabiralna pola, — in kdo bo povsod med prvimi, ako ne slovenski trgovci? Vsa rnolgooa društva hočejo imeti tifdi trgovce za svoje člane. Nabira se vsak hip v blagu za to ali ono loterijo, isrečkanje, božiičnrce itd., — in tu so slovenski trgovci povsod prvi-. Potem' maj prihajajo še na vse veselice in kupujejo pridno sreSke za... svoje blago. Tu se nabere cib letu in dan toli'ko narodnega davka, da se to že jako pozna. Ali vse te težave bi se še prenašale, ako bi bilo sTovensko kupujoče občinstvo nasproti slovenskim¦ trgovcem- vsaj toliko ku.lantno, kolikor je proti laškim'. Ali rt — Zahteve občinstva do slovenskih trgovcev so tako raznovrstne in neopravičene, da Slovencem nikdar ne pade v glavo, kaj enakega zahtevati od Laha. (Več pride.) Stvu nedostaje gmotnih sredstev «a na". bavo knjig, zato se, odbor obraba tem ,p0! tom do dobrotnikov, da bi to prizadevanje ustanovljenega društva podprli & tem, da darujejo kako primerno knjigo; i ' Darovane .knjige sprejema g.jMarica Rep!č, učiteljica istotam, m društveriii oj bor. '-¦¦-.. Odbor bralnega društva »Vodnica«. Prošnja. V iBolenji Tirebirši (p. iSlap) se je ustanovilo prepotrebno bralno društvo »Vodnica«. Društvo si hoče ustanoviti ljudsko knjižnico, katera izdatno pripomore v povzdigo narodne prosvete. Ker pa dru- Družba sv* Cirila in Metoda. . Podružnica družbe sv, C. In M. za Brda v Biljani bode imela v nedeljo 19. t m. -ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi- briški rodoljubi. p0 ¦občnem .zboru se'bo vršila ob 5. uri v stari . šo'!ii predstava v korist narodnemu šolstvu, Za narodno Šolo na Bfančiso nabrali četrtošorci tukajšnje gimnazije na majn:?,, kom izletu v Vipavi K ,4'30. Podružnica Ciril-Metodove družbe v j Solkanu-priredi v četrtcik, cfne; 16. t. m. k.\ let v'T.>'iinin iii dhršče -Dantejevo jamo. j Odhod z drž. kolodvora kako sem živel? Lahno ... to se pravi, poskusil bom. Nikoli in nikomur' nisem pripovedoval o sebi, ker v nikomur nisem Vzbujal zanimanja ... Preveč žaljivo je, živeti na svetu, ako človek ne vzbuja zanimanja za-se!« »Saj se ti vidi že na obrazu in po vsem, da nisi dobro živel!« je rekel Foma* ki je občutil zadovoljnost nad tem. da tudi tovarišu ni.sijala sreča,.;kakor se kaže. Jezov je v dušku rzjpil svoj Čaj, postavil-čašo na podstavek, uprl noge ob kraj .stola in objem&ki kolena z rokami, je položi! vanje podbradek. V ti pozi, majhen in gibčen kakor kavčuk, je ,zače? govoriti: »Dijak Sačkov, moj bivši učitelj, a sedaj doktor zdravilstva, kvartalec in hlapec, mi je včasih pravil, kedar sem dobro znal svoje naloge: »Kolja je tant! Ti si nadarjen deček. Mi proletarci, priprosti in revni ljudje iz zadnjega dvorišča življenja, se moramo učiti in učili, da prekosimo vse ... Rusija^potrebuje umnih in poštenih Ijudij; prizadevaj se, biti takšen, in postal bodeš gospodar svoje osode in koristen ud človeške družbe. iNa nas prole-tarce se opirajo sedaj,najboljše nade domovine, mi smo poklicani, da zanesemo; vanjo luč in resnico ...« itd. Ve roval siem. mu, govedu, in od tistih dob je preš!'o okoli deset let ... mi proletarci smo se povzdignili, a razuma si nismo pridobili in nismo prinesli luči v življenje. Rusija boleha kakor prej za svojo izastarelo boleznijo, — preobilico lumpov in mi proletarci iz veseljem izpopolnjujemo njihove .oste tolpe. 'Moj učitelj, — že enkrat rečem, -t je' lakaj, brezznačajno in mutasto bi#e, kateremu veleva župan ... a jaz sem ... tudi sluga občinstva. Mene, bratec, preganja ^ava tukaj ipo mestu ... Ce grem po ulici, slišim, kako govori izvošček svojemu tovarišu: * Ježo v gre tarnale! Ta 'zna lajati, da bi ga muhe pojedle!« M-da! Tudi to je treba šele doseči ....« Obraz Jezova se je raztegnil v rezko grimaso in brezglasno, le z ustnicami se je zasmejal. Fomi je- bilo njegovo govorjenje nerazumljivo in le, da bi nekaj rekel, je dejal tjevendan: , »Torej nisi prišel tja, kamor si-mislil ...'« »iDa- mislil sem, da pridem višje ... In prišel bi bil! Prišel! b: bil, ti rečem!« ¦Skočil je s stola in začel tekati po sobi, vzKlikaj: naglo in c vi leče": »No, da še človek ohrani celega v življenju in >Ja K' svoboden v njem, je treba ogromnih sil! In jaz sem iS imel ... a vse to sem porabil, da bi se naučil stvari ... ki jih sedaj sploh ne potrebujem in vsega sem se (izrabil zato. da bi oihrffnil nekaj v sebi ... O, hudič! Jaz sam in ntnog* drugi iz menoj vred smo se vse oplenili, da bi si .prihranili nekaj za življenje ... Pomisli: iz -želje, da bi napravil i* sebe človeka, ki bi bil nekaj vreden, sem si jemal vra!ik-s! na vse mogoče načine ... Da bi se mogel učiti in da bi »e poginil gadu, sem učil bogatine skozi šest let .