PRIMORSKI DNEVNIK j® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu- od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izSla za dnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV NIK v zasužnjeni Evropi. primorski * dnevnik Cena 600 lir - Leto XL št. 291 (12.014) Trst, sobota, 8. decembra 1984 Svečana proslava 30-letnice Slovenske kulturno-gospodarske zveze Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik SKGZ Boris Race GORAZD VESEL TRST — Včerajšnje 30-letnice ustanovitve Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Kulturnem domu v Trstu nismo mogli pričeti lepše kot s pesmijo pevskega zbora Pod lipo iz Beneške Slovenije, zbora, ki je že takoj v samem začetku z besedami Duša ??? trepeče / srce poskakuje avtorja Hina špehonje opredelil vso našo bo-1 ec ino in našo moč v boju za narodno enakopravnost: bolečino zaradi še vedno trajajočega zapostavljanja Beneških Slovencev in odrekanja celo njihove slovenske narodne istovetno-mi; moč pa zategadelj, ker je ta mla-oi zbor s svojo do srca segajočo bese-. in melodijo vsem, in tudi tistim, ki lmajo oči in ušesa, pa nočejo ne vi-in ne slišati, pokazal uspešnost nnsega narodnega dela, ki proti vsem nasprotovanjem in pogostokrat v za nas skrajno nenaklonjenih okoliščinah npdi obilen sad. Dokazal je uspešnost liste naše pred časom sprejete odio aitve, da bomo sami uresničevali pra-VlCe> ki nam pripadajo. In te pravice, zlasti še pravica do obstajanja in razvijanja, je včeraj v Kulturnem domu za vse, ki živimo v Trstu in Gorici, simbolično predstavljal prav zbor Beneških Slovencev. V tem zboru se je zrcalilo tudi tisto globalno gledanje na celovitost slovenske narodne skupnosti živeče od Miljskih hribov do Kanalske doline, ki ga od samega začetka zagovarja SKGZ in ga na vsakem svojem koraku izkazuje tudi enotna slovenska delegacija. To pa je po besedah govornika na proslavi Borisa Raceta, predsednika SKGZ, tisti za sedanjo rabo izdelani manjšinski strateški cilj, katerega bi želeli doseči — ne jutri, ampak že danes, zakaj vsakršno odlaganje zakonske globalne zaščite ni nič drugega kot podaljševanje raznarodovalnih pritiskov. Kako krepko je naša velika in plemenita borbena misel za narodno enakopravnost zakoreninjena med našim ljudstvom, dokazujejo zgodovinska manifestacija Slovencev na Travniku v Gorici, protestno zborovanje v Trebčah in včerajšnja množična u- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Teroristi so zagrozili z ubojem se štirih potnikov Americani dolžijo Iran prikrite podpore preusmeriteljem letala TEHERAN — »Za smrt petih talcev je odgovoren l^vajt, ki noče izpustiti iz ječe naših nedolžnih mudža-z tiov- Ne bojimo se mučeništva, kompromisov nočemo, a nobeno ceno ne bomo popustili. Ameriški gospodarji Kuvajtu naj vedo, da bo zmagalo krvolitje«. Tako i Sasi sporočilo, M so ga morali posredovati javnosti yv^aitski časopisi in radio za to, da so zračni gusarji ceraj osvobodili še osem potnikov preusmerjenega leta-ed'na tukajšnjem letališču, sicer šest Pakistancev in 'ha dva Iranca. Obenem pa so teroristi napovedali ,Uoj nadaljnjih štirih oseb, treh Kuvajtcev in Ameri-tijc^CIA81'*683 ^ipper^a’ k* da je član vohunske agenti, J>os'e-i 80 ustrelili, kot znano, že pet ljudi, med ka-An,lrTU - nai bi bila, kot je izjavil včeraj Reagan, dva funl>nCana' Charles Hegna in William Stanford, oba ^ukcimarja tako imenovane Ameriške ustanove za 'onarodni razvoj. Teroristi so pojasnili, da je med j ,Varn* en sam Američan. Medtem ko dosega teror na t ^u nepopisne razsežnosti, se je razvila polemika med krif1001 *n Reagan je dal razumeti, da Iran pri- uki-° ?odpira preusmeritelje, drugače bi učinkoviteje t<>t, a v Prid nesrečnim potnikom letala. Glasnik neranske vlade je to seveda zanikal. Ameriški krogi go javili, da teroristična četverica naa pripada libanonski šiitski »božji stranki«, ki jo Iran uradno podpira, in s tem soglašajo tudi v Kuvajtu. Drugi spet pravijo, da gre^ za pristaše proiranske podtalne organizacije iraških šiitov »Ad Daawa«, s čimer se strinja libanonski levičarski časopis »As safir« s pripombo, da bi demonizacija »božje stranke« laže zgladila pot ameriški vojaški represaliji. V tej zvezi je morda zanimivo, da se je nepojasnjeno število pa dalcev z ameriškega letalskega oporišča v Virginiji preselilo na letalonosilko Eisenhower na Sredozemlju; uradno zato, da se pripravijo za napad na »teroristično bazo v Libanonu«. Cigarete spet dražje RIM — Državni monopol je z današnjim dnem spet podražil cigarete, cigare in tobak za pipo, sicer poprečno za 7 od sto. Povišek cen gre od 50 do 100 lir za italijanske in do 150 lir za tuje cigarete, kar bo državni blagajni neslo kakih 400 milijard lir več na leto. Predzadnjič so se cigarete podražile 12. julija 1983, in to za 50 do 250 lir pri zavojčku z 20 komadi. Domačim cigaretam »super brez filtra« in »nazionali«, ki sodijo v košaro dobrin za preverjanje gibanja življenjskih stroškov, cene niso navili. Delegaciji pod vodstvom Čačinoviča in Štoke Ogled objektov ob meji Objekte, predvidene po osimskem sporazumu tako na italijanski kot "a JU ot„!?vansk! s*-ran‘ so si včeraj ogledali zastopniki republiške skupščine SRS in deželnega sveta F-JK. Delegaciji sta vodila Rudi Čačinovič in Drago stoka. Najprej so si ogledali mejni prehod Štandrež - Vrtojba, zatem hidrocentralo na Soči pri Solkanu in sabotinsko cesto. Po obisku v Gorici kjer je obe delegaciji sprejel predsednik pokrajine Cumpeta, ste se delegai ji podali v Trst na ogled gradbišča avtoceste od Sesljana do Opčin in avtoporta pri Fernetičih. V Novi Gorici sta se včeraj sestali tudi mešana delovna skupina za usklajevanje vodnega režima na Soči ter mešana delovna skupina za obrambo proti toči. Vladna večina išče kompromis glede Visentinijevih ukrepov hai 77 Včerajšnji dan je potekal v znamenju iskanja kompromisa, ki 1 rešil hkrati Vi sentirli jeve davčne ukrepe in Craxijev kabinet. Vrsti-sentin-86 srečanJ|a; Forlanija z Visentinijem, Spadolini ja s Forlanijem, Vi-ot)Rr. Ta z načelniki poslanskih skupin vladne večine, toda vse je ostalo Posli°’i oz'roma odloženo na ponedeljek, ko se bo spet sestala pristojna Prioria komisija. Govori se, da je doslej »neomajni« Visentini sedaj Sodi vrf” spreicti Popravek glede induktivnega ugotavljanja dohodkov, ki tavlia • : minister na.i b> z letnimi dekreti točneje določal vodila za ugo-janje. Tako bi lahko KD prikazala ta kompromis kot zmago. demn[eČaln'*e z načelniki skupin večine je trajalo 3 ure, na koncu pa je hiinisi S^an Rogooni (ki mu je pritrdil socialist Formica) izjavil, da so ha ni obrazložili ugovore glede induktivnega ugotavljanja in da čakajo 7fkr°v odgovor (ki ga bo dal v torek) ter da je bila večina složna. Rredvz Z.so..se loroj ostre polemike v večini, ki so se razplamtevale še PaketceraJ ® n j im, polegle. Dejansko pa že več kot mesec dni Visentini jev Veznič!Ve^no razdvaja: na eni strani PRI in PSI (toda včeraj še je za-v Ti, ■ skrhalo zaradi Craxijevega srečanja z voditeljem P LO Arafatom Vfhfu). na drugi pa KD, PSDI in PLI. 'ioni 80 lSG sestok tu
  • tud* Kristine ne. Nemški napad jih je tar r°Pil na vse strani. Zgrozil se je. Bil je brez bati f»i0na' Sam. Vodil je konja za seboj. V gozdu je konj kajkrat zahrzal in se ustavil. Obrnil se je. Ko je so nek°liko više, je zaslišal nečloveške krike. Nemci p0 ?asliševali in ubijali ujetnike. Stal je kot okamenel je h s*vim nebom. Slišal je ženske glasove in bal se v ’ da so ujeli Kristino. Tesnoba se mu je spremenila ho.0zo" Bil je brez moči, moral je bežati stran od varnega kraja... bod ^ak° naj pride v brigado brez bataljona? Saj ga ° Postavili pred puške, je pomislil. Znočilo se je, globoko spodaj pa se je sedlo začenjalo umirjati. Nebo so parale svetlobne rakete napadalcev. Po grebenu na meji gozda je zbral dvajset svojih razbeglih borcev. Vsi bivši belogardisti so mu ušli in se vdali Nemcem. Nekaj domačinov je pobegnilo domov. Drugi pa so zbegani tavali sem in tja... V vsakem življenju se nekatere stvari ponove. Zakaj in kako, ni mogel razvozlati. Bili so prav tam pod skalovito goro, kjer je spomladi leta 1942 zbral razbite ostanke Greif ove čete in ustanovil Brkinsko četo. Namenil se je v isto vas, v Podrago pod Nanosom. Tam je dobil v hišah in hlevih nekaj svojih pa nekaj drugih razbeglih borcev. Iz skrivališč so privlekli strojnice, bombe in municijo. Karlo je borce porazdelil na desetine, vode in čete ter postavil voditelje. Z avtoriteto človeka, ki ne klone v nobenem kritičnem položaju, jim je razložil, da je osamitev smrt, zakaj Nemci pobijejo in obesijo vse, ki jih zajamejo. Brani pa se lahko samo močna enota, ki se tolče do zadnjega naboja. Verjeli so mu. Ime Karlo Maslo je bilo še vedno pojem. Z njim so se počutili bolj vame. Nemci so se zaman veselili. Elitne divizije so res razbile brigade, ki so jim zastavile pot, niso jih pa mogle uničiti. Borbeno jedro enot se je obdržalo in se sproti obnavljalo, tako da so se v oktobrski ofenzivi na Triglavsko divizijo brigade borile še vedno v prvotni moči. Novembrska ofenziva Treufe, katere namen je bila obkolitev in uničenje Triglavske divizije na Cerkljanskem, se mu je motala v spominu kot vročične sanje. Dež, sneg, jesenska megla, vsakodnevni nočni premiki in boji do skrajne izčrpanosti, dezerterji, zločinsko početje izdajalcev in vrinjencev gestapa, kaznovanje dezerterjev — vse to je izpilo moči ne le njemu, temveč vsem borcem. Komandant Dule se je z divizijo umikal iz obroča s posebno taktiko. Ko je postopno izgubljal prostor, je pridobival čas. Iz obroča so se vedno prebili, tik preden je bil zaprt, in Nemci so morali znova/ premeščati svoje enote v težko prehodnem hribovju okoli Idrije. V teh bojih pa je izginila tretjina brigade. Karlo je doživel še eno tragedijo. Celo v sanjat je videl pasove žičnih ovir na bivši italijansko-nemški meji, kjer so bile na gosto podtaknjene mine. Protestno pismo pristojnim deželnim in krajevnim telesom Lastniki zemljišč so zelo nezadovoljni z izvajanjem sporazuma o razlastitvah Na sedežu deželnega odbomištva za prevoze so se sredi oktobra srečali podpisniki sporazuma, o razlastitvenih postopkih v zvezi s hitrimi cestami na Tržaškem, da preverijo položaj in da se dogovorijo za rešitev vseh odprtih problemov, ki so se pojavili tako pri načinu plačevanja odškodnin razlaščencem kot tu di pri izvajanu obvez do vaških skupnosti, ki so jih prizadele razlastitve. Organizacije, ki zastopajo interese razlaščencev, so na sestanku podčrtale nujnost takojšnjega sklicanja delovne skupine, ki skrbi za izvajanje tega sporazuma, hkrati pa so se deželni predstavniki obvezali, da bodo pritisnili na podjetja, ki imajo dela v zakupu, da čimprej opravijo z razlastitvenimi postopki in poravnajo razlastitvene odškodnine. Od omenjenega srečanja je minil že več kot poldrugi mesec, položaj pa je ostal nespremenjen: delovna skupina se ni še sestala, podjetja pa ne spoštujejo navodil deželne vlade. Kmečka zveza, Konzorcij razlaščencev »Naša zemlja« in Koordinacijsko združenje kraških vasi so zato pred kratkim poslali deželi, podjetju ANAS in vladnemu komisarju ter v vednost vsem občinskim upravam, KGS in podjetjem, ki imajo dela v zakupu, dokument, v katerem ostro protestirajo zaradi neizvajanja okvirnega sporazuma, zaradi česar raz laščenci upravičeno izgubljajo zaupanje v razlastitvene postopke. »Vsemu temu je treba še prišteti razlastitveno prakso,« piše v pismu, »na 4. odseku avtoceste Opčine - Padriče. Tukaj je podjetje SIGIO poslalo razlaščencem obvestila brez slovenskega prevoda in brez ustrezne dokumentacije. Kakšna jamstva imajo lastniki zemljišč, ki jim bodo razlastili zemljo, glede odškodnine in glede načina in rokov izplačevanja te odškodnine?« Zaradi nedavnih izkušenj z razlastitveno proceduro zahtevajo lastniki zemljišč realna in jasna jamstva, še preden se začenja postopek za sestavljanje zapisnikov o stanju zemljišč, ki bodo razlaščena. To je povsem upravičena in zakonita zahteva, ki ji morajo pristojne ustanove brez oklevanja ugoditi. Prav tako Zakonite in upravičene so tudi osta- le zahteve, ki so jih predstavniki Banov, Trebč in Padrič navedli v pismih pristojnim telesom. Iz vsega tega sledi, da je treba takoj sklicati vse podpisnike sporazuma, da s? kolegialno rešijo vsa odprta vprašanja v zvezi z razlastitvami za dograditev cestnih povezav v tržaški pokrajini. Do tega sestanka bi moralo priti pred začetkom sestavljanja zapisnikov o stanju zemljišč na predvidenem avtocestnem odseku Opčine - Padriče. »Mogočna manifestacija v Trebčah,« piše še v pismu, »je pokazala, kako so pripadniki slovenske manjšine občutljivi glede javne rabe slovenskega jezika v krajevnem imenoslovju. Upoštevajoč, da bo avtocestna povezava speljana v glavnem po teritoriju, kjer živi slovensko prebivalstvo, bi bilo primemo, da bi pristojne oblasti že sedaj zagotovile uporabo slovenskega jezika pri vseh avtocestnih tablah. Tako bi državno cestno podjetje pokazalo svojo občutljivost do pričakovanj in zahtev krajevnega prebivalstva, ki temeljijo na jasnih državnih in mednarodnih pravnih normah.« Volitve v okrajne in pokrajinski svet bomo spet bojkotirali Prihodnjo nedeljo na šolah volitve v področne in zavodske šolske svete Na naših šolah v teh dneh končujejo priprave na bližnje volitve v šolske zborne organe, ki bodo v nedeljo, 16. in v ponedeljek, 17. decembra. Tudi letos bodo za Slovence v Italiji te volitve okrnjene, saj bodo slovenski volilci izvolili le svoje predstavnike v področne svete didaktičnih ravnateljstev in v zavodske svete nižjih in višjih srednjih šol, kot leta 1977 in leta 1981 pa bodo bojkotirali volitve v okrajne šolske svete in v pokrajinske šolske svete. Sklep o bojkotu teh volitev je pred tedni soglasno sprejel Enotni šolski odbor, ker ni bilo v vseh teh letih nič storjenega, da bi se slovenski šoli zagotovila avtonomija v upravljanju. Enotni šolski odbor je bil prvotno sicer mnenja, da bi se slovenski volilci lahko udeležili volitev v pokrajinski svet, vendar le pod pogojem, da bi ta organ posloval dvojezično. To zahtevo so člani deželne komisije za vprašanje slovenske šole predočili deželnemu šolskemu skrbniku. Slednji je o zahtevi seznanil ministrstvo za šolstvo. Iz Rima ni bilo odgovora na zahtevo o dvojezičnem uradovanju pokrajinskega sveta. Ker je medtem ze zapadel rok za predstavitev kandidatkin list za udeležbo na volitvah, je Enotni šolski odbor odločil, da se : ii venski voiiiei tuoi letos, tretjič za-- i -rd -v volitev v okrajni in pokrajinski šolski svet. Na Tržaškem bodo slovenski volilci izvolili pet področnih svetov (za sve toivansko, svet jakobsko, dolinsko, na-brežinsko in opensko didaktično ravnateljstvo), sedem zavodskih svetov nižjih srednjih šol in štiri zavodske svete višjih srednjih šol. V področne svete bodo starši izvolili po šest predstavnikov, učitelji pet, vzgojitelji in neučno osebje pa po enega. Didaktični ravnatelj je obvezno član tega sveta. Zavodske svete nižjih srednjih šol bo sestavljalo šest predstavnikov staršev, prav toliko predstavnikov profesorjev, en predstavnik neučnega osebja in ravnatelj. Na višjih srednjih šolah bodo starši izvolili v zavodske svete po tri predstavnike, tri predstavnike bodo v tem svetu imeli dija- ki, profesorji bodo imeli šest mest, eno mesto je odmerjeno neučnemu osebju, član zavodskega sveta pa je obvezno tudi ravnatelj. Sindikat FLT prireja svečanost v spomin deportiranih delavcev Telve V ponedeljek, 10. decembra bo potekalo 41 let od dne, ko so v Trstu aretirali in pozneje deportirali v nacistična taborišča skupino delavcev, zaposlenih v takratni telefonski družbi Telve. Pokrajinsko tajništvo FLT ob tej priložnosti poudarja svojo predanost vrednotam, ki jih je potrdilo antifašistično osvobodilno gibanje, v spomin na padle kolege pa prireja danes ob 10.30 pred njihovim spomenikom v parku pod gradom Sv. Justa krajšo svečanost. Miklavž se je poslovil Najbolj priljubljen praznik naših malčkov je za nami. V četrtek je Miklavž obiskal skoraj vse naše osnovne šole in vrtce, pa tudi marsikatero društvo v mestu in okolici, in prinesel s sabo kopico daril. Naš fotograf je bradatega dobrotnika otrok ujel v društvu Ivan Cankar (zgoraj) in v šentjakobskem slovenskem otroškem vrtcu (v sredi), spodnja slika pa kaže običajni vrvež na Miklavževem sejmu v Drevoredu 20. septembra V FJK eden naj učinkovitejših protipotresnih sistemov Italije Čeprav manjkata do božiča še dobra dva tedna, je čutiti v mestu vse večje praznično vzdušje. Trgovci so, kot ponavadi v tem času, bogato okin-čalj izložbena okna svojih trgovin, da bi privabili čim več kupcev in jim počasi, a vztrajno odščipnili trinajsto plačo. Kupci se jim očitno ne postavljajo v bran, sicer bi obisk trgovin in veleblagovnic ne bil tako polnoštevilen, kot je opaziti v zadnjih dneh. Po nekaterih mestnih predelih pa se niso zadovoljili zgolj z »nališpa-njem« trgovin. Praznični obraz s stotinami raznobarvnih lučic in trakovi so si nadele tudi posamezne ulice, kot je razvidno tudi iz zgornje slike, ki je bila posneta pri Sv. Jakobu. • Svečane proslave 40-letnice ustanovitve dnevnika La voce del popolo, ki jo prirejata danes na Reki SZDL in tamkajšnja občinska skupnost, se bo v imenu deželnega sveta Furlanije Julijske krajine udeležil tudi podpredsednik Claudio Tonel. V kongresnem centru tržaške Pomorske postaje je