Dopisi. Rajhenburg. (V o 1 i 1 s k i s h o d.) Na stotine vrlih slovenskih mož se je zbralo dne 28. avgusta t. 1. v prostorih g. župana Unschulda, da sliši poro6ilo svoiega deželnega in državnega poslanca 6. g. Zi6karja. Niti velika cesarska slavnost v Krškem, niti rosno nebo ni odvra6alo volilcev od shoda. Predsednikom shoda bil je izvoljen župan stolovniški gospod Anton Kunej, ki je v krepkih besedah pozdravil volilce in poslanca, rajhenburSkega rojaka. Nato \e povzel besedo gosp, poslanec. Povedal je, da danes že 18krat poro6a letos, preostaneio le še 3 sodnijski okraji, kjer Se ni poro6al. Hvaležno in priznalno spominja se gospoda cesarskega svetnika Jermana, ki je bil njegov prednik kot deželni poslanec. Potem poro6a obširno in temeljito o svojem delovanju v deželnem zboru. Poda sliko zadnjega zasedanja, našteva krivice, ki se godč Slovencem, ki tvorijo tretjino štajerskih prebivalcev, kaže trud svoj in tovariSev, da bi slovenskim volilcem priborili vsaj nekaj drobtin. Pa le malo so dosegli; važne predloge o brezobrestnem posojilu vinogradnikom, o poldnevnem Solskem poduku i. dr. je vrgla nemška liberalna nacijonalna ve6ina pod klop. Potem poro6a g. poslanec o državnem zboru. Razloži svojo in tovariSev izvolitev v zbornico, o delovanju pa ne more govoriti, ker je bilo neomogo6eno po divji obstrukciji nemških razgraja6ev. Ker je videl, da ne more v zbornici do besede, potrkal je z zasebnimi prošnjami pri posameznih ministrih. Naposled raztolma6i gospod poslanec našo nagodbo z Ogrsko, govori o krivicah, ki se nam godč v uradih, posebno pri deželnem nadsodiS6u v Gradcu in kon6no pozivlje volilce, naj se oklenijo vrlih narodnih društev «Naša straža> in «Družbe sv. Cirila in Metoda». Poldrugo uro trajajoeemu, tehtnemu in dobro premišljenerau poro6ilu je sledilo burno odobravanje in krepki živio-klici, ki so se ponavljali, ko se je gospod predsednik zahvalil gospodu poslancu in mu izrekel popolno priznanje in zaupanje. Nato stavi in utemeljuje domači gospod kaplan še tri resolucije: 1. o slovenskem vseu6ili§6u v Ljubljani, 2. o slovenskem nadsodiS6u v Ljubljani in 3. o slovenskem uradovanju državnih uradnikov. Kon6no razloži pomen cesarjeve petdesetletnice in papeževe šestdesetletnice ,ter prosi od zbranih pooblastila, da se cesarju in papežu primernim potom izrazi udanost in zvestoba. Navduševalnim besedam sledilo je tudi navdušeno pritrjenje. S tem je bil volilski shod, ki se je vršil v najlepSem redu, skon6an. Zreče. (Slavnost.) Mi Zre6ani, prebivalci ob prvih valovih reke Dravinje, mi sicer ne spregledamo menda nobene priložnosti, ki nas spominja na slavno hišo vladarsko, ali tako slovesno, kakor letos, se še v naši dolinci pa6 nikdar ni praznoval spomin na rojstveni dan svetlega cesarja. Za6etek cesarjevanju storil se je v 6etrtek, ko so šolarji obhajali cesarski praznik. Poglavitna re6 vršila se je pa v nedeljo, dne 21. avgusta. Že v soboto zve6er je pokanje možnarjev privabilo ljudi iz bivaliS6 na prosto, da so ob6udovali kres, ki ga je Sadek-Podgrajšek prižgal na vrhuncu Brinjeve gore. Slede6ega dne se je po možnosti slo vesno opravljala služba božja. In da smo obenem opravili še drago dobro delo, v to svrho se je v cerkvi zbiralo v podporo za nesre6ne brate v okraju Sinj v Dalmaciji, kjer je dne 2. julija letos potres povzro6il Skode za okoli tristotisoč goldinarjev. Popoldne po ve6ernicah je bilo zborovanje pri gospodu Petru Dobniku. Ljudstva doma6ega, potem onega od Sv. Kunigunde, s Skomra in od drugod se je zbralo po neki cenitvi čez tristo oseb. Počastilo nas je lepo število slovensko 6ute6ih Konjičanov, posebno hvalo pa zaslužijo Gadramliani; zastopnike poslali so okraji Ži6e, Lo6e, Prihova, celo Ruše ob severnem Pohorju, Sv. Janž na Dravskem polju, Pišece pri Brežicah. Zborovanje pri Dobniku je priredilo novoustanovljeno politi6no, gospodarstveno in bralno društvo, ki so mu snovatelji dali ime «Straža«, 6eš, naj društvo »straži«, da tukajšnji Slovenci ne pridejo ob vero in narodnost, ob svoje pravice. Na oder je stopil prvi gospod Hinko Dobnik, ki je bil duša pri snovanju današnje slavnosti. Mladi govornik je v imenu novega društva prisr6no pozdravil prislece; potem je priporo6al, naj bi danes tukaj zastopana starejša društva naše mlado društvo dobrohotno vzprejela v svoje kolo; naposled je poslavil svetlega cesarja-jubilarja ler poslušalce povabil, naj milemu vladarju ostanejo iskrenovdani podložniki, in v to ime se je zaklicalo trikrat: »Živio!