čitar.ja ifi pisanja in prestal sem neštete podlosti od strani raznj1 papa in mama, ki so me brezobzirno poniževali ... ^e sem zasluži! >za kruh in čaj, ,že nisem več mogel, ni^';!! imel časa, da bi si zaslužil za čevlje in moral sem se obračati na dobrodelna društva z najudanejširrii prošnjami .-za milostMijo zavoljo moje revščine ... Ko bi oni dolžniki le mogli preračunati, koliko duha ubijajo v človeško vzdržujejo življenje telesu! Ko bi vedefi, da je v vsakem rublju, ki ga dado za kruh, za devdtindevetdeset Ki--pejk strupa za jlušo! iKo ,bi jih vendar razgrnilo izobilj dobrote in ponosa, ki ga zajemajo iz svojega posvc;:"^1 delovanja! Ni na svetu gnjusnejšega iu zoprneJSena ^ jveka, kakor je tisti, ki daja mi'oščino, Kakor ni najsr-* [nejšega, kot je tisti, ki Jo sprejema!« Priloga M^il 56. z dne 14. mala 1912, Domače vesti. Smrtna kosa. — V lOMafeu pri Slapu ob Idriji je nenadoma umrl (dne 11. t. m. 0b 9. uri zvečer g. Blaž Lapanja, obče-,, spoštovani veleposestnik. Pokojnik je Ibil jako znana oseba. Pogreb se je vršil danes ob-9. uri predpoldne. Neizprosna Morana se je vrgla z vso svejo grozoto na Mi^-'<^ «dSLJn teku malega časa ipograbik Jzavedhen^^f^c;'!^, je- tu doktorjev, koliko zim čajne maže 'in sicer Kleimenčiiča, Tavša in sedaj Lapanjo. Preostalim naše iskreno sožalje! Na Opčinalh |e umrl .gostilničar tIvan I Knivanja. ^ PrvJ dijaški telovadni nastop v soboto v Trgovskem domu je bvl.inekaj novega. Skoda, 'da je bil obisk nezadosten. Dijaki sami, o katerih .gre glas, Ida so izborni telovadci, dttlžnost, pokazati svoje simpatije mlatliiimi in delavnim iin namen cele prireditve bi moral vse on«, ki imajo vsak trenutek mi! o mladino, narpd in bogsjga-vedi kaj še na ustnah, privab^i v poln eni številu v dvorano. Toda od »višjih deset-tisoč« j".h je bilo le par, izmed trgovcev in bolj znani'1] meščanov ravnotako. Ni treba, da se jjih človek spomni, ne da se jih vedno ¦opominja, iker je to že preveč v modi v Gorici, in Njihovim visokostim to tako ne bo nič pomagalo. Cc bi bilo treba iti v italijansko gledališče ali celo v Šul-icrajn, potem 'bi- bilo uekaij: d'ru«ega, a tako nimamo pravice govoriti. To je 'bilo treba povedati, človek bi rekel škandal, a je preveč obrabljena be-s:da, reče raje z veliko gesto iaikiJ. ljudi naša narodna gesla a la mili narod, svoji k svojim itd. O prireditvi sami nekaj besed. Vspo-rcJ je bil raznovrsten in dobro izbran. Or? kcstcruMteJJKfinikov je rešil dobro svojo na'og-0. Proste vaje druge in tretje vrste so bile dobre, tako tudi orodna telovadba. Za temi je nastopil naraščaj s prostimi vajami in 'palicami, iki jih je kraimo izvajal, ravno tako tudi skok črez mizo. Bilo je pekaj lepega in človeku Je postalo gorko pri srcu. Kot zadnja je nastopila prva .vrsta. Težke proste vaje so učinkoval« toliko glede izvedbe kakor glede sestave najbolje, o orodni telovadbi pa moramo naravnost priznati, da je nismo imeli prilike videti bolje od nastopa turinskih tekmovalcev dalje. Najtežje vaje, skladne h\ l-»r povsod pogrešamo, fino (sestavi«'"*.' • ^aice naravnost tfrapirale. Dob. ..o-.L že danes, v kratkih letih izborni vri--liBiik/PiJ-oste vaje za vse tri oddelke so dijaki sami sestavili, prodna telovadba je bila v' primeri ls sokd'skinii javnimi nastopi vse bolj gotova, vaje tako izbrane, da so j m.bili telovadci povsod koss. Pozdravljamo dijake in Jim (želimo naj-holjega vsv.fra-tudi v prihodnje. Nehote Soča« o njem, je vse res, do zadnje pike res. Tak vir pa velikemu domišljavcu seveda ne \*šeLen; zato ga odklanja. Resnico govorimo in resnico govori tudi g. dr. Ker"em.ina v Novemmestu, ki je rekel na koncu svojega podlistka gfe-de na dr. Tumove besede y »Naših Zapis-skiili«: »In besedici o resnem[podrobnem delu za fe^tiš-narod« — tako-le: »Fetiš Je po pripovedovanjih potopiscev ikakišen pb-'hiben predmet, .košček .lesa ali kamen, ki j si ga izvoli muren tam doli v Afriki kot -predmet češčonja. Dogaja se večkrat,.da pretepe zamorček svoj. fetiš, ker mu sni izpolnil zahtevanih želj in si izvoli d*nigega. Tout comine chez nb-us. Nekdanji vodja goriSkih- Slovencev, dr. Tuma preftepa v oneanjogli je^i H\&-mr.o$,MerM^dostil,, ni mogel zadostiti njegovemu samoljubju. . Takih »razočaramih ideailiistov«, »užaljenih, rodoljubov« je .pelina, vsa slovenska, : zemla-a. Kaj pa hočete: potica je miajhna,x ješčih kljunčkov pa toliko. P;ptrelbno je torej se počasi preriti 'dio. dnjgiih) nazorov; Pri pomanjkanju -tekrenosti' je ta! proces zelo olaihlkočen: dr. Tuma torei slu^i sedaj socijalno demokraškemu fetišu z veliko vnemo in notranjo neresničnostjo.