bilo včeraj študijsko srečanje o ciljih in izkušnjah seizmometričnega sistema v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga je priredila deželna uprava s sodelovanjem Eksperimentalnega geofizikalnega observatorija iz Briščkov. Poleg izvedencev so se srečanja udeležili tudi podpredsednik deželnega sveta Tonel, številni predstavniki krajevnih uprav iz naše in drugih dežel in zastopniki italijanskih univerz in znanstvenih ustanov. Zasedanje je odprl deželni odbornik za javna dela Bomben, ki je opisal razvoj seizmološke mreže v Furlaniji - Julijski krajini po katastrofalnem potresu leta 1976. Najhujše razdejanje, ki ga je v Italiji po drugi vojni povzročil kak potres, je deželo dramatično postavil pred potrebo po temeljiti protipotresni obnovi in po novi^ razdelitvi ozemlja na potresna območja, pri čemer velja poudariti, da je bilo do leta 1976 v potresno območje vključenih le 18 občin v deželi. Na tej osnovi je bilo potem treba začeti z uresničevanjem preventivnih predpisov, kakor jih predvideva zakon. Bomben je poudaril, da se je tako prvič zgodilo, da je ministrstvo za javna dela v celoti sprejelo predlog potresne peri-metrije kake dežele. Seizmometrična mreža Furlanije - Julijske krajine je danes že povezana s tisto na Južnem Tirolskem v kratkem pa se bo povezala tudi z Venetom. Gre za skupno obdelavo podatkov, s čimer bo ves severovzhodni del Italije dobil enotno protipotresno službo, hkrati pa bo moč temeljiteje zastaviti tudi raziskòvalno delo. Poseben referat je imel predsednik tržaškega Geofizikalnega observatorija Cesare Roda, v razpravo pa so s specifičnimi znanstveno - tehničnimi temami posegli deželni svetovalec Marcello Riuscetti, Miro Corsi z deželne uprave za javna dela in izvedenci z Geofizikalnega observatorija, Dario Slejko, Adriano Scotti, Anna Maria Riggio in Livio Siro. • Prvega marca prihodnjega leta bo podjetje Morteo-Soprefin iz Genove začelo graditi gradbeni kompleks na področju, kjer je bila pivovarna Dre-her. V načrtu je predvidenih 225 stanovanj, komercialni center in podzemsko parkirišče v površini 45 tisoč kv. metrov. Ker bo podjetje gradilo strukture po novem gradbenem sistemu, za katerega je značilna široka uporaba jekla in železobetona, bodo dela dokončana v samih 18 mesecih. Miljski župan pred srečanjem o podjetjih IRI Poročali smo že, da je predsednik deželnega odbora Biasutti za ponedeljek sklical sestanek predstavnikov krajevnih uprav, političnih in sindikalnih sil, na katerem naj bi se dogovorili o nadaljnjih korakih za rešitev položaja podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini in za zaključek po; gajanj z ustanovo IRI. V tej zvezi je miljski župan Bordon na predsednika Biasuttija, na predsednika tržaške in goriške pokrajine, na tržaške sindikate in na deželno tajništvo CGIL. CISL in UIL naslovil telegram, v katerem odločno zahteva spoštovanje obvez, ki sta jih v začetku leta 1981 sprejeli deželna uprava in italijanska vlada za uresničitev nove proizvajalne strukture v miljski občini, v zameno za zaprtje ladjedelnice Alto Adriatico. To vprašanje bi po Bordonoveto prepričanju sedaj marali enakopravno vključiti v seznam zahtev, ki jin je Julijska krajina pripravila za pogajanja z ustanovo IRI. Bordon v zaključku telegrama tudi zahteva, da bi vsaj kar zadeva omenjeno vprašanje, na srečanju sodelovala tudi milJ' ska občina. • Prihodnji torek in četrtek bo zasedala glavna skupščina Krajevne zdravstvene enoto. • Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal v sredo, 12. decembra ob 18.30. Na dnevnem redu sporočila predsednika, odgovori na svetovalski vprašanja, imenovanje člana občinskega davčnega urada in resolucij8 LpT o prometu na Proseku. CGIL o energetiki v FJK V petek, 14. decembra bo v Novinarskem krožku srečanje o predlogih CGIL za energetsko politiko v Furlaniji - Julijski krajini. Uvodni del bo posvečen posegoma deželnega tajnika CGIL Pasquala in odgovornega pri oddelku za energijo Sossija, kar tri ure pa bodo posvečene razpravi. Pri CGIL namreč menijo, da je po letih najrazličnejših predlogov, stališč in razprav ter neodgovornih potez, prišel čas neodložljivih odločitev. Vsedržavni energetski načrt je namreč izdelan vse do leta 1990, Trst pa po dosedanjih izkušnjah tvega, da bo na predloge podjetja za električno energijo ENEL odgovoril šele takrat, ko se bo načrt že iztekel... Zaključke srečanja o tem vprašanju bo povzel vsedržavni tajnik FNLE (vsedržavna zveza delavcev v energetiki) Genovese. Občinska uprava zagotovila katinarskim staršem rešitev prostorske stiske na šoli F. Milčinski Odločilni včerajšnji srečanji na prefekturi in tržaški občini Katinarski starši so ma sinočnji seji občinskega sveta dobili zagotovita °d tržaške občinske uprave, da je vprašanje prostorske stiske na slovenski osnovni šoli Fran Milčinski dokončno rešeno. Z množično udeležbo v dvorani občinskega sveta, kjer so jim stali ob strani številni predstavniki drugih slovenskih šol na Tržaškem, se je zaključil njihov včerajšnji »tour de force« za dosego primernih učnih prostorov za svoje o-troke, ki se je začel zjutraj s sestankom na tržaški prefekturi (o čemer Poročamo na drugem mestu). 0 katinarski zadevi je najprej spregovoril odbornik za šolstvo Vattovani; v odgovoru na vprašanja svetovalske skupine PSI, svetovalca Tržaškega gibanja Parovela, svetovalske skupine KPT in Liste za Trst je sporočil, da Je včeraj popoldne predal šolskim o-blastem učilnico v bivši policijski kasarni na Reški cesti. Dejal je, da je bilo na splošno zadoščeno predpisom Krajevne zdravstvene enote, da mo-rajo sicer dokončati še nekatera manjša dela, a da jih bodo lahko o-pravili tudi potem, ko se bodo italijanski učenci vselili v prenovljeno u-čdnico. Obenem je zagotovil, da so občinslii tehniki okvirno že pripraviti načrt za montažno gradnjo, v kateri naj bi dobila svoje prostore i talinska osnovna šola na Katinari. V pogovor na vprašanje Liste za Trst Je nadalje še omenil, da taka začas- na rešitev ne bo ogrozila tamkajšnje italijanske šole. Za njim je odbornik za javna dela Bari obrazložil zakaj je prišlo do tolikšnih zamud pri izvedbi del. Po njegovem so bila dela dokaj »kompleksna«, saj je bilo treba »v prvem nadstropju šole Silvestri (!) ne le pregraditi razred, temveč pripraviti vhod v stranišča, postaviti panoje in namestiti dve stikali (!). Po njegovem tudi ureditev bivše policijske kasarne ni zahtevala »preveč časa«. Ob koncu je obrazložil, da pri vsej zadevi »ni bilo politične strumentali-zacije«. Seghene (PSI) je v repliki ugotovil, da bi lahko vsa dela opravili v enem tednu, če bi to le količkaj hoteli, in dodal, da se občinska uprava pri tem res ni izkazala. Parovel (Tržaško gibanje) je bil mnenja, da je prišlo v tem primeru do politične diskriminacije. Kot primer je izjavil, »da bi se vsi takoj zganili, če tri se v podobnem položaju, v katerem so bili Katina rei, znašli Istrani«. Spetič (KPI) je obsodil polževo hitrost občinske uprave, pri čemer je omenil, da je že oktobra lani vložil vprašanje o prostorski stiski na Katinari. »če sem dobil odgovor šele po 14 mesecih, pomeni, da ni bilo politične volje za rešitev vprašanja,« je ugotovil in dodal, da so pristojne o-biasti komaj čakale na napako ka- tinarskih staršev, da bi jo nato izkoristile. Medtem ko je ožigosal izzivalni nastop listarskega predstavnika Spiazzi ja na sobotni skupščini kati-narskih staršev, in poudaril, da šola sploh ni bila zasedena, kot so v svojem vprašanju natolcevali melonarji, so ga fašistični svetovalci prekinjali z medklici »naj jih počaka na Katinari«, češ da bodo tudi tam priredili »volilno zborovanje«. Ob koncu svojega posega je Spetič pozval odbornika Lokarja (SSk) naj se, kot predstavnik občinske uprave, izreče o političnih strumentalizacijuh kati-narske zadeve, o čemer je pred dnevi namigovala v svojih tiskovnih sporočilih SSk. Po repliki melonarja Rossija (»Na splošno sem zadovoljen z odgovorom«), je odbornik Lokar ob oči vidnem negodovanju župana odgovoril Spetiču, »da ni njegova naloga pobli-že slediti delom na področju šolstva in javnih del, ker zaseda drugo od-bomištvo.« Omenil je, da je trii v začetku katinarske zadeve na Katinari in predlagal tudi rešitev. Nato ni sledil problemom, po treh mesecih pa se je na željo staršev spet pozanimal, ker so se dela nadaljevala počasi. »Ne morem reči, da je prišlo pri tem do političnih strumentali-zacij,« je dejal ob koncu. »Mogoče je do njih prišlo, odbor pa je napravil vse, da bi se zadeva rešila,« je zaključil odbornik SSk Lokar. Srečanje na prefekturi, protestna manifestacija slovenskih višješolcev, »tehnični sestanek« na občini, in, nazadnje, sinočnja občinska seja so e-tape, ki jih beleži včerajšnja kronika o prostorski stiski. Vsaj po zagotovilih, ki so jih dobili katinarski starši na prefekturi in na seji občinskega sveta, kaže da bo v ponedeljek končno — vsaj za letošnje šolsko leto — rešeno vprašanje učnih prostorov na osnovni šoli Fran Milčinski. Po treh mesecih čakanj, prizadevanj, posegov pri šolskih in občinskih oblasteh po torej katinarski starši dosegli svoj cilj, in največja zasluga, da se bo vsa zadeva, čeprav s tolikšno zamudo le razrešila, gre prav njim, katinarskim staršem, ki v vsem tem času diso vrgli puške v koruzo. Če je včeraj prišlo do v mnogočem odločilnega razčiščujočega sestanka na tržaški prefekturi, imajo pri tem poglavitno zaslugo prav katinarski starši. To je posredno omenil tudi tržaški podprefekt dr. Mazzurco, ki je med včerajšnjim srečanjem izrecno naglasil, da je za sestanek zaprosilo Združenje staršev šole Milčinski, in sicer z namenom, da bi prefekt urgi-ral na občinsko upravo za čimprej- šnjo rešitev prostorske stiske. Sestanka so se poleg katinarskih staršev, ki jih je vodil predsednik Združenja staršev Ivan Kuret, udeležili še slovenska didaktična ravnateljica Lučka Križmanova, namestnica svetoi-vanskega didaktičnega ravnatelja Ornella Nacinovi, predstavnik skrbnika Tul, italijanski didaktični ravnatelj Maggi, občinska odbornika za šolstvo in javna dela Vattovani in Bari, tajnik Sindikata slovenske šole in predstavnik Enotnega šolskega odbora Škrinjar, predstavniki dijakov slovenskih višjih šol in predstavniki KPI in SSk. Podprefekt dr. Mazzurco je takoj izjavil, da bodo dopoldne predali ključe učilnice v bivši policijski kasarni italijanskemu ravnatelju Maggi ju. Na ugovore ravnatelja, ki je zahteval slugo za učilnico ter telefon in se skliceval na varnostne predpise vodje higienskega urada, je dr. Mazzurco ugotovil, da se da vsa ta vprašanja rešiti v najkrajšem času, kar je potrdil tudi odbornik Vattovani. Katinarski starši so vzeli na znanje zagotovila podprefekta in se mu iskreno zahvalili za njegovo naklonjenost in prizadevnost, da se problem prostorske stiske končno reši. Včeraj je, kot rečeno, v znak solidarnosti s katinarskim! starši zastal pouk na slovenskih višjih srednjih šolah. Naši višješolci so se odločili za protest, da bi podprli prizadevanja Katinarcev. Manifestirali so pred občinsko palačo, njihovi predstavniki pa so se tudi udeležili sestanka na pre- SINDIKATI KOVINARJEV O TRŽAŠKI INDUSTRIJI Potrjen protest trgovcev in obrtnikov prihodnji četrtek Proizvodni in zaposlitveni položaj na področju kovinarske industrije v pokrajini je bil v ospredju sestanka pokrajinskih tajništev sindikatov FIM -LISL, FIQM - CGIL in UILM - CCdL/UIL, na katerem so izrazili hudo zaskrbljenost za položaj v industrijskem sektorju nasploh in zlasti v tržaški Javni in zasebni industriji, ki je že leta v procesu nenehnega krčenja in u-kmjanja obratov, zlasti tistih z državno udeležbo. Na sestanku so posebej obravnavali položaj v škedenjski železarni Ter-v tovarni Isotta F raschini (bivša CMI), v ladjedelnici Sv. Marka in v ladjedelništvu nasploh ter v tovarni velikih motorjev GMT. Glede zasebne industrije so sindikalni voditelji podčrtali njeno postopno propadanje, ne samo paradi kriz nekaterih obratov (na primer Orion, ladijska popravila itd.), temveč tudi zaradi pomanjkanja novih zasebnih pobud, ki dokazujejo nespodobnost tržaškega zasebnega podjetništva, da bi se spoprijelo z novimi tehnologijami in zahtevami. Pangerc predsednik Slavističnega društva Trst Sinoči se je v Gregorčičevi dvorani sestal novoizvoljeni odbor Slavistič-nega društva Trst. Na dnevnem redu je imel sicer samo dve točki, ki pa sta bili temeljnega pomena za nadaljnje delovanje društva, ki se je končno Prebudilo iz dolgoletne neaktivnosti. Dosedanji predsednik Marko Kravos je predal posle, nakar je odbor iz dv°je sredine izvolil novo vodilno strukturo. Novi predsednik Slavističnega društva je Boris Pangerc, podpredsednica Lojzka Bratuž, tajnica Vera Tuta, blagajničarka pa Lučka Abram. V nadaljnjem razgovoru so se odborniki pomenili o prihodnjih programih društva; ti ne bodo strogo vezani samo na šolsko problematiko, čeprav ln,a ta prednost, saj je v Slavistično društvo vključena večina šolnikov, tem-Ve,‘ bo posegala tudi na področje jezikovnega sporazumevanja, literarne zgodovine, organizacije in izpeljave seminarjev za šolnike, spodbujanje debatnih večerov, družabnosti in načrtnega srečevanja slavistov in vseh, ki jim ,e naša jezikovna in kulturna stvarnost pri srcu. V četrtek, 13. decembra se bo znova ustavilo delo po trgovinah in v obrtniških delavnicah in prodajalnah, tokrat v vseth hkrati. Stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov so se o-dločile za poldnevni vsedržavni protest potem ko so se prepričale, da ni pričakovati zahtevanih sprememb v zakonskem predlogu davčne reforme ministra Visentinija. Poročali smo že, kje so bistveni razlogi za tovrstno zadržanje neodvisnih delavcev, ki pred novo protestno akcijo še vedno ugotavljajo, da del italijanskega tiska ni hotel 'poročati o teh razlogih, oziroma je protest uokviril le v vprašanje davčne poštenosti. Prav zato kategorije neodvisnega dela. ponavljajo bistvene točke nasprotovanja zakonu Visentini in dodajajo zahtevo po zaščiti majhnih podjetij in tistih v družinskem okviru. Deželna zveza za trgovino in turizem (Unione regionale del commercio e del turismo) in organizacije, ki predstavljajo obratni sektor, so v okviru protesta prihodnjega 13. decembra v Vidmu sklicale veliko deželno skupščino vseh stanovskih združenj, na kateri bodo razpravljali o predlogu davčne reforme in izdelali načrt za pobude, namenjene zaščiti in razvo- Danvs v Ricmanjih r®sstava DZL y Babni hiši v Ricmanjih bodo dre-J ob 20. uri odprli razstavo članov ruštva zamejskih likovnikov. Razsoljene bodo slike, grafike, kipi in mašenje. Filmski operaterji bodo QZQ * nekaj svojih filmov. Arhi-Wi, ki so tudi člani društva, pa bo-00 razstavo uredili in opremili. Ricmanjski večer, ki ga Društvo za-ejskih likovnikov prireja skupno z arnačim kulturnim društvom Slavec, ( ° °bse0ai tudi pester in bogat kul-/rij spored. Nastopila bo namreč ohr?lna deklet iz ljubljanske šole za kovanje z modernim baletom. Sku riev ,b° pa koncu tudi predstavila na iih^^ni modni reviji oblačila, ki so L. }zdelali na omenjeni šoli. Prav ta- Drevi koncert zbora »E. Mirk« Poklon zaslužnemu primorskemu skladatelju in pedagogu TnvH °ost večera glasbeni ansambel l "D. Lopovi iz Milj. Razstava, ki x, dejansko pregled enoletnega dela /«nov Društva zamejskih likovnikov, °dprta do 22. decembra. ^odreccove lutke ža slovenske šole r,iijta^ro stabile prireja v sodelova-obol -i, trža®k° pokrajinsko upravo in šoL ^ imi občinami vrsto predstav za šole m!adino, zlasti za slovenske nafi ^oodstave Podreccovih lutk z li<-L-<>Vom "»Varietà« bodo v ponede-den' l0rek sredo, 10., 11. in 12. di ernbra, v miljskem gledališču Verlič S,etrtek, 13. decembra, v gleda-betel 'rance Prešeren v Bol juncu, v činov-’ decembra, v nubrežinski občemu telovadnici, v soboto, 15. de-Žu bra’ pa v Kulturnem domu v Kri- Drevi bo ob 20. uri v dvorani na Kontovelu koncert pevskega zbora »Vasilij Mirk«, ki ga je zbor posvetil 100-letnici rojstva skladatelja, po katerem nosi ime. Koncert so pevci posebej pripravili, obsegal pa bo narodne in umetne slovenske pesmi. Ob svečanem koncertu bo ZSKD nagradila nekatere najbolj zaslužne pevce z Gallusovimi plaketami. Zbor »Vasilij Mirk« je prav gotovo eden izmed naših najbolj poznanih vokalno-glasbenih skupin. Kot vsi na ši zbori je dosegel vrhunec pa tudi padce. Med njegove uspehe sodi nastop na mednarodnem tekmovanju »Seghizzi«. Danes je zbor prenovljen s prihodom mladih pevcev, njegova kakovost pa vsekakor raste. Drevišnji koncert bo torej pomenil poklon primorskemu skladatelju Vasiliju Mirku, pomenil pa bo tudi novo preizkušnjo zbora. Na žalost se pevcem ni uresničil up, da bi bil koncert v obnovljeni dvorani Kulturnega doma na Proseku. Birokratske ovire, ki še ne dovoljujejo uporabe dvorane, so »premestile« koncert na Kontovel. Sindikati pripravljajo splošno stavko 18. t. m. Na skupnem sestanku pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL so se pogovarjali o izvajanju skupnih sklepov za podporo sindikalnega stališča do vprašanja davčne reforme, ki so jih sprejeli po veliki stavki 21. novembra. V tej zvezi so sklenili sklicati v sredo, 12. decembra, ob 9. uri srečanje razširjenih vodstev vseh treh sindikalnih zvez, na katerem se bodo dogovorih tudi za pripravo 4-urne vsedržavne splošne stavke, ki bo v Trstu v torek, 18. decembra z manifestacijami in povorkami. ju majhnih in srednjih