« Godba je zasvirala avstrijsko hirano, a na bližnjem gri6u pokali so topiči. Slavnostni govor govoril je g. Hribar iz Celja. Narisal ie žalostno zgodovino Slovencev. Mnogo krajev smo izgubili, oni so ponem6eni. «Naša straža* naj pogumno straži pravice slovenskega ljudstva. Ljubi Bog naSega naroda ne bo zapustil, ako se bo vedno ravnal po geslu >Vse za vero, dom cesarja.« PosluSalci so razlaganjeposlušali z vidnim zanimanjem ter besede govornikove večkrat odobravali. Nato je sledilo vpisovanje društvenikov. Oglasilo se jih je 6ez 100 oseb. Odbral se je odbor, a ta si je za na6elnika odlo6il gospoda Petra Dobnika. Dal Bog, naj bi društvo rodilo obilno dobrega sadu! Iz Saleške doline. Neka u6iteljica, po rodu slovenska Kranjica, sovraži že od nekdaj zavedne Slovence, 6eravno si služi ona med Slovenci vsakdanji kruh. Da spoznavamo nam sovražne elemente, nas zelo veseli, a ob jednem izrazimo tukaj javno in si za vselej prepovedujemo njeno za Slovence žaljivo vedenje napram ve6ini našega prebivalstva. Ona služi ob jednem kar dvema gospodoma ker je prvi6 u6iteljica na ljudski Soli s slovenskim u6nim jezikom, drugi6 pa predstojnica otroSkega zavoda, kojega je ustanovilo Slovencem sovražno društvo: <Sudmark.» Udeležuje se vsakega zborovanja omenjenega ponemčevalnega društva, in 6udimo se samo, da še ni postala ta oseba 6astni 6lan <Siidmarke» zavoljo zaslug, ki si jih }e spletla nasproti Slovencem. Tudi zadnji6 o priliki veselice šolske mladine, poznala se \i je huda jeza, ko je naša slovenska mladež zaorila krepki živio naSemu vladarju, in ljudje so baje pravili, da bo od same jeze zbolela, ker je menda menila, da bode vpila slovenska mladina pruski «Heil» in ne avstrijski «živio.» VpraSamo samo urade, ki postopajo napram Slovencem precej trdo, kakor nam je znano od zadnjih dogodkov, zakaj se ne postopa proti tej užiteljici po primernem potu zavoljo njenega napram Slovencem nedostojnega vedenja ? Kje je tu pravica? Ce se že usliši vsaka nesramna laž velenjskih nemškutarjev, 6e se že reagira na vsako denuncijacijo, ki dojde iz brloga velenjskih kosma6ev, naj se vendar usliši enkrat želja ve6ine prebivalstva, želja patrijoti6no misle6ih Slovencev! Ona je dandanes med Slovenci nepriljubljena oseba, in Bog daj, da bi posnemala eksempl svojega moža, ki je «pobegnil» iz srede «hudih» Slovencev, Bog daj, da bi posnemali ta primer vsi kri6a6i, katerim je slovenski kruh postal že preslab, in re6em Vam, dragi Slovenci, izginil bode ve6ni prepir in postal bode vedni mir. Sapienti sat! Iz Vojnika. Cudne re6i se godijo po Vojniku. Vojniški tržani so seveda trdi nemškutarji. A zdaj jim že sega voda do brade in kmalu jim bode za6ela te6i v grlo. V par letih bode po njih. Zato pa že zdaj iš6ejo zaslombe pri socijalnih demokratih. Dne 7. avgusta so namre6 priredili štirje vojniški socijalni demokratie, ki so zagrizeni nem6urji, že celo veselico. Na svojo veselico so vabili z besedo in z godbo, pa ni6 ni izdalo. Vojniški Slovenci jih niti pogledali niso, ko so se na dveh Zottelnovih vozovih pripeljali rude6i gostje iz Celja v bližino trga in po voiaško korakali v trg. Tudi ženske z majhnimi otroci na rokah so morale bitl zraven. Res prave zverinske niatere to, ki svoje nedolžne otro6i6e vlačijo na take veselice. Od Vitanja in Konjic ni prišlo ni6 sociialisti6nih gostov, dasiravno so iim vojniški bratie šli dvakrat z godbo