'“ÌSTpoSr. eCT1 Cena 150 lir Leto XXX. Št. 258 (8964) TRST, nedelja, 3. novembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZREZA TI TVORE! Zdi se, da je z aretacijo bivšega načelnika državne varnosti generala Vita Micelija odkrit obstoj nezakonite skupine v vrhu državnega aparata, ki je vodila in usmerjala strategijo napetosti in z ustreznimi političnimi manevri pritiskala na razvoj zadnjih let ter se zadnje čase spuščala v odkrite prevratniške pustolovščine. Poleg generala Micelija, ki je trenutno pod stražo v vojaški bolnišnici, obstaja, če drži trditev padovanskega sodnika dr. Tamburina, še «vzporedna vojaška in civilna hierarhija», ki ni zvesta republiški ustavi in njenim zakonom. Ta hierarhija je preko Micelija prejemala u-kaze «političnega organa», ki obstaja v senci in je mogoče le slutiti njegovo pravo usmeritev in namene. V taki situaciji so napredne in demokratične sile v državi upravičeno zaskrbljene, ali ima to globlje korenine v oboroženih silah. Posebno je ta zaskrbljenost umestna v sedanji «praznini oblasti» spričo vladne krize. Očiten in nevaren je manever neofašistične desnice, ki ob aretaciji generala Micelija dviga hrup in trdi, da je «vsa italijanska vojska na zatožni klopi». MSI bi na ta način rada izzvala ogorčenje v vojaških krogih, jih silila v avanture ali vsaj združila vse, ki bi hoteli, da se o «črnih mrežah» in zarotah ne govori in ne gre stvarem do dna. Napovedovanje MSI, da bodo ob jutrišnjem prazniku 4. novembra «pokazali zvestobo oboroženim silam», glede na žargon fašističnega besednjaka, dovolj jasno govori o tem, kam meri prav v tem času fašistično prilizovanje vojski. In vendar stvari niso tako preproste, kakor morda mislijo Almirante in njegovi somišljeniki. Res je sicer, da je Scelba v časih hladne vojne izvedel v vojski čistko in izločil iz nje, kakor tudi iz policije, bivše aktivne udeležence odporniškega gibanja v državi, zaradi česar so pojavi nezvestobe republiški ustavi med visokimi častniki možni, toda na srečo So vendarle izolirani, ker družbeni pretresi zadnjih let očitno niso bili zaman. Primer SIFAR iz leta 1964 in način, kako je bila tedanja zarota razkrinkana, dokazuje, da prevladujejo v oboroženih silah tisti, ki so zvesti demokratičnim ustanovam in da na te sile ne more računati nihče, ki ima prevratniške načrte proti republiki, zrasli iz odporniškega gibanja. Kot zgovoren primer naj služi le proslava 30-letnice osvoboditve v Firencah, kjer so skupaj korakali v svečani paradi vojaki, karabinjerji in stari «garibaldino!» z rdečimi rutami in prepevali pesmi odporništva. Seveda je razumljivo, da to ne gre v račun silam, ki uživajo dokaj odkrito podporo od zunaj. ZDA in NATO, kot nosilka njenih neposrednih interesov, čutijo, da se ravnotežje sil v Sredozemlju spreminja. Portugalska in Grčija sta krenili po poti neodvisnosti, ciprska kriza je ošibila pakt NA TO v vzhodnem Sredozemlju, medtem ko vodi Francija na tem pomembnem medcelinskem križišču interesov svojo lastno politiko do Arabcev in neuvrščenih dežel «tretjega sveta». Prav zato je Italija tembolj na prepihu in je v politični krizi, ki jo pretresa, tako močan in izrazit pritisk nanjo. Socialisti, pa .tudi komunisti in velik del demokristjanov, hočejo danes navzlic polemikam, ki se nanašajo predvsem na socialne in gospodarske izbire, vlado, ki naj bo učinkovita in se izogne nevarnosti razpusta parlamenta in novih političnih volitev v prihodnji pomladi, ker se zavedajo, da bi se «praznina oblasti» v tem primeru še poglobila in razširila in bi vanjo lahko stopile s svojimi protidemokratičnimi manevri mračne sile, ki