podjetij. Čeprav svojega pristopa še ni formalno potrdilo, se k udeležbi pri e-notnem protestu nagiba tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, oziroma vse njegove sekcije. Uradno sporočilo bpdo — če medtem ne bo prišlo do bistvenih sprememb okoli razlogov za protest — pri SDGZ objavili v začetku prihodnjega tedna. NA POBUDO NŠK Srečanje z R. Damianijem in pesnikom C. Zlobcem Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja v četrtek, 13. decembra srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem. Pesnika Cirila Zlobca, ki je letos prejel v Italiji dve pomembni nagradi in sicer »Mednarodno nagrado za poezijo 'itegium Julii« in nagrado za prevajalsko delo »Eugenio Montale«, bo predstavil univerzitetni profesor Roberto Damiani. Po tem bo Zlobec spregovoril na temo »Kultura in politika v Jugoslaviji, danes«. Gre vsekakor za izjemno aktualno vprašanje, ki zadeva eno izmed pomembnih točk sedanje debate in tudi polemike v Sloveniji in Jugoslaviji. Srečanje bo v prostorih Trgovske zbornice v Ul. S. Nicolò 7 ob 18. uri. Danes nič cigaret . Pokrajinski sindikat prodajalcev tobaka FIT, pridružen zvezi Unione Commercianti, sporoča, da bodo danes, 8. decembra, ves dan zaprte vse prodajalne toballa in tobačnih izdelkov. Trafike, v katerih prodajajo tudi časopise, bodo morale obratovati do 14. ure, vendar ne bodo smele prodajati tobaka. Tatovi na sedežu Kmečke zveze Prejšnjo noč so neznanci vlomili v prostore Kmečke zveze v Ul. Cicerone. Njihov namen je bil kraja, uspeh pa so odnesti le manjšo vsoto denarja (nekaj desettisočakov). V prostore so tatovi (število ni znano, verjetno pa je šlo za majhno skupinico, morda le za dva) vdrli v poznih večernih urah. Približno ob 23. uri pa je prišla na sedež Zveze skupščine ljudi, med katerimi je bil tudi tajnik Bukavec. Slednji je opazil, da manjka žabica pri železni zavesi na vhodnih vratih. Temu pa ni nihče posvetil posebne pozornosti. Člani Zveze so nato imeli v eni izmed sob krajši sestanek, potem pa so odšli; vhodna vrata so zaklenili z drugo žabico. Med tem časom pa so se tatovi, ki so že bili v prostorih KZ, skrili v prostor, kjer je kurilni kotel za ogrevanje. Po odhodu skupine so odprli okence in zlezli na manjše dvorišče za poslopjem, od tod pa so zbežali skozi dvoriščna vrata. ., Ko so se včeraj zjutraj uslužbenci KZ zavedeli, da so prostore obiskali tatovi, so takoj obvestili karabinjerje. Na mesto kraje sta prišli operativna skupina iz Ul. Ernesto in skupina iz Ul. Cotogna. Z lahkoto so rekonstruirali dinamiko vloma, seveda bodo s preiskavo še nadaljevali, saj, kot so nam povedali, postajajo vlomi v stanovanja vedno bolj pogosti tudi v našem mestu. fekturi. S prefekture se je katinarska zadeva »preselila« na Občino. Odbornik Vattovani je sklical sestanek izvedencev, ki sta se ga udeležila tudi slovenski in italijanski didaktični ravnatelj, da bi se dokončno »operativno« domenili o ureditvi celotnega vprašanja. Na srečanju so lahko takoj »dobili« slugo (9. italijanskemu didaktičnemu ravnateljstvu so »odvzeli« odvečnega slugo), domenjeno pa je bilo tudi, da bodo mestni redarji urejali promet pred bivšo policijsko kasarno ob prihodu in odhodu italijanskih u-čencev v šolo in iz šole. S tem je bilo v bistvu zadoščeno zahtevam italijanskega ravnatelja. Po teh zagotovilih in zagotovilih v občinskem svetu bo torej v ponedeljek vsa zadeva rešena. Že včeraj je medtem Slovenska skupnost izrazila v tiskovnem sporočilu zadovoljstvo nad dokončno ureditvijo vprašanja, enotna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL pa je včeraj ostro obsodila pomazan je pročelja šole Sv. Ciril in Metod na Katinari. Locchi in Colombis pri deželnem odborniku za skrbstvo Pokrajinski odbornik Locchi in občinski odbornik Colombis sta se v prejšnjih dneh srečala z deželnim odbornikom za skrbstvo Branca ti jem, da bi mu predočila težki finančni položaj na področju javnega skrbstva. Oba javna upravitelja sta podrobno analizirala specifičnost tržaških potreb, predvsem v zvezi z oskrbo o-s tare lih in prizadetih. Deželni odbornik je zagotovil, da bo v skladu z razpoložljivostjo deželne bilance skušal prilagoditi deželne prispevke potrebam tržaške stvarnosti. • Rajonski svet za Kotonjo - Škor-kljo prireja v četrtek, 13. decembra, ob 17.30 (na sedežu v Ul. Cotogna 30) javno skupščino, na katero so vabljeni župan in občinski ter pokrajinski odborniki. T Po dolgi bpldzni nas je za I vedno zapustil naš dragi Albin Ehrlich v 73. letu starosti Pogreb bo jutri, 9. decembra, ob 14. uri v Žabnicah. Žalujoča žena in otroci v imenu vseh sorodnikov Žabnice, 8. decembra 1984 Člani slovenskega kluba Kanalska dolina izražajo svojemu predsedniku Niku Ehrlichu in družini najgloblje sožalje ob izgubi dragega očeta. VERDI Jutri, 9. decEmbra, ob 16. uri, red G, šesta predstava opere »Orfej in Evridika« C. W. Glucka. Dirigent Jose Colludo. režiser Alberto Passini. ROSSETTI Danes, 8. decembra, ob 15.30 (rezervirano za deželo) in ob 20.30 — red 1. sobota — bo gledališka skupina TEATRO ELISEO predstavila Shakespear-jevo delo »Hamlet«. Režija: Gabrie- le La via. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni. Jutri, 9. t. m., predstava ob 16. uri, red 1. nedelja. CRISTALLO - LA CONTRADA Do 16. t. m., bo v gledališču Cristallo na sporedu »Tango viennese« Petra Tur-rinija. Nastopata Ariella Reggio in Dario Penne. Predstave so vsak dan ob 20.30, ob nedeljah ob 16. uri, o ponedeljkih počitek. Vstopnice so v prodaji pri UTAT, Pasaža Protti 2. Za informacije telefonirati na tel. št. 741-475, La Contrada. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 8. t. m., ob 14. uri: Finale kviza glasbene mladine Slovenije na temo »Slovenska ljudska glasba«. Okrogla dvorana Jutri, 9. decembra, ob 20. uri: Večer monologa. Mala dvorana Jutri, 9. t. m., ob 19. uri: Plesna delavnica za neplesalce in plesalce ter plesne improvizacije: ob 21. uri: Mrki (Pomračenja), monodrama - pantomima; ob 22. uri: Razgovor o predstavah. V ponedeljek, 10. t. m., ob 19. uri: Od Grenlanda do Fitz Roya. Srednja dvorana Danes, 8., in jutri, 9. t. m., ob 18. in 20. uri: Dnevi plesa '84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 8. t. m., ob 20. uri: I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joannes«. Predstava za abonma S - sobota in petek A ter izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. kino Ariston 16.00 — 22.00 »Orwell 1984«. Režija M. Radford. R. Burton. J. Hurt. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 — 22.00 »Un corpo che urla di piacere e di lussuria«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 — 22.15 »Domani mi sposo«. J. Cala, M. Cariucci, I. Ferrari, K. Huff. Excelsior 16.00 — 22.15 »Per vincere domani - The karate kid«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »I cacciatori del cobra d'oro«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Telefonate erotiche di una matrigna«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Fenomeni paranormali incontrollabili«. Mignon 15.30 — 22.15 »Top secret!«. Aurora 15.30 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. B. Ford. Capitol 16.00 — 22.00 »Scuola di polizia«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »I paladini«. Lumiere 16.00 — 22.00 »Ventimila leghe sotto i mari«. Walt Disney. Radio 15.30 — 21.30 »Casanova«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »La traviata«. razstave prireja ob 100-letnici rojstva tržaškega skladatelja »Vasilija Mirka« PROSLAVO ki bo danes, 8. decembra, ob 20. uri na KONTOVELU s sporedom umetnih in narodnih pesmi. Vabljeni ! T P K SIRENA priredi danes, 8. t. m., ob 17. uri v Ul. Cerreto 12 KULTURNI VEČER Ob 60-letnici TRŽAŠKEGA VESLARSKEGA KLUBA SIRENA Program obsega: podelitev spominskih plaket nekdanjim članom veslarskega kluba, nastop otroškega pevskega zbora osnovne šok F. S. Finžgar, predvajanje filmov Aljoše Žerjala »Regata optimist« in »Tibet«. Vljudno vabljeni člani in prijatelji! Prireditve in sporočila kulturnih druStev in organizacij Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira predvajanje diapozitivov o izletu po Turčiji. Predvaja M. Magajna v torek, 11. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. SPDT vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili trekkinga pod Anapumami v Himalaji, da se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 11. t. m., na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.) ob 20. uri. KD Primorsko vabi na zabavni večer z veseloigro Mladi tabor starih - Beseda 84. Izvaja jo kabaretna skupina SKD Tabor z Opčin danes, 8. decembra, ob 19. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. razna obvestila V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Danilo Jejčič objekte in grafike. V galeriji »Moderna« — Korzo Italia 9 — bo razstavljal slikar Dimitrij Cah do 10. decembra. Umik: ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. Andrej Jemec razstavlja v pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke. Ul. F. Filzi 10. V Gregorčičevi dvorani v Ulica sv. Frančiška 20 je na ogled do 13. decembra fotografska razstava »Zraven te še par kipcev« članov fotografskega odseka društva podjetja IRET. Foto Trst '80 vabi na ogled vse prijatelje lepe umetnosti. Umik: vsak dan popoldan, ob sobotah zjutraj. Zadnja pot Valentina Hrvata V ponedeljek smo pospremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče Valentina Hrvata. Pokojni se je rodil v Borštu 9. 2. 1906. Vse svoje življenje je posvetil kmetijstvu in živinoreji. V času NOB je bil borec 15. brigade in Notranjskega odreda, od 19. 5. 1944 do 13. 1. 1945. Tega dne so ga domobranci zajeli \ Loški dolini pri Sv. Ani. Odpeljali so ga najprej v zapor v Ljubljano in nato pred sodišče. Dne 1.3. 1945 je bil odpeljan v Nemčijo v koncentracijsko taborišče Dachau. Iz ujetništva se je vrnil meseca julija 1945 zelo izčrpan in izmučen. Od januarja 1962 do 1978 je bil vaški načelnik srenje Boršt, pozneje član sekcije VZPI ANPI Boršt - Zabrežec. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. SKD Tabor - knjižnica P. Tomažič in tovariši : v sredo, 12. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri okrogla miza na temo »Kaj nam pomeni enotnost». Sodelovali bodo člani enotne slovenske delegacije. Danes, 8. t. m., ob 15. uri bo v dolinski cerkvi maševal novomašni gospod Stanko Faidiga. Molili bomo za duhovne poklice. Sodeloval bo tudi dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj. Vabimo župnijske skupnosti v Bregu. Jutri, 9. decembra, ob 9. uri bo v dvorani Di Vittorio, Ul. Pondares 8, pokrajinskih kongres ANED (Zveze bivših političnih deportirancev). Dnevni red: 1. otvoritev kongresa - imenovanje predsednika; 2. politično-organizacijsko poročilo (Postogna) ; 3. diskusija; 4. izvolitev novega pokrajinskega vodstva; 5. imenovanje delegatov za vsedržavni kongres. Vabljeni! Pevski zbor V. Mirk proslavlja 100-letnico rojstva skladatelja Vasilija Mirka. Proslava bo danes, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani na Kontovelu. Taborniki RMV, družini iz dolinske občine in mestnega središča, vabijo starše svojih članov na razgovor o taborjenju in o bodočem delovanju organizacije. Sestanek bo v torek, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu. Consorzio agrario v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki odkupujejo gorivo za kmetijske stroje, da ga lahko dvignejo pri bencinski črpalki v Ul. Flavia 12 -Trst, tel. 812-311. Gorivo je mogoče dvigniti vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 večer z naslovom »Tunizija v besedi in sliki«. Govorila bo prof. Ksenija Levak. Planinski dom Mangart v žabnicah (Trbiž) vabi v ponedeljek, 31. t. m., na veselo silvestrovanje. Hkrati obvešča tiste, ki mislijo preživeti nekaj božičnih ali novoletnih počitnic v Kanalski dolini, da nudi polni penzion po izredno nizki ceni, 20.000 lir dnevno. Za informacije in rezervacije telefonirati na urad ZSŠDI v Trstu, tel. 040/767-304. šolske vesti Sklada »Mitja Čuk« Voščilnice Sklada »Mitja Čuk« so na razpolago v Trstu : Tržaška knjigarna, Fortunat, trgovina Bernardi - Rojan; v Gorici: Katoliška knjigarna; na Opčinah: papirnica Ulgheri - Pavat, papirnica Chessa, trgovina Co-bez, trafika Danieli; v Skednju: trafika; na Greti: trafika na Furlanski cesti. gledališča Pevski zbor VASILIJ MIRK s Proseka - Kontovela Voščilnice darovi in prispevki koncerti MLADINSKI KROŽEK . BREG vabi na ples ki bo danes, 8. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopila bo tudi skupina evropskih prvakov v plesu Break dance včeraj-danes Danes, SOBOTA, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M. Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 16.13 in zatone ob 7.35. Jutri, NEDELJA, 9. decembra VALERIJA Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1029,2 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 13,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Teresa Presei, Alice Meden, Kerol Romani, Thomas Depase, Marco Loredan, Gleb Tul, Piero Argenti, Enrico Manlio, Barbara Catturarti. UMRLI SO: 82-letna Maura Colugnat-ti vd. Medeotti, 54-letni Michele D'Alo-ia, 82-letna Maria Lenti vd. Pescatori, 81-letna Roza Licari vd. Mekovié, 78-letni Bruno Centis, 91-letna Caterina Cassio, 57-letni Matteo Bamobi, 88-letni Giampaolo Stener, 59-letni Mario Aguia-ri, 73-letna Paola Rebec vd. Slamic. OKLICI: električar Sergio Villa in gospodinja Birgit Katharina Funke, inženir Alessandro Trevisan in učiteljica Livia Dolcetti, šofer Sergio Clun in uradnica Barbara Zambon, kemik Italo Pellegrini in babica Giovanna Angela Coga, kovač Boris Mikac in prodajalka Sonia Zotti, finančni stražnik Giuseppe Laruccia in uradnica Lucia Keber, pomorščak Andrea Schilirò in asistentka Marinella Monteferri, karabinjer Nicola Schiavone in bolničarka Anita Marzi, Bruno Bernard in prodajalka Rosetta Bibalo, radiotehnik Paolo Angiolini in tajnica Tatiana Iurada, raziskovalec Branko Jazbec in študentka Nevenka Škrlj, upokojenec Luciano Udovicich in upokojenka Maria Milovan vd. Sosič, delavec Stefano Ierco in prodajalka Gianna Luini, univerzitetni študent Paolo Cadel in prodajalka Anna Rita Parlangeli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, žavlje. čestitke 6. t. m. se je srečal z Abrahamom ALBERTO ANDOLŠF.K. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Danes se v Kopru poroči KATJA BERDON. Vse najboljše na skupni poti njej in možu Cvetku želi Erika. Danes praznuje 77. rojstni dan in god MARIJA KRALJ iz Slivnega. čestitajo ji in ji želijo še mnogo let v zdravju in zadovoljustvu sin Simon, hči Viktorija z možem ter vnuka Mara in Marko. F Danes se poročita LAURA LOVREČIČ in ROBERTO CERGOL Veliko sreče in razumevanja jima želi KD F. Venturini Vodstvo dopolnilnih tečajev IRRSAE sporoča, da v ponedeljek, 10. t. m., odpade predavanje prof. Sergija Paulina o likovni vzgoji. Istega dne se prične tečaj prof. Merkuja o glasbenem delovanju Slovencev v Italiji v povojnem času. Nadaljevanje tečaja o folklornih plesih, ki ga vodi Nadja Kriščak, bo v torek, 11. t. m. Vsi tečaji so v prostorih liceja F. Prešeren in se pričnejo ob 16. uri. Vabljeni vsi profesorji! 50 jih je že skupnega življenja ABDON in EMILIJA VISINTIN Še naprej vama želi Ivan ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Zveza slovenskih kulturnih društev iskreno čestita NADJI KRIŠČAK in ZDENKU VOGRIČU ter vsem ostalim nagrajencem ob prejemu plakete boja in dela SKGZ. Ob 20-letnici smrti dragega moža Frančka Zaccarie daruje žena Angelca 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob priliki občnega zbora daruje Angel Veljak 15.000 lir za KD F. Venturini. V spomin na Valentina Hrvata darujejo družina Cristaldi (Ricmanje) 10.000 lir, Zdravko in Milka žuljan (Ricmanje) 10.000 Ur ter Ilde in Mirko Hrvatič (Boršt) 10.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Marije Švab por. Bloccaci daruje družina Meula 10.000 lir za Dijaški dom. , Ob 20-letnici smrti Renata Racmana darujejo tete, sestrične in bratranci 15.000 lir za sklad M. Čuk in 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. Društvena prodajalna na Opčinah daruje 150.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na pok. Ginota PuUtanoja darujeta Angela Sferzi 10.000 Ur ter Marija Danev - Krevatin 10.000 Ur. V počastitev spomina pok. Julija Goj-če daruje Svetka Kalc (Lonjer 263) 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Ob smrti bratovega tasta darujeta Dorica in Ada 50.000 Ur za sklad M. Čuk. Za sklad M. čuk so darovati: Dora Kralj - Grison 10.000 Ur, IV. a razred osnovne šole F. Bevk (Opčine) 131.050 Ur, Marija Čuk 50.000 Ur, Edka Križnič 20.000 Ur, Olga Suttorini 10.000 Ur, Eva Fomazari in Ana Žerjal 50.000 Ur ter Jelka in Peter Cvelbar 20.000 lir. Ob priliki zlate poroke darujeta Alojz in Marica Lupine 25.000 Ur za KD Vigred - Šempolaj, 25.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade, 25.000 Ur za dekUški zbor Devin in 25.000 Ur za Godbeno društvo v Nabrežini. Irma Godnik daruje 5.000 Ur za po stavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Ob 2. obletnici smrti dr. Marčela Verča darujejo Milena, Sergij in Vanček 100.000 Ur za KD I. Cankar. V spomin na Ladija Bukavca daruje pekama Malalan 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Ladija Bukavca daruje družina Orel 20.