3DNJA I M2N1CAŽ V n n Slovenija Sreda, 13. julij 1994 Št. 28 Leto XXVIII 13.8 KUNE 27 ATS, 6 DEM, 6 SHF, 3 USD, 18 SEK, 6 A UD, 3660 1TL Cena 100 SIT Celje - skladišče 1 Per | III 127/1994 8- i P! | [I 5000001680,28 cobiss o Nagradna igra Nove dobe: Za zveste naročnike R5! ■lili ■■■MIHI II HM IH .a.^4L:., i|g?l HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO 'sj=i ‘ Iz vsebine: Čez trupla sovražnikov stran 2 Pismo Ivana Dolničarja Jožetu Ožboltu stran 3 Uporabite moč tiska stran 5 Pomembne določbe Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah stran 6 Z batino po cerkvi stran 8 Ukradeni otroci - okradeni odrasli stran 11 Letala in zračna obramba stran 14 V precepu stran 16 Neizmerna moč demokracije stran 18 Zastava, grb, ime denarja stran 21 Profesor se zavzema za neenakopravne ženske stran 22 Slovenija v brazilskem tisku stran 23 Skok čez kožo stran 24 Duh rožmarina, ribe in vina stran 26 Borza nogometašev: Kdo bo koga kupil stran 31 Očarljive športnice stran 35 Uganka stran 36 Marinetov informacijski škrat stran 38 Še en teden do avtomobila stran 47 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek, gen.polk. Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Spiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 “kune”, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov ČEZ TRUPLA SVOJIH TOVARIŠEV IV/lilan Meden je v Novi IVI dobi objavil odprto pismo predsedniku ZZB NOV Slovenije generalu Ivanu Dolničarju. V tem pismu je našel prostor tudi zame in mojo knjigo Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. K Mede-novim očitkom in trditvam dodajam naslednje: Že v prvem odstavku pisma je neresnica. General Dolničar ni bil pisec seznama slovenskih generalov v JLA. Če sem ga dobil od njega, ga zaradi tega še ni mogoče razglasiti za sestavljavca. Generali JLA slovenske nacionalnosti, ki sem jih navedel v knjigi Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, niso “najbrž” sodelovali v agresiji na Slovenijo, in še to ne samo po mnenju generala Dolničarja. Imam dovolj utemeljenih razlogov, da bi jih uvrstil v knjigo tudi brez spiska, ki sem ga dobil z ZZB NOV. Generala, ki pripada agresorski vojski, ni mogoče braniti s tem, da je bila agresorska vojska samo vojska, ki ji je pripadal, on sam pa ne. Takšnih nesmiselnih teorij svetu ne moremo ponuditi niti Slovenci. Če bi sprejeli Medenovo “pravno” razlago, da je JLA postala agresor šele ob Vukovarju, potem bomo morali še dodati, da agresije na Slovenijo sploh ni bilo. Pravo, zlasti mednarodno, je zelo elastično, toda z vidika Slovenije je bila Republika Slovenija z odločitvijo za samostojnost na plebiscitu in z razglasitvijo samostojne države tudi zares samostojna država in ne več del SFR Jugoslavije. Ker SFRJ ni bila več država Slovencev, je bil vsak njen napad na slovensko suverenost napad na tujo suvereno državo. Slovenska samostojnost je bila dejstvo in neodvisna od mednarodnega priznanja. Izmišljen je Medenov očitek, da so bili generali JLA sloven- ske narodnosti brez dokazov razglašeni za agresorje. Vsi, ki so navedeni v moji knjigi, so dokazano pripadali JLA v času agresije na Slovenijo. To so bili Stane Brovet, Marijan Čad, Franc Hočevar, Konrad Kolšek in Dragotin Ožbolt. Zato so bili tudi povišani ali odlikovani ob 22. decembru 1991. Če bi Medenu šlo za dejstva in ne za poceni napad na generala Dolničarja, bi to tudi upošteval. Ne vem, kaj hoče M. Meden povedati s citati iz moje knjige, toda če me bo prepričal z argumenti, in dokazal drugačno resnico, jaz zanesljivo ne bom več trdil, kateri generali so sodelovali v agresiji na Slovenijo in da je boj za svobodno in samostojno Slovenijo podprl samo del upokojenih generalov. Dejansko so nas podprli generali slovenske partizanske generacije. Klic domovine je bil za Dolničarja, Hribernika in druge močnejši kot služba Beogradu. Jaz jih zaradi tega samo občudujem. Že zdaj je zelo razpoznavna rdeča nit zgodovine slovenskega boja za samostojnost. Na tej poti so celota Karantanije - kmečke vojne in upori - slovenska vojska 1918-19 - narodnoosvobodilni boj 1941-45 in obramba slovenske svobode in samostojnosti 1991. Slovenski generali partizanske generacije so tudi leta 1991 ostali zvesti svojim opredelitvam iz NOB. Moj občudovalni odnos do slovenskega narodnoosvobodilnega boja pa je veliko starejši od časov, ko sem pripravljal svojo knjigo in me ni general Dolničar čisto nič šele pridobil s svojo prijateljsko gesto, kot mi to očita M. Meden. Tako imenovana Jugoslovanska ljudska armada, ki je leta 1991 napadla Slovenijo, pa ni bila več jugoslovanska, saj Jugoslavija ne bi mogla napasti sama sebe, pa tudi komunistična ni bila. Ideja komunizma ni poznala nasilja velikih narodov nad šibkejšimi. Žal je bila praksa drugačna. Zaradi izmaličene lepe ideje sta propadla tako Jugoslavija kotv realni socializem. Če se M. Meden o meni posmehljivo izraža kot o “epi-gonu in zavetniku” borcev, potem je to samo stvar njegove kulture. Skušam razumeti, da je kot razočaranec v sedanjih časih prisiljen pasti tudi na to raven, toda to nikakor ne pristoji tistemu Medenu, kot smo ga poznali nekoč. Mislim, da je tudi ob padcih potrebno ohraniti samospoštovanje. Kaj pa je življenje drugega kot vzponi in padci. Zaradi njega samega in tudi Slovenije želim M. Medenu, da bi našel svoj prostor pod soncem tudi v sedanjih časih in da mu ne bi bilo treba pisati takšnih pisem. Janez J. Švajncer Ljubljana, 30. 5. 1994 JOŽE OŽBOLT Martinčeva 31 61000 Ljubljana Spoštovani tovariš, Tvoje pismo, ki si mi ga I poslal v zvezi s člankom novinarja Andreja Dvoržaka v Slovenskih novicah, me je zelo prizadelo. Nihče, ne Janez Švajncer, ne sodišče ali nekdo drug, nima nobene moje izjave o Tvojem bratu Dragotu, ker je nikdar nikomur nisem dal, niti se s kom pogovarjal o njem, kaj je delal na Kosovu ali v Sloveniji. Res je, da sem Janezu Švajncerju dal na vpogled seznam vseh generalov Slovencev, ki sem ga napravil sam za svoje potrebe v času, ko se je začelo dvomiti o vlogi generalov JLA in zlasti v času osamosvojitve Slovenije. V tem seznamu so bili vsi umrli, upokojeni in takrat še aktivni generali Slovenci. Med generali, ki so ostali v aktivni službi po agresivnem posegu JLA v Sloveniji je, po podatkih, ki sem jih zbiral, zapisan tudi Drago Ožbolt. Glede na to, kako je Švajncer ta seznam uporabil, sem pa spoznal, da mu uvida v seznam ne bi smel zaupati. To je moja edina napaka in, če želiš, tudi krivda. Očitno pa je bil članek v Slovenskih novicah naročen, ker Janezu Švajncerju je prav sedaj potrebno, da očrni vse, ki so po njegovem krivi, da je zamenjan s funkcij, katere je opravljal v Ministrstvu za obrambo. Med ostalim tudi mene obtožuje kot krivca, čeprav je to popoln absurd, kajti na tem Ministrstvu nisem imel ne prej ne sedaj nobenega vpliva. Vem, da Tebi in Tvojim sedaj nobeno opravičilo, ali dokazovanje druge resnice, glede moje odgovornosti pri tej zadevi ne pomenijo kaj dosti, ali pa nič. Ne vem pa, kaj bi lahko storil kaj več sedaj, ko se je stvar na sodišču končala, tako kot se je, brez da bi bil o čem obveščen ali kaj vprašan. Ivan Dolničar Pripis uredništva: Pismo, ki pove vse, objavljamo s privoljenjem g. Jožeta Ožbolta IZJAVA ZA JAVNOST r>anes, 6. 7. popoldan je L/bil v prostorih slovenskega parlamenta informativni sestanek o novem predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - EPA 638. Sestanka so se poleg predstavnikov predlagateljev Zakona udeležili predstavniki - Konference sindikatov Slovenije PERGAM, - Neodvisnih sindikatov Slovenije, - Konfederacije sindikatov Slovenije 90, - Sindikata bančnih delavcev Slovenije, - Sindikata Kliničnega centra in - Koordinacijskega odbora društva upokojencev. Predstavljen je bil predlog Zakona, ki naj bi državljanom Republike Slovenije prinesel dodatne certifikate, vsakemu še v vrednosti že prejetega certifikata. S tem naj bi preprečili razvrednotenje minulega dela. Udeleženci sestanka so si izmenjali mnenja in se dogovorili za naslednji delovni sestanek s ciljem čimprejšnje uveljavitve tega Zakona. Rastko Plohl, predsednik NSS Marijan Poljšak, poslanec DZ RS MALOMARNOST IN NEUMNOST NIMATA MEJA \ Z soboto, 3. julija, je v V Hudinji in Voglajni prišlo do pomora rib. Velikanske škode se ne da oceniti z denarjem, kajti pomorjen je tudi podmladek, ki je že tako ali tako v večni nevarnosti od prevelikega onesnaženja Hudi- nje in Voglajne. Izlitje amoni-jaka v Hudinjo je katastrofa prve vrste, ZELENI CELJA pa se sprašujemo, koliko litrov je (ušlo) v vodo, kajti od 10 do 12 litrov, kot je bilo rečeno, zagotovo ne bi pomorilo toliko rib in še v Voglajni, kamor se Hudinja izliva. Kako dolgo bodo celjski inšpektorji še tolerirali podjetja, ki nimajo čistilnih naprav, pa bi jih že morala imeti, če bi čistilne naprave bile, bi do pomora rib zagotovo ne prišlo, zato krivdo za ta pomor nosita tako naročnik kot izvajalec, del krivde pa tudi celjski inšpektorat, ki dovoljuje podjetjem, da si zakon o nabavi čistilnih naprav tolmačijo po svoje, ter nakup čistilnih naprav zavlačujejo v nedogled. Vemo, da je pamet omejena, neumnost pa brezmejna, zato ZC upamo, da do takšne neumnosti ne bo več prišlo, da bodo za to poskrbeli celjski inšpektorji prej, preden bo do podobnih pomorov prišlo. Zeleni Celja, Rudolf Kerš NI KRIV! Ni kriv..., da med vojno 1991 v Sloveniji seje rodil, v mali vasi v evropskem predmestju, kot mala drobcena kost v maminem zapestju, v bolečini izhoda v objem svetlobe dneva. V mesenem križu zaznamovano se je povil, pa vendar, kot dnevno veselje in vsakdanja skrb, kot pečat nekega trenutka sreče zapečaten v večen grb, v jutrišnji dan brez pozdrava in radosti, brez zapisov lepih podob v spominu mladosti, brez polne čaše upanja, iz katere bi pil... Ni kriv, da za berača ali doktarja jutrišnjega dne z desnico na levi se bo boril! A. Grampovčan IZJAVA i Pod visokim pokroviteljstvom Unesca (organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) in državnega Sveta Republike in kantona Ženeve je bila v mestu ob Lemanskem jezeru od 27. do 30. junija 1994 konferenca neodvisnih osebnosti za mir na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Na srečanju, ki se ga je udeležilo 27 predstavnikov iz vseh koncev nekdanje Jugoslavije, so govorili gospod Federico Mayor, generalni direktor Unesca, Olivier Vo-doiz, podpredsednik ženevskega državnega Sveta, in Fracois Fouinat, osebni odposlanec Visokega komisarja za begunce. II V demokratski razpravi in v soočanju stališč so se udeleženci konference strinjali, da je vojne spopade na Balkanu treba kar najhitreje zaustaviti z vsemi razpoložljivimi sredstvi v skladu z vsemi dosedanjimi resolucijami Varnostnega sveta ZN in da so v tem dolžni sodelovati prav vsi dejavniki. III Menimo, da je mir mogoče le na naslednjih temeljih: • na nesprejemljivosti spreminjanja mednarodno priznanih mej s silo ali diktaturo; • ohranjanju ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine kot celovite demokratske, večnacionalne in večkon-fesionalne države, kar je preraslo lokalni značaj in se spremenilo v simbol zaščite in varovanja helsinške Evrope; • nepriznavanju nasilnih demografskih sprememb z genocidom, etničnim čiščenjem, s tako imenovanim “prostovoljnim” preseljevanjem prebivalstva ali s kakršno koli drugo obliko prisile; • razveljavitvi vseh enostranskih dejanj in dogovorov o prenosu lastništva, doseženih z nasiljem ali pritiskom; • na svobodni in varni vrnitvi beguncev v njihove domo- ve s premoženjsko in drugo odškodnino in ustvarjanju pogojev za svobodno in varno življenje; • na pospeševanju sodnih postopkov zoper vojne zločine in zločince in na tem, da so posilstva obravnavana kot vojni zločin, priče in žrtve pa imajo tako med procesom kot po njem posebno zaščito; • predlagamo, da Unesco sproži sodne postopke zaradi rušenja cerkvenih objektov, kulturnih spomenikov in krajine. Nesprejemanje teh principov za vzpostavljanje miru na ozemlju nekdanje Jugoslavije bi pomenilo nevaren presedan za spreminjanje meja s silo, nastajanje etnično čistih držav in velikodržavnih ideologij, utemeljenih na nacizmu, lahko bi sprožilo vrnitev fažizma in nacizma ne samo v državah naslednicah Jugoslavije, pač pa v celi Evropi. IV Konferenca zato meni: • da mir ni mogoč brez medsebojnega priznavanja držav naslednic nekdanje Jugoslavije in brez pospešenega procesa sukcesije, • da je mir nemogoč brez doslednega uresničevanja parlamentarne demokracije, meščanskih in državljanskih pravic, človekovih pravic, individualnih in manjšinskih pravic, • da je potrebno obnoviti komunikacijo med posamezniki in skupinami, ki sta jo pretrgala vojna in razpad nekdanje Jugoslavije, • da veliko odgovornost za vojno v Jugoslaviji prevzamejo mediji. Miru ni mogoče ponovno vzpostaviti brez neodvisnih medijev, ki naj iščejo resnico, namesto da trobijo tisto, kar so nacionalni voditelji razglasili za resnico, • v nasprotju s tem so vse prepovedi in omejitve