« ; V Kanal je imel priti v n*^del30 soč. (demokrat Jos. Kopač iz Trsta. Čakali so ga, bajeje dal častno beseiio, ida pride, pa ga ile ni bilo. Mislil si, je, kaj, borni liodii.A^ Kalna« pridigat irideči evangelij 5 .železui-čarjem* drugih talko ne pridobim r- fe mi ga bilo. No, shod pa ije le (bil; narodni železničarji so napollnili sioibo in goArorii je neki sodrug Lepušič, ki je bil hud na Kopača, katerega ovadi centrali železu, strokovne zveze. (Kaj se je H>al Kopač ugovorov? Surova klerikalka iz Št. Ferjana. — Neka Marija .Mizerit, »ki ije ibiila ali je še predsednica Marijine družbe, iima nekega 12 letnega fantiča, siroto brez starisev, v oskrbi. Včeraj zjutraj sta prišla v Gorico. Gkolj 9. ure Je ta neusmiljena ženska blizu semenišča ubogega dečlc? tako tepla po gllavi in suvala, da je otrok v obrazu ves (krvaveli m je kril iokla na tlalk. — Ne rečemo nič drugega nego zopet: tako posu-rovijo. Ijondje v katoliških 'organizacijah! Revolver na cukovski veselici. 16 letni deček nevarno ranjen. — V nedeljo so imeli v Št. Ferjanu čuki '(veselico. Pri neki točki v igri so na odru streJjali z revolverji. Nasprotnika ni bilo, da bi ga kak čuk ustreM: se de zgodilo pa, da je dobil za odrom streli iz revolverja v prsi 16 letni deček Hl'ede. Tisti, ki je strelja.1, se piše Celestin Kianjšček, star 23 tet Veselica je bOla v klerikalnein zbirališču na dvorišču barona Tacco. Prišli' so orožniki, ki niso pustili -peljati dečka- v Gorico, češ, da hi lahko med1 potjo umrl. Poslali so hitro po zdravnika. Torej take igre uprizarjajo, da streljajo, nosijo revolver okoHi in ker so ti .zapeljanci divji, se vedno kaj zgodi. Klaiijišček pravi seveda, da ni vedel, da je bil irevoilver nabasan. Sama nerodnost in nesreča se diiži klerikalcev. — Fantje, bodite pametni pa bežite proS' od klerikalnih organizacij, ker tam je nesreča doma. — Za strele in nošenje orožja brez dovoljenja sledi seveda zashižena kazen. V Sokolski zlat v Št. Andrež. ki ie bil v nedeljo, se je zagnal starostrujarški »P.rim. List«, reikoč, da se v Št. Andrežu pripravljajo na veliko »Sokolado«. (In glejte, bila je res velika.) 'Potem pa pravi: Pa porečejo, da je mizerija. Potem, hočejo imeti državno podporo v odpomoč bedi. — prdi hinavci tj starostrujarjii V isti številk/; pa hvali telet šmar-thiskih čukov v Kožbano, želi, da bi tudi KoŽbanski del^ali izlete, prej pa so hvalili izlet na Vr-hovlje. »Čuki« torej lahko- delajo izlete, žro in razsajajo — to so vr^i fantje. Če dostojni Sokol napravi -zlet in pokaže kaj lepega, pa zajamra posvečeni hinavec o mizeriji -in celo o državni podpori. Po njegovi pameti je potrebna podpora, tudi .če •čuki plešejo Hn se vesele po svojih zletih, če Sokol kam zleti, 'pa ni potreba take ipodpore in ha mizerijo pokaže hinavec. — Zraven je hotel seveda tudi malce pohuj-škati. Kako bi bil vesel »Prim. List«, Če bi bil na takem zletu kak Sokol po Krekovo zaničevan, pobit in v grapo vržen; Po poboju stremijo tudi novostrujarji. Zeljice pa se jim niso fepoifrrile. . Detomorftka. — Pbroča'H smo, da so našli v straniščih krminske postaije umorjeno dete. Radi detomora je aretirana in izročena sodniji v Vidmu v Ttalliji 2L ierna Česira Buratti. Aretiraili so |o bitem Pre-.potnegaob rnjdM> ^ r-s Društvo »Klub slovenskih anuiter-fo-tografov v Ljubljani«.! Izmdd, .sla "H. Rednem) društvenem občnem zboru izvoljenih članov Cdbora, se 'je drj&vehi odbor v svoji seji sledečeikbnstitulral: Predsednik: Vesel 'Fran, namestnik: Brinšek iBogumil, tajnik: Krašovic Franc, hamest.: Domia-novič .A«, (blagajnik: Kramkr Jos., ter odborniki: iBadiuira Rudolf,; Kuinaver Josio in Tavčar Ivo. i Dober tek! Zdrav želorlco imamo sveuijeino, da jih poskusite; one odpraviji rotisai^a^natvar^ SantoiftoiM^etedga^moiai-— N*--^ Ieza*Šk^-fe«L*8toiii&* do - ita^jaateke meje Ji&--iiaSei--V-»db^ii^,,-finaiW5oi- stražnik- trwpk> ekoši 70 let starceg^ človeka. Glavo m noge- somu;odfrezaLa sželezmšfca -tatfesšr. V 'žepu prinjemivje. našla kom8si$aj 2 vinarja; nožič .rn očala. Oblečen Je bil revno. , V samottttoritett «o spazflaK 70ietnega kmeta Jakoba- Catderhti.ja iz . bližine Kolesarsko društvo »Softkan«-iz Solkana priredi na binikoštne praznike