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Marije Hrovatin vd. Germek darujejo Johanca in Justo Tence 10.000 Ur, Darinka in Rado Tence 30.000 Ur, Breda in Ruggero Pieri 30.000 Ur za spomenik padlim v Briščikih. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. mali oglasi Tabor z Opčin prireja v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora« pod vodstvom prof. Branka Rajšterja. Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 bo v gledaUšču Rossetti na sporedu koncert GODALNEGA KVARTETA MODIGLIANI. menjalnica 7. 12. 1984 Ameriški dolar 1.880.— Kanadski dolar 1.410.— Švicarski frank 743.— Danska krona . 170.— Norveška krona 210.— Švedska krona . 212.— Holandski fiorini 545,— Francoski frank 199.— Belgijski frank 29.— Funt šterling . 2.270.— Trski šterling . 1.900,- Nemška marka 615.— Avstrijski šiling 87.— Portugalski eskudo 11.— Japonski jen 6.— španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.400.— Grška drahma . 14.- Debeli dinar 7.75 Drobni dinar 7.- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. A. TRST - ULICA I 'FILZI 10 1*2 D1-«44Q PRODAM golf letnik '75, v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-320. OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in čmo vino. OSMICO je odprl v Mačkoljah - Križpot 122, Stanislav Novak. Toči belo in čmo vino ter ima domače klobase. GORIŠKA SEKCIJA mednarodnega sklada za naravo WWF išče dobrotnika, ki bi ji lahko podaril stari pisalni stroj. Ponudbe sporočiti v večernih urah na tel. št. 0481/882-244. V NAJEM dajem prostor, primeren za skladišče, 40 kv. m v Dolini. Tel. na št.. 040/228-390. PRODAM A 112 junior, letnik 1982, za 5.500.000 Ur. Tel. 040/229-257. LEKCIJE iz matematike in fizike daje izkušeni inštruktor. Informacije po tel. na št. 003865/21972. SEMENARNA »PRI MILI« v Doberdobu sprejema naročila za semenski krompir ter ima na zalogi čreva in vse potrebno za koline. HARMONIKO scandalU 120 basov v dobrem stanju prodam. Tel. 0481/882-338. OSMICA je v Borštu. Točijo belo in čmo vino. ANGLEŠČINO inštruiram. Tel. na št. 003865/22879. PRODAJAMO rabljena traktorja ford 3000, 50 KS, prevoženih 1620 delovnih ur in fiat 355 goseničar, 40 KS, 1530 delovnih ur. Oba v dobrem stanju. Agromarket, tel. 0481/84741. ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. LA MAGLIA moška In ženska oblačila Vas pričakuje z novo zimsko kolekcijo TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174 èiinn1 Igrača je otroku resna stvar ORVISI zanj ima najlepši dar TRST UL. PONCHIELLI 3 Mun «LINEA» ... AOUASCUTUM! Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegent-no krojene dežne plašče. Njihov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362 film - film - film ureja kinoatelje radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA IL CAVALIERE ELETTRICO — The Electric Horseman — Električni konjenik, 1979. Režija: Sydney Pollack. Igrajo: Robert Redford, Jane Fonda, Valerle Petrin in drugi. RAI 1, v ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30. Western prenesen v sodobno Ameriko, v okolje rodea, kjer še danes živijo stari miti Westa. Vendar kot na vseh področjih ameriškega življenja je tudi v ta začarani svet simbioz človeka s konjem oziroma z naravo prodrl konzumizem in z njim neusmiljena pravila reklame. Kavboja Sonnyja je sprejela v službo firma živil AM PCO in mu poverila nalogo naj re-klamizira zaboj »Ranch Breackfast«. Osrednja točka reklamnega spektakla je kavbojev performance s konjem Rising star. Ko pa Sorvny izve, da so konju dali pomirjevalna mamila se razkači in z njim zbeži v obširne prerije. Zasleduje ga policija, ljudje Ampcoja in zaljubljena novinarka (Jane Fonda). Vsa afera, ob pobeglem kavboju pa je še večja reklama, kot si jo je firma zamislila in zato prekličejo prijavo in trušča je konec. 0-srednja Pollackova tema je torej reklamno izkoriščanje ljudi in živali, ki jo razberemo tudi v njegovih prejšnjih filmih (Jeremiah Johnson, 1972; The shoot horses, don’t they?, 1969). Robert Redford (All thè presidente man, Brubaker) se v vlogi sodobnega kavboja izredno dobro znajde in Jane Fonda (v vlogi novinarke) ponavlja, čeprav jo zdramatizira, uspešno vlogo filma The China syndrome (1979). L'UOVO DEL SERPENTE — The serpent's egg — Kačja jajca, 1977. Režija: Ingoiar Bergman. Igrajo: Liv Ullman, David Corradine, Gert Froebe in drugi. Italia 1, v ponedeljek, 10. decembra, ob 24.00. Davčni problemi so Bergmana prisilili, da je zapustil Švedsko. Sprejel je Ponudbo De Laurentisa in podpisal Pogodb» z ameriško filmsko industrijo za omenjeni film. Moral je sprejeti Pravila spektakla, a se ni odrekel lastnemu idejnemu svetu. Kačja jajca so semena, ki jih je Hitler zapustil P° neuspelem puču v Munchnu, obrodila so kačo, ki je pretresla Evropo naslednjih dvajset let. V tem okolju (leta 1923) ekonomske krize in torej lakote, revščine in politične nestabilnosti se zgodba osredotoča na židovskem paru (cirkuška umetnika), ki Pade v past krutega doktorja Vergeru-sa. Doktor v svoji kliniki dela skrivnostne eksperimente na ljudeh, napo-yed tega, kar se bo dogajalo v nemških lagerjih. Teme filma so strah, grožnja, sumničenja, v ozadju pa razkrajajoča se družba, kjer se ugodno razvijajo prostitucija, nasilje in alkoholizem. Bergmanov film v svoji Pripovedni strukturi napove s horror scenami prihod nacizma in iz tega vidika ga lahko navežemo na nemški ekspresionizem (Kabinet doktorja Ka-bgarija, 1919; Dr. Mabuse — kvartopirec, 1922), ki nima samo podobne Pripovedne osnove (lik grozljivega doktorja), temveč tudi svari ljudstvo Pred prihodom Zla, in to v letih 20. LUCI DELLA RIBALTA -Limelight — Odrske luči, 1952. Režija: Charlie Chaplin. Igrajo: Charlie Chaplin, Claire Bloom, Ni- Kel Bruce in drugi. RAI 1, v petek, D. decembra, ob 20.30. Chaplin je osrednja osebnost svetovne komike. Zaslovel je v obdobju nemega filma v vlogi Charlota, priljubljenega potepuha, ki ga gotovo vsi poznamo. V tem prvem obdobju je osrednja tema njegovih komik fcpj za preživljanje, lakota in nestrpno iskanje odrešljivega veselja. Boj za preživljanje je osrednja tema tudi njegovih poznejših filmov (The great dieta tor, Monsieur Verdoux, A king in New York), ni pa več materialno temveč »moralno« preživljanje. Medtem ko je prej govoril o lakoti, govori sedaj o »svobodi«, »demokraciji«, osmeši diktatorja in kapitalista, iz tematik revnejših preide na tematiko bogatih slojev. V Odrskih lučeh pa ponovno obravnava namreč eksistencialne potrebe človeka : umetnost, ljubezen, način življenja. Calvero (Chaplin), komik, ki je zašel v pozabo, reši iz samomora mlado plesalko Ter-ry. Ji pomaga, da se vrne na oder in kmalu postane star. On pa ponovno preide v ozadje. Ob priložnosti ponov nega vzpona kot komik Caldero »podleže« svojim razočaranjem za izgubljeno Terryjino ljubeznijo in umre. IL COMPROMESSO — The arrangement — Kompromis, 1969. Režija: Elia Kazan. Igrajo: Kirk Douglas, Faye Dunaway, Richard Boone. Retequattro, v četrtek, 13. decembra, ob 24.00. Pri šestdesetih letih starosti Elia Kazanjoglou, ameriški režiser po narodnosti Grk, napiše avtobiografsko knjigo »The arrangement«, iz katere črpa snov za svoj film Kompromis. V filmu se izpove in išče nadomestek vsakdanjosti in naveličanosti življenja. Evangelos Topouzoglou (Kirk Douglas) sin grškega trgovca preprog (isti poklic je imel Kazanov oče) mi sli, da se bo znebil preteklosti s tem, da bo menjal ime. Pri štiridesetih letih pa doživi eksistencialno krizo, zavrača družino, lagodno življenje in se upre vsem moralnim vrednotam. Medtem mu oče umre in z njim izginejo vsi kompleksi. Evangelos začne novo, zrelo življenje. V filmu dotyo igrata Kirk Douglas, ki je nadomestil Marlona Branda v vlogi Evangelosa in lepa in živahna Faye Dunaway, predvsem pa izstopa Richard Boone v vlogi očeta. SCUSI DDV'È IL WEST? — The Prisco kid — Prisco kid, 1979. Režija: Robert Aldrich. Igrajo: Gene Wilder, Harrison Ford, Ramon Bieri in drugi. Retequattro, v petek, 14. decembra, ob 22.00. Aldrich je iste generacije ameriških filmarjev kot Elia Kazan in Richard Brooks. Filmsko znanje si je pridobil pri mnogih znanih režiserjih (Renoir, Zinnemann, Losey) in sodeloval tudi kot asistent režije pri Chaplinovem filmu »Odrske luči«. Režiser nepozabnih westemov »Vera Cruz« (1954) in »Apache« (1954), filmov »The longest yard« (1974) in »Twilight’s last glea-ming« (1977) in drugih, se je v pričujočem filmu podal v komedijo z westemskim okoljem. Leta 1850 pride v Ameriko mladi rabin, ki je namenjen v San Francisco, da bi skrbel za izgubljene duše tamkajšnje judovske verske skupnosti. Po poti doživi neverjetne dogodivščine in v skrajnem trenutku opusti versko napoved in u-porabi nasilje. Lik rabina, ki ga odigra Gene Wilder, se zdi izredno pobožen, je pa popolnoma v skladu z ideali določene judovske skupnosti v Ameriki, ki je v skrajnih trenutkih opustila kult nenasilja. Prvi kanal 9.45 30 let naše zgodovine : 1949 -4. epizoda 11.00 Sv. maša 11.55 Praznični dan 12.15 Dinky Dog - Risanka 12.25 Vremenska slika 12.30 Check-up - Oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute 14.00 Prisma 14.30 Donatella - Film 16.05 Fine di una terra: D padule di Fucecchio 16.30 Posebnosti iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05. Colonna sonora 18.05 Nabožna oddaja 18.15 Prossimamente - Napoved programov za prihodnje dni 18.35 R gioco dei mestieri 19.35 Almanah in vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 Fantastico 5 23.00 Zlato 23.55 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.05 Premio letterario Basilicata Drugi kanal 9.40 Prossimamente - Napoved programov za prihodnje dni 9.55 Dnevi Evrop>e 10.25 Zimski šport 11.35 Due e simpatia: Mezzagiomo in casa Anker 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravnikovi nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Športna sobota Bologna : motokros Zimski šp>ort Pescara - nogomet: Italija - Poljska 16.15 Sereno variabile 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Sereno variabile 2. del 17.50 »N« IO - Športna oddaja 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 La piscina - Film Igrajo: Alain Delon, Romy Schneider, Maurice Ronet 22.10 Dnevnik 2 - Vesti 22.20 H cappello sulle ventitré -Varietejski spored 23.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.20 Boks Tretji kanal 15.20 Šola in vzgoja: La televisione fa storia? I giovani (1954 - 1968) - 2. oddaja 15.50 Šola in vzgoja Tibet - La cortina di bamboo cade 1. del 16.15 II pollice - Programi, ki smo jih viòli in ki jih bomo še videli 16.45 Carmela è una bambola film Igrajo Nino Manfredi, Marisa Allasio, Gianrico Tedeschi 18.15 Polčas košarkarske tekme 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.35 Geo - L’avventura e la scoperta - 24. oddaja 20.15 Napoved programov za prihod nje dni 20.30 Scarpe da tennis - Zgodbe mladih - 4. del 21.35 Dnevnik 3 22.10 Confessioni del cavaliere d’industria Felix Kruli - TV priredba 23.10 Jazz club JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Teletekst 8.15 Poročila 8.20 Ciciban, dober dan: Klovni so bolni od smeha : Deska 8.35 Nana, mala opica - Lutkovna serija 8.50 Pešec v avtu - Otroška oddaja 9.20 Mladost na stopnicah - Mladinska nadaljevanka 9.50 Pisani svet: Lov - Zelena bratovščina 10.25 Svetovni pokal v smučanju 11.30 Čudeži narave: Nakurujev zaklad - Poljudnoznanstvena oddaja 11.55 in 13.25 Svetovni pokal v smučanju 14.30 Včeraj za jutri: Jesen rumena 15.15 Neznani Chaplin 16.00 Hokej : CZ - Olimpija 18.30 Čudeži narave 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Francoska zveza 21.45 Zrcalo tedna 22.05 30. festival zabavne glasbe Zagreb ’84 23.30 Poročila Koper 12.55 Nogomet 14.35 TV novice 14.40 Smučanje 15.25 Visok pritisk 16.20 Hokej na ledu 17.00 Košarka 19.00 Dokumentarna oddaja 19.30 TVD stičišče 19.50 Pogled na svet 20.20 Rek vi jem za policijskega komisarja - Film 21.50 Nogomet 23.25 Zdravnik in pacient Zagreb 11.25 Zabavni koledar 15.30 Mali koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 Cisco prikje - Film 21.50 Iz mednarodnega sejma glasbe ZASEBNE POSTAJE Robert Redford v filmu The Electric Horseman CANALE 5 8.30 Mammy fa per tutti - TV film 9.00 Phyllis TV film 9.30 La piccola grande Nell - TV film 10.00 La ragazza di camp>agna -Film 11.55 Non solo moda 12.50 H pranzo è servito - Kviz 13.30 Mi permette babbo? - Film 15.30 D padre di famiglia - Film 17.30 II mondo degli animali 18.00 Record - Kviz 19.30 Zig Zag - Kviz 20.25 Premiatissima - Glasbeni program 23.15 Anteprima 23.45 Uomini d’amianto contro l’inferno - Film RETEQUATTRO 8.30 Brillante - TV novela 9.20 Alla ricerca di un sogno -TV film 10.10 Alice TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.05 Caccia al 13 15.40 Time Expness - TV film 16.30 La battaglia dei pianeti -Risanka 17.00 Masters i dominnatori dell’universo - Risanka 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - Tekmovanje 20.25 La banda degli angeli - Film 23.15 Punto di rottura - Film 1.00 Hawaii Squadra Cinque Zero - ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Come rompere un divorzio felice - Film BABIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.30 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Praznična matineja: Veliki orkestri; 10.00 Mladinski o-der: »Dobrotna gospa«; 10.20 Koncert RAI iz Rima: Simfonični orkester in zbor RAI iz Rima vodi Charles Ma-ckerras; 11.40 Beležka; 11.50 Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12.00: »Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ bTe« - glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba p» željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 V svetu valčka; 16.30 Glasbeni listi; 17.00 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba : Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Samo Hubad; 18.00 Roman v nadaljevanjih : Anne Wambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«. Peti in zadnji del; 18.35 Glasbena priloga. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. Do 11.00 Jutranji val; do 15.00 Glasba; ob 15.00 Glasba px> željah s telefonskimi pozivi v živo tel. 212628; ob 18.00 Listajmo po časopisih; ob 20.00 športna sobota v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in izžrebanjem nagrajenega kupona; ob 23.00 Nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.30 Vremenska napo-ved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev, Kruh in sci Radia Koper; 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik. Pesem tedna Radia Koper; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 0-tvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dvojne tračnice; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pičice na i; 14.35 Popoldanski program; 16.32 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz...; 20.00 Zaključek. 11.30 Sanford - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Angeli volanti - TV film 14.00 Šport 16.00 Bim Bum Barn Lo specchio magico - Risanka Nana Supergirl - Risanka Il tulipano nero - Risanka 17.40 Musica è 18.40 Variety 19.50 Lady Georgie Risanka 20.25 Supercar - TV film 21.25 Hazzard - TV film 22.30 H principe delle stelle 23.30 Deejay Television - Video Music Non Stop TELEPADOVA 15.00 Carletto il principe dei mostri - Risanka 15.30 Yattaman - Risanka 16.00 Daktari - TV film 17.00 Risanka 19.20 Marcia nuziale TV film 19.50 Marna landa - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono - TV film 21.20 Professore venga accompagnato dai suoi genitori - Film 23.30 športna rubrika 00.30 L’incredibile Hulk - TV film TRIVENETA 9.30 I pionieri di Algoa Bay - TV film 10.00 999 Scotland Yard - Film 14.00 Dražba preprog 16.30 TV film 20.30 Dick Turpin - Film 22.00 I Pionieri di Algoa Bay TELEFRIULI 16.50 Risaka 17.15 Robottino - Risanka 17.40 Mechander Robot - Risanka 18.05 Shogun - Risanka 18.30 The Quest - TV film 19.30 Dnevnik 20.30 Film 22.10 L’ora del topo - TV film 23.10 Brennero, il nemico di Roma Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW-Beli Križ 97,7MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nam* 101,0 MHz. RADIO 1 8.00, 10.13, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Zeleni val; 9.00 Zeleni val vikend; 9.30 Maša; 10.16 Blackout; 11.00 Glasbena srečanja; 11.44 Magična svetilka; 12.30 Zgodov. osebnosti: Lev Tolstoj; 13.20 1984 - glasbena oddaja; 13.55 Zeleni val Evropa; 14.25 Nogomet Italija - Poljska; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbene zanimivosti; 19.20 Smo tudi mi; 20.00 Blackout; 20.40 Caro Ego; 21.00 »Z« kot zdravje; 22.27 Radijski variete; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 8.05 Šola in vzgoja ; 8.10 Radiodue predstavlja ; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Ilelzapoppin Radiodue; 11.00 Long Playing Hit; 12.45 Hit Parade; 15.00 Le favolose sorelle Marchisio - radij, priredba; 16.25 Tisoč in ena popevka; 17.32 Pori Ro-yal - radij, priredba; 19.15 Glasbeni program; 19.50 Eri forte, papà -glasbeni program; 21.00 Simf. koncert LJUBLJANA 5 00. 6.30. 