novinarskega dela, svobodnega pretoka informacij, kulturnih izmenjav, ne glede na to, ali prihajajo od nacionalnih ali mednarodnih avtoritet, • potrebno je ustvariti in negovati klimo, v kateri medsebojno prijateljstvo in razumevanje ne bo politično inkri- minirano ali zlorabljeno, • s ciljem, da bi kar najhitreje končali vojno in zmanjšali medsebojne napetosti, je treba poglobiti medsebojne individualne in skupinske stike, kakor tudi aktivnosti nevladnih organizacij, • treba je pospešiti programe pomoči Unesca, Unicefa, WHO, UNHR, Evropske unije in drugih nevladnih organizacij s ciljem, da bi odstranili težke posledice vojne, katerih žrtve so bili vsi sloji populacije ter še posebno otroci in ženske, • eden prvih korakov v preseganju sovraštva bi lahko bila obnova porušenih sakralnih objektov, ki bi jih morali postaviti tisti, ki vladajo na območju, kjer je sakralni objekt stal. Udeleženci konference so sprejeli še celo vrsto drugih konkretnih predlogov za akcije, ki jih bodo v kratkem objavili. v Še posebej pomembno je: • da podpiramo nadaljevanje pogajanj med predstavniki Republike Hrvaške in Srbi na ozemlju pod nadzorom mednarodne skupnosti v prizadevanju za miroljubno in postopno rešitev v skladu z odločitvami Varnostnega sveta s popolno uveljavitvijo človeških in manjšinskih pravic tako na ozemlju pod nadzorom hrvaške oblasti kot na ozemlju pod nadzorom mednarodne skupnosti, • da podpiramo napore mednarodne skupnosti za preprečitev širjenja vojnega požara v Makedonijo ali na kateri drugi konec nekdanje Jugoslavije, za ohranjanje miru in razvijanje vsesplošnega sodelovanja predlagamo začetek dialoga med sosednjimi državami, • podpiramo razreševanje problema potencialnega vojnega žarišča na Kosovu na demokratskih principih z izgradnjo demokratskih institucij in z dialogom, • podpiramo prizadevanja za oblikovanje realnih osnov za skupno življenje v Vojvodini in Sandzaku z demokratskim dialogom in s polnim spoštovanjem pravic in identitet vseh etničnih skupnosti, ki tam živijo. VI V skladu s skupnimi stališči udeležencev ženevske neodvisne konference o miru v nekdanji Jugoslaviji smo sklenili sprožiti iniciativo za vzpostavljanje trajne konference pod pokroviteljstvom Unesca ter Republike in kantona Ženeve kot skupnega nevladnega foruma. Zaradi tega pozivamo vse, ki bi želeli prispevati h kar najhitrejši prekinitvi neprijateljstva in vzpostavljanju miru, da se bodisi kot posamezniki bodisi kot skupine, iniciative ali nevladne organizacije aktivno vključijo v širjenje ideje civilne družbe, pravne države ter v integracijo celotnega prostora nekdanje Jugoslavije v skupnost Evrope. Udeleženci konference predlagajo, naj bo eden od njihovih prihodnjih sestankov v Sarajevu. Ivica Ceresnjes, Sarajevo, Ivan-Zvonimir Čičak, predsednik Helsinki Watch, Zagreb, Biserka Gali, slikarka, Pariz, Sacha Goldman, filmski producent, Pariz, Jurij Gustinčič, novinar, Ljubljana, Dušan Jovanovič, gledališki režiser, Zorica Josič, psihologinja, Pariz, Zlatko Kramarič, župan, Osijek, Dušan Makavejev, filmski režiser, Beograd, Orhideja Martinovič, odvetnica, specialistka za človekove pravice, Zagreb, Dragoljub Naj man, Unesco, Pariz, Aleksandar Nenado-vič, novinar, nekdanji glavni urednik Politike, Beograd, Božo Novak, bivši direktor Vjesnika, Zagreb, Nikola Petrovič-Njegoš, arhitekt, črnogorski princ, Vladimir Ralev, Ženeva - Skopje, Slobodan Selenič, pisatelj, člansrbske akademije, Beograd, Rade Šerberdžija, igralec, Zagreb-Ljubljana, Dušan Sidjanski, univerzitetni profesor, Ženeva, Kerna! Sirbegovič, slikar, Pariz, Mirko Tepavac, bivši minister, bivši direktor Politike, Beograd, Tibor Varady, univerzitetni profesor, Novi Sad, Luka Vincentič, katoliški duhovnik, Zagreb, Dinka Vučkovič, psihologinja, Zagreb, Boris Vukov-brat, predsednik Fondacije za mir in za krizna vprašanja, Pariz, Sonja Zoran, novinarka, Zuerich Forum Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonobijo sloj poslovnih in pametnih ljudi. Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal. Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte 1 Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja. Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh). Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda. Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje). Nekaj pomembnejših določb Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah: 2. člen Vsaka država stranka tega Pakta se zavezuje, da bo sama ter z mednarodno pomočjo in sodelovanjem, zlasti na ekonomskem in tehničnem področju, v največji mogoči meri izkoristila vire, s katerimi razpolaga, in z vsemi ustreznimi sredstvi, vštevši zlasti zakonodajne ukrepe, skrbela, da bi bilo postopoma doseženo polno uresničevanje pravic, ki so priznane v tem paktu. Države stranke tega Pakta prevzemajo jamstvo, da bodo v njem razglašene pravice lahko uveljavljene brez kakršnekoli diskriminacije, temelječe na rasi, barvi, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, narodnem ali socialnem poreklu, premoženju, rojstvu ali kaki drugi okoliščini (...). 3. člen Države stranke tega Pakta se zavezujejo, da bodo moškim in ženskam zagotovile enakopravno uživanje vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ki so naštete v tem Paktu. 4. člen Države stranke tega pakta priznavajo, da sme država omejiti uživanje pravic, ki jih zagotavlja v tem Paktu, samo z zakonom, in le v tolikšni meri, kolikor je to v skladu z naravo teh pravic, in le zato, da izboljša splošno blaginjo v demokratični družbi. 6. člen Države stranke tega Pakta priznavajo pravico do dela, ki obsega pravico do možnosti zaslužka s svobodno izbranim ali sprejetim delom, in jo z ustreznimi ukrepi varujejo (...). 9. člen Države stranke tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do socialne varnosti, vštevši tudi socialno zavarovanje. 10. člen Države stranke tega Pakta priznavajo: 1. da mora biti družina, ki je naravni in temeljni sestavni del družbe, deležna čim širšega varstva in pomoči, zlasti pri njeni ustanovitvi in dokler je odgovorna za vzgojo in preživljanje otrok, za katere skrbi. V sklenitev zakonske zveze morata bodoča zakonca svobodno privoliti; 2. da morajo biti matere primeren čas pred rojstvom in po rojstvu otroka deležne posebnega varstva. Zaposlenim materam mora biti v tem času zagotovljen plačan dopust z ustreznimi prejemki iz socialnega zavarovanja; 3. da so za varstvo in pomoč otrokom in mladini potrebni posebni ukrepi brez kakršnekoli diskri- _~Xv minacije iz rodbinskih ali drugih razlogov. Otroci in mladina morajo biti zaščiteni pred ekonomskim in socialnim izkoriščanjem. Zaposlovanje otrok pri delih, ki škodujejo njihovi morali ali zdravju ali so življenjsko nevarna, ali ki bi lahko zavirala njihov normalni razvoj, naj bo obravnavano kot kaznivo dejanje (...). 11. člen Države stranke tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj samega in za njegovo družino, vštevši ustrezno hrano, obleko in stanovanjc in pravico do stalnega izboljševanja njegovih življenjskih razmer. Z ustreznimi ukrepi bodo zagotovile uresničevanje te pravice in priznavajo v ta namen bistven pomen svobodno izbranega mednarodnega sodelovanja. Države stranke tega Pakta, ki priznavajo vsakomur temeljno pravico do varstva pred lakoto, bodo posamič ali v mednarodnem sodelovanju sprejele potrebne ukrepe, vštevši tudi konkretne programe (...). 12. člen Države stranke tega Pakta priznavajo vsakomur pravico do najvišje dosegljive ravni telesnega in duševnega zdravja (...). 13. člen Države stranke tega Pakta priznavajo vsakomur pravico, do izobraževanja. Strinjajo se, da mora imeti izobraževanje za cilj popoln razvoj človekove osebnosti in dostojanstva in da mora krepiti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (...). 15. člen Države stranke tega Pakta priznavajo vsakomur pravico: a) udeleževati se kulturnega življenja; b) uživati dosežke znanstvenega napredka in njegove rezultate; c) uživati varstvo moralnih in materialnih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega ali umetniškega dela, katerega avtor je (...); Mednarodni pakt o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah Socialne, kulturne in ekonomske pravice predstavljajo posebno, predvsem pa novo kategorijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V ustavah in zakonih posameznih držav so se pojavile šele ob koncu druge svetovne vojne, kot predmet mednarodnega prava pa so se uveljavile šele z nastankom OZN in njenih specializiranih agencij. Omenjena kategorija pravic se pojavlja v celi vrsti mednarodnopravnih dokumentov. Tako Ustanovna listina OZN v svojem IX. poglavju (55. člen) določa, da se države članice svetovne organizacije zavzemajo za zvišanje življenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek in razvoj. Tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah v členih 22 - 27 predstavlja daljši spisek teh pravic: gre predvsem za pravico do socialne varnosti, do dela, do enakega plačila za enako delo, do ustanavljanja sindikata, do počitka in prostega časa, do izobraževanja... K dokumentom, ki obravnavajo socialne, ekonomske in kulturne velja prišteti še vsaj Konvencijo št. 102 o minimalnih normah socialne varnosti, ki jo je leta 1952 sprejela Mednarodna organizacija dela (ILO), Deklaracijo o otrokovih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah (obe je sprejela Generalna skupščina OZN; prvo leta 1959, drugo pa trideset let kasneje) ter vrsto dokumentov Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki posegajo predvsem na področje kulturnih pravic. Medtem ko omenjeni dokumenti praviloma opredeljujejo le določen segment omenjenih pravic, ali pa nekatere ekonomske, socialne in kulturne pravice vključujejo v širši kontekst človekovih pravic, pa predstavlja Mednarodni pakt o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah pravzaprav edini mednarodni dokument, ki omenjene pravice obravnava na enem, od drugih človekovih pravic ločenem mestu. Pakt je 16.12.1966 z resolucijo 2200 (XXI) skupaj z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah sprejela Generalna skupščina OZN, veljati pa je začel 23. marca 1976. Kot je zapisano že v začetku besedila, predstavljajo socialne, ekonomske in kulturne pravice specifično skupino človekovih pravic, saj je njihovo izvrševanje odvisno predvsem od stopnje socialnega, kulturnega, predvsem pa ekonomskega razvoja določene države. Težko je namreč pričakovati, da bosta na primer Etiopija in Somalija zmogli svojim državljanom zagotoviti enako raven spoštovanja ekonomskih pravic kot, denimo, razvite evropske države. Predpisovanje visokih standardov za zagotavljanje omenjenih pravic je torej precej neproduktivno početje, zato so tudi določbe Pakta neprimerno manj obvezujoče, kot je to v navadi pri dokumentih, ki obravnavajo politične in državljanske pravice. Pakt pravzaprav zahteva od držav podpisnic le razvijanje mehanizmov in institucij, ki bi pripomogle k uveljavljanju kar najvišje ravni omenjenih pravic, takšne pobožne želje pa pogosto naletijo na gluha ušesa. Avtonomno razpolaganje z narodnim bogastvom je namreč ena temeljnih diskrecijskih pravic suverene države, zato je dilema o nakupu topov ali masla v izključni pristojnosti le-te. Pakt sicer predpostavlja ustanovitev Ekonomskega in socialnega sveta (ECOSOC), ki predstavlja pravzaprav glavni medij pretoka informacij med državami podpisnicami in organi OZN -n.pr. Komisijo Združenih narodov za človekove pravice - in ki lahko s svojimi priporočili vpliva na uvajanje ukrepov za zagotovitev v Paktu določenih pravic. Pakt sicer ne opredeljuje, kakšni naj bi ti ukrepi bili, jasno pa je, da bi bila gospodarska osamitev države, ki, predpostavljajmo, svojim državljanom iz kakršnih koli razlogov ne zagotavlja pravic iz drugega odstavka 11. člena Pakta, nadvse jalovo početje. Akcija mednarodne skupnosti je torej osredotočena predvsem na izobraževanje kadrov, ki naj bi zagotovili izboljšanje razmer v dani državi, v skrajni sili pa obsega tudi pošiljanje humanitarne pomoči za preživetje prebivalstva omenjene države. Takšni postopki mednarodne skupnosti so seveda nadvse hvalevredni, vendar pa nikakor ne predstavljajo zadostnega pritiska na državo, ki omenjene pravice krši zavestno. Zato sta za zadovoljivo uveljavljanje socialnih, ekonomski in kulturnih pravic neprimerno bolj pomembna demokratičen notranji ustroj države in možnost njene kontrole s strani državljanov. Oba, razumljivo, temeljita na doslednem spoštovanju temeljnih političnih in državljanskih pravic, to pa pomeni, da je treba določila obeh Paktov obravnavati združeno. Človekove pravice - tako ekonomske, socialne in kulturne kot politične in državljanske - namreč predstavljajo neraz-družljivo celoto, kjer politični vidik dopolnjuje ekonomskega (in obratno), zato je vsakršno izključevanje enega od obeh neproduktivno. Gregor Kozovinc S proslave 200 - letnice škofije v Križevcih leta 1977 Medtem ko daje slovenska država državljanstvo potomcem nekdanjega izdajalskega plemstva, metliški župan s svojimi občani zaman prosi za njihovega duhovnika “Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana, Stefanova 2, izdaja na podlagi 27. člena Zakona o državljanstvu...Odločbo : Prošnji Mihajla Hardija, roj. 24.11. 