poi-drt*gd«evm< izbt viPostojno. Gdihod is Solkana na prvi praizmisk ob 1. uri popoldne. Zbirališče pred gostilno Artt. Mozetiča. pa vsporedu; Mešalen • in graoteirt ¦ uspeh fcr-prav dober. Sokol v Št Aitdreža ima zagotoviiien. obstoiPaKiljoitt C. M. D. j^ deloval pod izbornim vodstvom ¦gospe Enriani)eve» nadučitei.! vye, v splošno zadovoljstvo -in C. M. iD. bo gotovo dobila jep dar. Sa* so .tudi prostori g. Liutmana .propravniza take prireditve In predvsem je postrejžba izborna kakor mafckje v go-riški ak^lšci. i Sokol ima pri nJem varno zavetje in od moža, kakor je g. Lutman, je pričakovati, da ipojde v .naprej iSdkoilu še bolj na roko. I O telovadbi prihodnjič. I ""• Telovadno društvo »Sokol« v Dorn-bergu .priredi 2. junija pomladanski piles v prostorih g. Kerševasnija. Ta ples Je nekak odlomek velike veselice z najnovejšo igro, ikf se bo vršila sredi avgusta. Odbor. } Bratski društveni odbori! — Poživljamo Vas, da do 20. t. in-. vpoš>ljete podpisanemu predsedstvu denar za legitimacije v Prago. Legitimacija stane 7 K. Na j naročila brez denarja se ne bode obralo. ! Pa gornjem roku ne .prevzame predsedstvo nobene odgovornosti več. Ob tej priliki poživljamo vsa ona društva, katera niso še vposfan statističnega izkaza za I. četrtletje in vpnišaine pole za župni zlet v Mirmi, naj to nemudoma store. Na zdar! Predsedstvo , In dr. -Čelaikovsk^ pozna Safcolstvo, ker Is bpl med" ustanovitelji : prvega' sokoiskega društva. Zato nas' bo 251etnica Sokola v Gorici pravnik vseh zavednih goriSkišh Slovencev, proslava dosedanjega ta.pozd/rav novega dek, novih'* iev in "zmag. Zlet % okrožja Oš. Š. Ž. v St. Andre^ žu. — Prostori Lutmanovi tik, cerkve so bili natlačeno ipokii Občinstva se je nabralo iz Gorice in okolice okoli 1000. Oela prireditevjebaa^nefkaj.tepega in Št. An-drežkj .Sokol je rabko ponosen nd njo. Sokolov v kroju je ibUp nad. 120 ,fe Gorice, Št. Andreža, Solkana, iPodgore,. Kojskega, Dobrovega in Volčjedrage. Telovadcev je nastopilo za H. okro^e Častno število. Z žHipnim* prbstmti vajami .60, Članic 20,6 vrst na ordoju in jraraščal. Ocdba je bila vojaška. Zlet se je vršil na fveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo na Brjah ,pri Rlhembergtf -priredi dne 19. maja t. 1. plesno veselico, na zagrajenem dvorišču gosp, ilgnacija Cebrona pri Martinih. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno-pevsko društvo »LadUia« v Devinu priredi na binkoštni pondeljek dne 27. t. m. že običajno javno tombolo 5 plesom v korist slovenskega otroškega vrtca v Dev'nii. Začetek tamlbole ob 6. zvečer. Pred tombcilo in po .totnfboli (ples na vrtii g. Mor. Plesa. Prijatelje in znance društva ttljudno vabi odbor, pričakujoč najiobilnej-še udeležbe. Trgovsko-obrtne in gospodarsKe vesti. Graditev nove tovarne falcuJnega iledu na Primorskem; — Tvndika A. Križnic & C. ob kolodvoru Podimelec zida tovarno kristalnega ledu pod imenom »Al-pjnska tovarna kristalnega ledu« z dnevno pvcduikeijo 600 nteterskžh stotov, da preskrbi ž nj2m Primonsko, Istro, Kjranjslko iin Korosik-o, osobito ,pa mesti Gorico in Trst ter sploh južne .pokrajine..Tvrdka razpolaga z znatno dozidano vodno silo, s kemično preiskana zborno vodo iz gorskih izvirkov ter namerava produkcijo zvišati na 1800 meter?k:ih stotov dnevno, v kojem slufčaju'bode nadkriljevala vsa obstoječa podjetja- enake stroke na Primorskem, Kranjsksmi in Štajeirskem. Alpsikim fhote-Icm iri rtietcviščem hode s tem' dana prilika; preskrbeti se s čistim kristalnim .ledom iz te tovarne. Novo mnogoctbetaijoče .podjetje bode začelo delovati že (začetkom meseca avgusta t. ll. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi dirko in srečkanje na 26. t. m. iNa 2. junija priredi izlet v Štanjel, Komen, Gorjan-•sko, Nabrežino in nazaj. V sredi junija celodnevni izlet v Ajdovščino, Postojno m nazaj. 1. septembra na Operno k vseslo-vanski dirki in veselici brat. kol. društva »Bialkan«/ V sredi septembra celodnevni v italijo, Pahnonovo, Videm, ©racan, Krm in in nazaj. Kolesarsko društvo »Gorica« napravi v fetertek, dne 16. maijnika t. .1. izlet / Vrtojbo. — Odbor. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi ponovno opozarja -slavno občinstvo in cenjena bratska dfruštva na svoio prireditev na Vnebohcd, dne 16. maja 1.1. Vrši se tombola z dvema dobitkoma: cink vina .100 K, fombola 20Q K; oela (prireditev je združena tudi; s plesom, ki 'začne ob 3. uri Popoldne, med tem ko je priičetek tombole ob 6, uri. Pričakuje se obilne udeležbe. Ogrska Vlada se ie baje odtočna predložiti parlamentu predlogo o provteoriju, s katerim se. zvišuje rekrutni kontinent na ^36.000 mož. Velike demonstracije proti Rusiji so "bile v Lvovu, k&r je sklenila ru&ka duma, da ima biti hiolmska gubernija, ki.pripada k Rusk-Poljski. odsilej samostojna in .od Rusko-Poljske novsem needvisna. Demonstriralo je okoli 10.000 ljudi, culi so se ku-ci: Živela neodvisnost kraljestva Polijslke-ga! Nastopila je .policija in pod nje meči je p&dio na tfa več demonstrantov težko ranjenih. . Vstaško gibanje v Albaniji se širi. Aniavt: 'hočejo privilegije, katere uživajo Maiisori. Nad Pečem in okolico ie progila-šeno obsodilo stanje. Vseceiste.in mostove v Albaniji je zastražila vlada v močnimi oddelki. Italiji ugaja irstaja v AToaniji.! V Rumunlji in Bolgariji se delajo ve^ like voiaške priprave. V iRummiiji so .poklical! vso rcizerviste pod. orožje. Poletje se bEža in na Balkanu so še ved.no .'neurejene razmere. Zato vre 'in vre in enkrat se mere uneti, da pride do znoisn:!* o.dnošajev, Italija dobi volilno .reformo. Prehod v špeoiiafaio debato o vcililn^ reformi je sSpre.je!a zbornica s 391 glasovi proti 6, Te)iMM]oinI!ali)o. Stroški vojne. Vlada je vzela iz državnega zaklada v pokritje vojnih troškov zopet 35 milijonov. Dosedanji troški za vojno znašajo 240 milijonov tir. Razne vesti. Italijani za- idajo otoke v Egcj. morju. Sedaj imajo v posesti že 10 otokov. Seveda ti otoki niso veliki in ni treba velike hrabrosti, da se jih zasede. Izmed sedaj zavzetih je nauvečji ot-cik Kalion-nos, ki ima 17.000 prebivalcev, površine 110 kvadratnih km. Pripravlja !se splloišeinoidgoji Italijanov iz Turčijo. — Pri Tobnuk-u v Tripo-Jitamj-; je iprišlo do spopada. Tinrki seveda odbiti. j. General«! „. Štrajk,y Puiju je končal, ne da bi dosegel gotovost, kaj bo s trato-' vajskimv.. u^itiižbonici. Nekateri budo. spre• jeti provizorično v službo, Socialna demu-kracija, ki je uprizorila 5trajk^ ni. dosegla uspeha. - . . Težko ranjenega so našli na Opčinali :na cesti 22 letnega delavca Petra Vrenfca. Itei je razbito čreipinjo*./Ne ve sedali se je zgodil roipajrsjtei naipad aH 'je .bil ranjon morda, iz kakega maščevalnega povoda. Arhimandrii -r- pehotnež. — Iz Sarajeva poročajo, da |e bil aretiran aThiman« drit samostana v SutomiSleou Krištoior Miiiiajlovič .radi pohoitniega čina, izvršenega nad neko 13 letno .deklico, Divja nemška šolska mladina na Dunaju. — Včeraj so .praiznovaJi jubilej »Sehulvereiaia«. Nemški šolarji-so .kOTakaii >na Diunaiju v spremstvu svojih učiteljev do Češke šole/DruištvaiKom'en^ky v 20, olkra-ju ter so bombardirali posllopje s kamcu-iem. Zvečer iso ...razbilli še šiipfev Prosilo se je ipclicijiske pomoči,. aii te mi za take slučaje, ko gre proti čendtri. Na (policiji so rekli, da nimajo ničesar opraviti proti še ne 14 letnim dečkom! — Lepa 'c nemška kultura!. Avtomobilska nesreča .se je priptetila na Opčijraih. Ranjena sta.-težko šofer Iv. Fomio iiii 31 letni težak A. Dodič, Ranjeni sta tudi 25 letna Marija JMaVrLč in njen oče. Peiljali so se.z avitomobMom, ki je-last driiižlbe.»Soicieta..dei 'tassa'metri«, vsi- baje preceij opiti..Dovič je sunil Šoferia v roko, ¦hoteč se .pošaliti ž njim; visi'e>d tega1 sunka je zavoiziil avtamobH in tneiščiil oib br«)jav-mi.drog; zgodila se.je nesreča in dobili s) ]vrženi iz avtomobila težke poškodbe, Dalje na peti strani. Bazne vesti. Tržaški aviatik VKšdmer ie priredil v Zadru tri dobro vspele izraone polete. Dvignil se je do višine 800 m. Od svojega pogreba se vrnil domov. — Na pokopališče v Zdnaviczi pri Pfemv-i -slu so nesli k pogt-elbu po-isestaiiika.:Masne---ga. Krč. .ga je M zvi3:, vsi s^jnj^iji, daje ¦umrl in mrliški, ogleda je¦-potrd^^a je. m'rtev. Položili so ga na mrtvaški oder. in v krsto ter nesli k 'pogrebu. Položili so krsto v^mo* žaki|c5i preotstaii: so,.metei'Ii iprst na krsto — kar je Masnv v krsti potrkal in se oglasil. Odprli so krsto, mo>ž je stopil iz nje in šel lepo z drugimi domov od svojega pogreba. ; :, Velik požar je bil v Tomačevem pri Ljubljani. Zgorelo, je več posliopji. Škode •nad 100.000 K. VrbčZna in mraz. — V Pragi je poskočila 13. t. m. temperatura na 30 stopinj, v Parizu, v Londonu je bila nenavadna vročina- — v Rusiji ostra zima in velik sneg. da so vlaki obtičali v njem. Pomladanska sezona M Dnšla je velika izber pomladanskega in poldnega'.blaga. Krnsr.c novitete v dfllflSkflfl in m o 2 hi Hi oblekah. Prepričajte se in oglej to .si izložbe in zalogo naL'odno