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti ; 14.05 Glasbena panorama ; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše ; 19.45 Minute s klaviatun-stom Miho Kraljem ; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program. Obisk delegacij skupščine SRS in deželnega sveta FJK Gradnja infrastruktur predvidenih v Osimu se uresničuje s pospešenim tempom V Gorici in Novi Gorici so se včeraj sestale kar tri komisije za izvajanje osimskih sporazumov. Na mejnem prehodu Vrtojba - Štandrež so se dopoldne srečali zastopniki SR Slo-venie ter Furlanije - Julijske krajine, ki skrbijo za mednarodne odnose, v Novi Gorici pa dopoldne delovna skupina mešane komisije za usklajevanje vodnega režima na Soči, popoldne pa ožja skupina za obrambo proti toči. Slovensko republiško delegacijo je vodil Rudi Čačinovič, predsednik Komisije za mednarodne odnose v Skupščini SR Slovenije, v njej so bili še zastopniki Zbora občin in Zbora družbenega dela, vsi člani komisije; med njimi podpredsednik Vlado Uršič in tudi novogoriški župan Danilo Bašin. Delegacijo Furlanije - Julijske krajine je vodil predsednik Komisije za mednarodne odnose v deželnem svetu Drago Štoka, v njej so bili tudi drugi deželni svetovalci, med temi Ivan Bratina. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ Drago Mirošič. V izjavi našemu dopisniku je Rudi Čačinovič dejal, da je bilo v času od podpisa osimskih sporazumov napravljenega veliko. Zgrajeni so bili nekateri objekti ob meji, urejene so bile nekatere stvari, ki so v sporazumu. Treba pa bo še finansirati nekatere objekte. S tem je Čačinovič omenil avtocestno povezavo z Italijo in dejal, da je treba zakasnitev pripisati sedanjim gospodarskim težavam ter da je upanje v mednarodna posojila. Dejal pa je tudi, da bo treba uresničiti tudi tisto točko osimskih sporazumov v kateri je govor o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Tudi Drago Štoka je dejal, da se sporazumi izvajajo kar se tiče infrastruktur ob meji in da bo treba izvesti še to kar manjka. Dejal pa je, da se sosedni deželi izpopolnjujeta in skupno rešujeta odprta vprašanja. Delegati so se po snidenju in pozdravu na mejnem prehodu Štandrež - Vrtojba podali na obisk hidroelektrarne Solkan ter ceste na Sabotinu. Kasneje so prišli na italijansko ozemlje. V pokrajinski palači jih je sprejel pred- sednik goriške pokrajinske uprave Silvio Cumpeta. Popoldne pa so zastopniki Slovenije in FJK šli na Tržaško, kjer so si ogledali gradbišče avtoceste od Sesljana do Opčin ter mejni prehod pri Fernetičih. Na sedežu občinske skupščine v Novi Gorici pa se je včeraj zjutraj sestala delovna skupina mešane komisije za vodno gospodarstvo. Jugoslovani so italijanskim kolegom orisali delovanje hidroelektrarne v Solkanu, italijanska stran pa je obrazložila načrt jezu čez Sočo, ki ga bodo gradili pri Podgori. Domenili so se tudi o usklajevanju vodnega režima na Soči. Jugoslovansko delegacijo je vodil Janez Kržan, italijansko pa ambasador Ca-silli D’Aragona. Popoldne pa se je v Novi Gorici sestala ožja delovna skupina za skupno obrambo proti toči. Kot je znano je načrt za skupno obrambo vzdolž vse italijansko - jugoslovanske meje že gotov. Kmalu ga bodo pričeli uresničevati. (mw) Miklavževanje v Kulturnem domu Otroci, ki so v četrtek popoldne pričakali Miklavža v goriškem Kulturnem domu se prav gotovo niso dolgočasili, saj jih je kmalu očarala gle-dališko-lutkovna skupina »Odra treh herojev« iz Pirnič pri Ljubljani, ki je uprizorila igrico Mala princeska, ali kako bi osel kmalu postal cesar*. Živa in nasmejana skupinica je svojo predstavo — ali: TINGL-TONGL kot se pravi po njihovo — uprizorila s pomočjo otrok, ki so glasno spremljali izvajanje na odru in s tem pomagali oblikovati pravljico. Mladi gledališčniki, ki jih na Gori- škem že poznamo iz prejšnjih let, so v četrtek in včeraj nastopili še na drugih prireditvah v Gorici in bližnji okolici. Za njimi pa je prišel Miklavž, ki je otroke razveselil s svojimi darilci. J ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV iskreno čestita svojemu dolgoletnemu članu predsedstva ZDENKU VOGRIČU za prejeto priznanje SKGZ. Esperantisti praznujejo 10 let mednarodne kulture Jubilej konzorcija »Collio« V dveh desetletjih dvajset milijonov steklenic kakovostnih briških vin Na sedežu goriškega esperantskega združenja, v Drevoredu 20. septembra 5, bodo jutri proslavili 10-letnico espe-rantizma v Gorici. Goriško združenje je bilo v teh letih vsestransko aktivno s tečaji, kulturnimi srečanji in drugimi oblikami širjenja zanimanja za ta mednarodni jezik — poenostavljen splet številnih drugih jezikov — ki pa se, vsaj pri nas, ni široko uveljavil v javnosti, kot bi se lahko sicer. Esperanto pa ni samo pogovorno sredstvo za premagovanje jezikovnih pregrad, je lahko tudi inštrument za posredovanje kulture. To bodo ponovno dokazali s predstavitvijo knjige v esperantu y>Ombro sur interna pejzago« (Senca na notranji pokrajini), zagrebške pisateljice Spomenke Štimec. Avtorica, ki poučuje na pomembnem zagrebškem e-sperantskem centru Internacia Kultura Servo, je pred nedavnim objavila komedijo v esperantu »Gasiamo« (Ljubezen kot gost). Predstavil jo bo tr-žiški izvedenec za esperantsko literaturo Piergiorgio Soranzo, ki je med drugim prevedel v mednarodni jezik Tomizzovo »Materado«. Na jutrišnji svečanosti, ki se bo pričela ob 10. uri, se bodo tudi spomnili Zamenhoja, »izumitelja« mednarodnega jezika, saj poteka 15. decembra 125. obletnica njegovega rojstva. Slovesnosti se bodo udeležili tudi esperantisti iz drugih pokrajin naše dežele, iz Ljubljane, Kopra in drugih držav, s katerimi vzdržuje stike goričko združenje. razna obvestila Ženski odsek KD Jezero prireja tečaj pletilstva. Prijave do 11. t.m. v trgovini pri Mili. Ženski odsek KD Jezero priredi v sredo, 12. t.m., ob 20. uri pogovor o družinskih posvetovalnicah. Srečanje bo na sedežu KD Jezero. Občinska služba v Gorici bo izjemoma delovala tudi jutri dopoldne od 10. do 12. ure. Konzorcij za zaščito porekla briških vin je bil med prvimi, ki so nastali po izglasovanju zakona št. 930 v letu 1963. Ustanovljen je bjl namreč formalno 31. maja 1964 in ima za sabo že dve desetletji nadvse uspešne dejavnosti. Okrogle obletnice so se spomnili včeraj popoldne, ko je bil na razstavišču ob Ločniškem mostu tudi zelo zanimiv posvet, v glavnem posvečen pomenu in vlogi konzorcijev, kar je še posebej aktualno spričo težav, ki so vse bolj občutne zaradi prevelike proizvodnje vina v Evropski gospodarski skupnosti in spričo težav, ki se bodo najbrž pojavile ob pristopu novih članic. O dosežkih v vinogradništvu in velikanskih spremembah v pridelovanju in komercializaciji briških vin v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer ni mogoče spregledati izredno pomemb- ne vloge konzorcija »Collio«, je spregovoril predsednik te ustanove, grof Attems. Briška vina, ki so bila nekdaj poznana in cenjena v glavnem v lokalnem merilu, sodijo danes med najbolj priznana kakovostna vina v Italiji, uspešno pa se uveljavljajo tudi na tujih tržiščih. Rezultat resnosti in prizadevnosti, pa tudi strogosti, je v svojem posegu posebej naglasil predsednik ustanove, ki je dejal tudi, da je od ustanovitve konzorcija dio danes šlo na tržišče že preko 20 milijonov steklenic visoko kakovostnega vina, kar je po drugi strani dovolj zgovoren podatek. Predsednik konzorcija je v svojem posegu poudaril še, kako si ustanova prizadeva, da bi pridobila (in to čimprej) za briška vina tudi možnost označevanja »Vino z zaščitenim in garantiranim poreklom«. Medtem ko je bil prvi del včerajšnjega zborovanja v glavnem namenjen proslavljanju dvajsetletnice konzorcija DOC, so bila v drugem delu na vrsti zelo zanimiva poročila priznanih strokovnjakov s področja vinarstva, oziroma funkcionarjev u-stanov, ki bi morale skrbeti za nadzorstvo nad pridelovanjem in komercializacijo vinskega pridelka, zlasti kar zadeva kakovostna vina. Poročevalci, senator Paolo Desana, Renato Ratti, Pino Khail in Piero Pittare so iz različnih vidikov opredelili pomen in vlogo konzorcijev za zaščito porekla vin. Zlasti v poročilu sen. Desane, ki je pred kratkim prevzel funkcijo predsednika državnega komiteja za DOC, je bilo slišati vrsto informacij o tem, kako je stanje na tem področju zelo neurejeno in obenem dokaj raznoliko. Posveta sta se udeležila tudi podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo, poslanec Giuseppe Zurlo in poslanec Gianmario Pelizzari, predsednik združenja konzorcijev. Ob koncu zasedanja so podelili vrsto priznanj sodelavcem in članom konzorcija »Collio«. Odbor za posvetovalnico Od konca novembra deluje v Goriči mestni odbor za družinsko posvetovalnico, katerega namen je senzibilizirati upravitelje KZE in občine glede problemov posvetovalnice. Odbor se sestaja vsako sredo ob 17.30 na sedežu zadruge Arcobaleno v Ulici sv. Mihaela 38. kino Gorica VERDI 15.30-22.00 »La corsa più pazza d’America - II«. VITTORIA 16.00-22.00 »Vogliose in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.00—22.00 »Chewing gum«. Tržič PRINCIPE 17.00—21.00 »Cera una volta in America«. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. COMUNALE 16.00-22.00 »Maria's lo-vers.v Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Pošasti iz močvirja«. 22.00 »Fani Hill«. SVOBODA Danes zprto. DESKLE 19.30 »Beg«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. Iskreno sožalje izrekajo dijaki drugega razreda Trgovskega zavoda »I* van Cankar« sošolki Lidiji Cigliò in družini ob izgubi očeta oz. moža. Banca del Friuli sponsor UGG V pokrajinski sejni dvorani je bila včeraj slovesnost, na kateri so predstavniki športne zveze Unione Ginnastica Gorižiana predstavili javnosti in oblastem novo sponsorizacijo z Banco del Friuli in nagradili nekatere med najmlajšimi športniki UGG, ki so se na mladinskih igrah uveljavili na deželni in vsedržavni ravni. Kot je povedal član odbora UGG Moise, ki je nadomeščal bolnega predsednika Cocianija, prihaja pogodba z največjim deželnim bančnim zavodom v ugodnem trenutku za društvo, ki je pred časom prejelo od dežele finančna sredstva za obnovo telovadnice in ostalih prostorov na Battistijevem trgu. Banca del Friuli bo finansirala najmlajše športnike UGG, s posebno pozornostjo za manj razširjene športne panoge. Za Moise jem so spregovorili še predsednik pokrajine Cumpeta, podpredsednik Bance del Friuli dr. Filaferro, župan Scarano in deželni odbornik Brancata, o pomenu športnega delovanja in vsestranske podpore športu pa je spregovoril tudi znani televizijski komentator Bruno Pizzul. Ob zaključku slovesnosti so nagradili najuspešnejše med mladimi športniki UGG. GORIŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO M KMETIJSTVO agricola *84 9. SALON KMETIJSKE MEHANIZACIJE 5. RAZSTAVA IN PRODAJA MALIH DOMAČIH ŽIVALI 3. SALON ČEBELARSTVA IN DERIVATOV ENOLOGIJA — ZOOTEHNIKA — RAZNOVRSTNO ORODJE GORICA, od 7. do 10. decembra 1984 SEJMIŠČE ESPOMEGO Urnik: od 10. do 20. ure AGROMARKET GORICA Ul. Favettl 5 — Telefoni (0481) 84741 Jlf~a U tl iTah t h ìft, Obiščite nas na KMETIJSKEM SEJMU v Gorici od 7. do 10. decembra. jPnsvbvn popust Prijel je za vrat podkvestorja: obsojen na štiri mesece zapora Po hitrem postopku so včeraj na goriškem sodišču sodili 21-letnumu Fabriziu Del Beneju iz Cervignana. Mladeniča so aretirali 27. novembra pred športno palačo v Podgori, kjer se je odvijal koncert znanega kantav-torja Edoarda Bennata. Del Bene, ki je bil očitno v vinjenem stanju, je začel razgrajati pred vhodom in med drugim nadlegoval občinstvo, ki je vstopalo v dvorano. Posegla je policija, med agenti je bil tudi sam goriški podkvestor dr. Giovanni Pisani. Mladeniča pa sploh ni zanimalo, koga ima pred seboj, saj je podkvestorja najprej pčšteno ozmerjal, nato pa ga celo prijel za vrat. Jasno, da se je vsa zadeva zaključila na sodišču, kjer so vročekrvneža obsodili na 4 mesece zapora pogojno zaradi žalitve in nasilja nad javnim funkcionarjem, zaradi nadležne pijanosti pa so ga obsodili na piatilo 30 tisoč lir globe. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Na 4 mesece zapora, poleg tega pa še 70 tisoč lir globe (pogojno in brez vpisa) so zaradi nedovoljene posesti orožja obsodili tudi 39-letnega Ladislava Merka, rojenega na Poljskem, z bivališčem v Škocjanu ob Soči. Merk, ki je po poklicu lovec in ribič, je lani prijavil orožnikom tatvino 12-ka-librske lovske puške in 22-kalibrske karabinke iz neke barake na Lisertu. Prijavili so ga, ker — čeprav je imel redno dovoljenje za posest obeh pušk — bi moral orožje hraniti doma in ne v baraki. Mednarodni posvet o zatiranju varoze Na razstavišču ob ločniškem mostu bo danes, v okviru sejma kmetijskih strojev in opreme, mednarodni strokovni posvet o čebelarstvu, s posebnim ozirom na izkušnje pri zatiranju varoze. Sodelovali bodo čebelarski strokovnjaki iz Zahodne Nemčije, Slove- nije in Furlanije - Julijske krajine. Posvet, ki se bo začel ob 9.30 v konferenčni dvorani na razstavišču, pripravlja konzorcij čebelarjev na Goriškem. Mala Cecilijanka in skavtski ples Tudi slovenski goriški skavti so aktivni v prizadevanjih za gradnjo telovadnice pri Katoliškem domu v Gorici. Tako bodo danes ob Mali Ceci-lijanki, pričela se bo ob 16. uri, sodelovalo pa bo 15 skupin, razstavili ročne izdelke in risbe članov prve čete, starejši člani, roverji in popotnice, pa bodo delili majhno brošuro s članki o telovadnici. V programu imajo tudi naturalno akcijo, ki naj bi potekala po celi Goriški. Z namenom, da bi zbirali denar za gradnjo nove telovadnice, bodo drevi priredili ples v mali dvorani Katoliškega doma. Slovenski goriški skavti in posebno veja izvidnikov in vodnic zagotavljajo zabavo in vabijo mlade, naj se udeležijo plesa. Zaključena preiskava o umoru v Gradežu Te dni je namestnica goriškega državnega pravdnika dr. Giulia Pavese zaključila preiskavo o umoru 55-let-nega upokojenega ribiča Silvanu Boema v Gradežu. Do umora je prišlo 10. aprila letos, po prvih izsledkih zaradi prepira med bednima sostanovalcema. Takoj so namreč osumili 35-letnega Giovannija Corbatta: le-ta je najprej skušal prikazati smrt kot samomor, nato pa se je izkazalo, da je šlo za umor. V okoliščinah te tragedije revščine in alkohola bo razpravljalo tržaško porotno sodišče, kjer se t)o moral Cor-batto zagovarjati zaradi namernega umora. Manjka osebje9 podvoji se delo Goriška pretura v težavah zaradi večjih pristojnosti Skoraj politichi je prejšnji teden stopila v veljavo sicer precej postranska »reformica« v italijanskem sodnem postopku, ki bo v marsičem spremenila vlogo in pristojnosti pretorjev in sodišč. V čem so najpomembnejše novosti novih predpisov? Najprej je treba razlikovati ,med civilnim in kazenskim postopkom. Pri civilnem postopku, kjer se pristojnost določa na podlagi denarne vrednosti spornih dobrin, se bodo povečale pristojnosti t.i. mirovnih sodnikov in pretorjev, ki so v zadnjem časuv zaradi hitrega staranja zakonskih predpisov ob naglo naraščajoči inflaciji, imeli smešno majhne pristojnosti. Po novem bodo mirovni sodniki lahko odločali o sporih do enega milijona vrednosti, pristojnost pretorjev pa bo segala do Petih milijonov vrednosti. Še pomembnejše so verjetno novosti V kazenskem postopku. Tudi tu se bo izrazito povečala pristojnost pretorjev. Po novem naj bi namreč na preturi obravnavali številna kazniva dejanja, ki so bila doslej v pristojnosti sodišč. Najpomembnejše med temi so tatvine in prekupčevanje z ukradenim blagom, ki predstavljajo velik odstotek vseh kaznivih dejanj ; pretor bo nadalje sodil o vstii primerih ponarejanja, o pretepih, nenamernem povzro-cynju poškodb in vrsti drugih kazni-tdh dejanj. Do spremembe je prišlo vudi v pristojnosti glede prizivov zoper pretorjeve razsodbe, ki je od prvostopenjskih sodišč (kakršno je go riško) prešla na prizivna sodišča (s sedežem v Trstu). Namen teh sprememb je olajšati delo sodiščem in predvsem državnim pravdništvom, s tem da se razrešijo cele vrste postopkov in preiskovalne dejavnosti glede manjših kaznivih dejanj, ki so doslej zavirala delovanje sodišč in jim preprečevala, da bi se s potrebno pozornostjo in energijo posvečala hujšim kaznivim dejanjem. Po novem naj bi torej sodišča imela bolj proste roke za hitrejše odločanje o hujših kaznivih dejanjih, pravdni-štva pa se bodo Verjetno lažje posvečala hujšim prekrškom. To, da ne bodo več imeli opravka z malenkostnimi tatvinami, pretepi in podobnimi drobnarijami bo morda tudi omogočilo večjo specializacijo glede določenih vrst kaznivih dejanj (pomislimo samo na finančne prdkrške), za katera mora biti tudi preiskovalec in sodnik primemo specializiran in opremljen z zadostnim tehničnim poznavanjem določenih mehanizmov. Kljub temu hvalevrednemu namenu pa so bile reakcije na nove predpise pretežno negativne, tako da v sodnih krogih prevladuje skeptizicem, če ne celo zaskrbljenost. Očitno je namreč, da se samo s prenašanjem pristojno- sti ne morejo rešiti problemi, ki so odvisni od številnih faktorjev: neprimernega postopnika (že desetletja ležijo predlogi za reformo kazenskega postopka v ministrskih in parlamentarnih predalih), raznovrstni formalni bizantinizmi, kronična počasnost pravice zaradi pomanjkanja osebja in sredstev. Prav pomanjkanje osebja je naravnost dramatično očitno v goriški pokrajini, vendar tudi drugod stanje v tem pogledu ni veliko boljše. Gorica razpolaga z dvema pretorjema, medtem ko bi bila potrebna vsaj še dva. Tretji pretor deluje v Tržiču, vendar mara občasno skrbeti tudi za preture v Gradišču, Gradežu in Krminu, ki so sicer popolnoma zapuščene. Kaj se bo torej