1948 v kraju Ruski Krstur, državljana Republike Srbije, se ne ugodi... Vlada Republike Slovenije je v skladu z drugim odstavkom... sprejela mnenje, da ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem Mihajla Hardija v državljanstvo Republike Slovenije." Podpis: mag. Slavko Debelak, direktor Uprave za upravno pravne zadeve, podsekretar. Datum : 30.8.93. Mihajlo Hardi je duhovnik grškokatoliške župnije Sv. Cirila in Metoda v Metliki v Križevski škofiji, ki sega od Makedonije do Slovenije. Žena Melanija je predmetni učitelj fizike in kemije. Hčerki Mihaila in Helena sta uspešni dijakinji gimnazije. Hardi se lahko preživlja sam, saj je bil z dekretom svojega škofa postavljen za župnika župnije Metlika in vseh grško-katoliških vernikov v Sloveniji. Soproga ima diplomo Pedagoške akademije in je pomagala beguncem. Hčerki bi radi študirali. Urejena in skromna družina živi v miru, na nedeljsko žegnanje je povabil ljudi dobre volje in duhovnike iz obeh strani meje. Gospoda Hardija cenijo tudi kot odličnega ikonoslikarja, prireja razstave itd. Kako razumeti odklonilno odločbo slovenske vlade ? S kakšno naravno pravico je vlada Republike Slovenije sprejela izobčenje duhovnika Hardija in njegove družine, če je bil z dekretom svojega primasa leta 1992 imenovan za župnega upravitelja v Slovenijo ? Odgovor je preprost: vlada ruši vse naravne zakone in krši mednarodne konvencije o človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah, navkljub zagotavljanju Janeza Drnovška, da se bori za pravice. Večji je oder, večje so besede. Predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič, diplomirani pravnik, je 12. novembra 1993 izdal mnenje in priporočilo, da se je duhovnik Mihajlo Hardi takoj prilagodil m ■i \ i:lfl 4l \ lokalnim razmeram in vključil tudi v kulturno življenje občine. Župan je predlagal vladi in ministrstvu za notranje zadeve, da rešuje problem predvsem vsebinsko in omogoči pridobitev slovenskega državljanstva Mihaj-lu Hardiju. Za svojega duhovnika so se vljudno in odločno zavzeli tudi slovenski farani v Metliki, saj oblast v Ljubljani pravzaprav grbo tepta njihovo pravico do bogoslužja, ki jo imajo že od prej. Med katoliškimi škofijami je Križevska nekaj posebenega: ustanovljena je bila leta 1777 za vse katoličane vzhodnega RKVVnmKA SLOVBOZA skupSčiha občimi kbtltxa KSikHJS ZN FRZPCROČIIO v občini Metlika se jo pred dobrim Jcccm naselil grkokatolidki duhovnik mhajlv fterdl s svojo- druMino, izvedeli «*» v £*;«topfc» pri dobi tvo t:V& ia p&žtod v&jpc i tike in S dxja«\c na&l&Snj* nmcnje iti priporočilo: •ripadttlfcav- c? rkakst tol i šk& ver«. ki j e lik rit ti tud ijtW Maventji > kut druMbjma nkupnont mo salo »mincere#.*rani, di tudi ti občani £AdOYbXjujsjo v veje vm s k« potrebe W . Sotino#a na do sedaj tfe utečen in uvtrijavljen način. fideM od U'V »a txr pat jo tudi duhovnik. jo duhovnik teltuvjlo Hardi, ki sc je c oko j prilaatodil Jr.kalnin r*im#rm in vključi kul t tirno življenje disti 1 iokainia raimarm in vključil ........................... _ n&. Vendar mradi nadrejenega dr&svJ.Jatwh'»'ja atitcusa .n•ttj&uih M* dttrjlh zadev, slavil v zvezi 'z ZoiVarcvanjeiB in tedanjim' ■ uvojih otrok, tesnimo,da fstfjrtiniuie ve* pok I. .*«mm ir rte111k* 1S <>3 . ; '»‘M Hott SK* 1 fcr / »»lev.* vloq* /•* or f <.tr>m i.vv .-.ti / vvt t-m- t v.t i kw SIOw>i»lje >*><•$><*,#■<>> z,*.id«*v ttomibiik*> ti A- (Tj y 0 L«yv-..v vatti., f© cLai-U,- W L{. h* V -\ rt jut a htgoskma. Poucas lem poderde vrrdade. Veja cjuem $ui>; M Dobriča Coste, prestden-te d* lugostivt* — Tema go* vtMiar o «}ue »obrati do pafs. o« seja. »v republicas da S'fi> vlit e Motifeitegro. Na pratica. nit» ton tiuietkh* m Manir Bulalovit, presidente de Montenegro — Junto to* o Ste-h, ( (s tsisi t&ss iuquitcie>s da teina črnka e tfet graude ■Sčnia. Os Esadu*« Unidos iputlilic.!'! rasn-no de vrinimo-1 so de goerae g » Radovan Karadzk, Itder do* adrvioa da Bdenja — Munda na minerki ■BMari steki tjtie pKvla-hhw uta [vvtptia tv-c^«X T# puhlkiaetnimrttmng '■ČmPm **5si*,l ^ antsadol ..iišSž^JI de crimcs de pterra.l ■ Franjo Tudjman, presidente da CroScia — Det er- mino« que suatt n opai atavasvem o encUne setvi« de Krajina, tla ■ MHan Kučan, presidente da E »lovim la — A mais prik-pera das antigas rcpuMicas iugosln-vas. obutve emi-lAocinlebto itder-nammtal ao iafei« tfc 1992, m 1990. Nekateri italijanski voditelji predlagajo revizijo meje, zahtevajoč mesti Zadar in Rijeko. Kučan, bivši komunist, je rekel, da morata obe državi rešiti svoje probleme sami in hitro, če želita postati polnopravni članici Evropske unije. “Evropa ne želi v svoji sredi držav, ki ne zmorejo rešiti svojih problemov same. Rešitev je treba najti, dialoga pa ne prekiniti”, je izjavil slovenski predsednik. Marcelo Netto Rodrigues Popotnik Po mnogih mnogih letih se je ob letošnjem rudarskem prazniku in zaprisegi mladih rudarjev prvič zgodilo, da se priimki prvih štirih mladeničev, ki so "preskočili kožo", niso končevali z ič. Dasiravno velenjski premogovnik zmanjšuje izkop, rudarji pa prehajajo na 40-urni delavnik, da ne bi bilo odpuščanj, se 79 mladim in okrog 4.160 v velenjskem premogovniku zaposlenim obetajo boljši časi. Velika naložba v odžveplevanje termoelektrarne in za 60 let odkritih zalog premoga so trdno zagotovilo, da te generacije ne bodo doživele krize, kot je bila ona izpred dvajsetih let. Foto: Ivan Strmole od Filip Jakova. Mimo nas plujejo tudi nedotaknjeni Kornati, menda jih je kar stopetindvajset. Turiste popeljejo v preproste lesene hiše, s čolni jim dovažajo hrano in vodo. Še sploh kdo hodi tja? Mimo Murterja in manjših otokov, ki jim ne vem imen, se počasi približujemo Splitu. Že zdavnaj se je zdanilo in ptiči so postali glasni, malo pred pol sedmo zdrsnemo skozi splitski kanal. Kapitanu uspe elegantno pristati in mornarji odvržejo vrvi, ki jih dva moža — sta to mornarja — z vajenimi gibi pritrdita ob dok. Prtljaga, pomagamo vam nositi prtljago,’ vpijejo ostareli nosači in se na še starejše gospe lepijo kot muhe. V Splitu moti tišino ob tej uri le prodajalec časopisov, ki pred seboj potiska voz, naložen z novicami in v rano jutro oznanja neprijetne vesti. Trg ob obali je prazen, v stari mestni kavarni so pravkar pričeli pogrinjati mize. Nad kavarno je hotel, v katerem se pričnejo počasi odpirati okna, z enega razobesijo par sivih nogavic in slabo oprane ženske spodnjice. Ob priprtem oknu izvaja moški v globoko izrezani oprijeli črni majici kate. Skozi vrata izstopi hotelska gostja, rejena gospa, z armafleksom pod roko. Napoti se po stopnicah rra ogromen trg, se uleže in prične meditirati. Smetarka začudeno obstane in jo gleda, prav gotovo počne nekaj pomembnega — naj z metlo zmoti njen pozdrav soncu? Trije taksisti se ji na vogalu zgradbe na vsa usta režijo. Vsaj cesta je oživela, Unproforjeva vozila niso redka. Mestni utrip je moč najbolj čutiti na tržnici, kjer je precej običajen vrvež, ponujanje in pote- Slutnja otokov in vojne Debele ladijske pletenice so udarile v vodo in žSlavija’ je izplula iz reškega pristanišča točno ob uri, pomahale so ji maloštevilne postave na obali. Starejši možakar, ki jo je komaj ujel, si je vidno oddahnil in odložil paket, povezan z vrvico, na sveže poribano palubo. Včasih se je na njej trlo potnikov, predvsem mladih, ki so se ponoči zgnetli v spalne vreče. Tokrat je skoraj prazna. Pot je ubrala skozi Srednja vrata med Krkom in Rabom pod vele- bitskimi pobočji na eni strani in Cresom ter Lošinjem na drugi. V daljavi se vidijo le obrisi, a potnik, ki se naslanja na ograjo, gleda z domišljijo. Veš, da je Franc Jožef, čeprav ni pogosto prihajal na Lošinj, pošiljal pod milo podnebje svoje ljubice, da si odpočijejo in tam umrejo? Izročilo pravi, naj bi duhovi teh gospa razveseljevali prebivalce otoka... Ladja mirno pluje naprej, morje je prijazno in je ne ovira. Obrisov Paga v mraku ni mogoče razbrati, nadaljuje proti Zadru, svoji prvi in edini postaji na poti do Splita. Po sedmih urah plovbe zmanjša hitrost in vemo, da bomo pristali. Veselimo se pristaniških luči, a ob tem pozabimo na vojno. Razen v pristanišču je Zadar popolnoma zatemnjen, odrinemo naprej mimo prav tako mračnega Filipjakova in Biograda. Fronta je le nekaj kilometrov proč. Pa saj to ne more biti res! Štirinajst let sem zahajal v te kraje, morje poznam kot lasten žep... Zibamo se mimo Pašmana, osvetljenega kakor v najlepših časih. Ločita ga le kakšna dva kilometra Komižo, ki lahko sprejme okoli 1800 turistov, je v lanski sezoni obiskalo komaj 100 gostov TURIZEM, OHROMELA DEJAVNOST NA OTOKIH JUŽNEGA JADRANA Dah rožauriaa, ribe in vina Bolj ko se pomikaš proti jugu, bolj je morje čisto in globlje seže pogled v modra nedra. Turiste je snubilo z vonjem po pečeni ribi in olivnem olju, razmazanem z rožmarinovo vejico. Slovenskih popotnikov dalmatinski duh ne snubi več. Mar rožmarin ne diši več dovolj močno in je riba premastna? Sta strah pred neprijaznostjo in vonj po vojni preglasila vse, kar je vleklo na jug? Kdo ve, zakaj je Istranu dana sposobnost videnja v prihodnost in čemu je steklena krogla na dlani Dalmatinca premalo zgovorna? Zanima ga sedanjost, četudi v svetu, ki se od danes do jutri vedno bolj krči. Uspelo mu je obdržati le turista, ki je plavi raj že doživel, ni pozabil in ga želel ponovno okusiti. Pa smo šli na pot, na eno izmed kamnitih jadranskih sider, na Vis, natančneje, v Komižo. gavščine za kuno ali dve. Bogatejše Spličanke so lepo urejene, ekskluzivnih butikov jim ravno ne manjka. Med gnečo križarijo policaji, radi legitimirajo moške, ki posedajo pred kafiči. Tu in tam se sprehodi mimo vojak z orožjem za pasom. — Splitske melodije je pogoltnila voda v umazanem pristanišču. Gremo naprej. Na Vis odrine manjši trajekt, potniki so predvsem domačini. Pluje skozi Splitska vrata med Bračem in Šolto, mimo Hvara. — Na Hvaru najvztrajnejše domačinke in nune iz benediktinskega samostana že desetletja kvačkajo čipko iz vlaken agave. Narejena čipka se ne sme nikoli oprati, sicer bi razpadla... Ostala je le še plovba mimo Peklenskih otokov — morje je tam v penastih izbruhih velikokrat jemalo vase ladje in mornarje — pa smo na Visu. Obiskovalce sprejme svetilnik na majhnem otoku. Le kdo se odloči za tako odmaknjeno življenje? Ribiško mesto Potnike, namenjene v Komižo, počaka razklopotani avtobus in se pogumno požene po vijugavi cesti, ki se vzpenja. Ko so tresljaji prehudi, udari s podvozjem ob razgreto cestišče. Domačinka, odeta v klasično črnino, je nezadovoljna z dvema nahrbtnikoma, ki sta na stolu ob njej namesto v prtljažniku. Eee, ma turisti! Jaz sem plačala, tele bisage pa niso... Sumljivo hitro drvimo naprej po Visu. Najbolj plodna polja so bila nekdaj vzorno zasajena z vinsko trto, ki je pokrivala skoraj vse obdelovalne površine po dolinah in gorskih obronkih. Otok, že v dobi antike znan po svojem vinu, je z odlično kupico zaslovel konec 19. stoletja. Danes pa so domačini s plavcem nezadovoljni. Leta 1904 so z Visa izvozili 12.000 hektolitrov vina. Na Biševu so še pred nekaj leti pridelali 35 vagonov vina, letos ga ni bilo niti za pet vagonov. Vino ni več to, kar je bilo, mešajo ga z vodo in sladkorjem... Gozdov skorajda ni, skozi stoletja so jih uničili zaradi ladjedelništva, ribiči zaradi lova na sardele, skuše in lokarde, dokončno pa so jih iztrebili zaradi vina. Trto so sadili povsod, kjer je bila trohica humusa. Žita ne sejejo, dobro uspeva rožič, ki potem, ko je zasajen, ostane prepuščen samemu sebi. V valovitih vijoličastih oblinah oživlja polja sivka, mnogim pomeni sivkino olje zagotovilo kruha. V juliju jo bodo želi, takrat bo njen vonj najmočnejši. Sivko je treba najprej kuhati v parnih kotlih, potem se da iz nje iztisniti olje... Avtobus je srečno privijugal v Komižo, staro ribiško mesto, ki oddaja posebno energijo. Pomorščaka pošlje v svet in sprejme nazaj. Višani so kmetje, poljedeljci, Komižani so ribiči, pomorščaki. Drugačni smo, ker drugače živimo. Nad rivo se vzpenjajo pročelja renesančno baročnih palač, zidali so jih pomembni ljudje. Številne hiše morju ne bi mogle priti bliže, saj jih voda s sprednje strani obliva. Luka je skoraj prazna, le ribiške ladje in čolni se pozibavajo v njej. Izstopa francoska jadrnica Ca-therine’. Zakaj zmeraj žensko ime? Ker je obla v bokih, kot ženska... Komižani z radovednimi pogledi merijo prišleke, končno turisti. V avgustu se nadejajo Italijanov, a najbrž jih ne bo. V lanski sezoni je Komižo obiskalo nekaj sto gostov. Prebivalcev je okoli 1800 in ravno toliko turistov lahko sprejmejo, 1500 je zasebnih postelj in 380 v hotelu. 