nasproti. Vse pri6akovanje je bilo zastonj! Veselili so se po svoje. Pili so, govorili, zabavljali, kri6ali in vpili, posebno ko so se zve6er odpeljali zopet domov. Tako zna le mokraška druhal! Slava pa bodi zavednemu Ijudstvu vojniške župnije, ki se ni dalo premotiti zapeljivi maziki, ter je ponosno preziralo rude6o druhal, ki je prišla seiat pogubo med njega. Le tako naprej! Mikavno pa bode tudi širnemu svetu zvedeti otro6arije vojniških nemškutarjev. Dne 18. avgusta je bila povodom rojstnega dne eesarjevega v farni eerkvi slovesna sveta maša, katere se je udeležila vsa mladina in mnogo vernega ljudstva. PogreSali pa smo pri sv. maši prusaške nemškutarje iz trga. Kje pa so bili ? Šli so k Novi Cerkvi k sveti maši. Doma so namreč hoteli imeti v podružnici posebno nemsko opravilo. Ko se jim to ni posre6ilo, zapustijo doma6o faro in cerkev, ki je skoraj nikdar ne vidijo od znotraj, ter gredo v sosedno faro, da bi novo cerkovško pobožno ljudstvo nekoliko vzpodbudili s svojim lepim vzgledom in s svojo gore6nostjo! ? Še celo nemSke Solarje so bojda nameravali gnati seboj, vendar so si še o pravem 6asu premislili. No, mi se nismo jokali za niimi, ker smo navajeni jih pogrešati v doma6i cerkvi! Vendar pa so pokazali gospodje s tem izletom, koliko da ie ,Nemcev' v Vojniku. Po mnogem prizadevanju in silnih prošnjah so jih toliko nabobnali skupaj, da je dalo Stallnerju, ki jim ie bil na 6elu, 6astno spremstvo šestero vozov, v katerih sta sedela po dva udeleženca pomenljivega izleta, navadno moški in ženska. Vojnik Steje torej okroglih 15 pravih nemškutarjev in nemSkutaric. Zatorej se jih, vrli slovenski volilci, pri prihodnjih volitvah Dikar ne ustraSite, temve6 pogumno poskusite raznesti nem6ursko gnezdo sredi samega slovenskega naroda! IzVitanja. (Volilski shod.) V Paki pri Vitanju se je obhajala predzadnjo nedeljo, dne 21. t. m., prav lepa slovesnost. Državni in deželni poslanec, 6. g. J. Ži6kar ie poro6al svojim volilcem o državnem zboru in orisal s krepkimi potezami, kako se je morala državnozborska ve6ina boriti pod vlado Badenijevo, Gau6evo in Thunovo proti nasilstvu in nedostojni surovosti nemških nacijonalnih kri6a6ev, ki so prepre6ili vsako plodonosno delovanje zbornice. Celo ugodne vladne predloge o odpravi desetka pri prepisovanju zemljišč, časniškega in koledarskega koleka se niso na veliko škodo, posebno kmetskega stanu, mogle vsprejeti. Slovenski poslanci so edino po zasebnih potih kaj malega dosegli. S posebnim zanimanjem smo poslušali, ko nam je 6. g. poslanec dokazal s številkami, kako krivi6na je naša nagodba z Ogri, in posebei še, ko je pokazal na statistiki francoskega naroda, kako pogubno upliva brezverno Solstvo na nravno življenje naroda. Med burnim odobravanjem so sklenili zbrani voliei resolucije zavoljo ustanovitve vseu6iliš6a in deželne nadsodnije v Ljubljani, zavoljo slovenskega uradovanja s slovenskimi strankami pri sodnijah, posebej Se v Konjicah, in so obsojali najstrožje zahtevanje zbranih nemških u6iteljev v Brnu, da se odpravi iz Ijudskih Sol vsak verski poduk. Pri tem shodu se je zopet jasno pokazalo, koliko premore navdušena, živa beseda. Vsi ob6ani iz Pake bodo 6. g. poslancu hvaležni za ta shod. S tem shodom je bila združena sve6anost v proslavo jubileja presvitlega cesarja in Njih svetosti papeža. C. g. Franc Hlastec je opisal v poljudnih besedah delovanje našega milega vladarja. Priprost kmet, g. Ver6nik je proslavljal navduSeno našega papeža Leona XIII. Dobro }e Se govoril kmet Vivod, po doma6e Friškovec iz Št. Florijana. Doma6i pevci so se marljivo vežbali za to slavnost in so pokazali, da se da tudi z majhnimi mo6mi dose6i lep vspeh. Posebna hvala gre spretnemu organistu g. A. Pokli6u, ki bo gotovo skrbel, da se bodo vrSile odslej vsako nedeljo redne pevske vaje. Sve6anost je povzdignil dokaj umeteljni ogenj, katerega je oskrbel tukajšnji vrl narodnjak. Vsem prire•diteljem lepe slovesnosti sr6na hvala!