bi jih bilo težje nadzorovati. Taka vlada z učinkovito parlamentarno zaslombo je možna, toda potrebno je hkrati odstraniti iz političnega življenja oblake, ki se grmadijo nad državnimi ustanovami, in italijanski družbi vrniti občutek varnosti z izrezanjem iz nje tvorov, ki so organizator in orodje za prevratniške akcije proti demokratični republiki. Potrebne so reforme v duhu državne ustave, v duhu demokratičnosti in soudeležbe državljanov in njihovih demokratičnih sil pri vodenju države. Le tako bo tudi jutrišnji dan — praznik oboroženih sil — dobil pravo vsebino z napovedanimi obiski civilnega prebivalstva v vojašnicah, v katere bodo državljani ponesli razpoloženje ogromne večine italijanske javnosti, ki hoče državo ustavnih svoboščin, demokracije, socialne pravičnosti, dela in gospodarskega napredka v miru in ki je za vse to pripravljena braniti republiko pred vsakršnimi fašističnimi pustolovščinami. DR. VITALONE JE ZAKLJUČIL PREISKAVO O RIMSKIH «ČRNIH MREŽAH» PREDLAGANIH DVAJSET ZAPORNIH NALOGOV Izrael pripravlja ponovno ZARADI POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA V AVGUSTU ¥#in# 1,3 Bližnjem vzhodu Imen niso še objavili - V kratkem premestitev aretiranega generala Micelija r Padovo? - Poskusi, da bi združili vse preiskave v rokah rimskih sodnikov RIM, 2. — Namestnik državnega pravdnika dr. Vitalone je formalno predlagal preiskovalnemu sodniku dr. Gallucciju, naj potrdi dvajset zapornih nalogov proti prav toliko obtožencem za prevratniške poskuse sredi letošnjega poletja, v avgustu, ko je bil pripravljen načrt državnega udara in spremembe ustavnega reda v državi. Dvajset ljudi, čigar imen niso objavili, je «ustanovilo organizacijo, ki je nameravala spremeniti ustavni red ter obliko vladanja z omejitvijo oblasti predsednika republike». V ta namen so zarotniki «nameravali prizadeti osebno svobodo predsednika republike, istočasno pa dvigniti oborožen upor, ki bi se sprevrgel v pravo državljansko vojno». Namestnik državnega pravdnika potrjuje, kar je bilo doslej že znanega da so zarotniki (verjetno skupina, v kateri so bili Micali-zio. Pomar in drugi) nameravali ubiti nekatere politične in sindikalne voditelje ter sodnike, porušiti mostove, naftovode, vode visoke napetosti, zastrupiti vodovode ter prekiniti vse telefonske in druge povezave v Italiji. Iz poluradnih virov se je izvedelo, da so med osebami, za katere je dr. Vitalone zahteval zaporni nalog, mnogi že zaprti v zvezi z drugimi preiskavami, med njimi general Ricci, ki je poveljeval tankistom v Palmanovi, genovski misovec De Marchi, voditelj MAR Carlo Fumagalli, pobegli Salvatore Francia in drugi. V istih krogih potrjujejo, da bi načrt državnega udara morali izvesti v noči med 14. in 15. avgustom letos z ugrabitvijo predsednika Leoneja, umorom predsednika vlade Rumorja, ministra Ta-vianija, tajnika KPI Berlinguer-ja, predsednika CK KPI Longa, poslanca Donat Gattina in sindikalista Luciana Lame. Upor bi bil moral izbruhniti sočasno v 65 ita- aiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiitimiiiitiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii POSLANICE ITALIJANSKIH STRANK OB A. NOVEMBRU Oborožene sile naj čuvajo dosežke osvobodilne vojne KPI: odnos med vojsko in ljudstvom utrjen za časa odporniškega gibanja PSI: v protidržavne zarote zapleteni le posamezni pripadniki vojske RIM, 2. — Ob 4. novembru, prazniku zmage in oboroženih sil, ki letos nekako sovpada z resnimi razpleti preiskav o raznih prevratniških poskusi)* o državnih udarih in o zločinskem fašističnem rovarjenju, znanem pod splošnim nazivom «črna mreža», v katere so bili vpleteni nekateri visoki častniki i-talijanske vojske, med katerimi naj omenimo le generala Micelija, bivšega poveljnika italijanske varnost- ................................ DANES : V Rimu je dr. Vitalone zaključil preiskavo o avgustovski zaroti in zaradi poskusa državnega udara zahteval, naj preiskovalni sodnik izda dvajset zapornih nalogov. Imena ljudi, ki bi jih moral aretirati, še niso znana. Medtem pa se nadaljujejo polemike po aretaciji generala Micelija, ki bi ga dr. Tamburino hotel nujno premestiti v Padovo. V ta namen je zahteval pojasnila pri vojaških zdravnikih, ki so mu potrdili, da aretiranemu generalu gre vsekakor na bolje. Italijanske stranke so v teh dneh, ko sodne oblasti preiskujejo razne primere zarote proti državi, v katere so vpleteni tudi nekateri vidni predstavniki oboroženih sil, ne nazadnje tudi bivši poveljnik varnostne službe SID gen. Miceli, naslovile na oborožene sile proglase, v katerih zagotavljajo popolno zaupanje italijanskega ljudstva v vojsko, ki je porok demokratičnih ustanov, saj je zrasla iz odporniškega gibanja, odraza ljudske volje po odpravi posledic dvajsetletne fašistične strahovlade. Pooblaščeni predsednik Moro je včeraj nadaljeval s pogovori za sestavo nove vlade. Srečal se je z bivšima predsednikoma republike Gronchijem in Saragatom, nato pa je imel daljši pogovor z dosedanjim načelnikom odbora za gospodarsko načrtovanje Ruffo-lom. Z njim je Moro razpravljal o gospodarskih vprašanjih in o gospodarskem načrtovanju, o čemer je včeraj govoril tudi z ministrom Colombom, ministrom Giolittijem in guvernerjem «Banca d'Italia» Carlijem. Moro posveča veliko pozornost gospodarskim in denarnim vprašanjem; ker se zaveda, da je prav v pravilnem začetku reševanja gospodarske krize ključ morebitnega uspeha nove vlade. Zato, menijo nekateri rimski krogi, namerava Moro baje spreleti v svojo vlado tudi strokovnjake, med njimi znanega gospodarstvenika Saracena, ki naj bi prevzel proračunsko ministrstvo, ki je sedaj v rokah socialista Giolittija. ne službe SID, so razne organizacije in stranke objavile proglase, s katerimi so hotele poudariti zaupanje Italijanov v demokratičnost oboroženih sil. Frimeri kot so tisti, v katere so vpleteni gen. Miceli, ter generali Ricci, Nardella, Fanali. Gaserò, polkovnik Spiazzi in nekateri drugi, so zgolj posamezne e-pizode, zaradi katerih nikakor ne gre obtoževati celotnih oboroženih sii. Vodstvo KPI je objavilo plakat, v katerem pravi, da pomeni tesna povezava med vojsko in italijanskim ljudstvom, ki je bila utrjena za časa osvobodilne vojne, u-trditev demokracije in svobode. Ob isti priložnosti pozdravljajo italijanski komunisti vojake. KPI gleda na vojsko kot na eno od ustanov, na katerih temelji italijanska republika. ustanovi, kateri je zaupana o-bramba miru in nacionalne neodvisnosti, kar je njena neločljiva naloga v duhu ustave ter lojalna o-bramba civilnih in demokratičnih dosežkov Italije. Jutrišnji «Avanti» objavlja izjavo tajnika PSI De Martina, ki pravi, da skuša lažna propaganda prikazati delovno in socialistično gibanje kot nasprotnika oboroženih sil. Te govorice širijo ljudje, ki so tesno povezani s tistimi, ki so povzročili propad Italije med drugo svetovno vojno in ki so prepustili vojsko nacističnemu agresorju in njegovim represalijam. V osvobodilni borbi in z ustanovitvijo republike so se demokratične sile tesno povezale z oboroženimi silami, s katerimi so skupno obnovili Italijo po razdejanju druge svetovne vojne. Zaradi tega, ob dnevu, ki spominja na zmago leta 1918, na veliko število padlih proletarcev, hočemo izraziti svoje zaupanje