25. junija je bilo v hotelu žBiševo’, ki je v svojih najboljših časih hranil tudi do 800 gostov, le osem turistov. Od turistov smo živeli. Kdo ve, kaj bomo zdaj... Državne trgovine so žalostno prazne, trgovka, ki prejme za svoje delo le toliko, da ima za kruh, nervozno stopica na mestu in se opravičuje: žNičesar ni, morda pa bo kmalu bolje. Spet pridite.’ Zasebnikom gre za spoznanje bolje. Gostilničarji komaj životarijo. Že želite jesti domačo hrano, vas napotijo v konobo žBancič’. Bitte schon, bitte schon... S’il vous plait... Ne trudite se, saj se razumemo. Lastnica konobe, v kateri si se pred leti moral potruditi, da bi dobil prosto mizo, je šla pretekli dve leti za kruhom v Ankaran, za natakarico. Letos upa, da bodo turisti vendarle prišli. Postreže z livanjskim sirom, nasoljenimi ribami in kupico gostega vina. Kako pripravite filete? Ah, to je enostavno, a dolgotrajno. Sardele, neočiščene, dobro nasolimo in shranimo v čebre, tako morajo odstati nekaj mesecev. Šele potem se riba očisti in se v plasteh snamejo fileti, tega pa, o, groza, ne naredijo vsi. Da bi morali moji gostje sami čistiti nasoljeno ribo? Bog ne daj... Ribolov je ostal Komižanom edino zagotovilo obstoja. A tuid tovarno za predelavo rib žNeptun’ so morali zaradi dolgov zapreti. Vse nekako usiha. Tudi Biševo, majhen otok nasproti komiškega zaliva, znan po Modri špilji, je pričelo izumirati. Tja vas v stari barkači popelje barba Tonci z redno linijo ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. Bliža se šestdesetim in je že upokojen, a ko so iskali novega voznika barke, niso mogli odkriti dovolj zanesljivega. Na progi Komiča-Biševo je prevažal domačine in turiste dvanajst let. Na barki je spreten, obdan z ozko kabino, ki mu sega do vratu. Ni mu treba loviti ravnotežja, krmili pa kar z nogo. Zaradi vseh, ki nočejo delati, se mu napnejo žile na vratu. Kam smo prišli, kam smo pršli... Revščina, ljudje so obubožali... Propada vinogradništvo, tudi s solato ni več nobenega zaslužka. Poglejte Biševo, izumira, najmlajši prebivalec ima petinštirideset let, le redki še vztrajajo. Ljudje niso več vajeni delati. Delati pa je treba, v vseh režimih. Bo držalo. No, sicer pa tudi pri vas ni vse tako rožnato. To vem, povedali so mi vaši ljudje, Slovenci... Otrokom se je izteklo šolsko leto in Komiža je nekoliko oživela, posebno pristanišče, kjer so se navdušeno kopali, plezali na barke in z jamborov skakali v vodo. Deklice niso prav nič zaostajale za dečki. Pot spoznavanja je prijetnejša od vrnitve. V viški luki smo spet stopili na ladjo za Split. Z njo so se vračali redki turisti, največ ljudi je odhajalo nazaj na delo ali z obiska pri sorodnikih. Vračal se je tudi mladi vojak, zelo nežnega, prav nič možatega obraza. Spet vlečem na ušesa. Ubogo dete... Namesto da bi bil na fakulteti... Vonj po pečenih ribah in rožmarinu se bo v njegovih nosnicah pomešal z višjimi interesi za bojno črto in hipoma izginil. Ksenija Lekič Barba Tonci, tudi kot upokojenec vztraja na morski progi Komiža-Biševo Povezovanje med alternativci: utopija ali nujnost ZVOK IZ KONZERVE HELLO MISERV, demo Nastaja druga fronta V začetku avgusta bo pri republiških institucijah izvedena registracija nove zveze društev in klubov. Nič posebnega in za glasbeno dogajanje nezanimivega, če ne bi šlo za ključno dejanje v povezovanju nosilcev neodvisne mladinske kulture v Sloveniji. V zvezo, ki bo najverjetneje nosila nenavadno ime “Zveza plemenskih skupnosti in vračev”, bo v že v samem začetku včlanjenih vsaj dvanajst enot, kar ji nedvomno daje potrebno kredibilnost. Med ustanovnimi člani lahko poleg vrste klubov in društev, ki se ukvarjajo z razvojem mladinske kulture zasledimo tudi koprsko Društvo prijateljev zmernega napredka iz Kopra in Komuno interesnih dejavnosti iz Ptuja, ki sta iniciirali celoten projekt. Zanimivo je, da je začetna pobuda naletela na ogromen odziv med društvi in klubi po vsej Sloveniji, kar daje slutiti, da so težave, s katerimi se spopadajo, enake od Kopra do Lendave. S kakšnim namenom se torej povezujejo? Očitno gre za prerazporeditev moči na področju mladinske kulture, ki je v današnji Sloveniji usmerjena večinoma na prestolnico. Brez lokalno patriotskih izpadov lahko namreč preko golega statističnega obravnavanja podatkov ugotovimo, da so pozornost, pomoč in sredstva odgovornih institucij premalo usmerjena k tistim društvom, ki se že dlje časa uspešno dokazujejo kot nosilci mladinske kulture, a so enostavno predaleč od republiškega središča, da bi lahko uveljavljali svoje pravice. To seveda ne pomeni, da v zvezi ne sodelujejo društva iz Ljubljane, velja le omeniti da je torišče celotnega projekta tokrat za spremembo izven prestolnice. Osnovni namen ustanavljanja zveze pa je medsebojno sodelovanje na informacijskem, organizacijskem in drugih področjih. Gre torej za združevanje iz povsem funkcionalnih razlogov, presežki, oziroma nova področja sodelovanja, ki bi se pokazala, pa so seveda več kot dobrodošla. Če je bila pomanjkljiva medsebojna organiziranost največkrat kriva za slab pretok informacij, ki je kasneje potegnil za sabo še ostale tegobe, se zdi da je zveza društev kot nalašč za odpravo kratkih stikov na teh relacijah. ZPSV bo namreč delovala tudi kot informacijski servis za njene člane, odprta pa bo tudi do sorodnih organizacij drugod po svetu. Na tem področju se torej odpira nova fronta. Seveda, bil je že skrajni čas. Zveza je odprta za predloge in pripombe, društva pa se še lahko včlanijo vanjo. Potrebne informacije so na voljo na telefonu 066/ 21 989. kaseta Ptujska zasedba Hello Mi- sery je že nekaj časa prisotna na slovenskem rockovskem prizorišču. Sestavljena iz nekaterih veteranov nekdaj brezkompromisnega štajerskega punk gibanja se na tej kaseti predstavi s temu primerno glasbo. Na kaseti je sedem posnetkov postpunkovskega naboja, ki gre Hello Misery odlično od rok. Kaseto je moč dobiti na naslovu: Vili Muzek, Sela 18, 62324 Lovrenc na D.p. OVA KONCERTI $$$ KONCERTI $$$ KONCERTI $$$ KONCERTI $$$ KONCERT V Kopru bo 19. julija potekal mini WOODSTOCK. Točneje povedano, gre za koncert, na katerem bodo nastopila nekatera imena, ki so na legendarnem festivalu pred leti tudi zares sodelovala. Od imen velja omeniti ALVINA LEEJA in DONOVANA. $$$ V torek, 17.9. ob 22.00 bo na Metelkovi nastopila legendarna folk-punk-trash skupina BLOOD ON SADLE. Vodja skupine, kitarist Greg Davis je pri nas že nastopal s punk skupino VANDALS iz L.A.. Kot predskupina bodo nastopili FATLOCK (grunge - bard rock) iz Ljubljane, ki so ravnokar posneli materiali za CD, katere producent bo Bill Gould iz skupine FAITH NO MORE. $$$ 29. in 30. julija bo v Kopru DUTY FREE FESTIVAL. $$$ V Kopru bo očitno najbolj živahno, saj bo poleg omenjenih koncertov 26. julija tam nastopil še IGGY POR Dan prej bo nastopil na Šalati v Zagrebu. < LESTVE <> LESTVE <> LESTVE < > LESTVE <> LESTVE < >LESTVE< > LESTVE < >LESTVE> < LESTVE > < LESTVE > TOP 10 AMERIKA 1. JOSHUA KADDISON - Jessie 2. ALL 4 ONE - I Swear 3. STONE TEMPLE PILOTS - Vasaline 4. CRASH TEST DUMMIES - Mmm M m m Mmm Mmm 5. METALLICA - One 6. PEARL JAM - Dissident 7. SIMBOL - The Most Beautiful Girl... 8. SONIC VOUTH - Buli In The Heather 9. ACE OF BASE - Don’t Turn Around 10. JON SECADA - If You go TEEN TOP 10 1. 2 UNLIMITED - The Real Thing 2. MAXX - No More(I Can’t Stand It) 3. BOBBV BROWN - Two Can Play 4. AEROSMITH - Crazy 5. CAPPELLA - U & Me 6. WET WET WET - LOve Is Ali Araund 7. MARIAH CAREV - Anytime You Need A Friend 8. MARKY MARK - United 9. JON SECADA - If You Go 10. MARUSHA - Over The Rainbow Slovenija - Ulrazvočne erozije radia MARŠ 1. BEASTIE BOYS - Sabotage 2. STONE TEMPLE PILOTS - Vaseline 3. SOUNDGARDEN - Black Hole Sun 4. NINE INCH NAILS - Closer 5. LIFE OF AGONY - This Time 6. SONIC YOUTH - Buli In The Heather 7. THE VVALKABOUTS - Good Lučk Morn-ing 8. PRIMAL SREAM - Jailbird 9. THERAPV? - Die Laughing 10. HOLE - Ms. World Glasba 29 Večna zvezda Johnnya Casha zopet vzhaja: je sploh kdaj zašla? Mož v črnem jezdi proti vrhu Johnny Cash, veliko ime coli n try glasbe, ime, ki hkrati predstavlja enega izmed temeljnih kamnov v zgodovini rock’n’rolla, se zopet vzpenja po stopnicah popularnosti. Morda je temu pripomoglo tudi, da je njegov novi album izšel na založbi American, domu prav nič countryskih Beastie Boys in Slayer, nedvomno pa gre vzroke pripisati predvsem njegovi karizmi, živi legendi, ki že več kot štirideset let soustvarja zgodovino ameriške popularne glasbe. Pisalo se je leto 1955, ko je bivši delavec v tovarni avtomobilov in bivši vojak v ameriški vojski podpisal pogodbo z založbo Sun v Memphisu. Rock’n’roll se je še rojeval in pri tej založbi so snemali svoje prve velike uspešnice Elvis Presley, Carl Perkins, Jerry Lee Levvis, Roy Orbison... Možu je bilo ime Johnny Cash, v desetletjih, ki so sledila, pa je postal najbolj slavno ime coun-try glasbe. Na ameriški coun-try lestvici je nanizal vsaj šestdeset uspešnic in izdal preko sto albumov. Pojavljal se je tudi na ostalih lestvicah popularnosti, tudi na evropskih. Dovolj, da se njegovo ime izreka s spoštljivostjo, čeprav to še zdaleč ni vse. S Presleyem, Perkinsom in Lewisom so davnega leta 1958 v Sun studiu za šalo prepevali stare gospele in tako je nastal legendarni “Million Do-llar Quartet”, ki se mu je kasneje priključil še Orbison. Johnny Cash je videl temno stran show businessa. v osemdesetih so ga pri založbi Columbia po 28 letih sodelovanja odslovili. Zdravil se je za alkoholizmom in odvisnostjo od mamil, česar ne skriva. To pravzaprav niti ni čudno če upoštevamo dejstvo, da je v zgodnjih šestedesetih igral tudi po 300 koncertov na leto. Da je vzdržal takšen pritisk, se je izmenoma zatekal k alkoholu, pomirjevalom in poživilom. Danes je Cash neprimerno bolj umirjen. Kljub temu pa o njem kroži veliko nenavadnih zgodb, resničnih, kakor tudi povsem izmišljenih. Njegov konjiček je ohranjanje ameriške tradicije. Domači muzej ameriške folklore nosi pomenljivo ime, “Ho-use Of Cash” Cash pa je je strasten zbiralec starinskih vzorcev bodeče žice iz časov ameriške državljanske vojne. Njegov novi album, ki je pred kratkim izšel v Združenih državah, v evropske trgovine pa bi naj prišel še pred konecm poletja, je plod sodelovanja med Cashom in Rickom Rubinom, lastnikom založbe American. Album nosi temu primeren naslov, “American Recordings” in je izbor trinajstih akustičnih, primarnih folk balad raznih avtorjev. “Album je nastal na zelo iskren in spontan način,” pravi Cash, “Rick mi je dejal, naj vzamem kitaro in mu zaigram pesmi, ki sem si jih zmeraj želel narediti. Nazadnje sem tako sodeloval s Samom Phillipsom v Sun studiu pred štiridesetimi leti.” Izbor avtorjev pesmi je res nenavaden. Tom Waits, Leonard Cohen, Nick Lowe in celo Gle-nn Danzig, ki bo s Cashom sodeloval tudi v bodoče. Mož v črnem, kot kličejo Casha po njegovi uspešnici iz leta 1971, se je tako preko avtorjev, ki so se učili ob njegovi glasbi, zopet vrnil nazaj k koreninam. Sicer pa je Cash v zadnjem času kot nekakšna siva eminenca prisoten v sodobni popularni kulturi. Njegov značilni glas je moč slišati v pesmi “The Wonderer” na “Zooropa” albumu skupine U2, njegov hit “Ring Of Fire” iz leta 1963 pa je spremil reklamo za Levi’s. “Pri 62 sem ostal isti, kot takrat, ko sem jih imel 32 ali 22,” vztraja Mož v črnem. Njegov temačen, otožen glas pokončnega človeka je zaznamoval zgodovino popularne glasbe. Legenda še ni izpisana do konca. OVA Šport Državno atletsko prvenstvo v Velenju Konec minulega tedna je bilo v Velenju državno atletsko prvenstvo, kjer so kljub odsotnosti nekaterih vodilnih slovenskih atletov (Brigita Bukovec je nastopila v Lillu, Britta Bilač je zaradi poškodbe odpotovala na specialistični pregled v Nemčijo, poškodovani so tudi Miro Kocuvan, Renata Strašek in Ksenija Predikata) dosegli kar nekaj letošnjih najboljših izidov. Tomaž Bodič (Novo mesto) je zmagal v teku na 100 m, Boštjan Horvat (IBL) na 400 m, Bekim Bahtiri (Velenje) na 1500 m, Blaž Korent (IBL) na 100 m ovire, Kladivar Cetis v štafeti 4 x 100 m, Jurij Rovan (Brežice) pri palici, Gregor Cankar (Kladivar) v skoku v daljino, Milan Stijepovič (TAM) s kopjem, Dejan Dokl (Ptuj) s kroglo, Jerneja Perc (ŽAK) v teku na 100 m, Maja Gorjup (IBL) na 400 m, Jolanda Steblovnik (Velen- je) na 1500 m, Matej Udovič (Novo mesto) na 5000 m, Nives Černe (Gorica) 100 m ovire, ŽAK Ljubljana v štafeti 4 x 100 m, Barbara Berden (Pomurka) v višini, Andreja Ribač (TAM) v troskoku, Romana Kuhar (IBL) v disku, Tomaž Božič (Novo mesto) na 200 m, Helmut Hartman (Kladivar) 400 m ovire, Rafko Marinič (Gorica) 800 m, Behim Bahtiri (Velenje) na 5000 m, Janko Podboršek (IBL) na 3000 m z ovirami, vštafeti 4 x 400 Kladivar Cetis, Dejan Miloševič (Postojna) v skoku v višino, Gregor Cankar (Kladivar) v troskoku, Vladimir Kevo (Brežice) s kladivom, Alenka Bikar (IBL) v teku 200 m, Maja Gorjup (IBL) 400 m ovire Jolanda Steblovnik (Ve-lenje) 800 m, Mateja Udovč (Novo mesto) na 3000 m, Gorica v štafeti 4 x 400 m, Nataša Erjavec (IBL) krogla, Silvana Koren (TAM) kopje. Najboljše na 400 m z ovirami: Maja Gorjup (IBL), Marjana Lužar (ŽAK) in Lara Vuk (Gorica) Foto I. Strmole Borza naogometašev Kdo je ARNE TABOR: Hercigonija Jože - Mengeš; BELTINCI: Cirkvenčič Erik - Beltrans, Herceg Zlatko - Nafta, Osterc Milan - Beltrans, Vorobjev Aleksander - Živila Naklo, Zver Kristijan - Dravinja; ČRNUČE: Dremelj Ivan - Krim, Gorenc Gregor - Mavrica, Marjetič Borut - Krim, Mitrakovič Željko - Svoboda Ljubljana, Mrak janez -Svoboda Ljubljana, Petek Silvo, Zavrl Aleš - Domžale; DOMŽALE: Spasič Dejan - Loka Medvode, Stevanovič Sašo -Železničar AM Cosmos, Tušek Janez - Kamnik, Zgazivoda Boštjan -SCT Olimpija; DRAVA: Brodnjak Matija - Hajdina, Cener Smiljan - Mura, Hertiš Mitja - Caissa Aluminij, Janžekovič Damjan - Štajerska pivovarna, Pesek Peter - Starše, Strelec Drago - Stojnci, Volk Zoran -Steklar; DRAVINJA: Škerjanec Bojan - Rače,; DRAVOGRAD: Mlinar Samo - Akumulator; ERA ŠMARTNO: Bulajič Nikola - Rudar Velenje, Golač Sabahudin -Slovenj Gradec, Purg Aleš - Rudar Velenje; GAJ KOČEVJE: Cvetanovski Aleksandar - Loka Medvode, Vidmar Damjan - Loka Medvode; HIT GORICA: Bečaj Vili - Koper, Breznikar Miloš - Istragas Jadran, Hočevar Boris -Renče, Komel Sebastjan - Adria, Mavrič Borut - Primorje; IDRIJA: Matanič Damir - Papirničar Radeče; ILIRIJA: Harbaš Safet, Murič Said - Britof, Pajk Boštjan -Slavija, Petrič Željko - Slavija, Vončina Luka - Zarica; IMPOL: Žunkovič Andrej - Miklavž, Duran Miran - Rače; ISTRAGAS JADRAN DEKANI: Pavlič Goran - Koper, Šantič andrej -Koper; JADRAN HK: Voljč Robert - Koper; JEZERO: Izlakar Matjaž - Reteče; KOB FORD KUNGOTA: Fanedel Ivan - Pekre Limbuš, Kokolj Denis -Rače, Zobovič Zoran - Kovinar Maribor, Šuntner Leon - Rače; KOPER: Bizjak Andrej - Izola, Kraja Suarez - Transport, Peršič Manuel - Piran, Ščulac Dean - Istragas Jadran, KOROTAN: Koželj Peter - Publikum, Vidovič Matej - Rudar Velenje, Vršič Andrej - Steklar, Vršič Tomaž - Steklar, Šumnik Peter -Dravograd, Švab Kristjan - Peca; KRŠKO: Pirc Simon - Krka Novoterm; LIPA: Koren Bojan RCS Gramatex, Kovač Ladislav - Dobrovnik; LOKA MEDVODE: Bunderšek Roman- Reteče, Delalič Besim -Jezero Zbilje, Ivanuša Roman - Jezero, Malovrh Uroš - Reteče, Novakovič Pavle - Jezero, Škul roman - Reteče; MAVRICA: Matjašič Roman - Bela Krajina, Čerina Denis - Slavija; MENGEŠ: Krajnc Uroš - Kresnice, Lužar Boštjan - Tabor 69, Oražem Miha - Železničar AM Cosmos, Trampuž Igor - Litija; Šport kupil MURA: Žilavec Sebastijan, Bukovec Mihael - Kobilje, Gajser Damjan - Mavrica, Kerec Kristjan - Čarda, Poljšak Andrej -Koper, Ratkovič Boštjan - Maribor Branik, Rogan Jože - Cankova, Rous Bojan - RCS Gramatex, Skledar Sandi - Cankova, Ulen Simon -Beltinci, Vegič Bojan RCS Gramatex, Volk Robert - HIT Gorica, Zakojč Damjan - Odranci; NAFTA: Kelenc Anton - Črenšovci, Prekazi Ermin - Črensovci, Utroša Dario - Olimpija Dolga vas; PRIMORJE: Žiberna Boštjan - Tabor Sežana, Kitič Ilija - Mavrica, Strajnar Janez - HIT Gorica; RAKIČAN: Časar Roman - Odranci; RCS GRAMATEK TURNIŠČE: Kukič Milan - Steklar, Lutar Boris -Nedelica, Starovasnik Sebastjan - Maribor Branik, Zver Mario -Nafta; REMET: Potočnik Igor - Kungota; RENKOVCI: Kovač Simon - RCS Gramatex, Litrop Borut - Polana, Tratnjek Janez RCS Gramatex, Zver Miran - Mostje; RUDAR TRBOVLJE: Ahlin Andrej - Zagorje, Kirbiš Matej -Papirničar Radeče, Kurež Miran - Svoboda Kisovec, Palčnik Tomaž -Hrastnik; RUDAR VELENJE: Hrovat Peter - Era Šmartno, Jovanovič Bojan -Slovenj Gradec, Kotnik Zlatko - Slovenj Gradec, Pešič Ivica -Maribor Branik, Dafič Emir - Beltinci; , SCT OLIMPIJA: Bulajič Sapsoje - Rudar Velenje, Ilič Dalibor -Šmartno, Oblak Robert - Živila Naklo; SLAVIJA: Živkovič Zoran - SCT Olimpija, Ledenko Emil - Domžale, Vidic Klemen - Ilirija; SLOVENJ GRADEC: Kumar Dejan - Usnjar Šoštanj, Pavlič Boštjan -Rudar Velenje; STEKLAR: Krašovec Rober - Dravinja, Planinšek Mitja - Kovinar Maribor; TABOR SEŽANA: Žiberna Ivan - Divača; TRIGLAV CREINA: Žnidaršič Miha - Zarica, Berger Jaka - Sava, Beton Uroš - Zarica, Fende Klemen - Zarica, Kolenovič Sead -Zarica, Mlakar Marko - Jesenice, Rudovič Željko - Zarica, Šubic Primož -Hrastje; ZAGORJE: Žlak Janez - Svoboda Ljubljana, Barbek Tomaž - Litija, Barič Nedeljko - Svoboda Brežice, Haralovič Robert - Rudar Trbovlje, Poglajen Zoran - Litija, Stankovič Goran - Beltinci, Uranič Rudolf -Svoboda Kisovec; ZARICA: Beljkaš Dragan - Sava, Bizovičar Aleš - Sava, Eržen Sergej - Sava, Režek Aleš - Sava, Udir Aleš - Bitnje, Plibar Miha - Sava; ŠENTJUR: Kidrič Primožv - Steklar, Križnik Marko -Kovinar Šrote, Videnšek David - Kovinar Štore; ŠTAJERSKA PIVOVARNA: Leitinger Robert - Rudar Velenje, Šket Gorazd - Rače; ŽELEZNIČAR AM COSMOS: Jeraj Martin - SCT Olimpija, Sirk Boris -Živila Naklo, Stefanovski Mladen - SCT Olimpija. Dvignjen sredinec -vozovnica domov Po tekmi z Južno Korejo je moral nemški reprezentant Stefan Effenberg pospraviti kovčke in odpotovati domov. Vzrok je bil v tem, da je gledalcem, ki so mu žvižgali, pokazal dvignjen sredinec. To je bilo za funkcionarje Nemške nogometne zveze in trenerja Bertija Vogsta dovolj, da so ga poslali domov. Odločitev so ostali nemški reprezentanti kometirali kot prehudo in pretirano. Na fotografiji: Effenberg in Vogst, ko je bilo še vse v redu. Zelja: dve medalji Olimpijski prvak v teku na 5000 metrov, Nemec Dieter Baumann, je najavil, da bo na Evropskem prvenstvu v Helsinkih tekel na 5 in 10 kilometrov. Kljub temu, da daljša proga ni njegova specialnost, je na prvenstvu Nemčije tekel in zmagal na obeh progah. Zamisel se je rodila v Arizoni, ko je devetindvajsetletni Nemec treniral s svetovnim rekorderjem na 10000 metrov Yobesom Ondiekiem. Posebne taktike, kako premagati tekače, kot so Panetta, Rousseau ali Castro, še nima. Z ženo Isabell, ki je obenem tudi zvezna in njegova trenerka, se bosta za dvojni štart in taktiko dokončno odločila na višinskih pripravah v St. Moritzu, kjer se že nahajata. Odločitev bo težka, kajti od Baumanna bodo v Nemčiji pričakovali zlati medalji v obeh disciplinah. ZURKA Gojenci in starši Prizadeta mladina potrebuje nenehno skrb, pozornost in naklonjenost svoje okolice. V posebni šoli Ivanke Uranjek so v začetku tega meseca na Hudinji v Celju odprli nove delavnice z opremo za gojence zavoda Golovec. Ni pa vse le delo in izobraževanje, mladi z motnjami v razvoju se veselijo tudi družabnih srečanj, radi se pozabavajo skupaj s svojimi učitelji in seveda starši. Foto: I. Strmole Prva gospa Mandela Svet zelo dobro pozna drugo soprogo novega južnoafriškega predsednika Wi-nnie Mandela, le redki pa vedo za njegovo prvo ženo Evelyn, s katero je preživel dvanajst let. 741-letna Eve-lyn o svojem zakonu pravi, da je to bilo dvanajst najhujših let v njenem življenju, Tačas ko se je on boril proti aratheidu, se je ona prebijala skozi življenje in se mučila za svoje otroke. Sicer mu je oprostila, nikoli pa ne bo pozabila. Svobodo je dal za svojo domovino, zaradi tega je ponosna nanj, to pa je tudi vse. Nelson in Evelyn sta se razšla leta 1958 in sedaj se pogovarjata le, kadar je treba sprejeti kakšno odločitev glede vnukov. Stara gospa pravi, da nič več ne čuti do njega, Nelson je sicer bil del njenega življenja, vendar je to sedaj preteklost. Ko bo umrl, ga bo spremljala na zadnji poti, vendar le kot starega prijatelja. Evelyn sedaj živi v tro-sobni hiški v kmečkem predelu v Transkeju. Njen nekdanji soprog pa lahko izbira med tremi razkošnimi vilami in številnimi predsedniškimi reyidencami... ZURKA Solsv teniške kraljice Stc//i G ra/je po porasti v prvem krogu »imliledonskega turnirja tiho sajokala in si s brisačo otirala solse. Branilka naslova je po desetih letih prvič poražena v prvem krogu kakega Grand Siam turnirja. V dveh nisihs7:5 in 7:0 jo je premagala Loric McIVelll. Dragocena pisma Winstona Churchilla Tudi mladi Winston Churchill je bil zaljubljen. O tem pričajo med drugim tudi štiri ljubezenska pisma, ki jih je leta 1904 napisal lepi Muriel Wil-son, dedinji bogatega ladijskega mogotca, ki so jih pred kratkim prodali na londonski dražbi za rekordnih 67.000 funtov, to je več kot za 150.000 DEM. Na dražbi so postavili začetno ceno 9.000 funtov, kupci so znesek hitro dvigovali in dvigal se je v vrtoglave višave. Pisma je na koncu kupil ameriški zbiralec, ki pa je želel ostati anonimen. Dragoceno pisanje, ni kaj. Jennifer Flavin, bivše dekle Sylvestra Stallona Uspeh na modnih pistah Kariera manekenke Jennifer Flavin se letos bliskovito vzpenja kvišku, komajda zmaguje vsa povabila ya nastope in snemanja v svetu visoke mode. V zasebnem življenjju pa je doživela težak udarec. Po petih letih skupnega življenja jo je zapustil filmski zvezdnik Sylvester Stalonne. Razšla sta se nepričakovano. Ko seje vrnila s sestrine poroke, jo je doma Čakalo pismo, v katerem ji je Sly napisal, da ne more veC živeti z njo. Šele kasneje je v svoji modni agenciji izvedela, da mu je druga, s katero seje sestajal, rodila otroka. Hitro je prebolela. Lepa je, mlada, uspešna, vendar si želi družino. Rada bi Čednega, skrbnega moža, ki bi mu rodila najmanj tri otroke. ZURKA Slovakinja Jana Šišo-I a kova je eno tistih srečnih deklet, ki so že zelo zgodaj spoznale, kaj hočejo. Lepa mladenka se je povzpela na vrh, kot najstnica se je poskusila na velikih modnih odrih, nato pa je presodila, da se je bolje vrniti domov. Komaj z osemnajstimi leti je v Bratislavi postala svetovalka za visoko modo in sedaj z novo zrelostjo načrtuje svoj pohod na zahod. Sanjala je, da bi postala manekenka in njen sen se je uresničil. V šoli so ji govorili, kako je lepa, objavila je nekaj svojih fotografij v dnevniku Smena in se pojavila na natečaju za Dekle leta 1991. Dobila je več kot tisoč glasov, osvojila tretje mesto, nagrada je bilo potovanje v Turčijo. Nato se je prijavila mednarodni agenciji Ford Models iz Pariza, ki je tedaj pripravljala izbor Miss Češke in Slovaške. S šestnajstimi leti je zmagala in odpotovala na tekmovanje super manekenk v Kalifornijo. Odšla je mlada, naivna in nepripravljena, pozabila doma svoje dobre foto- grafije. Izlet je bil neprijeten, a nekoristen. Po vrnitvi je končala drugi letnik gimnazije, nato pa krenila v Milano. Spet sama, v neznani svet. Danes se spominja: "Bilo je to trdo življenje. Agencija mi je zagotovila stanovanje, hrano sem si morala zaslužiti sama. Našla sem delo, napravili so posnetke, vendar sem slike mo-rala plačati s svojim honorarjem. Rekli so mi, da sem premlada in da je bolje, da se vrnem domov. Razumela sem. Italijani so simpatični fantje, ko pa gre za delo, so neizprosni. Dekletom obljubljajo hribe in doline, gre pa jim samo za seks. Seveda je odvisno od dekleta. Mnoge odidejo v svet, da bi postale manekenke in foto modeli, končajo pa na ulici kot dekleta na poziv." Jana se je vrnila v Bratislavo, postala svetovalka za visoko modo, končala bo gimnazijo, nato pa ponovno krenila v osvajanje sveta. Prepričana je, da jo bodo sprejeli z odprtimi rokami, saj je njena lepota doyorela. mg V Veliki Britaniji je zaradi novih predpisov za izterjavo alimentacije že nekaj mesecev zelo vroče. V Londonu se vrstijo demonstracije besnih in, lahko bi rekli, precej neodgovornih očetov iz vse države. Na demonstracijah se zbira tudi do pet tisoč ljudi. Britanska vlada je namreč formirala posebno agencijo, ki se ukvarja z izterjevanjem alimentacije pri ločencih. Agencija za pomoč otrokom je po mnenju protestnikov nepravična in jim jemlje preveč denarja. Nekaj resnice v tem gotovo je, saj prihaja z Otoka novica, da je zaradi visokih zneskov nekoliko očetov že napravilo samomor. ZURKA ' - •" i > 1 » t f V V u r4 1 Na Golovcu v Celju je svojo lepoto na pogled postavilo petnajst športnic iz enajstih držav, ki so se udeležile tekmovanja za Miss Eurosporta. Prišle so rokometašice," plavalke, atletinje, judoistke, karateistke, smučarke, plesalke, umetnostne plavalke. Žirija, ki je ocenjevala lepoto, prikupnost, je za mis fotogeničnosti izbrala hrvaško karateistko Nevenko Lumat, za Miss Eurosporta slovensko plavalko Tanjo Godino, za njeni spremljevalki pa madžarsko rokometašico Barbaro Ferenzvaros in bosansko atletinjo Natalijo Kumarovo. Foto: Nina Težki dnevi za Induraina Najtežja in najbolj prestižna kolesarska prireditev Tour de France se 81. zapored približuje svojemu vrelišču. Letos je dolga 3969 kilometrov, ima 21 etap, vila pa se je tokrat tudi po Veliki Britaniji. Zdi se, da so kreatorji letošnje trase napravili vse, da bi preprečili zma- go Španca Miguela Induraina na poti k četrtemu zaporednemu zmagslavju. Uvedli so dve posamični vožnji na kronometer, druga je na vrsti dva dni pred koncem tekme in ima tri hribovite cilje v Alpah. Italijani trdijo, da je trasa pisana na kožo Chi-appuccija, ki že kar predolgo čaka na svoj uspeh SESTAVIL SIMON BIZJAK NAKAZNOST MODNA USTVAR- JALKA DEL HRBTA OB LEDVICAH GLAVNI STEVNIK DUKE