tvrdke v ¦ v GORIGA Gosposka ulica šteu. 11. Uzorci poštnine prosti proti- vrnitvi Za.lo morale imeti dobro h-, zgolv-ljene postelje iz žitne, volne ali morske trave, 1 pe posteljne. odeje, trpežno rjuhe, bns.alke, preproge, zave-e ikl. V veliki izberi in po zmerni ceni nudi I vse to tvrdka ZHHUflLH. Oinjena vsled srčnega sočutja, ki se nama je izražalo povodom smrti in pqgreba najinega ljubljenega soproga, oziroma brata Dalentina Kouačič štejeva si v dolžnost, da se vsem prav iskreno zahvaliva. Se posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, slavnemu uradniStvu, slavnemu občinskemu zastopu, vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. KOMEN, 12. majnika 1912. Andrej Kovaeič, vpokojeni c. in kr. vi&ji komisar avstrijske vojne mornarice Friiučiska Kovačič, soproga. . FR. AtiPA:' proletariata. Sindikalizcm (strokovno gibanje delavstva) na F aiiC'0'sikem je neka-j posebnega v zgodovinskem razvoju bojev za social- i no in gospodarsko ¦povzdjgp idtelavea. $o> t umestno, ako ipodiamo -i&l^ti^SV&tktiijJ; kak namen in kaka načela, Ikaikor tudi taktiko zasleduje francoski sindikalizem. Gotovo je, da ima vsako delavsko gibanje, bodisi tega ali onega naroda, v sebi nekaj originalnega,'ngkaj .posebnega, karr« se razločuje dd ostalih delavskih' tokov. In je tudi popolnoma razumljivo, ftazni gospodarski -pogoji, politični in 'kulturni razvoj, kateri je vendar precej razi iičen pri rsaketn narodu, tradicije, temperament, to vse zapušča sledove v delavcu vsaike narodnosti, tako, da ni mogoče prezreti to različnost ali pa jo mogoče potlačiti s — socializmom. Kavno narclbe! Vse te gori navedene 'astnosti podajajo socializmu njegov poseben karakter, bodisi bojevno, revoluč-no ali pa evdluCno mirnejšo 'smer, v ka-ieri je iizražena pot pozitivnega in praktičnega naziranja na ves gospodarski 'boj, ki se 'odigrava v današnji družbi. Delavstvo vseh narodov gre 2a skupnim ciljem: izmakniti se izked kapitalističnega poik.ro-vitcljstva. Vendar pot k temu cilju-, taktika v tem b:.iu je raizJična in se razlikuje pri socialistih vseh narodov. ' Nejasnost, različnost naziranja na taktiko v gospodarskem boju je najbolj na Francoskem doma, kjer je delavstvo ne-zjedinjeno. Strokovne delavske organizacije, združene v tokozvani »'Konfederaciji«, stoje na inačelfh antiparlamentarizma in proglašajo, da vse kar hoče delavec doseči, more edinole z .zavestjo .svoje moči in strokovnih organizacij doseči. Te delavske strokovne organizacije, katere so na Francoskem najmočnejše, (kar kaže vsako stavkovno gibanje, iker le one to vodijo), so nagiblje s svojo tendenco jaiko močno k anarhizmu in se odlikujejo posebno -s-svojim sovraštvom »proti socialističnim strankam, katere se udeležujejo javnega političnega življenja. Ni čuda, na Francoskem je .pol.tika najbolj prostitu-.irana, fam pripravlja vlada največja nasilja na delavstvo, četudi je pri veslu mer ščanski repubTikanizem na čelu ljudskega parlamenta, v katerem so poslanici raznih socialističnih stranh alktivni 'politiki. Radi priznavamo, da ima Francoska, kar se tiče državne oblike, za današnjo dobo najnaprednejšo obLiko. Vendar niti to n/kakor ne szmanjšuje razrednih razpo-rov, ceilo zdi se nam-, da so 'boji dela s kapitalom na Francoskem mnogo hujši in proti delavstvu brutailnejšl, nego dru-Kod. Največja sramota za Francosko in njene predstavitelje meščanskega republi-l:a»iizma in demekratizma je, ko je bilo st.rc:jano na stavkujoče delavstvo iz vojaštva te v'ade, v kateri jr. ratnna la vsako besedo 3 vin. Hajprlpravnejiv tnserlraaje za trgovce in obrtnike. .. ,u ,K<»M*« ^.m.»nJ*,h »>f*«»««v In obrtnikov t Gorici, knto-^iiB d*M\ (in celo t mastu) nih&e no pozna, ker nikjt-r a« i.«>»rinJo. Skoda ni majhna. Hfintnrict atenograf strojepisec, vešč deželnih iVUlIlUlfdlf jezikov iSi-e rtlužbe. - Ponudbe , jezikov .........._ X. Y." na upravhištvo nSoče". Mala meblovana sobica •.'Stf.t 7,raf,na se odda v najem za K 12*- »lesefino. Naslov-.pm-e upravniStvo. Drnrl/i aa po nizki ceni dober klavir. Corso riUUO 00 Francesco Giuseppe 14, parter desno. Fotografski vajenec želnili jezikov, bivajoč v Gorici, se sprejme takoj pri fotografu JcrkSču , Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- I skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. I Mehanična delavnica. Poliranje z električno ! gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj- lirat stane K 6* , v različnih barvah K 8 — Pri »Dan«. Batjel-u Gorica Stolna ulica 2-4. Prodaja tudi aa obroke. Ceniki pcštuiue prosti. Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev. A-^VVVAA \/\t\i ..Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V Imtal hlil, flosposka ulica šl. 7, I. nadstr.) — Talafon ftt. 78. Brfaa poštna tranllnloe Štev. 837.S15. Ne občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vloq« se obrestujejo po 4V, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Beutni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlo«* 8© sprelemajo od vsakogar. Brezplačni liišni hranilniki. Posojila s« dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5", %, na varščino ali zaBtave in na menjioe po 6%. Qlavnl dalait ee obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 31. dec. 1910.: Zadružnikov 1886 z deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne vloge: 1,423.351-26. Posojila: 1,488.919—. — Reservni zaklad: 9681**44. — Vrednost hiS: 372.096 66. najcenejša in najboljša darila za birmance. Zlate ure za gospode od K 40'-„ „ „- dame „ „ 5».0'- naprej Srebrna ure za gospode s tremi pokrivali od K 11'- naprej, - Srebrno ure za gospe od K T~ naprej. ~- Velika izbor zlatih in srebrnih verižic, obeskov, uhanov, križcev, prstanov in raznih drugih okraskov. ¦- Jamei se za vsako uro in za pristnost zlata in srebra. Popravila se IzvrSujejo točno in po ceni JakOD SUllgO), c. kr, drlaWeznico Gorica, Gosposka iillcu nt. 25. Rizling bel liter po 52 vin. Teran črn „ „ 56 '„ — Prodaja se od 56 litrov naprej, — 1'okušuje se h: prodaja v bivši kleti Sicherle & Corap. - Gorica Via Teatra 20. Prihrani se v vsakem oziru. Zdrava prej hrana, neodvisno od letnega časa. V rabi več milijonov. - Pazi naj se na ime ,WcckB. — Tiskana navodila pošilja na zahtevo zastonj. I. Wcck, zadr. z om. zav. — (Havni razpoSiljatelj: Carl HiUler, M. Schcnberg št. 56. ¦Up- Zaloge skoraj v vseh mestih. "•Jli Želite zastonj 1 uro? Ker želimo seznaniti občinstvo z našo t v r d k o, razpošiljamo krasno zlato double zlato verižico, ki je stala prej K 10— le za K 2 —. Vrhutega dobi oni, ki naroči verižico še zastonj 1 krasno žepno uro. — Strogo reelna postrežba, vsak l-iziko izključen, ako ne ugaja, se vrne denar in vse postne stroške. Razpošilja po povzetju: Izvozna tvrdka ur Henrik Weisa, , Nagvsalld, Com. Bavs, IJng. s prodaja trgovina A- Gabršček v Trgovskem Domu 1. Primorka, 36 listkov K 1-— 2. , , 52 ,, 1'50 3. Slava ,32 „ ¦ , OSO Primorka nadomešča laške »tressetle*. SlaOSI nadomešča pike ecc. Karte s« zdaj zhres dovršeno izdelane. Ni več nikakega opravi- i čenega razloga, da bi se jih Slo- j venci ne posluževali. —- Dolžnost naša je* izpodriniti tuje izdelke; Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. S.Eržen aORICR Jos. Uerdi tefeallSCe Sten. 3?« Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. PloniDo vsake vrste. Ordiaira o soden* ateliefn ad 0. ar« dop. do &. ur« fap. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica st. 2. oelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste isjiiljii« tati ii Utre, Bttacije, Mfitif.lui ii Klet b prodajo na drobno in debelo. Predaja na drobno: Kron —'9B, 1*04, L12, ¦20, 1-28, 1-36. i-44. 1-80, 180, 2"-. 2-40, bi luči po 72 vis. ------- Na debelo cene usodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zadeni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —-------—— mili in svet---------¦— Cene zmerne. Za-one, ki trpijo na želodcu! Vsom ontm, ki so si nakopal! kako žclodfno belezen s prehitijo njem ali s prenblože-niem želodca, z laniftiem slabih za prebavo težkih premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenje" t akor: želodčni katar, krče v relodcu. holfčlne v želodcu. tez*o probavn »Ii HStiženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, fegar blagodejni vpliv sp je preiskubit 2e veC let. In to je , &*- Hubert Ullriclt-ovo žcl*š6uo vino. -^PS To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zeliSč in iz vina ter ojaCi in oživi prebavne organe Sloveka. ZeliSCno vino odstrani nerednosti pri prebavljauja in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se ndnSijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: {ilavoboij. kolcanje, žganje, napihnjenost. bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih žeiedcnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih to.ua vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne hoteCine se odstranijo z zeliSCnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in