in svojo simpatijo oboroženim silam, ki so 30 let po padcu monarhije in fašizma, nacionalna in ljudska vojska in ne več instrument raznih kast in reakcije. Ostro smo obsodili fašistične infiltracije in zarote proti demokratični državi, vse to zadeva zgolj posamezne primere, ki jih iz dneva v dan odkrivajo, ki pa se ne dotikajo zvestobe celotne vojske. Socialisti zahtevajo zgledno kazen za tiste, ki so zapleteni v te zločine, obenem pa izražajo vojakom in častnikom svojo naklonjenost,, saj so oborožene sile neobhodno potrebne za varnost države. Razumljivo je, da se v sedanjem trenutku utegne razširiti med oboroženimi silami občutek nemira, še zlasti spričo zadnjih odkritij, zaključuje izjava. Zato je treba zagotoviti vojakom solidarnost socialistov, ki se zavedajo zgodovinskega pomena demokratičnih idej, ki se uveljavljajo na vsakem področju italijanskega življenja in tudi med pripadniki raznih vojaških rodov. V uvodniku, ki ga bo jutri objavil genovski dnevnik «Lavoro» pravi socialistični poslanec Vittorel- 11, da obstaja zadnje čase v državi napeto vzdušje, ki ga je aretacija generala Micelija še stopnjevala. Gre vsekakor za posledice črnih mrež, zarot, ki jih je odkrilo sodstvo, raznih atentatov v okviru političnega načrta strategije napetosti. Kljub temu, pravi Vit-torelli, nikakor ne verjamemo, da so oborožene sile skušale organizirati zaroto, da bi strmoglavili demokratične ustanove. Posamezni primeri deviacij v vojski še ne pomenijo, da so v zaroto bile zapletene vse oborožene sile. Z vprašanjem oboroženih sil se ukvarja tudi senator Giovanni Spa-gnolli, predsednik senata, čigar u-vodnik bo objavil jutrišnji «Il Popolo». Spagnoli! pravi, da je treba v sedanjem delikatnem trenutku, v katerem se nahaja država, umerjeno razmišljati o vlogi italijanskih oboroženih sil. Zelo velika napaka bi bila, če bi italijanska javnost, spričo zadnjih vznemirjajočih dogodkov, o katerih sodne o-blasti vodijo preiskave, gledala na italijanske oborožene sile z nezaupljivostjo, ali pa če bi jih imela za neke vrste ločene ustanove, ki jo je treba posebej nadzorovati. Ne gre pozabiti, da so jedro italijanske vojske mladeniči, na katerih sloni varnost in omikano sožitje v državi. lijanskih pokrajinah, kar kaže na zelo razpredeno zarotniško mrežo. Zahtevo dr. Vitaloneja preučujejo sedaj organi preiskovalnega urada rimskega sodišča, ki ga vodi dr. Gallucci, sodnik, ki je že vpleten v spor s padovanskim sodnikom dr. Tamburinom, ker je slednji ukazal aretacijo generala MiceUja. Slednji je še vedno v vojaški bolnišnici «Celio», vendar vse kaže, da mu ne bo uspelo podaljšati tega svojega «bivanja», saj so spričo grožnje dr. Tamburina, da bo s pomočjo izvedencev preveril «resničnost» generalove bolezni, sami priznali, da gre generalu na bolje in da sploh ni hudo bolan. Tudi prvi zdravstveni izvid, ki so ga objavili takoj po aretaciji, dokazuje, po mnenju specialistov le to, da je general Miceli bil razburjen zaradi aretacije, da je kadilec in da ima razmeroma visok krvni pritisk. Zdi se, da je dr. Tamburino o-pustil misel o posebnem zdravstvenem pregledu, ko so ga vojaški zdravniki obvestili, da bo general Miceli «goden» za prevoz v Padovo ali v zapore v Tri-dentu. S tem v zvezi je tudi izbruhnila polemika glede tega, kdo je sploh dovolil, da se generala odpelje v vojaško bolnišnico. Ko so ga namreč naložili na bel mercedes in opravili že sto kilometrov dolgo pot proti Padovi, je Micelija obšla slabost. Padovski sodniki zatrjujejo, da so tedaj karabinjerski polkovnik Placidi in major Varisco ukrepali samovoljno brez predhodnega posvetovanja. Od 