ELLINGTON OZNKA ZA GRKA PRI HOMERJU IZDELO- VALEC RAKET GLEDALIŠKA IGRA RESNE VSEBINE ŽALOSTNIM, TRAGIČNIM KONCEM ? NIZEK ŽENSKI GLAS ČEŠKI SKLADATELJ JANAČEK PESNIŠKA FIGURA, BISTROUMNI NESMISEL IGOR TORKAR ŠVEDSKA IGRALKA GARBO UMETNOSTNI SlOG V ZAČETKU 19. STOL VETROVKA IZDELOVALEC SKLED ? EL NEGATIVNI DELEC JUŽNOAM. KUKAVICA PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA SREDOZ. ZE-UKA, OKRAS KORINTSKIH STEBROV CELJSKA TOVARNA SL. IGRALKA VETRIH ZDRAVILNA PUACA IZ ZELIŠČ KRAJ V SV. SLOVENIJI OB MEJI Z AVSTRUO NEMŠKI SMUČARSKI SKAKALEC VVEISSROG ALBANEC, ARNAVT NEM. SMUČAR BTTTNER LETNI GOZDNI POSEK NARAVO- SLOVJE HRV. PEVEC SLAVICA rr. PORNO ZVEZDA POZZ1 NATRU NOBELU PERNATA ŽIVAL SL JAZZ!ST ANDREJ TONE KRALJ TONOVSKI NAČIN ? KOS SUKANCA BOŽJA SODBA nz ČRK DOLAR) RAJKO KORITNIK DEBEL KOSTANJ SILVAN LULIK KONEC POLOTOKA BOLOGNA MOT. KOLO Z MAJHNIMI KOLESI. KOTAČ • PAS PRI KIMONU VRSTA KALCEDONA OKRASNI KAMEN LUK£ V JUŽNI ITALIJI TARANTO GLAS ZVOK POKRAJINA V JAR Zgornja križanka je v štirih nadaljevanjih. Rešujemo jo tako, da iz gesel, ki so označena z vprašajem sestavimo misel. Obe križanki sta nagradni. Razpis in kupon na strani 39. žlik v. 4 i ***? i ' '*. SESTAVIL: SIMON BIZJAK ZNAČILNOST PRIRE- JENEGA REZBAR IT. OTOČJE Z. OD SICILIJE MARTIN EDEN JESENSKA SOLATA S TRDIMI USTI ŽENINOVA IZBRANKA RIMSKA BOGINJA JEZE TANTAL TUREK OSMAN SODČEK SODEK VOJAŠKI PRATEŽ ŽLAHTNOST ČLOVEKOLJUBNOST, POŽRTVOVALNOST IT'- 3L - SSf 1 i Jm /»jf i i s SREDSTVO ZA OBNOVITEV, POŽIVITEV IT. IGRALKA (MIRANDA) GLAVNI STEVNIK SLAVILNE PESMI BLOMOAHLO-VA OPERA PLEME RASA IVANO EDAUNI KONEC MOLITVE 1 IME ALBERT CAMUS VERDUEVA OPERA NOVA DOBA NOVA DOBA STAROGR. JUNAK (VISOKA ŠOLA) MAJHNA RAZPOKA JUŽNI SADEŽ DEL KMEČ. KEGA VOZA RUMEN OKRASNI KAMEN RUDNIN- SKO GNOJILO POMOL MOSTOVŽ MITO TRFALT ZVEZDA V VOLARJU PREDZGO- DOVINA BOLEZNI TENISAČICA NOVOTNA KONRAD ADENAUER POSTAVKA BRAHMANIZMA RIM. IME LJUBLJANE PRODAJALKA V KANONI POVRŠINA OBMOČJE IT. IGRALKA MAGNANI AVSTRIJSKA POROČE- VALSKA AGENCUA GEOMETRU-SKO TELO PREBIVALEC ANAMA IT. KRAJ BU-ZU TORINA OREL V GERM. MIT. DONECKI PREMOGOVNI BAZEN JADRANSKA LUKA V J. ITALIJI OSEBNI ZAINEK KARL JASPERS RADU SL. ALPINIST (FRANCI, IZ ČRK REKA) NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK (HARRV) središče SRBOV HRVAŠKEM UMETNA, PLASTIČNA, SINTETIČNA 7 INDUSKA ZVEZNA DRŽAVA TROPSKA PAPIGA SKUPINA PTIC Uganka 37 Oven: Zelo ste amm, odločni in energični, pripravljeni ste se boriti za svojo stvar. Situacija na delovnem mestu se dobro razvija, zato jo izkoristite. Če boste srečali vam neljubo osebo, se ji raje izognite, saj vam v nasprotnem primeru utegne biti žal. Srečne številke: 1, 7, 9, 12, 21. Bik: Napetosti na delovnem mestu se umirjajo, bolj boste zadovoljni, čeprav boste še imeli opraviti z manjšimi nesoglasji. Na srečo zunanje okoliščine delujejo spodbudno na vaše delovanje oziroma odlo-čanje. Veliko je odvisno od dru-žabnih stikov. Srečne številke: 2, 6, 8, 13, 21. Dvojčka: Pred vami je ugodno obdobje. Dosegli boste rezultate, za katere se trudite že dalj časa, kmalu pa vas bo doletelo nekaj, česar niste pričakovali. Bodite sproščeni ne glede na to, kaj se dogaja okoli vas, a ne prezrite klica na pomoč. Srečne številke: 3, 6, 8, 13, 25. Rak: Delali ste le tisto, kar so v poslu (jsk~zahtevali od vas, to pa je bilo, kar šele sedaj ugotavljate, veliko premalo. Obveznosti imate res veliko in vsaka dodatna obremenitev vam povzroči še več težav, a kljub temu boste morali vzdržati. Srečne številke: 4, 5, 8, 19, 28. Lev: Na delovnem mestu pričakujete velike spremembe, čeprav sami niste vložili veliko truda, da bi bilo karkoli drugače, morda boljše. V osebni zadevi ne reagirajte takoj, počakajte in zaplet rešujte, ko se voda poleže. Izogibajte se stresnih situacij. Srečne številke: 2, 6, 7, 11, 26. Devica: Pred vami je ugodno obdobje, vse težave, s katerimi ste se morali spopadati v preteklosti, se bodo pričele razreševati. Situacija se postopoma umirja, zato boste prijetno presenečeni. Kmalu lahko računate na velike poslovne uspehe. Srečne številke: 1, 8, 9, 12, 24. Tehtnica: Delo vas preveč obremenjuje, postajate utrujeni in vsaka malenkost vas vrže iz tira. Želite si oddiha in kmalu se bo vaša želja uresničila. S partnerjem bosta preživela nepozabne počitnice. Ne spreglejte tistega, ki vas prosi za pomoč. Srečne številke: 2, 5, 8, 11, 27. Škorpijon: Preveč ste zaletavi, kar vas velikokrat spelje stran od lepih priložnosti, ki vam jih ne uspe izkoristiti. A po toči zvoniti je prepozno, to dobro veste. Na delovnem mestu se boste sprli z nadrejenim, potem pa boste morali sprejeti posledice. Srečne številke: 1, 6, 8, 14, 23. Strelec: Poletje vas utruja, fizično in psihično si morate nabrati novih moči. Delo bo počakalo ali pa bo tisto, kar je nujno, nekdo postoril namesto vas. Srečali boste tistega, o katerem razmišljate že dalj časa. Obeta se vam lep izlet. Srečne številke: 2, 4, 9, 15, 20. Kozorog: Zastavili ste si velikopotezen načrt, ki od vas zahteva ogromno energije in zbranosti. Trud bo kmalu poplačan z odličnimi rezultati, potem pa si boste lahko odpočili. V ljubezni boste srečni kot že dolgo ne, partner bo skušal ugoditi vsaki vaši želji. Srečne številke: 2, 6, 7, 13, 25. Vodnar: Veliko razmišljate, kako bi ‘4>l izboljšali finančno situacijo, a ne najdete pravega odgovora. Delo, s katerim se ukvarjate, vam prinese premalo zaslužka. A nič zato, stvari se bodo počasi uredile, sploh pa bodite veseli, da ste srečni v ljubezni. Srečne številke: 1, 6, 9, 12, 26. Ribi: Do poletja ste garali, sedaj pa si lahko privoščite zaslužene počitnice, se boste počitka in sprostitve kot že dolgo ne. V ljubezni bo vse tako, kot si želite. Tudi vaše družabno življenje bo razgibano bolj, kot ste bili vajeni. Srečne številke: 4, 5, 8, 19, 20. sms Naužili BIOENERGIJA Nadaljujemo z opisom zadnjih treh čaker in njihovih psiholoških funkcij. Grlena čakra (5A) leži na prednji strani grla in je povezam s prevzemanjem odgovornosti za individualne potrebe. Novorojenčka mati položi na prsi, in vendar mora sam piti mleko, da bi bilo hranjenje uspešno. Podoben princip se ohranja skozi celo življenje. Bolj ko človek dozoreva, bolj je uresničevanje posameznih potreb odvisno od njega samega. Zrelost dosežemo takrat, ko prenehamo valili krivdo za lastne neuspehe na druge, ko si prizadevamo uresničevati tisto, kar si želimo in za to prevzemamo odgovornost. Čakro 5B, ki leži zadaj na temenu, pa velikokrat omenjajo kot profesionalni center, saj na j. bi bil povezan s človekovim občutkom za stik z okoljem, z njegovim profesionalnim delovanjem in ambicijami. Če se posameznik v tej sferi življenja ne počuti sproščeno in prijetno, se lahko nelagodnost skriva za pretiranim ponosom, ki pa še zmeraj ne zmore kompenzirati pomanjkanja samospoštovanja. Omenjeni energetski center je običajno odprt pri tistih, ki so uspešni pri svojem delu in obenem z njim zadovoljni. V tej čakri pa je moč najti tudi strah pred neuspehom, le-ta lahko blokira priložnosti, želje in onemogoča doseganje ciljev. Čelni energetski center (čakra 6A) je povezan s kapaciteto vizualizacije in z razumevanjem mentalnih zasnov, vključno z individualnim konceptom realnosti in univerzuma: kako nekdo vidi in dojema svet in kaj misli, kakšno naj bi bilo zanj življenje. V primeru, ko je ta center zapri, je posameznik blokiran v svojih idejah in kreativnosti. Center 6B, na zadnji strani glave, je povezan z uresničevanjem kreativnih idej, ki so formulirane skozi čelni center. Če je center odprl, bo idejam sledila primerna akcija, ki bo omogočila realizacijo. Frustracijska situacija lahko nastopi, kadar je čelni center odprt, zadnji pa zaprt: posameznik ima odlične zamisli, a zelo revne možnosti, da bi dejansko zaživele. Sedma, zadnja čakra predstavlja človekovo vez z njegovo duhovnostjo in zlitje njegove osebnosti v celoto: na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju. Če je ta center zaprt, potem ne poznamo duhovnega življenja. 38 Mreža Marinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. Škrat vam vošči prijazen poletni pozdrav in vam spet predstavlja ponudbo enega izmed slovenskih naravnih zdravilišč, ob tej priložnosti Zdravilišča Laško. K laškemu vrelcu hodijo ljudje od vekomaj — tako so škratu povedali — poznali so ga že rimski legionarji, v srednjem veku so prihajali misijonarji, ob koncu prejšnjega stoletja pa je postalo mondeno letovišče avstroogrskega cesarja Franca Jožefa. Naravno zdravilno sredstvo je poleg milega podnebja bogat izvir akratoho-meotermalne vode s temperaturo 32 do 35 stopinj C. Zdraviliški strokovnjaki uporabljajo pri zdravljenju različne vrste terapije, posebnost laškega zdravilišča pa je delovna terapija. A tudi vsem, ki ne prihajajo na zdravljenje in bi se radi razvedrili in sprostili v poletni vročini, ne bo dolgčas. Sploh pa dolgčas ne koristi zdravju, tako pravijo v Laškem. V ponudbi hotela, ki stoji sredi parka ob reki Savinji, so gostom na razpolago še restavracija, salon, kavarna, bistro in kongresna dvorana, frizerski, kozmetični in pedi-kerski salon ter seveda velik termalni bazen. Poskrbeli so tudi za rekreacijo: plavanje v termalnem bazenu, savna, solarij, balinišče, namizni tenis, knjižnica in lep zdraviliški park. Okoliški gozdovi so primerni za lov, pritoki Savinje pa omogočajo ribolov. Za še boljše počutje pa prirejajo vrsto kulturnih, zabavnih, plesnih in kulinaričnih prireditev. Vikend obiskovalcem ob omenjeni ponudbi nudijo tudi posebne ponudbe, na primer družinska kosila s kopanjem v termalnem bazenu. Toliko za zdaj. Škrat vam želi prijetno kopanje — v termalni vodi, jezeru, reki ali, če vam res ne preostane nič drugega, kar pod hladnim tušem. UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI ♦ Loparji za badminton ♦Zastopnik firme JVC, Pioneer, Sony ♦ Kje prodajajo Silkepil ♦ Grosist za delovne čelje ♦ Kje prodajajo vodne smuči 1.50 m in rešilne jopiče ♦ Grosist za prodajo zvezkov ♦ Proizvajalec pisarniške opreme ♦ Vodovodni inštalater na Celjskem ♦ Kdo prodaja rolete iz riževega papirja oz. bambusa ♦ Kdo prodaja stroje za izdelavo estriha s strojno gladilko ♦ Pločevinasti valoviti strešniki ♦ Čiščenje oljnih cistern ♦ Pianist, ki bi v lokalu igral zabavno glasbo in pel ♦ Kopel za masažo nog Kdo bi naredil estrihe ♦ Vrtalni stroj Black & Decker s pnevmatsko glavo ♦ Pralni stroj globine 30 - 35 cm ♦ TV ekran 63 z opcijo slika v sliki ♦ Sredstvo za impregniranje šotorov ♦ Hrastov lamelni parket ♦ Servis za pomivalni stroj Obod ♦ Izdelovalec žaluzij v Mariboru ♦ Pisalni stroj Ali obstaja borza prehrambenih artiklov v Sloveniji ♦ Pisarniška miza 60 X 130 ♦ Klima naprava za sobo Proizvajalci spalnic v Sloveniji ♦ Proizvajalec cisterne za olje v okolici Celja Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Se posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINET0VE BAZE PODATKOV ♦ Prodaja in sprejem rabljenega pohištva, pohištvo od doma odpeljemo ♦ Montaža in prodaja avtoalarmov in akustike, popravila agregatov in električnih napeljav na motornih vozilih ♦ Izdelava in prodaja senčil, lamelne zavese, žaluzije, rolete, roloji ♦ Folija za na okna, stropovi Armstrong ♦ Vse vrste roštiljev, posoda za odpadke v ALU izvedbi, posoda za odpadke v RF izvedbi, vrata za krušno peč Pooblaščeni Renault servis ♦ Sveže in zamrznjene morske ribe, očiščene postrvi 720 SIT/kg, dimljene postrvi po domačem receptu 1350 SIT/kg, školjke 260 SIT/ kg, lignji, škampi 750 SIT/kg, sladoledi, vina ♦ Prodaja in servis oljnih in plinskih gorilnikov in kotlov, vzdrževanje centralnih naprav ♦ Šivanje po meri in serijsko šivanje ♦ Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu, strojegradnja, kovinsko predelovalna dejavnost ♦ A testirani telefoni Panasonic, žični, brezžični, faxi Panasonic, telefonske centrale, fotokopirni stroji Panasonic Pripravila Sabina Poizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitvi, ki jo želite uporabiti Marinet @ 063/441-441 Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure Od vrat do vrat Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 21. julija 1994, do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 11. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 8 iz številke 24-25 Vodoravno: prostranost, Retoromanka, enosed, Roer, Pam, polenta, Roman, sed, kanonik, vnos, alkova, keratitis, Leone, Sedan, Kora, osrčnik, enka, Rim, Pt, Asta, Rjavina, Avarka, kler, ciza, tat, ol, Peca, Akad. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev - Franc Soklič, Hotemaže 91, 64205 Preddvor 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” -Anica Poredoš, p.p. 61, 63000 Celje 3. nagrada:- četrtletna naročnina na časopis Nova doba: Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, 63000 Celje Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemi! nagrad! Na željo reševalcev, ki so nas klicali, ponovno objavljamo navodilo za reševanje križanke - nadaljevanke. Križanko rešujete tako, da iz štirih delov križanke izpišete gesla, označena z vprašajem. Iz njih nato sestavite neko misel, ki jo napišete na kupon in nam jo pošljete. Zaradi nejasnosti glede reševanja te križanke smo se odločili podaljšati rok za oddajo rešitev križanke - nadaljevanke št. 1. Rešitve pošljite do četrtka, 21. julija 1994, do 12. ure. Kupon za križanko - nadaljevanko št. 1: Ime in priimek:__________________ Naslov:____________ Pošta,mesto:________________________ ______________ NAGRADNI KUPON ŠT.11 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA FOTO V Mariborska Le, CELJE, Tel.: 32-475 - v stavbi zavarovalnice Triglav rxr,;r™ 'sr.tsEsrsrsr sprejemamo naročila ata ostale foto usluge: komercialna fotografiranja - jkovečave d<> Im > 2m - DIA Folije do Im x 2m -kaSiran je/ okvirji - foto trgovina U AMD S : ' 1*1 ;-j 31 : m * EŽ M ,-2^. Nosilec lahko kupite v prodajalnah s tehničnim blagom, na Petrolovih bencinskih črpalkah ali naročite po povzetju | Informacije na naslovu: LAND1 d.o.o., Škofja Loka, telefon: 064/632-286 | 1*% Center storitvenih dejavnosti in trgovina d.o.o., Celje do GP GRADIS-a, Celje Terjatve so že na obravnavi na Temeljnem Sodišču v Celju in so dokazljive. PO ZELO USODNI CENI prodamo terjatve delno, ali v celoti (14 MIO SIT- obresti vključene) Informacije vsak delovni dan med 9. in 12. uro na tel. št.: VSE VlDEOFtLE VABIMO V NOVOODPRTO V PROSTORIH DPD SVOBODA STARA DEČKOVA C. 10, CELJE O 1* 4» i VIDEOTEKA 9i M delovnik oj 18, jo 21. uie od 11 jo il me Podjetje KATEDRA HIT d. o. o. je pooblaščena izvajalska agencija za trženje tekem KENP (kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo ----------------------------------------------, V prvem krogu bo slovenska reprezentanca odigrala naslednja srečanja: 7. september 1994 SLOVENIJA: ITALIJA (Maribor) 16. oktober 1994 UKRAJINA : SLOVENIJA 16. november 1994 SLOVENIJA: LITVA (Maribor) 29. marec 1994 SLOVENIJA: ESTONIJA (Maribor) 26. april 1994 HRVAŠKA : SLOVENIJA 7. junij 1994 ESTONIJA : SLOVENIJA 6. september 1994 ITALIJA : SLOVENIJA 11. oktober 1994 SLOVENIJA: UKRAJINA (Maribor) 15. november 1994 SLOVENIJA: HRVAŠKA (Maribor) I leta 1996) 1 Spoštovani, naša predstavitev in hkrati ■ prošnja ni vprašanje včeraj-J šnjega temveč jutrišnjega dne. * Način reševanja je dober, če ■ lahko na samem začetku napo- 2 vemo, kas-neje pa tudi potrdi-I mo, da bomo z njimi dosegli | svoj cilj. Ne želimo poveli-I čevati naših priza-devanj, prav ■ tako ne želimo, da Vi kot ■ partner ostanete ravno-dušni. Slovenija v športu uspešno J vstopa v evropski prostor. V ' obdobju 1994 -96 bo to poskusi sila tudi nogometna reprezen-| tanca Slovenije. Septembra se | pričenja krog kvalifikacij za | evropsko nogometno prven-I stvo, kjer prvič uradno sodeluje tudi Slovenija. Vsa srečanja slovenske rep-J rezentance bodo na stadionu 5 Ljudski vrt v Mariboru v orga-I nizaciji NK Maribor in poo-| blaščene izvajalske agencije za trženje tekem KENP, podjetja KATEDRA HIT d. o. o. iz Maribora. Ta stadion sta Športna zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport deklarirala kot republiški center za nogomet, ki ga bodo postopoma usposobili za mednarodna srečanja skladno z zahtevami Evropske nogometne zveze (UEFA). Že v letošnjem letu bo iztržek iz teh tekem omogočil postavitev sistema razsvetljave ter sedežev z naslonjali na pokriti tribuni. Ta meddržavna srečanja so prva uradna srečanja slovenske nogometne reprezentance v krogu evropskih tekmovanj. Na vsakem pričakujemo med 10.000 in 15.000 obiskovalcev. Prva tekma s trikratnimi svetovnimi prvaki - ITALIJO, bo dogodek širšega družbenega, gospodarskega in političnega pomena ter nova možnost uveljavitve Slovenije v evropskem prostoru. Mesto predsednika v častnem odboru je prevzel Milan Kučan, predsednik organizacijskega odbora KENP je dr. Alojz Križman. Za posodobitev stadiona in organizacijo kvalifikacij pričakujemo sponzorske prispevke podjetij in družb, ki bi se jim oddolžili s stalnimi reklamnimi panoji, objavami v biltenu vsake tekme, objavami v medijih javnega obveščanja (dnevno časopisje, radio in TV), na plakatih in letalih, z zvočnimi reklamami in drugimi dogovorjenimi predstavitvami. Za celoten krog petih kvalifikacijskih tekem bi skladno s sponzorskimi prispevki in načini reklamiranja zainte- I resirana podjetja razdelili v | glavne sponzorje, sponzorje in | donatorje. Prosimo vas, da nas o Va- . šem interesu in Vaši priprav- J ljenosti sodelovanja čimprej J obvestite na naslov pooblaščena izva-: jalska agencija za tr-. ženje tekem KENTP; | KATEDRA HIT d. o. I o., I^rševa 23, 62000 j Maribor oz. na tel./1 fax: (962) 227-004, | 221-675 __________________________I SOBOTA. 16. 7. 16.00 PARKIRIŠČE PRI ZDRAVILIŠČU: Predstavitev programa vozil VW in promocija vozila "GOLF EUROPE" prireja AVTOBRANCE d.o.o. 17.30 GRAŠČINSKO DVORIŠČE: Boksarski klub Celje prireja I. DVOBOJ ZA ABSOLUTNEGA PRVAKA SLOVENIJE V LETU 1994 18.00 KULTURNI CENTER: Razstava cvetja 20.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA: mala povorka Piva in cvetja: ZDRAVILIŠČE LAŠKO: "GOLFOV PLES" po taktih CELJSKEGA INSTRUMENTALNEGA ANSAMBLA nagradno žrebanje 21.00 AŠKERČEV TRG: SVEČAN ZAČETEK PRIREDITVE S HELENO BLAGNE-, njenim ansamblom in plesno skupino KAZINA, OGNJEMET, ŠOTOR PRI HUMU: ansambel COMET in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: gost večera Jonas Žnidaršič in Saša Losič - Loša. GRAŠČINSKO DVORIŠČE: NOČNA IZMENA - ALBERTO GREGORIČ in KLASIČNA MODNA REVIJA. ŠOTOR KAJZLER: ansambel ŠALEŠKI ODMEV. ŠOTOR PRI JOVOTU: skupina TIP TOP NEDELJA. 17. 7. 11.00 PARKIRIŠČE PRI ZDRAVILIŠČU: Avto Braneč d.o.o. prireja tradicionalno srečanje vozil "Škoda" s citrarjem KARLIJEM GRADIŠNIKOM 13.00 ŠOLSKO IGRIŠČE: “LAŠČANIJADA" zabavne igre klubov ljubiteljev laškega piva 16.30 AŠKERČEV TRG: ansambel VETER 20.00 NADŽUPNIJSKA CERKEV: koncert NEW SWINC KVARTETA. ŠOTOR PRI HUMU: skupina TiP TOP in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: ALEKSANDER JEŽ. GRAŠČINSKO DVORIŠČE: NOČNA IZMENA IN HAJDI KOROŠEC. ŠOTOR KAJZLER: ansambel ŠALEŠKI ODMEV. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VESNA PONEDELJEK. 18. 7. 19.00 AŠKERČEV TRG: VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA 20.00 ŠOTOR PRI HUMU: ansambel COMET in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: KARAOKE VEČER. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VESNA TOREK. 19. 7. 17.00 AŠKERČEV TRG: SREČANJE POD LAMPIONČKI. zabava za otroke s HAJDI. SANJO MLINAR. SPIDIJEM IN COCIJEM 20.00 ŠOTOR PRI HUMU: ansambel ŠALEŠKI ODMEV in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: ABBA SHOW in plesna skupina. ŠOTOR KAJZLER: ansambel COMET. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VESNA SREDA. 20. 7. 20.00 AŠKERCEV TRG: "VEČER PO DOMAČE", srečanje z ljudskimi godci in ansambel ŠALEŠKI FANTJE. ŠOTOR PRI HUMU: ansambel ŠALEŠKI ODMEV in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: Judo show Fabijan. GRAŠČINSKO DVORIŠČE: Koncert pihalnega orkestra "SVEA" iz Zagorja, PLOŠČAD PRIJATELJSTVA: ansambel ČUDEŽNA POLJA. ŠOTOR KAJZLER: ansambel COMET. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VESNA PETROL Slovenska naftna družba banka ceije NAJVECJA, NAJSTAREJSA TURISTIČNA PRIREDITEV V DRŽAVI ČETRTEK. 21. 7. 20.00 AŠKERČEV TRG: Narodno zabavni večer - ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE. RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO: dalmatinska klapa NAKORA ŠOTOR PRI HUMU: skupina TIP TOP in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: modna revija, plesna skupina, magic show, GRAŠČINSKO DVORIŠČE: VEČER JAZZA - LJUBLJANSKA JAZZ SELEKCIJA. OTO PESTNER. CREENTOWN JAZZ BAND. ŠOTOR KAJZLER: ansambel COMET. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VAGABUNDI PETEK. 22. 7. 17.00 ODPRTJE RAZSTAV: CVETJA v avli kulturnega centra in v parku pred železniško postajo, GOBE. PTICE. ČEBELE v šoli Dušan Poženel, ROČNA DELA INVALIDOV v Domu upokojencev in KRUH NAŠ VSAKDANJI v kleti ‘Trške kašče", ter 30 LET PRIREDITVE ‘PIVO - CVETJE" v Laškem dvorcu 19.00 PROMENADNI VRVEŽ po ulicah Laškega: LAŠKI PIHALNI ORKESTER. MAŽORETKE. FOLKLORISTI 20.00 AŠKERČEV TRG: zabavni večer s skupino FARAONI. RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO: dalmatinska klapa ANKORA. ŠOTOR PRI HUMU: skupina TIP TOP in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: EROTIC SHOV. O-BASS nastop prvega slovenskega remizerja D. J. TOMI, GRAŠČINSKO DVORIŠČE: NOČNA IZMENA - IRENA VRČKOVNIK. MODNA REVIJA NA POSEBEN NAČIN PLOŠČAD PRIJATELJSTVA: ansambel ČUDEŽNA POLJA. ŠOTOR KAJZLER: ansambel COMET. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VAGABUNDI SOBOTA. 23. 7. 19.00 PROMENADNI VRVEŽ po ulicah in trgih Laškega: LAŠKI PIHALNI ORKESTER. MAŽORETKE. FOLKORISTI 20.00 AŠKERČEV TRG: NAJBOLJ NORA NOČ - ČUDEŽNA POLJA, plesna skupina KAZINA. RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO: dalmatinska klapa ANKORA ŠOTOR PRI HUMU:skupina CMOK in barski program. IGRIŠČE PRI TELOVADNICI: modna revija, plesna skupina, gost večera - presenečenje. GRAŠČINSKO DVORIŠČE: NOČNA IZMENA in MODNI SPEKTAKEL Z ANJO RUPEL ter povezovalko MOJCO BLAŽEJ - GIREJ. ŠOTOR KAJZLER: ansambel COMET. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel TIP TOP 22.00 VELIKI OGNJEMET z gradu Tabor in s Kr,stola NEDELJA. 24. 7. 10.00 GRAŠČINSKO DVORIŠČE: kmečka ohcet - omizje dosedanjih parov 16.30 AŠKERČEV TRG: ansambel MAGIC 17.00 VELIKA PARADA PIVO - CVETJE 1994 18.00 AŠKERCEV TRG: koncert pihalnih godb. GRAŠČINSKO DVORIŠČE: * ansambel CVET in koncert pihalnih godb. ŠOTOR PRI HUMU: skupina TIP TOP in barski program. ŠOTOR PRI JOVOTU: ansambel VESNA 20.00 AŠKERČEV TRG: SVEČAN ZAKLJUČEK PRIREDITVE LAŠKO SE VESELI. DA SE BOMO SPET VIDELI Skoči z mano Iščem pravega jezdeca, dovolj pogumnega za moje visoke in dolge skoke. Stara sem štiri mesece, vse bi rada preskočila. Želje za prihodnost: Hočem zmagovati Pokličite:(063) 25-052 Mobitel: 0609-613-383 PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./iax: .+386 (0)63 34-164 C0JE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). POVPRAŠEVANJA DOMAČIH PODJETIJ: SL003-03219 KUPIM STROJ ZA IZDELAVO RAMENSKIH POD-LOŽK OZ. BLAZINIC. Naziv: BRICELJ JOŽICA Kraj: VELENJE Pošta: 63320 Naslov: ŠPEGLOVA 12 Telefon: 063/855-761 Telefaks: 063/858-735 Kontakt: BRANCELJ JOŽICA SL003-03221 IŠČEM FINANČNO POMOČ ZA REALIZACIJO INOVACIJE “ELEKTRONSKI PANELNI INS TRUMENT”, KI JE REALIZIRANA DO STOPNJE IZDELANIH MAKET IN OSNUTKA ZA PROSPEKT. Naziv: DANIJEL DROL Kraj: BREZJE Pošta: 64243 Naslov: NOŠE 3 Telefon: 064/798-909 Kontakt: DANIJEL DROL SL003-03256 IŠČEM SOIZVA-JALCE ZA IZVEDBO PROJEKTA ZAŠČITE BENETK PRED POPLAVAMI Z BRUNAMI IZ HIPERBOLIČNIH PARABOL-OIDNIH LUPIN IZ NERJAVEČE JEKLENE PLOČEVINE. Kraj: SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH Pošta: 62235 Naslov: ZGORNJI PORČIČ 6 Kontakt: KAREL KRAJNC SL003-03292 ZBIRAMO PONUDBE ZA DELO V LASTNEM PROSTORU /DELO NA DOMU/ PO POGODBI ALI KOOPERACIJE. ZBIRAMO KONKRETNE PONUDBE Z OPISOM DEL. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-03304 POVPRAŠUJEMO PO: - DESKE SM/JE /III., IV., V. KVALITETA/ 25 X 240 X 5000 25 X 120 X 5000 ZAT MESEČNO /VSAKE DIMENZIJE 50%/ DESKE MORAJO BITI PRIZMIRA-NE. - MORALI SM/JE /GRADBENA KVALITETA/ ZAT MESEČNO /VSAKE DIMEZIJE 50 %/ MORALI OSTROROBNI 54X108X4000 43X108X4000. POSEL SE SKLENE ZA DOBO 1 LETA PO PODPISU POGODBE. Naziv : INTERNOVA LES -BORZA LESA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KONGRESNI TRG 5 Telefon: 061/12-64-100 Telefaks: 061/217-602 Kontakt: KAVŠEK BARBARA SL003-03319 IŠČEMO SOINVESTITORJA ZA POSTAVITEV TEHNOLOŠKE LINIJE ZA KONTINUIRANO PROIZVODNJO PRE-CIPITIRANEGA KALCIJEVEGA KARBONATA /PCC/. PODROBNEJŠI PODATKI SO NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: UNITECHNIK, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA - MOSTE -POLJE Pošta: 61260 Naslov: KAŠELJSKA 113 Telefon: 061/484-059 Telefaks: 061/482-262 Kontakt: BOŠTJAN SMREKAR SL105-00082 IŠČEMO ŠIROKI SPEKTER ŽIVILSKEGA IN NE-ŽIVILSKEGA BLAGA NA DEBELO POD UGODNIMI POGOJI. Naziv: SCHMIDT EXPOPRT -IMPORT D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: SMETANOVA UL. 34 Telefon: 062/221-641, 514-796 Telefaks: 062/221-641 Kontakt: MITJA SCHMIDT SLI 12-00014 POVPRAŠUJEMO PO NAKUPU VEČJIH KOLIČIN ODPADNEGA ŽELEZA: - S3 = 1,5 M X 0,5 X 0,5 M (DE-BEL.