črevos s tem, da pospeSnje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje kroi, e-1 »Hrte t so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega Slul)Q5I stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene, trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno viuo daje oslabljenemu Življenju novo maC. ZelišBno vino rovzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premoinbo snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in' vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvalo spriCujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah "po 3 in 4 K v lektirnah sledečih krojev: «*orica, Korenin, Gradišče, Lomans, Ajel, Campolongo, Konke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Červinjan, Ogej, Finmiffl, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih ninujših in večjih krajih Goriško-Gradišcanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo leksrne v Gorici zeliščno viao po originalnih censb v vso kraje Avstro Ogrske. ====r== Svari se pred ponarejanjem ! ==.—-•= Zahtevajte izrecno »•r* flabert (Uli*icb»*to ^Pfli Zeliščno vino. ; Najboljša lastika za cepljenje trt z znamka »TrCSln" in gnrnnlirnne slovenske kose se dobijo v veliki množini pri doriinci tvrdki Pinter t Lena!« t Raštelj 7-9 Učitelj v pokoju, ki stanuje v Gorici in ima &» veselje do dela v pisarniških poslih, dobi sUižbo pri doneči, tvrdki. — Pismene ponudbo na upraviiiŠtvn „SocV. Moje zeliSčino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sest-ivine so: vino tnalaga 4">0.0. vinski štrkijaj 100.0, glicerina 1U0.0, Črno vino 240.0, sok jerebike »."»o.o, črešujev sok :t-J i/i, aniž, razno rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo l Anton Potatzky v Gorici naslednlh Jos. Terpin; t* uredi Rastema « TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kspovaliče alreberškega Ii drobnega blaga ter tkula, preje ia altlj. POTREBŠČINE za piiar efee, faižlce in popofisilg NsjboljSe šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ga krojaše in ievljatie. Svefi»Jfce. — sožn| Tane|. __ jf.js,,^ knjižice. tišB3 obuvala ia fse Iska čas«. Posebn oat: Semena za zelenjave, travs m iM\%. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjar je, prodajalce po sej mita in trgih *pr r»» deželi * * ¦ - c- liliji Varfltv6na znamka: „sidro" ILTj] mg feinlment. Capjici cowp.|^ Nadomeatek m Anker ?ain-Expeller Je povsod prlnoznano kot najboljša sredstvo proti preblajenja iti Za ceno 80 vb., K 1-40 in 2-~ se dobi po vsah lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, ee je posluževati le origmalnih steklenic y ah z našo varstveno znamko „gl. i", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJBVA LEKARNA prt „ »latem levu " v Traoi n i isabetligaoBe štev. 5 nov«, [f Dnsrao iraipolt}]«n]p. jv Odlikovana pelianja in siadfiiCarna Rarol Draščiki v Eorici na lorau v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl| nejega peciva, torte, kolače za birmance I in poroke, o d;l i kova ne velikonočne 1 pince itd.' Prodaja različna fina vina In llkarji j na drobno ali v originalnih butelkali I Priporočh se alavnerau občinstvu z\ mnogo 1 I brejnu naročila ter obljublja solidno postrežb 1 ! &*- po lako zmernih cenah. *W I Slavni atmgrihanslii iznajdikSi Edison hoče žiisefi ISO let in ko se ga je vprašalo, kako hoče doseč1' to neverjetno visoko starost, je odgovoril: „edino le potom pravilne prehrane". D »jjtian ¦> je, da mnog.-) ljudi si okrajša svojf življenje le s slabo in nepravo hrano. O Matuzalemski starosti beremo le--v pravljicah, toda potom redne prehrane se da mnogo doseči. To so nam dokazali svetovni učenjaki Lahmann, Pristiey in Lavoisier. ^ Na temeljnih principih teh učenjakov pi y se je izdelalo Nutrigen in ti odgovarjajo v r"V vsakem oziru zahtevam prave prehrane. Nutrigen ni zdravilo, ni dražilo, ki učinkuje le navidezno, pač pn idealno sestavljeno hranilo. To prednost je izkazala analiza nekega poverjenega poskuševališča. Želeti je, da se vsak posameznik prepriča o prednostih hranila Nutrigen. — Čeravno je to za nas velika žrtev, odločili srno se kljub temu poslati vsakomur brez kakoršnekoli obveznosti [ polniSnjo Nutrigen in foko pončno knjigo zastonj | tako se laMp seznani s tem kraljem vseh hranil tudi najubožnejši. — Ta izvanredna prilika bo trajala le ujaIo časa in je v interesu vsakega posameznika, da zahteva takoj potom dopisnice to pokuSnjo Podjetje Nutrigen Budapest, Dli., Cltsabefhring 16 flbt. 176.