11.15 do 13. ure so se padovski sodniki zbrali na sestanku, vendar ni o tem drugih vesti. Dr. Tamburino je po sestanku telefoniral v Rim, kjer so mu vojaški zdravniki povedali, kako se počuti Miceli.’Zatem pa je časnikarjem poudaril, da general Miceli ni zakrivil zločinov, za katere je obtožen, v Rimu, pač pa drugje. S tem je neposredno odgovoril na formalno pritožbo Mi-celijevega branilca dr. Coppija, ki se je kasacijskemu sodišču pritožil, češ da je za preiskavo pristojno rimsko sodstvo. Tamburino je popoldne kratko sprejel tudi sindikalista CISNAL Cavahara, ki je bil, skupaj s polkovnikom Spiazzijem, med prvimi obtoženci za zaroto «Vetrovnice». V Rimu so medtem finančni stražniki preiskali stanovanje aretiranega generala in njegovega svaka. Zdi se. da v stanovanjih niso našli ničesar. V zvezi z raznimi poskusi, da bi rimskemu sodstvu prisodili vse pristojnosti glede preiskav o «črnih mrežah», moramo zabeležiti še srečanje med preiskovalnim sodnikom iz Rima. dr. Galluccijem in njegovim turinskim kolego dr. Vitalone-jem. Slednjemu je Gallucci predlagal združitev preiskav, toda Vitalone tega ni odobraval. Zadnje dogodke so politični krogi spremljali tudi s komentarji. Socialistično glasilo zatrjuje, da je še vedno potrebna budnost, ne pa a-larmizem. V Italiji se je zadnja leta napetosti že oblikovala trdna protifašistična fronta, ki je močnejša od vseh. ki bi se ji zoperstavili. Poslanec Neri (PSI) pa izjavlja, da iščejo sodniki sedaj «politične kroge in tiste, ki so zarotnike finansirali», kar je — v bistvu — tudi giavno vprašanje dneva. V okvir provokacij, proti katerim čedalje bolj pozivajo napredne stranke in časopisje, spada predvsem atentat na urade milanske občine, ki so ga pristaši fašistične «Legione Europa» izvedli prejšnjo noč. Upali so. da se bo poslopje zaradi velike količine trotila, popolnoma zrušilo, vendar je peklenski stroj povzročil samo materialno škodo. V Rimu pa so neznanci napadli z «molotovkami» sedež italo - ameriške banke, kar se verjetno uokvirja v poskuse navidezno «levih» provokatorjev, da bi zaostrili napetost pred prihodom Kissingerja v Rim. IZJAVA PALESTINSKEGA GLASNIKA Več dejavnikov govori e dejstvu, da se Izrael pripravlja na novi spopad BEJRUT, 2. - Po zadnjih izraelskih izjavah o neizbežnosti in skorajšnjem izbruhu ponovne a-rabsko - izraelske vojne je uradni glasnik organizacije za osvoboditev Palestine danes izjavil, da se bo peta arabsko - izraelska vojna začela kaj kmalu. V podkrepitev svojega predvidevanja je navedel več faktorjev, med katerimi nadaljevanje zasedbe palestinskega ozemlja z izraelske strani, izraelsko vztrajanje pri zavračanju priznavanja pravic palestinskega ljudstva, dejstvo, da se Izrael noče umakniti z zasedenega arabskega ozemlja ter dejstvo, da ne priznava organizacije za osvoboditev Palestine kot zakonskega zastopnika palestinskega ljudstva. Palestinski glasnik je dejal, da so pred arabskim vrhom v Rabatu bili voditelji posameznih arabskih držav podvrženi hudemu a-meriškemu pritisku, da bi izglasovali resolucijo, ki bi se skladala s Kissingerjevim načrtom. E-notnost Arabcev je povzročila pro- pad teh načrtov ter omogočila konferenci na vrhu, da je sprejela resolucijo zgodovinske razsežnosti. V zvezi z mirovno konferenco v Ženevi je glasnik Palestincev izjavil, da je Jaser Arafat mnenja, da ženevske konference ne bodo več sklicali. Ko je govoril o ameriških pritiskih na arabske voditelje je palestinski glasnik navedel nekatere točk« Kissingerjevega načrta za Bližnji vzhod. Ta načrt naj bi predvideval delni umik Izraelcev s Sinaja v zameno za sporazum z Egiptom o