zgodilo z novimi pravili, ki bodo po vseh predvidevanjih v bistvu podvojila delo pretur? Da ne govorimo o pomanjkanju drugega osebja, od zapisnikarjev, do navadnih uradnikov, kjer je že danes na desetine mest nezasedenih. Zaskrbljenost je v tem pogledu velika in ni malo takih, ki zagotavljajo, da bo v sedanjih pogojih prišlo v kratkem času do popolne paralize pretur. Nujno so potrebna imenovanja novega sodnega in pomožnega osebja ter posodobitev struktur. Po tem nujnem koraku pa naj bj končno napočil čas za korenito reformo kazenskih zakonikov, ki segata še v 30. leta. Koristen žepni vodnik po Vipavski dolini Z zaporedno štev. 134 je v zbirki vodnikov »Kulturni in naravni spomeniki Slovenije«, ki jo izdaja Zavod SR Slovenije za varstvo narave in kulturne dediščine v založbi Obzorja iz Maribora, izšel vodnik po Vipavski dolini (Vipavska dolina 1 - arheološki vodnik). Napisal ga je Davorin Vuga. Doslej je v tej popularni in nadvse koristni zbirki vodnikov izšlo že več knjižnic, ki opisujejo naravne lepote, kulturne in zgodovinske znamenitosti POSOČJA, na pr. Vrsno in Simon Gregorčič (B. Marušič, J. Komac, 36), Po poteh tolminskega punta (B. Marušič, 55, 56), Trenta (T. Wraber, 61), Alpski botanični vrt Julijana v Trenti (N. Praprotnik, 65), Kromberk (P. Krečič, 75), šentviška planota (B. Marušič, 107), Travnik in cerkev sv. Ignacija v Gorici (V. Koršič, 111), vodnik po Vipavski dolini pa je prvi, ki se loteva arheološke dediščine in na ta način pomembno dopolnjuje dosedanjo vodniško ponudbo iz bogate ter raznolike spomeniške (naravne in kulturne) dediščine v tem delu Slovenije. D. Vuga, 'ki je v Zavodu SR Slovenije za varstvo narave in kulturne dediščine zadolžen za popularizacijo arheologije in ni novinec v pisanju tovrstnih del (v zbirki Vodnikov sta izšla njegova vodnika Ljubljansko barje v arheoloških obdobjih, 118 in Železnodobne Vače, 100), je za arheološko potovanje po Vipavski dolini izbral opis (obisk) najbolj raziskanih arheoloških najdišč (nekatera med njimi so kot Predstavljena študija ARES Kolikšna bo škoda v kmetijstvu zaradi tržaškega vodovoda Okrog štiri milijarde Ur bo znašala škoda v kmetijstvu na območju občin Šempeter ob Soči in Škocjan ob Soči ter deloma v občini Turjak zaradi gradnje novega tržaškega vodovoda, lo v koUkor se nivo podtalnice ne bo znižal. V nasprotnem primeru bo škoda štirikrat višja. Tako izhaja iz študije, ki jo je po naročilu goriške pokrajinske uprave izdelala ustanova ARES. študijo je na nedavnem srečanju med župani omenjenih treh občin, Predstavnikoma strokovnih združenj Goldiretti in Confcoltivatori, odborni-kom Arrigonijem v predstavništvu trista občine ter predsednikom pokrajinske uprave C um peto in odbornikom 2a načrtovanje Bevilacquo, predstavil Univerzitetni docent prof. Mario Pre-stamburgo. . Gradnja novega tržaškega vodovoda le Primarnega panama, vendar je tre- ba s primernimi ukrepi zaščititi kme- ... - (»utiviiuiiu um epi Miouuu muc PJstvo na področju zajetja ter poskril1' da bodo neugodne posledice čim-b°lj omejene. »Ne nameravamo postavljati nepo-rebmih zaprek za dograditev vodovo • uu. ampak žeUmo le primemo zaščititi /Uetijsko območje, ki je posebnega po-jneria. v gospodarski strukturi na Tr-ziskem in v pokrajini nasploh«, sta V svojih posegih poudarila predsednik pokrajinske uprave Cumpeta in odbornik Bevilacqua. Zato je potrebno, da se v okviru deželne zakonodaje poišče možnost finansiranja tistih posegov, ki so usmerjeni v ublažitev negativnih posledic črpanja ogromnih količin podtalnice. Pokrajinska uprava je študijo, ki jo je pripravila u-stanova ARES uvrstila v seznam predlogov za izdelavo prihodnjega triletnega deželnega razvojnega načrta. V študiji so namreč nakazane nekatere nove možnosti v razvoju kmetijske dejavnosti na prizadetih območjih. Attilio Carbone v galeriji II Torchio V galeriji 11 Torchio v Ulici Ma-meli bodo danes ob 11. uri odprli razstavo slik goriškega slikarja Attilia Carboneja. Rodom iz Neaplja živi in ustvarja že dolgo let v Gorici kjer je zaposlen kot profesor. Doslej je Attilio Carbone razstavljal na več kot sto skupinskih in osebnih razstavah v raznih krajih Italije ter v tujini. Razstavlja že več kot petindvajset let. Razstava bo odprta dva tedna. Letos že osmič zapored Kvalitetna izbira koncertov sezone v režiji goriške občine Že v nedeljo yno na kratko poročali o letošnji občinski koncertni sezoni. Tokrat bi o programu spregovorili nekoliko podrobneje, kajti nedvomno gre za najkvalitetnejši koncertni ciklus, ki ga letos prirejajo v Gorici. Občinska uprava, ki že 8 let prireja koncertne sezone, se je letos znašla pred težko izbiro: koncertna dejavnost se je v Gorici izredno razširila, saj je poleg občasnih koncertov več abonmajskih sporedov, ki jih prirejano posamezna društva. V čem naj bi se občinska sezona razlikovala od ostalih? Izbira je padla na kvaliteto. Tako bodo letos priredili 6 koncertov (pred dvema letoma so jih kar 17), ki pa bodo predstavljali prav toliko za naše mesto izjemnih priložnosti. Nastopili bodo glasbeniki, ki si jih zaradi stroškov (računajo, da bo ciklus stal okrog 30 milijonov, z vstopnicami pa naj bi krili tretjino stro škov) druga društva ne morajo privoščiti. Sezona se bo pričela z novoletnim koncertom. Tradicionalne melodije drlžine Strauss bo izvajal 35-članski orkester, ki ga sestavljajo glasbeniki iz naše dežele in Veneta, iz Slovenije in Koroške. Dirigiral bo naš zamejski dirigent Stojan Kuret. Izjemno bo tu- di drugo srečanje, 16. januarja, ko bo nastopil venezuelski kitarist Alirio Diaz. Gre za enega med največjimi svetovnimi virtuozi, ki bo predstavil program španskih in latinsko ameriških pesmi. 14. februarja bo v Gorici pianist Michele Campanella: ki sodi v sam vrh italijanskih izvajalcev. Poseben večer bo 15. marca, ko bodo poča stili 300 letnico rojstva J. S. Bacha s koncertom orkestra Narodnega kon servatorija v Pragi, pod vodstvom F Pospišila. Praški orkester bo s stari mi inštrumenti izvajal 3., 4. in 5 Brandemburški koncert. Peti koncert bo goriški publiki pred stavil ruskega pianista Arthurja Pa paziana in sicer 11. aprila. Kot dulcis in fundo bo 9. maja koncert dua Franco Gulli (klavir) — Enrica Cavallo (violina), ki bosta izvajala Beethovnove skladbe. Glasbenika, ki živita v ZDA (čeprav je Gulli po rodu iz Trsta) bosta v eltu 1985 nastopila samo na dveh koncertih v Italiji An sicer v turinskem Regio ter v Gorici. Abonmaji za cel ciklus (40 tisoč lir, mladina in študenti 20 tisoč) bodo v predprodaji * Avditoriju predvidoma sredi prihodnjega tedna. Posamezne vstopnice stanejo 8 oz. 4 tisoč lir. pravijo v krajini za nearheologa povsem neprivlačna, na pr. Gojače -Morlek, nadvse privlačnih nadomestil pa tudi ne manjka, na pr. Sv. Pavel nad Planino), zares osredotočil pa se je na znamenito bitko ob reki Fluvius 5. in 6. septembra leta 394. Opis bitke, bojnih taktik, vojskovodij in nj:hovih usod, še posebej pa bojišča samega je prodoren, slikovit in nadvse prepričljiv (bralcu skorajda ne dopušča izbire med nekaterimi različicami v razlagah poteka in kraja bitke), še bolj pa bi jo ljudem približala dobra vojaško - geografska skica, s kakršno bi zlahka zmogli sprehod po bojnem polju med Hrušico in Ajdovščino, na katerem sta se spopadli mogočni vojski dveh rimskih cesarstev — okoli 100 tisoč mož vzhodnorimskega cesarja, kristjana Teodozija (379-395) in približno za polovico šibkejša moč zahodnorimskega uzurpatorja, pogana Evgenija (392-394). V bitki, ki je dobila ime bodisi po trdnjavi Fluvio Frigido (Castra - Ajdovščina), bodisi po reki Frigidus (Hubelj ali Vipava), se je odločala usoda rimske države, v ta veliki trenutek svetovne zgodovine pa se je usodno vpletla še znamenita vipavska bur-ja, ki je zaustavila nalet Evgeni-jevih bojevnikov in nagnila tehtnico in bojno srečo na Teodozijevo stran. Bitka se je odigrala v okolici Vrhpolja pri Vipavi in v dolini Bele (po drugi verziji pod obzidjem Castre); z enim pogledom je bojišče moč zaobjeti s terase dvorca Zemono, ki stoji na enem od gričev, strateško vpetih v bojne načrte Evgeni-jevih vojskovodij (mimogrede: morda bi veljalo bogato kulturno, trgovsko in kulinarično ponudbo tega čudovito obnovljenega arhitekturnega spomenika obogatiti še s tega vidika!?). Poleg te slavne bitke in krajev povezanih z njo priporoča vodnik še spoznavanje z rimsko naselbino in utrdbo Fluvio Frigido (Castra) na območju današnje Ajdovščine, kjer so še vidni deli njenega obzidja s stolpi, pa z utrjenim poznorimskim naseljem na Sv. Pavlu nad Vrtovinom in njegovim obzidjem, ki izpričuje napetosti in nemir zatona antike ter ponuja obiskovalcu srečanje s starodavno gradbeniško mojstrovino — vodnim stolpom, ki izvrstno obnovljen predstavlja najvišje ohranjeno rimskodobno arhitekturno ostalino pri nas v Sloveniji; opozarja in vabi na ogled krajev, kjer so bili odkriti zgodnjesreanjeveški grobovi (Gojače - Boršt in Morlek) ali staroslovansko grobišče s cerkvijo (Sv. Jurij pri Batujah); iz cerkvice iz 9. -10. stol. sta v sedanji župni cerkvi v Batujah ohranjeni dve kamniti plošči s pleteninastim okraskom), na koncu pa vabi še v Vipavo, na pokopališče, kjer sta na grobnico rodbine Lavrin - Hrovatin postavljena dva granitna staroegiptovska sarkofaga. DRAGO SVOLJŠAK Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah Pravica do pokojninskega dodatka vsem Primorcem ki so pred vojno služili v italijanski vojski v zadnjih tednih je v pisarni patinate IN AS - CISL v Ulici Roma v urici kar precej gneče: v to pisaril Prihajajo namreč številni starejši J goslovanski državljani, da bi uvelja-, A Pravico do dodatka pokojnine, tiskajoč določila italijansko - ju-r0S ovanske pogodbe o socialnem zavajanju. Vodjo te patronažne pisarne vatora Colello smo vprašali za kaj , uvzaprav gre. Vedeli smo namreč, 80 žo pred leti številni jugoslovan-?a ,- avli:mi' ki so bili svojčas dr-' VIJani italijanske države, že uvelja-n l. Ppavice, ki so jim šle na social-ste V4S*,Venem Pod^-iu- Ste je za ti-v ’ ki s° bili v delovnem razmerju uvajsetih letih pa niso takrat bili vJ*P0v*ni- ^te Pa ic tudi za celo m , Primerov drugačnega tipa. hof3 -tere Colei! a nam je povedal, da ej0 sedaj starejši moški, ki žive viti ^uslovanskem področju, uvelja-Eo ,Prav*co do pokojnine za čas, ki jaltel Prebili v mirnem času kot vo-tere'V ttalijanski kraljevi vojski. Gre k a J čas odsluženja vojaškega ro-Puvcv/*i h* steer nič novega,« nam je gOslrT^ folcila, »saj o tem govori ju- So,,: Yan-sko - italijanska pogodba o (borir.- m za-varovanju iz leta 1957 pU.. P‘sana 14. novembra), ki je sto-v veljavo 1. januarja 1961. Veliko ljudi je od takrat to pravico uveljavilo. Jasno pa je, da niso vsi vedeli za to možnost in, najbrž ker se je vest o tej možnosti razširila v zadnjem času prihajajo sedaj ljudje v velikem številu. Za kaj pravzaprav gre? Po že omenjeni italijansko - jugoslovanski pogodbi si je jugoslovanska stran prevzela v svoje breme priznanje pokojninske dobe za čas, ki so ga nekdanji italijanski državljani — Primorci in Istrani — preživeli v italijanski kraljevi vojski od dneva ko je Italija stopila v vojno, t.j. od 10. junija 1940. Ta čas je jugoslovansko Socialno skrbstvo zainteresiranim priznalo kot redno zavarovano dobo, pa čeprav so bili ti ljudje v službi druge države, katere državljani so takrat bili. Italijani in Jugoslovani pa so se domenili, da bo italijanska stran vzela v svoje breme tisto dobo, ki so jo Primorci in Istrani prebili v italijanski vojski pred junijem 1940, torej v mirnem času. Dajmo primer: fant ki je bil vpoklican v vojsko leta 1939 in je v njej ostal tudi kasneje, denimo tja do septembra 1943, bi moral imeti priznani dve različni pokojninski dobi. Tisto, ko je služil vojaški rok pred vojno, bi mu priznala italijanska stran. Od junija 1940 pa je to prizna- la jugoslovanska stran. 'Jasno je, da je bilo veliko ljudi, ki so dobili priznanje za vojni čas, za povojno odvisno delo in tudi za kako predvojno dobo, pozabili na čas, leto ali dve, preživeto v italijanski vojski ko so služili navadni vojaški rok pred vojno. Pogodba iz leta 1957 je hotela odpraviti tudi to neskladnost. Vendar se je je poslužilo doslej le malo ljudi. Kdo lahko zahteva penzijo in koliko bo dobil? Priznanje te kratke dobe dobijo le tisti, ki so bili oziroma so v odvisnem delovnem razmerju. Ne velja torej za samostojne kmete, trgovce, obrtnike. Sicer pa, kar se tega tiče, je bolje, da se vsakdo podrobneje pozanima v pisarni že omenjenega sindikata. Koliko znaša ta dodatna perizi ja? V Italiji znaša najmanjša pen zija 340.000 lir mesečno. Upoštevali bodo jugoslovansko penzijo ter potem nadoknadili manjkajočo razliko. Kaj to pomeni v številkah? Če ima jugoslovanski penzionist dva milijona starih dinarjev penzije, naj bi dobil v Italiji približno 150.000 lir mesečno razlike. Seveda je to odvisno od primora do primera. Kar pa je zanimivo je to, da lahko dobijo tisti, ki jim bo prošnja ugodena, zaostanke za celih deset let na- zaj. To pa je že čedna vsota, ki jo ne velja zanemariti. Na ugodno reši tev prošnje pa je treba čakati približno dve leti. Kakšni dokumenti so potrebni? Družinski list, potrdilo o stalnem bivanju, potrdilo o jugoslovanskem državljanstvu, odločba o jugoslovanski pokojnini. Vse te dokumente si morajo zainteresirani nabaviti na občinskem uradu v Jugoslaviji. K temu pa morajo zainteresirani dodati še nekatere italijanske dokumente in sicer izvleček vojaške listine, ki jo dobijo na vojaškem nabornem uradu v Vidmu Postopek traja, kot že omenjeno, dve leti. Salvatore Coltila nam je dejal, da potem ko izročijo dokumentacijo na sedež 1NPS v Gorici gredo vsi dokumenti najprej v Videm, potem pa v Ljubljano oziroma v Zagreb, odvisno pač ah živijo zainteresirani v Sloveniji ali na Hrvaškem. Pisarni INAS -CISL sta v Gorici v Ulici Roma 20 ter v Krminu v Ulici Udine 40. Izplača se pozanimati se. Kaj pa ljudje pri nas v Italiji. Ali so vsi uredili pokojninsko dobo tudi za čas, ko so služili navajati vojaški rok? Pa še nekaj. Pravico do te dodatne pokojnine imajo tudi žene že umrlih, ki uživajo pokojnino po možu, ki je bil pred vojno pri vojakih v italijanski armadi. V treh slovenskih občinah na Goriškem so v mesecu novembru vpisali v registre matičnega urada sledeče spremembe glede gibanja prebivalstva. DOBERDOB Rodila se je Valentina Maier. Umrla sta Rihard Zolia in Ivanka Cerni. Porok in oklicev ni bilo. Priselile so se tri osebe, izselila se je ena. SOVODNJE Rojstev, porok in oklicev v mesecu novembru niso zabeležili. Umrla sta Gabrijela Marušič por. Florenin in Andrej Križman. Priselila sta se dva nova prebivalca, izselili so se trije. ŠTEVERJAN Rodil se ni nihče. Umrla sta Antun Križanac in Agostina Lango. Oklice sta otyavila Alessandro Farina in Elda Kotnic. Poročila sta se Maurizio Fornasier in Marina Ličen. Priselilo se je pet ljudi, izselil se ni nihče. Drevi koncert zbora v Mirnu Moški pevski zbor v Mirnu proslavlja 20 letnico ustanovitve in delovanja. Gre za pomemben dogodek, saj je zbor imel in tudi sedaj ima važno vlogo v kulturnem življenju na območju Mirna in tudi drugod. Slavnostni koncert ob jub :leju bo drevi ob 19.30 v mirenski kulturni dvorani, ki so jo nedavno tudi preuredili in posodobili. Na koncert so prisrčno vabljeni tudi Slovenci iz Italije. Ob obletnici je izšla posebna brošura o moškem pevskem zboru, izdajo pa so s svojimi prispevki omogočila razna podjetja. Na superveleslalomu za svetovni pokal Zurbriggen pred Girardellijem Danes v Pescari Italija-Poljska PESCARA — Za današnje prijateljsko nogometno srečanje med Italijo in Poljsko, zadnje za »azzurre« v letošnjem letu, vlada veliko zanimanje. Glede na tekmo v Lousannu, bo Be-arzot vnesel dve novosti : namesto poškodovanega Sciree bo nastopil Righetti, Sabata pa bo zamenjal Tar-delli. Začetna postava bo tako naslednja: Tancredi, Bergomi, Cabrini, Bagni, Vierchowod, Righetti, Conti, Tardetti, Rossi, Di Gennaro, Altobelti, (12 Galli, 13 Tricella, 14 Sabato, 15 Dossena, 16 Panna, 17 Giordano, 18 Serena). Poljski trener Piechniczek pa bo poslal na igrišče naslednjo postavo: Ka-zimierski, Kubicki, Zmuda, Wdoczyk, Wojcicki, Wijas, Matysik, Komomicki, Palasz, Boniek, Okonski. Tekma se bo pričela ob 14.30. Jadran z Končno je napočil trenutek, ko bo sta v domačem okolju merila moči mestna tretjetigaša Jadran in Servo-lana. Obe moštvi sta doslej igrali s spremenljivo srečo, Servolana pa je na lestvici odločno slabša od Jadrana. Varovanci trenerja Martinija so doslej zmagali samo trikrat, tako da se trenutno nahajajo na predpredzadnjem mestu razpredelnice pred Cavejo in bolonjskim Ceamom. Ja dran je v prejšnjem kolu osvojil spodbudno zmago proti slabim Ra- FUY SAINT VINCENT (Francija) — Lanski zmagovalec svetovnega pokala Pirmin Zurbriggen je včeraj dokazal, da bo tudi v letošnji sezoni med glavnimi favoriti za končo zmago. Na trdi (—8 stopinj Celzija na startu), dolgi in težavni progi superveleslaloma v Puy Saint Vincentu je Zurbriggen skoraj za sekundo prehitel Luksemburžana Girardellija, ki naj bi bil gotovo njegov najresnejši tekmec. Za njima se je uvrstil Švicar Thomas Buergler, ki je očitno v dobri formi, saj je na tej progi že zasedel prvo mesto na tekmah za svetovno serijo. Tudi Italijani so se dobro odrezali, saj so kar trije med prvo deseterico. Čeprav je morda kdo po začetnih uspehih »azzurrov« v tej sezoni pričakoval kaj več, pa čala le na predprvenstvenem turnirju Del Negro in takrat so nepričakovano slavili Škedenjci. Pomembnost jutrišnjega srečanja bo prav gotovo mnogo večja in lahko pričakujemo ogorčen in neizprosen boj. O derbiju smo imeli krajši pogovor s Klavdijem Starcem. »V ekipi smo vsi dobro razpoloženi tudi sedmo mesto Richarda Pramot-tona, deveto Roberta Erlacherja in deseto Oswalda Totscha niso zanemarljiva. Izmed Jugoslovanov je bil tokrat najboljši Jure Franko, ki se je uvrstil na več kot solidno peto mesto, kar daje dobro upati tudi za naprej, medtem ko je bil Bojan Križaj osemnajsti. V Puy Saint Vincentu, kamor so zaradi pomanjkanja snega v Val d’I-seru premestili tekme »kriteriuma prvega snega«, bo danes veleslalom, na katerem bodo znova merili moči vsi najboljši, saj bo na startu tudi Stenmark. LESTVICA SUPERVELESLALOMA 1. Zurbriggen (Švi.) 1’43”89; 2. in jurišamo na zmago,« je menil Klavdij. »Kaj pa Servolana?