=6MM) - Sl = 1,5 M X 0,5 X 0,5 M (DEBEL.NAD 6 MM) Naziv: CIC D.O.O. Kraj: TRBOVLJE Pošta: 61420 Naslov: 1. JUNIJA 7 Telefon: 0601/26-242 Telefaks: 0601/26-242 Kontakt: MATJAŽ CIMERMAN PONUDBE DOMAČIH PODJETIJ: SL003-03107 NUDIMO PROIZVODNJO IN PRODAJO POTROŠNIK MATERIALOV, APARATOV TER OPREME Z LASTNIM INŽENIRINGOM ZA POTREBE ZOBOZDRAVSTVA. Naziv: INTERDENT Kraj: CELJE Pošta: 63000 Naslov: UL.XIV. DIVIZIJE 14 Telefon: 063/441-144 Telefaks: 063/24-632 Teleks: 36663 RCCSi Kontakt: IZTOK ZAGOŽEN SL003-03111 ZELO UGODNO PONUJAMO OBSTOJEČI PROFESIONALNI CAD SISTEM FIRME HEWLETT - PACKARD. SISTEM OBSEGA TRI DELOVNA MESTA /DELOVNE POSTAJE HP 9.000 SERIJA 400/, RISALNIKA FORMATA AO-A4 IN A3-A4, LASERSKI TER MATRIČNI PISALNIK. NA SISTEMU JE INŠTALIRANA PROGRAMSKA OPREMA ZA ZD IN 3D CAD. MOŽEN JE NAJEM ALI ODKUP OPREME POD UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI. Naziv: TEHNODATA, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: PTUJSKA CESTA 117 Telefon: 062/414-991 Telefaks: 062/412-991 Kontakt: JOŽE BARBARIČ SL003-03113 NUDIMO INŽENIRING IN IZDELAVO STROJEV S PODROČJA PESKALNE TEHNIKE IN PRIPADAJOČO OPREMO. Naziv: T.S.T., D.O.O. Kraj: TOLMIN Pošta: 65220 Naslov: ČIGINJ 63 Telefon: 00386/65/81-221 Telefaks: 00386/65/82-384 Kontakt: SERGEJ SIMON SL003-03122 NUDIMO IZDELAVO ZOBATIH KOLES, VERIŽNIH KOLES, UTORNIH GREDI, POLŽEVIH KOLES, ZOBATIH LETEV. Naziv: SANTY, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61210 Naslov: GUNCELJSKA C. 25 Telefon: 061/51-187 Telefaks: 061/51-187 Kontakt: ROMAN ŠTRAUS SL003-03125 NUDIMO IZDELAVO PLETENIH IZDELKOV IZ BOMBAŽA, VOLNE, VISKOZE. IZDELKI SO LAHKO TUDI UNIKATNI PO NAROČILU. KVAČKANI ALI KLEKLA-NI PRTI IN PRTIČKI VSEH VELIKOSTI OBLIK IN VZORCEV. ROČNO DELO. Naziv: PLEVID, D.O.O. Kraj: TRBOVLJE Pošta: 61420 Naslov: TRG SVOBODE 34 Telefon: 0601/22-337 Kontakt: ROMAN PŠUNDER SL003-03135 PRODAMO PODJETJE LR ELEKTRONIKA, D.O.O. DOMŽALE IN ELEKTRONIKA - REVIJA ZA PRAKTIČNO ELEKTRONIKO. DEJAVNOSTI: ČASOPISNO ZALOŽNIŠTVO, PROPAGANDNE, KOMER- Od vrat do vrat GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE CIALNE, EKONOMSKE ORGANIZACIJSKE IN TEHNOLOŠKE STORITVE, PROJEKTIRANJE, RAZVOJ IN PROIZVODNJA IZDELKOV ELEKTRONIKE, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Z ŽIVILSKIMI IN NE-ŽIVIL. PROIZVODI, NOTRANJA ŠPEDICIJA, POSREDNIŠTVO IN KOMISIJA, POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE PROIZVODOV PREČ. MEHANIKE TER ELEKTRIČNIH APARATOV, TURISTIČNE IN GOSTINSKE STORITVE. Naziv: LR ELEKTRONIKA, D.O.O. Kraj: DOMŽALE Pošta: 61230 Naslov: VALVAZORJEVA 2 Telefon: 061/715-999 Kontakt: ROMAN LEDERER SL003-03136 PREVOZ TOVORA Z KOMBIJEM - FURGONOM -VOZIMO VSE DNEVE IN URE. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: PREGLOV TRG 12 Telefon: 061/1408-390 Kontakt: FRANC SRDAR SL003-03137 PONUJAMO SEVERNO AMERIŠKEGA LOSOSA /ONCORHVNCUS.../, KONZERVIRANEGA V LASTNEM SOKU /VODA IN 1% SOLI/ BREZ DODATNIH KONZERVANSOV, V 213 G IN 418 G KONZERVAH PAKIRANIH V KARTONSKIH ŠKATLAH. Naziv: KURKUMA, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: CELOVŠKA 87 Telefon: 069/42-055 Telefaks: 069/42-055 Kontakt: VAŠO STEFIC SL003-03190 POPRAVILO IN PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV, ČRPALK IN VSEH DRUGIH PROIZV ODOV. ELEK-TROKOVINE MARIBOR. MONTAŽA IN PREDELAVA HIDRO- FORNIH IN FEKALNIH POSTAJ, SERVISIRANJE IN OBNAVLJANJE INDUSTRIJSKIH IN GOSPODINSKIH PRALNIH STROJEV TER VSEH DRUGIH MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV. POPRAVILO PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA GORIVA IN OLJE. PRODAJA IN MONTAŽA REFLEKTORJEV ZA OSVETLITEV STAVB. Naziv: “ZITUS” SERVISNE STORITVE, P.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: RIMSKA C. 11 Telefon: 061/222-951 Telefaks: 061/224-122 Kontakt: ANTON KRALJ SL003-03193 NUDIMO ŽAGAN LES RUSKI BOR DIM: 48 X 150 MM, DOLŽINE 3, 5-6 M I-III. KVALITETA. Naziv: INTERNOVA LES -BORZA LESA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KONGRESNI TRG 5 Telefon: 061/12-64-100 Telefaks: 061/217-602 Kontakt: BARBARA KAVŠEK SL003-03200 NUDIMO VSE VRSTE VODOVODNIH, SOLARNIH IN TOPLOVODNIH INSTALACIJ. PO KONKURENČNIH CENAH. Naziv: ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC Kraj: ŽALEC Pošta: 63310 Naslov: LEVSTIKOVA 2 Telefon: 063/715-630 Kontakt: BRATUŠEK IVAN SL003-03201 IMAMO LIVARNO BARVNIH KOVIN NA ZG. POLSKAVI. ODLIVAMO ODLITKE IZ BRONA, MESINGA IN ALUMINIJA. VLIVAMO V PESEK IN KOKILE. SKRATKA IZDELUJEMO VSE PO NAROČILU, RA- ZPOLAGAMO PA TUDI Z MODELARJEM. NAŠ LASTNI PROGRAM PA OBSEGA: PEPELNIKE, SVEČNIKE TER RAZNE DRUGE OKRASNE PREDMETE, STOJALA ZA ULIČNE SVETILKE, KLOPI IN MIZE ZA PARKE IN VRTOVE, NAPAJALNIKE ZA GOVEDO, VENTILE ZA CISTERNE. Naziv: LIVARNA BRATES MLADEN Kraj: ZG. POLSKAVA Pošta: 62314 Naslov: LAMPRETOVA 4 Telefon: 062/816-410 Telefaks: 062/816-410 Kontakt: BELIČ RENATA, BRATES MLADEN SL003-03204 NUDIMO STORITVE POVRŠINSKE ZAŠČITE V OTOČAH IN LJUBLJANI: - ELO-KSIRANJE ALUMINIJA - FOS-TATIRANJE - LAKIRANJE / POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE/. Naziv: ISKRA GA-LA Kraj: PODNART Pošta: 64244 Naslov: OTOČE 5A Telefon: 064/70-131 Telefaks: 064/70-455 Kontakt: SLAVKO BEVC SL003-03213 V STOŽICAH /LJUBLJANA - BEŽIGRAD/ ODDAMO TRGOVSKI LOKAL 90 M2 V OBRATOVANJU - ŽIVILSKA DEJAVNOST. ČAS ODDAJE: 3 - 5 LET. NAJEMNINA: 2.000 DEM MESEČNO. POGOJI: ODKUP DELA INVENTARJA ZA 10.000 DEM. PRIČETEK OBRATOVANJA: TAKOJ. Naziv: X BIRO, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta:.61000 Naslov: DALMATINOVA 2 Telefon: 061/316-698 Telefaks: 061/1328-112 Kontakt: MARJAN CIMERMAN SL003-03214 V MENGŠU PRODAMO GOSTINSKO STANOVA- NJSKI OBJEKT Z 100 M2 GOSTINSKE POVRŠINE, 300 M2 GOSTINSKEGA VRTA, 200 M2 BIVALNE POVŠRINE, Z LASTNIM UREJENIM PARKIRIŠČEM. PREVZEM POSLOV TAKOJ. CENA CCA 700.000 DEM. Naziv: X BIRO, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DALMATINOVA 2 Telefon: 061/316-698 Telefaks: 061/1328-112 Kontakt: MARJAN CIMERMAN SL003-03215 V CENTRU LJUBLJANE /KOTNIKOVA UL./ PRODAMO POSLOVNO - TRGOVINSKI LOKAL 21 M2 Z CK IN TELEFONOM.CEN A: CCA. 85.000 DEM. Naziv: X BIRO, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DALMATINOVA 2 Telefon: 061/316-698 Telefaks: 061/1328-112 Kontakt: MARJAN CIMERMAN SL003-03216 V KAMNIKU ODDAMO 110 M2 GOSTINSKEGA LOKALA, Z 100 M2 VRTA IN 200 M2 UREJENEGA PARKIRIŠČA. ČAS ODDAJE: 5 LET ALI VEČ. NAJEMNINA: 5.000 DEM MESEČNO. NAČIN PLAČILA: MESEČNO. PRIČETEK PREVZEMA POSLOV: 60 DNI. Naziv: X BIRO, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DALMATINOVA 2 Telefon: 061/316-698 Telefaks: Kontakt: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA NOVA DOBA Naročilnica Ime: priimek: naslov: naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte... izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika • IZJEMNA LOKACIJA za gostinstvo, kmečki turizem, ribogojnico, elektrarno, 2 kilometra iz Novega mesta, 5 poslopij, 3000 m2 zemlje, na otoku ob Krki, star mlin, prodam. Možen kredit. Tel.: 061/ 325-700 • KOMPLET AŠPL, primeren za gradbenika, prodam. Vlado Jegrišnik, Liboje 60, Petrovče • TERMO ALI NAVADNO FASADO vam izdelamo hitro in kakovostno. Naročila za julij in avgust ter informacije po tel.: 062/ 724-123 • ZASTOPNIKI in vodje skupin (izkušeni!)! Vabimo vas, da se priključite pri prodaji zanimivih knjig (Elektrotehnični priročnik - prevod, Naselbinska MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. kultura na Slovenskem - sl. in angl. jezik - lepo poslovno darilo). Tel.: 061/ 313-028 • MLADIČE NEMŠKE DOGE, rjave barve, z rodovnikom, ugodno prodam. Tel.: 069/ 45-014 • KOMFORTNO OPREMLJENO SOBO v Velenju, ogrevano, z možnostjo kuhanja in souporabo telefona, oddam ženski (100 DEM/ SLT) ali dvema ženskama (75 DEM/ SLT vsaka) za nedoločen čas. Tel.: 063/ 855-450, od 8. do 14. ure • KMETOVALCI! Agroizbira Trgovina Kranj vam iz svoje prodajalne nudi po ugodni ceni rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzal, IMT, Zetor, kosilnice BCS, program SIP Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100 - 8.050,00 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju. Tel.: 064/ 324-802 • VINOGRADNIKI! Ugodno, novoizdelani klopotci. Tel.: 063/ 27-513, po 17. uri • PURANI - beli pazinski velikani, težki 5 do 6 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo (dosežejo 25 kg), po najnižji možni ceni! Tel.: 069/ 82-838 • 30-LETNI FANT, 163/65, z novo hišo in nekaj zemlje, iz okolice Celja, želi po tej poti spoznati dekle do 35 let. Lahko si mamica enega otroka in pripravljena priti k meni na moj dom. Zaželena slika. Šifra: ŽELIM IMETI OB SEBI DEKLE • PREMOG iz Velenja z dostavo po najbolj konkurenčnih cenah. Tel.: 063/ 858-347 • BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303 • CISTERNE ZA VINO, italijanska gorska kolesa (z blatniki 24.000 SIT, brez blatnikov 20.000 SIT) prodajam in odkupujem gozdne sadeže (gobe). Tel.: 0609/ 621-512 igra nove do . iščemo petnajsttisočega naročnika nove dobe ♦ iščemo petnajst mm Namesto pol kilograma zlata Avto za naročnike KOVINOTEHNA KOVINOTEHNA LEASING eumooieu efiaoosiusfeuiad ouiaosi ♦ aqop baou e^ugojeu eBaoosiiis|euiad ouiagsi NOVA DOBA - najstarejši zasebni časopis NOVA DOBA - resnica z drugega zornega kota NOVA DOBA - za naročnike brezplačni mali in komercialni oglasi Stari naročniki so že v igri. POZOR! Vsi odličnjaki letošnjih zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol, katerih starši ali sorodniki so ali se bodo naročili na Novo dobo, in nam bodo poslali fotokopije zaključnih spričeval do 1. julija, sodelujejo v žrebanju prve in vseh ostalih nagrad. H .B ipi ■ y Ne pozabite, prva nagrada je RENAULT 5! Žrebanje že julija! Nagradno vprašanje ■Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS: Jože Pučnik James Gleick Janez Janša Ime in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Sloveniji končali z odličnim uspehom. Vsi sodelujete v žrebanju za Renault 5. LEASING Mirno v Severni Koreji Po smrti velikega voditelja Kim II Sunga je v Severni Koreji po poročilih tujih agencij mirno, ni pričakovati neredov in nobenega dvoma ni več, da bo politična moč ostala v rokah njegovega sina. Velikega voditelja Sunga bodo pokopali ta teden, vendar tuje delegacije, ki bi mu prišle izreči sožalje ali se udeležiti pogreba, niso zaželene. Ponujajo mu prestol Britanskemu princu Edvardu je mlada estonska državica ponudila prestol in naslov estonskega kralja. Najmlajšemu sinu kraljica Elizabete so poslali pismo z jasno ponudbo. Poudarjajo, da bi bili silno počaščeni, če bi jo sprejel. Pravijo, da so njegove dosedanje izkušnje televizijskega producenta in igralca idealen temelj za kreacijo nove podobe kralja, ki bi znal povezati umetnost in moderno politično realnost. Priljubljena Oprah V Ameriki, kjer so talk-shovvi, oziroma “oddaje s pogovori”, enako priljubljeni kot vse ostale serije in zadevščine z ameriške televizije, se s popularno anketo odločajo o naj voditelju tovrstnega sporeda. Zadnji dve leti je večino glasov odnesla neverjetna črnska gostiteljica Oprah Winfrey, še danes znana po pogovoru z Michaelom Jacksonom in slavnem vprašanju o nedolžnosti. Videti je, da tudi letos na samem vrhu ne bo tehtnih sprememb. Winfreyeva vodi s 27 odstotki glasov, kar je dvakrat več, kot jih ima drugouvrščeni David Letter-man. Na tretjem mestu sta Regis Philbin in Kathy Lee Gifford, četrto mesto top napovedovalske lestvice pa si delijo Ted Koppel, Jay Leno in Phil Donahue. AMALIJA HRIBAR, oblikovalka iz Matk: “Vsaka poslikana svila je primerek zase, v tem plemenitem materialu se poigravam z barvami in njihovimi sozvočji, mikajo me zdaj bolj umirjeni zdaj bolj živahni koloristični poudarki, ponekod se približujem abstraktnim fantazijam, drugod se vračam k prepozavnim znamenjem, v zadnjem času zodiakalnim znakom, ki odpirajo nove vidike oblikovanja.” . V žrelu morskega psa V nedeljo zvečer je eden od obeh sodarjev, ki ju je na obali vzhodnega Londona napadel morski pes, padel v komo in umrl. Dvaindvajsetletnemu mladeniču so pred tem amputirali desno nogo, nekaj ur kasneje pa so mu zaradi šoka in izgube krvi odpovedale ledvice. Londonski ribiči so šene glede na zakon vrgli na lov. Društva za zaščito morja sicer trdijo, da je tista vrsta psa -gre za 4 in pol velikega belega orjaka - ogrožena in zaščitena, toda jezni ljudje se očitno požvižgajo na njihove zahteve. Streli za Bolgare Bosanski Srbi, oziroma njihove vojaške enote, so v nedeljo bučno proslavljali nogometno zmago Bolgarije nad Nemčijo. Okoli Sarajeva in po bližnjih hribih so odmevali streli in kriki zmagoslavja. Srbi, ki so okupirali bosansko glavno mesto že aprila 1992, delijo z Bolgarijo jezikovno, etnično in versko pripadnost in so v večini sovražno razpoloženi do Nemčije. Vsi Srbi naj bi ustrelili v zrak za vsak gol, ki ga je dala zmagovalka v boju proti svetovnim prvakom. Potepuh se je zažgal Po dveh urah groženj, da bo skočil z žerjava na Trgu Uffizi v Milanu, se je Valter Caroli v nedeljo zjutraj pojavil pred milansko stolnico, se vpričo številnih turistov polil z bencinom in zažgal z vžigalnikom. Z rešilcem so ga najprej odpeljali v travmatološki center v Careggiju, od tam pa so ga s hudimi opeklinami s helikopterjem prepeljali v Padovo. Nesrečnik je dobil hude opekline na devetdesetih odstotkih telesnih površin. Caroli je star 35 let, je brez dela in brez stalnega bivališča.