« »Slišal sem, da se je vrnil Mene-ghel. Vsekakor smo mi višji in vseeno bolj izkušeni.« »Koga se 'bojite'?« »Zlasti nas samih. Zelo nerodno bi bilo, da bi ravno v tem srečanju Girardelli (Luks.) 1’44”80; 3. Buergler (Švi.) 1’45"12; 4. Wasmaier (ZRN) 1'45”67; 5. Franko (Jug.) 1'45”72; 6. Roth (ZRN) 1’46’Tl; 7. Pramotton (It.) in Enn (Av.) 1’46”13; 9. Erlacher (It.) 1’46”18; 10. Totscb (It.) 1’46"23; 11. Hinterseer 1’46”62; 12. Julen (Švi.) in Eder (ZRN) minuta 46”71; 14. Gaspoz (Švi.) minuta 46”88; 15. Wenzel (Liecht.) minuta 46”90; 18. Križaj (Jug.) 1’47”33. LESTVICA SVETOVNEGA POKALA 1. Girardelli (Luks.) 45; 2. Zurbriggen (Švi.) 27; 3. Nillson (Šve.) 20; 4. Erlacher (It.) 17; 5. De Chiesa (It.) in Biirgler (Švi.) 15; 7. Pramotton (It.) 14; 8. Heidegger (Av.) in Wasmaier (ZRN) 12; 10. Franko (Jug.) in Hangl (Švi.) 11. igrali pod svojimi sposobnostmi. Sicer vnaprej izključujem tako možnost.« »Kaj bi še povedal o nasprotniku?« »Nič posebnega, Lestvica je dovolj zgovorna in kaže, da so škedenjci doslej igrali precej slabo. Upam le, da ne bodo izboljšali svojega položaja prav proti nam.« »še kako sporočilo?« »Predvsem to, da računamo na živahno podporo svojih krasnih navijačev.« Srečanje med ekipo Lcasest Servo- domači šport Danes Sobota, 8. decembra 1984 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 pri Dom ju: Domio Vesna. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Campanelle; 10.30 v Dolini: Breg - Fortitudo; 12.00 pri Dom ju: Domio - Vesna. CICIBANI 15.00 v Škocjanu: S. Canzian - Mladost. MLAJŠI CICIBANI 10.00 v Dolini: Breg - Montebello. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.30 na Proseku, šola Levstik: Kon-tovel Electronic Shop - Barcolana. DEČKI 15.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Servolana Leasest; 16.30 v Trstu, Trg Valmaura 3: Ancifap - Sokol. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Boemi: T.T. Recoaro Bolzano - Kras. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Repnu: Kras B - Kras C 17.00 v Kulturnem domu v Gorici : Dom -Kras A. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.30 v Nabrežini: Meblo - OMA Linea Vogue. ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Bologni : Mizar Boschi Bologna - Sloga; 21.00 v Calderari di Reno: Calderara Ceam - Breg. MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK Banka - Volley Bali Videm; 20.30 v štandrežu: Olympia Terpin - Gasilci Pordenon; 18.00 v Tržiču: Italcantieri Tržič - Val Štandrež. ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Pierisu: CP Pieris - Friul-export; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Gorian Tržič. MOŠKA D LIGA 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Naš prapor - CG S. Sergio; 17.00 v Trstu, telovadnica šole Volta: Volley Duke 80 - Jamlje SOBEMA; 20.30 v Turjaku: Libcrtas Turjak - Sloga. ŽENSKA D LIGA 16.30 pri Banih: Sloga - Nuova Pallavolo Trst; 20.30 v Foljanu: Corridoni -Bor; 15.30 v Trstu, telovadnica šole Morpurgo: CG S. Sergio - Sovodnje Cen-tralsped. DEČKI 18.00 v Trstu, stadiorf »1. maj«; Bor -Inter 1904. zenčanom, ki so glede na igro, ki so io prikazali v Trstu, presenetljivo visoko uvrščeni. Jadranovci so ta teden imeli običajne treninge, saj je odpadlo prijateljsko srečanje s sežanskim Kraškim ridar jem. Med tednom je za gripo ibolel Jadranov kapetan Peter Žerjal, tako da je njegova prisotnost na jutrišnji tekmi še v dvomu. Letos sta se Leasest Servolana in Jadran sre- Šah: Pertot prvi na turnirju ZSŠDI Sinočnjega tretjega rednega sezonskega šahovskega brzoturnirja ZSŠDI se je udeležilo deset šahistov, ki so igrali vsak z vsakim dvokrožno. Prvo mesto je zasluženo osvojil državni prvokategornik Egon Pertot, ki je zmagal v vseh partijah. Omeniti je treba, da je tokrat manjkal mojster Filipovič, vendar pa moramo poudariti, da je bil v tem turnirju Pertot razred zase. Turnirja se je udeležilo tudi nekaj mladincev, ki so se izkazali z borbenostjo. Končna lestvica : 1. E. Pertot 18 točk; 2. D. Bajc 13,5; D. Antončič 12,5; 4. Ukmar 11; 5. D. Jelinčič 10; 6. Z. Jelinčič 9,5; 7. C. Prašelj 9; 8. S. Hrovatin 4; 9. M. Debeljuh 2; 10. M. Clemente!. lana in Jadranom bo jutn v tržaški športni palači s pričetkom ob . 17.30. (Cancia) Tesna zmaga C. zvezde V prvi četrtfinalni tekmi A skupine Koračevega pokala je beograjska Crvena zvezda s 102:104 (43:47) zmagala v Barceloni. Lestvica : Jollyco-lombani in C. zvezda 2; Hapoel in Barcelona 0. V jutrišnjem srečanju v tržaški športni palači optimizmom proti Servolani V ženski namiznoteniški A ligi Kras pred lažjim gostovanjem Danes bo na sporedu zadnje kolo prvega dela namiznoteniškega prvenstva A lige. Že po prvih kolih je bilo razvidno da sita zgoniški Kras in Focolare Coc-caglio iz Brescie za razred boljša od ostalih ekip. Do prejšnjega, predzadnjega kola pa je bilo stanje pri vrhu lestvice zapleteno, saj še ni bilo jasno, kdo bo zasedel najvišjo stopničko in kdo mu bo sledil tik za petami. Kot vsi vemo, so Miličeva in tovarišice v Repnu z gladkim 5:1 premagale lombardsko ekipo in tako bodo v »poo-lu« startale v najboljšem izhodiščnem položaju. Današnji nasprotnik, Recoaro iz Bočna, s katerim so se kvasovke še v lanski sezoni potegovale za državni naslov, je po odhodu Bevilacquove in Busnardove le senca tiste ekipe in, brez dvoma ne bo za državne prvakinjo, enakovreden tekmec. V prvem delu prvenstva je Kras v Repnu slavil s čistim 5:0 in je edino veteranski Santifallerjevi v srečanju z Doljako-vo uspelo iztržiti set. Že iz tega podatka nam je jasno, da bodo kvasovke danes ob 16. uri opravile s Tirolkami le lahek trening. Glede na kakovost današnjega nasprotnika so se kvasovke odločile, da bodo nastopile brez Cergolove in bodo tako stopile za zeleno mizo Sonja Milič, Damjana Sedmak in Sonja Doljak, skratka igralke, ki so še do lanske sezone sicer nasto- pale v A ligi, a jim po neštetih drugih mestih ni nikoli uspelo prebiti se do državnega naslova. (Z.S.) MOŠKA C LIGA Z razliko od deklet so Kr asovi fantje, ki nastopajo v tretjetigaškem prvenstvu, pred težko nalogo. V izredno pomembnem srečanju za obstanek v ligi se bodo jutri ob 10. uri v Repnu pomerili z Guttalinom iz Padove, ki je doslej zbral le dve točki in se krčevito bori pred izpadom. Krašovcem se torej ponuja priložnost, da se z morebitno zmago povzpnejo pod sam vrh lestvice, čeprav nasprotnika nikakor ne gre podcenjevati. PROMOCIJSKO PRVENSTVO ŽENSKE V ženskem promocijskem prvenstvu bo danes ob 17. uri izredno pomemb- no srečanje med še nepremaganima Domom in Krasom A. V prvi vrsti nam bo to srečanje dalo jasen odgovor, če je cilj Kr asovih igralk — napredovanje v višjo ligo — uresničljiv in dosegljiv. Rahlo prednost sicer imajo izkušenejše krasovke, vsekakor pa je pričakovati ogorčen boj. Jutri ob 10. uri pa bo v Repnu srečanje ekip z dna lestvice med Krasom B in Krasom C. MOŠKI Najiftlajši predstavniki Krasovih barv bodo prav tako stopili na igrišče jutri ob 10. uri, ko se bodo pomerili s prvo postavo Fani ja. Kot osnovni cilj so si krasovci letos zastavili nabiranje izkušenj in potemtakem od njih ne smemo pričakovati vidnejših uspehov. V B skupini pa se bo Mladina v gosteh pomerila z Grandi Motori. Krasovi rokometaši tokrat doma Krasovi rokometaši se bodo v jutrišnjem kolu D lige ob 10. uri v na-brežinski telovadnici pomerili s prvouvrščenim Spitimberghesejem. Spet se jim ponuja priložnost, da se v najlepši luči predstavijo pred lastnim občinstvom in pokažejo, ' kaj so pridobili v slabih dveh mesecih, odkar so stekli prvi treningi. IZIDI 4. KOLA: CUS Trst - Musestre 21:22, Pordenon Kras 30:20, San Donà - Quarto d’Aitino 24:19, Spilimberghese - Brazzalotto 30:15, počitek: Inter Nabrežina LESTVICA: Spilimberghese 8 točk, Musestre 7, Pordenone 5, Inter Nabrežina 4, Kras 2, Quarto d’Altino 2, CUS in Brazzalotto 0. V GORIŠKEM AVDITORIJU Podelitev priznanj V goriškem avditoriju je bila v četrtek zvečer slovesnost ob podelitvi priznanj zaslužnim športnikom, športnim delavcem in organizacijam, ki so v goriški pokrajini prispevali k razvoju telesne kulture. Večer je pripravil Panathlon club, Po uvodnem pozdravu predsednika Panathlona Franca Abelle, so posebno priznanje podelili Lanu Bregantu, ki je več kot 50 let posvetil razvoju telesne kulture na Goriškem, najprej kot prvi predsednik društva iz Muša, potem pa celih 40 let kot predsednik goriškega odbora CONI. Med letošnjimi nagrajenci Panathlona šo tudi goriški zmagovalci mladinskih iger, in sicer Vesna Lutman (lokostrelstvo), Elisa Andreotti (atletika),Paola Bolzon (tenis), David Baruzzini, Giuliano Cade, Stefano Fontana, Massimo Jansig, Massimo Ti-cozzi in Giuliano Busolini (gimnastika). Priznanje je dobil tudi mladinski evropski prvak v balinanju Roberto Bemocic. Za zasluge pri razvoju telesne kulture so priznanja podelili občinam Gorica, Krmin in Ronke, deželnemu odbor-ništvu za Šport, Goriški hranilnici in nekaterim skupinam. Curren in Wilander finalista MELBOURNE — V finalu teniškega prvenstva Avstralije se bosta pomerila Šved Wilander in Južnoafričan Curren. Prvi je v polfinalu s 6:1, 6:0, 6:2 premagal Krieka (ZDA), drugi pa je z 2:6, 4:6, 6:3, 6:4, 6:4 odpravil Testermana (ZDA). DEKLICE 17.00 v Nabrežini: Sokol - CUS Trst. Jutri Nedelja, 9. decembra 1984 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Zaule. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Staran-zano; 14.30 v Trebčah: Primorec - Fos-salon; 14.30 v Repnu: Kras - Primorje; 14.30 na Padričah: Gaja - San Luigi; 14.30 v Dolini: Breg - Rabuiese; 14.30 v Viscu: Visco - Juventina; 14.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Jalmicco. NARAŠČAJNIKI 10.30: M.P. Vermean - Sovodnje. ZAČETNIKI 10.00 na Proseku: Primorje - Opicina. KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Servolana Leasest - Jadran. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Ul. dello Scoglio: Sco-glietto - Bor Radenska; 11.00 v Repnu: Polet - Santos; 11.00 v Kulturnem domu v Gorici: Dom - Edera. MLADINCI 11.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liber-tas - Bor; 11.00 na Proseku, šola Levstik: Kontovel A - Polet; 15.00 v Trstu, Ul. della Valle 3: Barcolana - Kontovel B. KADETI 12.00 v mali telovadnici tržaške športne palače: Inter 1904 - Jadran. NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Naselje sv. Sergija: Servolana - Kontovel; 11.00 na Opčinah, Repentabrska ulica: Polet - Bor. ROKOMET MOŠKA D LIGA 10.00 v Nabrežini : Kras - Spilimberghese. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA kratke vesti - kratke vesti Spet remi MOSKVA — Tudi 31. partija finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Kasparovom se je končala z remijem, in sicer v 35. potezi. Bele figure je tokrat imel Karpov, igrala pa sta damin gambit. Stroge kazni ZORICH — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze je po prvem kolu osimne finala pokala UEFA pokazala precej »trdo roko«: vratarja Real Madrida Agostina, ki se je nešportno obnašal do stranskega sodnika, je izključila kar za tri kola. Za eno kolo so bili izključeni Bal-deanu, Tilihoi in Popescu, vsi igralci romunske Universitatee, proti ka- teri igra Željezničar. Poleg teh bodo eno kolo počivali še Porlan (Real Madrid), Morosovv (Spartak Moskva); Weaga in Kaminski (oba Wodzew Lodž), Janusheski (Dinamo Minsk), McNally (Celtic Glasgow), Kienast (Rapid Dunaj). Danes 8. kolo V 1. jugoslovanski košarkarski ligi bodo danes odigrali štiri srečanja 8. kola, dve pa bosta jutri. Danes: IMT - šibenka, Budučnost - Partizan, Jugoplastika - Sloga, Bosna - Borac; jutri: Crvena zvezda - Radnički, Zadar - Gibona. Vl.B zahodni ligi bo ljubljanska Olimpija Smelt danes gostovala pri Vojvodini, Libela pa bo igrala doma proti C Montingu. Pellicceria, CUIR CHIC POPUSTI 10-50% ŽENSKI KOMPLETI USNJE - LAN MOŠKI JOPIČI KOŽUHI KRZNA TRŽIČ — Ul. Rosselli 73 Obv. občini od 2. do 31. decembra 10.00 v Repnu: Kras - Guttalin Padova. MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Skupina A 10.00 v Trstu, Pasaža Fenice: Grandi Motori - Mladina. Skupina B 10.00 v Trstu, Ul. Manzoni 22: Fani Olimpia A - Kras. Koristno srečanje V Trstu je bilo pred dnevi srečanje pokrajinskih atletskih trenerjev, ki sledijo skokom in katerega se je udeležil tudi predstavnik Bora Mordala. Na srečanju je bil tudi odgovorni trener italijanske reprezentance, prof; Elio Locateli!, ki bi moral biti tudi gost atletske sekcije Bora Infardata na stadionu »L maj«, vendar je prišel v Trst z zamudo in obisk je odpadel-Srečanje je bilo tako na sedežu CUS-Prof. Locateli! je trenerje seznanil s tehničnimi novostmi, ki zadevajo pripravo skakalcev ter izrazil željo, da bi se z njimi večkrat sestal. (L. G la vina) Meblo favorit v dvoboju z OMA Linea Vogue Režiserka Mebla Mira Grgič Z današnjim 6. kolom se bo žensko odbojkarsko prvenstvo B lige prevesilo v povratni del prve faze. Meblo, Pordenone in Nervosa so bili v prvih Petih tekmah daleč boljši od ostalih treh tekmecev in le vrsta malo verjetnih spodrsljajev bi še lahko vpli- vala na končni vrstni red. Danes bodo slovenska dekleta v na-brežinski telovadnici igrala z OMA Linea Vogue. V prvem spopadu z mestnim tekmecem (zmaga s 3:1) naše igralke niso zapustile ravno najboljšega vtisa. Oprijela se jih je trema, tako da so se morale kar pošteno potruditi, preden so strle odpor Tržačank. Te so v nadaljevanju razočarale, saj niso doslej izbojevale niti ene zmage. Pri tem velja poudariti, da so večkrat nastopile v okrnjeni postavi, igralski kader OMA pa že tako ni preveč bogat, igra pa temelji izključno na tolkačici Silveri, ki je pravi, a tudi edini steber ekipe. Od Mebla danes pričakujemo vsekakor boljši nastop kot v uvodnem srečanju. Težko je reči, ali bodo naša dekleta ponovila izvrstni igro s tekme proti Ner-vesi. Današnja tekma je mnogo manj zahtevna, vsekakor pa je upati, da bomo znova priča atraktivni odbojki in še večjemu številu napadalnih kombinacij. Ženska C-l liga: težki gostovanji Odbojkarice Sloge in Brega pričenjajo drevi drugi del prvenstva ženske C-l lige. Za obe šesterki pa napovedi v 6. kolu nista najbolj optimistični. Sloga bo gostovala pri neporaženi ekipi Mizar Boschi, Brežanke pa se bodo podale na pot v Calderaro, kjer jih čaka presenetljivo dobri novinec Calderara Ceam. V lanskih dveh in letošnjem prvem neposrednem obračunu v Repnu je Mizar Boschi vedno premagal Slogo (lani dvakrat s 3:1, letos pa še bolj prepričljivo s 3:0). To pot je skoraj nemogoče, da bi Sloga v gosteh zaustavila zmagovito pot domačina, ki slej ko prej meri visoko, saj se mu je v lanskem prvenstvu za malenkost izmuznilo napredovanje v višjo ligo. Miličevim varovankam ne preostaja drugega, kot da stopijo na igrišče brez strahu in skrbno izkoristijo tudi to srečanje za nabiranje prepotrebnih izkušenj, ki bodo še kako koristne v drugem delu prvenstva, ko bo šlo za obstanek v tej konkurenci. Breg bo na zahtevnem gostovanju nastopil brez dveh standardnih igralk Kusove (poroka) in Sabine Slavec (poškodba). Prvi želimo na novi življenjski poti obilo sreče, drugi pa hitro okrevanje. Odsotnosti se bosta občutno poznali, da se bi Brežanke lahko oddolžile Calderari Ceam za pekoč poraz v dolinski občinski telovadnici. Za Breg pa se odločilne tri tekme za osvojitev 3. mesta v podskupini (ob dejstvu, da sta prvi dve že oddani) pričnejo šele 5. januarja, ko bo igral najprej doma s Torriano, teden kasneje v Repnu s Slogo in za konec spet v Dolini z Rinascite iz Bagnacavalla. (G. F.) Moška C-2 liga: polna bera? Težko za deželne ligaške Odbojkarji moških C-2 in D lige “odo sklenili prvi del kvalifikacijskega dela prvenstva. Naše tri šesterke, ai nastopajo v C-2 ligi, imajo v 5. kolu enkratno priložnost, da prvič v ietošnjem prvenstvu vse zmagajo. štandreški Val bo sicer gostoval v ^žiču, a Italcantieri za slovenske od oojkarje ne bi smol biti nepremaglji-Va ovira. Šesterki sta brez točk in Za nameček tudi razlika v setih je e-naka (3:9), kar pomeni, da b,o vsaj 113 Papirju boj precej izenačen. Upa-£o, da bodo Plesničar in tovariši iz-opjevali prvo zmago. Za Olympio Ter-Pin bi moral biti domači nastop z ga-silci iz Pordenona lahek čeprav ima nasprotnik dve točki, ki jih je izbo-Jeval v tretjem kolu z Volley Clubom !z Vidma. Slednji bo v gostih pri odboj karjih Bora JIK Banke. Dragoceni točki morata ostati doma, ker samo ^nga s tem nasprotnikom lahko bo-novce popelje med šesterico boljših. , P? zadnjem nepričakovanem spodrsljaju ima Naš prapor v D ligi le- po priložnost, da se opomore v srečanju z ne preveč nevarnim S. Ser-giom. Gostje imajo samo dve točki in spadajo med slabše ekipe v podskupini. Veliko bolj pa bo izenačen dvoboj med Volley Duke 80 in Jamljami SOBEMA. Gostje bodo tudi tokrat nastopili brez Bernarda Sottana. Med Libertasom iz Turjaka in Slogo ni kakšna posebej otipljiva razlika razen tega, da imajo domačini 2 točki, Sloga pa nič. (G. F.) DEČKI RozzoI - Sloga 0:3 (4:15, 8:15, 4:15) TRAJANJE SETOV: 16, 20 in 16 minut SLOGA: Hrovatin, Gulič, čač, Komar, Tavčar, Tognetti, Sain, Paulina, Filipčič. Končno so si Slogini fantje spet priborili novi točki. Raven igre je bila sicer precej nizka. Fantje se niso dovolj potrudili, nasprotniki pa jim vseeno niso bili kos. (Simonič) Mlade odbojkarice naše združene e-kipe Friulexporta imajo lepo priložnost, da v 5. kolu C-2 lige dosedanji ob,račun zmag in porazov prevesijo v korist zmag. Res je, da bodo gostovale pri dobra poznanem nasprotniku Pierisu, ki je bil v lanskem prvenstvu D lige boljši, a od tedaj se je marsikaj spremenilo v korist gostinj, kar delno potrjuje tudi sam položaj na lestvici. Kontovel Electronic Shop je pred odločilnimi srečanji 2. podskupine ostal še brez trenerja. Bitka za osvojitev tretjega mesta na lestvici se šele pričenja, kandidatov pa je več. Pot navzgor po izredno strmem klancu se za Kontovelke pričenja nocoj v domačem nastopu s tržiškim ITC Gorian, ki ima 2 točki več, a prav gotovo ni nepremagljiv, kar najbolje potrjuje njegov nepričakovani domači spodrsljaj s Fontanafreddo. V ženski D ligi bo vodeči Bor gostoval pri nevarnem Con-idoniju, ki je pred tednom nepričakovano izgubil z Nuovo Pallavolo iz Trsta. Mlade odbojkarice Sloge bodo gostile Tržačan ke, ki so spravile na kolena Corridoni, vrsta Sovodenj Centralspeda pa odha ja v goste ne preveč nevarnemu tržaškemu S. Sergiu. (G. F.) Danes se vzameta GIANFRANCO in VIVIANA Ob najpomembnejši življenjski tekmi želi svoji bivši igralki in njenemu izvoljencu obilo sreče združena ekipa Meblo Danes se poročita VIVIANA in GIANFRANCO Obilo sreče jima želi ŠD Breg in odbojkarska sekcija Naši uspehi v letu 1984 _ Nadaljujemo s pregledom najznačilnejših uspehov naših športnic in športnikov v letošnjem letu. Junij Bogati majski beri uspehov je v juniju sledilo manjše zatišje, dosežkov pa vseeno ni manjkalo. Gimna-stičarka Poljanka Pavletič je na jugoslovanskem državnem prvenstvu o-svojila prvo mesto v vaji z obročem, bila pa je tudi najbolj uspešna Slovenka. Nicoletta Sossi in Samo Kokorovec sta osvojila naslov deželnega prvaka v svojih kotalkarskih kategorijah, med društvi pa je bil Polet prvi. Od posameznikov velja omeniti še šahi-sta Božidarja Filipoviča, zamejskega brzopoteznega prvaka in namiznoteniško igralko Krasa Ksenijo Marušič, ki se je izkazala na nekaterih tekmovanjih kot članica mladinske deželne reprezentance. Njena klubska tovarišica Sonja Doljak je bila najuspešnejša udeleženka reprezentance ZSŠDI na srečanju slovenskih športnikov obmejnih dežel v Lendavi, kjer je osvojila končno 1. mesto. Lepo sta se uveljavila tudi člana Cupe Boris Grilanc in Aleksij Bezin, ki sta z jadrnico »Midva« zasedla odlično 7. mesto na mednarodni regati »500x2«. Rokometaši šolskega kroža Kosovel so osvojili naslov deželnega prvaka v zveznem prvenstvu dečkov, ob koncu mladinskih nogometnih prvenstev pa so bili od naših daleč najbolj u-spešni mlajši cicibani Brega. Odbojkarskim ekipam, ki so maja napredovala v D ligo, se je pridružila tudi moška vrsta Našega praporja, velik uspeh pa je na področju mini-odbojke požela Sloga, ki je osvojila pokrajinske naslove kar v treh od štirih možnih ženskih in moških kategorijah. Pokrajinski prvaki so postali tudi miniodbojkarji štandreške-ga Vala. 4 ^-------------- Danes se poročita VIVIANA in GIANFRANCO Vso srečo na novi življenjski poti jima želi ŠZ Bor AMATERSKI NOGOMET: jutri derbi v Repnu, Vesna že danes 2. AMATERSKA LIGA DOMiq - VESNA Križani so v gosteh že danes pri eki-l'*’"3 jo verjetno zašla v krizo. Po do-začetku je v zadnjih treh tekata.*1 Domio poražen zapustil igrišče, „~dno s pičlim 1:0, kar pomeni, da Posebno odpovedali napadalci. Dej-W° '*e’ se je položaj Domia na t„, .e* precej poslabšal, da so mu oK ?J za Petami ekipe, ki se borijo za dna1 ek- Zato je pričakovati, da bo-domačini v nedeljo igrali zelo za-Kv*enc! odločno juriša li na zmago. vrwrian' Pa' ki zaostajajo le točko za ,i, ' o° trojico (Opicina, Stock, For-seveda nočejo izgubiti. Če-laht nataga Vesne tokrat res ne bo »Dl a-’ smo Prepričani, da se bodo zvf^cu burnem navijanju svojih 8 točk nav’taèev vrnili domov vsaj zarja - z aule ga; arJani postopoma izboljšujejo polo-(jy ta lestvici, čeprav treba priznati, 2a /*e .ta še vedno precej kritičen. čet Ja 1° zapravila preveč točk v za-brB-ern c*c*u prvenstva in mora čim-J nadoknaditi zamujeno. Sedaj, ko bjiv ekipo vrnil Egon Fonda, ki je Štin ^/Prejšnjo nedeljo dvakrat uspe-• bo šlo Zarji verjetno mnogo bolj- še. Zato je zmaga jutri obvezna, čeprav treba priznati, da je Zaule homogena ekipa, ki ima nekaj dobrih nogometašev, med katerimi bi omenili odličnega vratarja Canzianija, Pran-dija, Ateno in Nonisa. 3. AMATERSKA LIGA KRAS - PRIMORJE Nogometaš Primorja Sergij Husu nam je za derbi dal sledečo izjavo: »Upam, da bomo zmagali, čeprav bomo igrali v nepopolni postavi, Borto-lotti in Rojaz sta izključena. Zavedam pa se, da na zmago računa tudi Kras, ker že sedem nedelj zaporedoma ni osvojil točke. Prav gotovo derbi ne bo tako privlačen kot dosedanji spopadi med Krasom in Primorjem. Ekipi preživljata slab trenutek. Z naše strani moram poudariti, da smo imeli precej smole in nekateri nogometaši se niso še zavedeli, da v 3. AL treba igrati bolj zagrizeno. Kljub ne preveč rožnatemu položaju ne smemo popustiti, ketr prvenstva ni še konec.« PRIMOREC - FOSSALON Po počitku Trebenci tokrat gostijo solidno ekipo Fossalona, ki je zelo prodorna. V desetih tekmah je namreč dala 24 golov, kar pomeni, da bodo morali Trebenci precej paziti v obrambi. Trebenci računajo nadaljevati po- zitivno serijo, ki traja že štiri nastope. GAJA - S. LUIGI Spet naporna naloga za presenetljivo Gajo, ki po devetih odigranih tekmah še ni okusila poraza. Tokrat gostuje S. Luigi ja, ki skupaj z Olimpio vodi na lestvici. Tržačani imajo po porazu, ki so ga doživeli v prvem kolu (2:3 Rabuiese) za seboj zlato serijo osmih zmag in remija. BREG - RABUIESE Poraz, ki so ga Brežani doživeli z Olimpio je že mimo. Takoj se je treba zbrati, ker v Dolino pride nevaren Rabuiese, ki je do sedaj doživel le dva poraza. Če Brežani ne bodo zakrivili preveč napak v obrambi lahko tudi presenetijo z zmago. (B. Rupel) MLADOST - STARANZANO Kraševci bodo po »treningu«, ki so ga opravili prejšnjo nedeljo z Barbari ansom, sprejeli v goste Staranza-no, ki je na 3. mestu razpredelnice. Srečanje bo izredno pomembno, saj spada v sklop tekem, ki veljajo za napredovanje. Neodločen izid bi pomenil že dober rezultat, toda prepričani smo, da bodo Kraševci igrali za zmago. VISCO - JUVENTINA V Viscu se bosta srečali ekipi, ki sta s tremi točkami na zadnjem mestu. zal< i ej?.ni' teden se je na Goriškem PrJUcJ> del mladinskih nogometnih vaunstev. ki bodo svojo pot nadalje-Za .H.^kje marca meseca. To velja kier lci°ane in začetnike, kategoriji, ven<.wastoPaj° kar 3 od štirih slo-q Kih mladinskih ekip na Goriškem. Juvene”11'?^ za začetnike štandreške cicih= me ta doberdobske Mladosti ter pa ane kraškega društva. Četrta eki-kona 80 naraščajniki Sovodenj. Ob o mlarciT6®3 dela smo se za mnenje hili nCl1 n°gometaših Ju ventine obr-rja a Predsednika društva in trene-Že f:etaikov Franka Brajnika. Polov; JSfVo' da je Juventina prvo ha 4 Co letošnjega truda zaključila cej r je pozitivno in se pre- letu -jtakuje od tistih, ki so jih pri Vedati l.ls*-vu beležili še pred leti. Poči a,, j10. Ireba, da so mladi Štandrež-eJ vestno obiskovali treninge kar se je poznalo tudi v rezultatih. Trener Brajnik pa je prepričan, da bo v spomladanskem delu še boljše, saj bodo lahko v ekipo vključili nekaj dobrih in obetavnih igralcev, ki zaradi starosti doslej niso mogli nastopati. Poglejmo končno lestvico I. dela prvenstva začetnikov za goriško področje: Azzurra 13, Audax 12, Torria-na 11, Juventina in Lucinico 8, Mossa 7, Pro Farra in Cormonese B 5, San-rocchese 3. Slabše pa so se odrezali začetniki Mladosti, ki so v 8 srečanjih zabeležili kar 7 porazov in 1 zmago. Treba povedati, da ekipo sestavljajo izključno mlajši igralci in v teh prvenstvih se razlika v letih že precej pozna. Cicibani Mladosti pa so jesenski del prvenstva zaključili na sredini lestvi- na Goriškem ce z vsemi možnostmi, da se v poletnem nadaljevanju še boljše izkažejo. Izidi 8. kola: Turriaco - Mladost 8:4, San Pier - Vermean 0:8, San Canzian - San Polo 8:2, Romana -Gradese 1:12, San Michele - Italcantieri 2:0. Končna lestvica zimskega dela: Staranzano 15; San Michele 13; Italcantieri 12; Gradese 11; Turriaco 9; Vermean 7; Mladost 6; San Canzian 5; San Pier, Sah Polo in Romana 2. Sovodenjski naraščajniki letos igrajo slabše od lani, saj so po devetih kolih še vedno na dnu lestvice brez točke. Jutri bodo igrali v Romljanu, ki je z 11 točkami pod vrhom lestvice. V tem prvenstvu sta namreč na 1. mestu Mariano in San Marco s 15. točkami. Srečanje bo povedalo, kdo je trenutno najslabša postava v prvenstvu. SOVODNJE - JALMICCO Sovodenjci bodo po nedeljski prekinjeni tekmi (po 10 minutah je Visco Vodil z 1:0) ponovno igrali pred domačim občinstvom. Nasprotnik Mar-sonovih varovancev je Jalmicco, ki Ima točko več. Zato se na sovodenj-skem pravokotniku obeta zanimivo srečanje. m casa dei Sidetersivo NAROPNA PUCA FERNETIČI' Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1 800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/It. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 sl . vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi ? 900 lir /o mm visme v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob pra/mkih povišek 20 IVA 18 Osmrtnice zahvale m sozoho po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske kroime se noro doto pn oglasnem oddelku PUBllFST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275 tl* 460270 EST I iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Sireno De Ruben 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja m tiskal zn | Trst član keSanefce zveze časopisnih založnikov FIEG 8. decembra 1984 4 Samo na videz banalno vprašanje, ki buri Avstrijo Spor okoli praznične sobote zamajal temelje vladne koalicije DUNAJ — Na videz banalno vprašanje, zakaj bodo ob današnjem praznovanju brezmadežnega spočetja salzburške trgovine odprte, medtem ko bodo navojnice prodajaln v vseh drugih avstrijskih krajih spuščene, se je čez noč prelevilo v pravo politično afero. Zlata peresa so v tukajšnjem časopisju zapisala, da utegne zadeva celo sprožiti vladno krizo, to pa je kanclerju Sinowatzu narekovalo takojšnji odločen nastop proti razbohotenju polemik, ki bi lahko zamajale temelje vladajoče koalicije. Povedati je treba, da zvezni zakonski predpisi prepovedujejo vsakršno sklepanje kupčij ob cerkvenem praz niku osmega decembra, da pa bo današnji dan sodil med tiste tri predbožične sobote, ko se trgovinski posli lahko razvijajo prek zakonito predvidenega delovnega časa, da bi trgovci s pridom izkoristili nakupovalno mrzlico na pragu letnega zdsuka. Tradicionalni saksonski disciplini, ki veleva strogo pokoravanje zakonu, pa se je poglavar salzburške pokrajine Haslauer s tipično saksonsko odločnostjo izneveril: odredil je, da morajo danes trgovine ostati odprte, sicer se bodo ljudje odpravili nakupovat v sosedno Zvezno republiko Nemčijo ali pa v Italijo, Švico in Jugoslavijo ter celo na Madžarsko, čezmejni sosedje pa ne bodo mogli posvežiti blagajn salzburških trgovcev. Kaj se je zgodilo? Po kanclerjevi zaslugi sta se Haslauer in zvezni minister za socialne zadeve Dalinger sporazumela takole: trgovine v Salzburgu naj ostanejo danes kar odprte, toda dunajska oblast bo proti neposlušnemu salzburškemu glavarju sprožila sodni postopek. Kaj takšnega se za časa tako imenovane druge avstrijske republike, torej po letu 1945, še ni primerilo. To pa še ni vse. Zvezna vlada je zaukazala obmejnim carinikom, naj danes dodobra prečešejo in prerešetajo Avstrijce in njihove avtomobile, ko se bodo po nakupih na tujih tleh vračali domov. Pa tudi takrat, ko se bodo šele odpravljali čez mejo. Zato pač, da ne bi nesli sosedom preveč šilingov. Kot rečeno, je vsa ta zadeva priromala na politični šahovnico, kjer je osamljenemu kralju — Haslauerju — brž priskočil na pomoč v vlogi lovca sam podkanclei Steger, ki je obenem minister za trgovino in pristaš liberalne stranke. To je v vladnih krogih ustvarilo nekakšno predkrizno vzdušje, ki ga je še zaostril vodja demokrščanske opozicije z zahtevo, naj minister Dalinger nemudoma odstopi. Leta pa je zvito nastopil: kot član socialistične stranke je pozval Haslauerja, naj se vendar premisli in ostane zvest zvezni zakonodaji, predvsem pa sindikalnemu pravu, ki ob današnjem prazniku delavcem prepoveduje delo. Sindikati so potegnili z njim in napovedali pohod na Salzburg, (mb — dg) Francozi za lep jezik PARIZ — Socialistični poslanci so predložili zakonski osnutek proti uva janju angleških in ameriških izrazov v francoskih jezik. Predlog obsega 22 členov in prepoveduje uporabo tujk v reklami, poimenovanju družb in sestavi pogodb, če obstajajo ustrezni francoski izrazi. Tako francoske socialiste moti, da morajo otroci za »week end« kupiti »jeans« ali »sportwear«. Socialisti trdijo, da ne gre za ni kakršen nacionalistični lokalizem, niti za zatiranje angleškega jezika, am pak za identiteto in celovitost francoskega jezika, jezika, ki je sredstvo za izražanje misli. In če se to sredstvo pokvari, je nevarnost, da tudi misel obuboža. • MERAN — Tukaj so za 2,4 milijarde lir prodali graščino nekdanjega ruskega carja, ki je po revoluciji postala last emigrantov, leta 1970 pa last neke meranske družbe. Občinska u-prava jo je kupila na dražbi in jo bo preuredila v dom upokojencev. Ruski emigranti se bodo najbrž pritožili v Strasbourgu. V SZ se rodi več otrok MOSKVA — V zadnjih 14 letih so v SZ zabeležili porast števila rojstev kot še nikoli doslej. Pravda vidi v tem dober znak, ker bodo tako pridobili novo delovno silo za dvig proizvodnje, pa tudi za izkoriščanje naravnih bogastev v Sibiriji in na skraj nem Severu. Pred 14 leti se je v SZ na tisoč prebivalcev rodilo 17,4 otroka, letos pa 20,1. Časnik piše, da je ta pojav pripisati politiki, ki teži k okrepitvi družine ir. hoče zagotoviti trdnost zakonov. Za dosego tega cilja so najprej v Moskvi, potem pa tudi v drugih glavnih mestih SZ ustanovili družinske posvetovalnice, kjer mlade pare pripravljajo za skupno življenje. Kot sad teh naporov se je, denimo, v Rostovu zmanjšalo število ločitev in povečalo število rojstev. • RIM — Poskusno prodajo vina v pločevinkah ali v plastičnih vrečkah so podaljšali do konca 1985. leta. Na vseh konfekcijah bodo morali označiti zapadlost vina, ki ga v takšnih posodah ne smejo hraniti več kot osem mesecev. Film o Mussoliniju BEOGRAD — Zagrebški Jadran film in severnoameriški televizijska mreža CBS bosta pričela koprodukcijski televizijski film o Mussoliniju. Glavni igralec bo George Scott, ki je za vlogo generala Pattona 1970. leta prejel Oskarja. Scott je že prišel v Jugoslavijo, prebral je scenarij in si ogledal kraje, kjer bodo film snemali. Med temi je tudi Split, kjer bodo v Meštrovičevi galeriji uredili Mussolinijevo bivališče. Poroko med Eddo Mussolini in grofom Galeazzom Cia-uom bi morali snemati v katedrali svetega Štefana, vendar se je duhovščina temu uprla. Iz tamkajšnjega tiska, ki je poročal o pripravah na film, ni bilo mogoče izvedeti za režiserja in druge igralce filma, ki sc bo imenoval Diktator. • BUENOS AIRES — Alpinist Rein-hold Messner se mudi v Patagoniji, kjer namerava z nemškim režiserjem Herzogom posneti film o vzponih v Patagoniji. Na tiskovni konferenci je govoril o vzponih na osemtisočake. Doslej jih je preplezal 14. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral ŽELJKO L0RDANIČ dragocena darila v trajen spomin draguljarna ^ ^ ure cJTLa la la ti popravna Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465 BRESCIANI BRUNO Ulica Nazionale 39 — Telefon: 211711 — OPČINE ZA PRIJETNE PRAZNIKE VAM PREDSTAVLJA NAJNOVEJŠE MODELE TELEVIZORJEV S PRIKLJUČKOM TELEVIDEO NORDMENDE HI - Fl RADIO - REGISTRATORJI Ščiti se pred vročino, mrazom, hrupom s kakovostnimi zasteklitvami Samo s kakovostnimi zasteklitvami lahko prihranite. Izdelane so, da dolgo trajajo, izolirajo stanovanje pred mrazom, vročino ali hrupom. BARTOLI že dvajset let izdeluje kakovostne zasteklitve. Lahko mu zaupate. flMRTDLI ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE 34074 TRŽIČ Ul. dei Boschetti 46 - Tel. 0481/711321 d.k. in p. IVA štev. 00066850314 FIERA Dl PORDENONE PORDENONSKI SEJEM obrtništvo 10 prodajna razstava deželnih obrti obrtništvo 10 zlato - srebro - krzno oblačila - obdelava lesa in železa - razna oprema ^aido’S Su/trn *>/#•##/, « prehrana - oblačila vzgoja - oprema šport - igre številna božična darila 6.-10. DECEMBER 1984 Urnik: ob delavnikih 9.30-20.00, sobota in praznik 9.30-22.00