začasnem nenapadanju. Načrt naj bi nadalje predvideval umik izraelskih oboroženih sil s področja pri Kunejtri ter Ustanovitev jordanske civilne u-prave v nekaterih cisjordanskih mestih. Palestinski glasnik je tudi dejal, da je gibanje za osvoboditev Palestine pripravljeno navezati tesne odnose z vsemi arabskimi državami, vključno z Jordanijo na podlagi enakopravnosti in priznanja pravic palestinskega ljudstva. «iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiKUiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiifHiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiMMiiniiiiiiiiiit POGOVORI POOBLAŠČENEGA PREDSEDNIKA ZA SESTAVO NOVE VLADE MORO POSVEČA NAJVEČJO SKRB GOSPODARSKI IN DENARNI KRIZI Pogovor zTiivšima predsednikoma republike Gronchijem in Saragatom - Se bo Moro odločil zn strokovnjake v vladi? RIM, 2. — Po včerajšnjem pogovoru z zakladnim in proračunskim ministrom ter z guvernerjem «Banca d’Italia» se je Moro danes srečal z bivšima predsednikoma republike Gronchijem in Saragatom. O tem pogovoru ni nobenih podrobnosti. Nato je pooblaščeni predsednik sprejel Giorgia Ruffola, dosedanjega načelnika odbora za gospodarsko načrtovanje pri ministrstvu za prora-čun. Tudi z njim je Moro govoril izključno o gospodarskih vprašanjih, zlasti pa še o gospodarskem načrtovanju in neuspehih načrtovalne politike dosedanjih vlad. V ponedeljek se bo Moro sestal z dvema znanima gospodarstvenikoma, socialdemokratom Parravicinijem in demokristjanom Saracenom. Slednji je bT svoj čas, ko je bil Moro predsednik vlade, njegov gospodarski svetnik. Iz tega izhaja, da se Moni ne mudi sestaviti vlado. Moro je izredno zaskrbljen zaradi gospodarske krize, ki še vedno pritiska in ki ji ni videti konca. V oktobru, ko je bila država dejansko brez vlade, se je položaj poslabšal, zlasti pa se je ponovno povečal primanjkljaj plačilne bilance, ki je v prvih petnajstih dneh znašal več kot 250 milijard lir. Če je primanjkljaj plačilne bilance naraščal v isti iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Japonski cesar na obisku v Evropi višini tudi v drugi polovici meseca pomeni, da so vsi dosedanji ukrepi za omejitev uvoza in povečanje izvoza malo pomagali in da je bilo izboljšanje plačilne bilance v poletnih mesecih le prehodnega značaja zaradi velikega dotoka tujih deviz od turizma. Nekateri politični opazovalci v Rimu menijo, da se Moro baje pripravlja vključiti v vlado tudi nekatere gospodarske strokovnjake. Moro naj bi izročil ministrstvo za proračun, ki je že dlje časa v rokah socialista Giolittija, prof. Saracenu. Vsekakor pa namerava Moro še pred sestavo vlade pripraviti gospodarski program, na osnovi katerega naj bi začeli reševati gospodarska in finančna vprašanja na nov način. Sicer pa zna vsa Morova dobra volja doživeti neuspeh, če ga ne bodo odločno podprli najprej v njegovi stranki, potem pa še čislale levosredinske stranke. Članek, ki ga je napisal podpredsednik demokristjanske poslanske skupine Paolo Bardi v tedniku «Discussione» ne obeta nič do brega, saj ponovno pogreva vprašanje «uveljavitve demokristjanske hegemonije v državi in v vladi», kar gotovo ne bo naletelo na ugodne komentarje pri o-stalih levosredinskih strankah. Bardi se sklicuje na postopek o reševanju sedanje dolge vladne krize, ki traja že meječ dni in pravi, da ima ta kriza, poleg svojih negativnih strani, tudi pozitivno stran, ki je v tem, da je krščanska demokracija v njej pokazala, da je še zmožna ohraniti politično hegemonističho moč. Čeprav poudarja, da to ne pomeni «nasilja ali nadvlade», vendar pa pravi, da je to dokaz, da je še sposobna biti «gotova in učinkovita voditeljica». Po drugi strani pa imamo izjave, ki jih je dal predsednik socialdemokratske skupine Cangila v govoru v Firencah, v katerih opozarja ostale stranke leve sredine, da je vodstvo socialistične internacionale nedavno v Londonu poudarilo, da «demokratični socializem ni na razpolago za odnose s komunističnimi partijami». Ca-riglia pravi, da je treba koga spomniti na ta dogodek, zlasti še v zvezi s polemiko, ki je sedaj v teku o odnosih med morebitno vladno večino in komunistično partijo. «Če Moro ne bo razvozlal tega vozla — je poudaril Ca-riglia — so v nevarnosti vsi njegovi napori, da bi uspel pozitivno rešiti krizo.» V okviru svojega potovanja po Evropi je japonski cesar Hirohito prispel kraljem Baudouinom in s kraljico Fabiolo Belgijo, Stavke v prihodnjem tednu RIM, 2. — Za prihodnji teden je na vrsti večje število stavk z vsedržavno štiriumo splošno stavko v industriji, trgovini in javnih ustanovah za izboljšanje pre- jemkov. Vse te stavke so v glavnem povezane z razbitjem pogajanj med sindikalno federacijo CGIL, CISL in UIL ter Confin-dustrio in Intersindom, se pravi z zasebnimi in državnimi industrij-ci, o izenačenju točke draginjske doklade na najvišji ravni in o vprašanju zagotovljene plače v primeru odpusta z dela zaradi preureditve podjetja, V torek pa se bo minister za delo Bertoldi sestal s tajniki CGIL Lamo, CISL Stortijem in UIL Vanni jem. s katerimi bo razpravljal o spremembi značaja in vloge dopolnilne blagajne. Hkrati pa bodo začeli obravnavati zahtevo po povišanju točke draginjske doklade tudi poljski delavci včlanjeni v CISL. Sklicali so sejo vsedržavnega sveta svojega sindikata, ki bo v sredo v Rimu. Ta seja bo zelo važna, ker bodo morali odločati tudi o sklepu tajništva sindikata, da se ne bo udeležilo vsedržavne splošne stavke 8. novembra. čeprav je federacija poljskih delavcev, v kateri je včlanjena tudi CISL, naoovedala svojo udeležbo. Sindikat pol iških delavcev CISL ima vodstvo, ki pripada razbiiaški struji Sealie. Vredno je tudi omeniti, da bodo v sredo stavkali ves dan vsi uslužbenci državne turistične ustanove CIT proti nameri ministrstva za promet, da bi odstopilo zasebnikom precejšnji delež družbenih delnic. Marca prihodnjega leta konferenca jadranskih mest BEOGRAD, 2. — Prva konferenca mest in občin jugoslovansko » italijanskih jadranskih obal bo 20. in 21. marca prihodnjega leta v Splitu. To je bilo sklenjeno na današnjem sestanku paritetnega odbora nacionalnega združenja italijanskih občin in stalne konference mest v Reki. Na tej konferenci bodo zastopniki 35 jugoslovanskih in 56 italijanskih mest in občin razpravljali o vprašanjih zaščite Jadranskega morja pred onesnaženjem in o sodelovanju na področju turizma na jadranskem področju. Kot podlaga za razpravo na konferenci, katere se bo udeležilo o-krog 400 zastopnikov mest in občin obeh držav, bo služilo gradivo, ki ga bodo pripravile skupine strokovnjakov, ki so bile danes ustanovljene na Reki. Stalni paritetni komite. ki ga sestavljajo zastopniki iz vsake države, je bil ustanovljen na podlagi zapisnika o razgovorih delegacije stalne konference mest Jugoslavije in nacionalnega združenja italijanskih občin februarja letos v Trstu. Konferenca jadranskih mest bo. kot je bilo sklenjeno, v bodoče vsako leto. Na konferenci. ki bo 1976. leta v Benetkah bodo razpravljali o važnosti sodelovanja jadranskih luk. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNE UPRAVE Pričetek razgovorov za obnovitev levosredinske koalicije v deželi Deželni vodstvi PSI in K P! opozarjata na nevarnost prevratniških poskusov in pozivata k budnosti V prostorih deželne uprave v Ul. Carducci so se včeraj pozno v noč zavlekli razgovori med štirimi delegacijami leve sredine za obnovitev deželne koalicije in sestavo novega deželnega odbora ter premostitev krize. Čas pritiska, saj so na zadnji seji deželnega sveta predlagali odložitev zasedanja do 8. novembra in do takrat bi torej morali zaključiti zelo zapletene razgovore o programu in o sestavi odbora. Na razgovorih so prisotne celotne delegacije, za KD pa tudi dosedanji predsednik deželnega odbora Comel-li, katerega je demokristjanska svetovalska skupina v deželnem svetu že določila za kandidata za ponovnega predsednika deželnega odbora. Pogajanja se bodo verjetno nadaljevala v torek. V petek so se sestali deželni tajniki in načelniki skupin KPI in PSI, ki so obrazložili deželna programa KPI in PSI ter si izmenjali mnenja glede političnega položaja v deželi in glede bližnjega sklicanja deželnega sveta. Obravnavali so gospodarski položaj v deželi še zlasti v zvezi z zaposlitvijo in stanjem podjetja Aulan. Strinjali so se, da je treba pozvati osrednje oblasti v Rimu, da onemogočijo manevre delodajalcev, da branijo zaposlitev in ščitijo javna finansiranja zasebnim podjetnikom. Predstavniki PSI in KPI so tudi podčrtali, da je potrebna izredna budnost vseh demokratičnih političnih sil, enotne sindikalne organizacije in izvoljenih organov in to še zlasti zaradi vesti o zelo resnih prevratniških poskusih, s katerimi se skuša spremeniti demokratični družbeni red. Zahtevali so tudi, da se povsem razčisti ozadje teh poskusov. Deželni tajnik KPI Cuffaro v današnji «Unità» objavlja daljši intervju o deželni krizi, za katero pravi, da je posledica nepravilne politike odbora, ki ni reševal perečih gospodarskih vprašanj in je včasih celo zaostril položaj. KD tudi sedaj še vedno vidi v socialističnem oporekanju samo borbo za drugačno razmestitev mest v odboru, ne na resne gospodarske in socialne problematike, povrh pa je za KD zelo težko preiti od besed k dejanjem. Cuffaro je ugotovil, da so v naši deželi na oblasti leve struje KD, morotejci in drugi levičarji, da pa gre v primeru te stranke vedno za ustvarjanje oblasti z mrežo raznih mest. KPI je izdelala konkretne predloge za rešitev perečih vprašanj, ki jih vključuje tudi zadnji dokument, ki ga je izdelalo deželno vodstvo PSI in kar ponovno dokazuje, da obstajajo široke možnosti sodelovanje demokratičnih sil. Tako socialisti vztrajajo, da je treba izdelati izredni načrt ukrepov, ki naj predvidi točno prednostno lestvico posegov, česar dežela ni nikoli naredila. Cuffaro obžaluje, da v program PSI niso vključili prispevkov industriji, demokratičnega nadzorstva investicij, reforme deželnih u-stanov in selektivnosti kreditov. ki določa posebna deželna priznanja in denarno nagrado v višini 120.000 lir za vajence, ki se izkažejo s posebno privrženostjo obrtniškim dejavnostim. Comelli na jutrišnji svečanosti v Rcdipup Na svečanosti v Redipuglii, ki bo v prisotnosti ministra za obrambo Andreottija, bo deželno u-pravo Furlanije - Julijske krajine zastopal predsednik deželnega odbora Comelli, ki bo položil venec na spomenik padlim v vseh vojnah. Svečanosti se bo udeležil tudi predsednik deželnega sveta Ber-zanti. V Pordenonu bo podpredsed nik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli položil lovorov venec pred spomenik padlim v Pordenonu; na slovesnosti ob snemanju zastave, ki bo v ponedeljek popoldne na Trgu Unità v Trstu, bosta deželno upravo zastopala podpredsednik deželnega sveta Pittoni in odbornik za industrijo in trgovino Stopper. Šentjakobski okoliš o delegiranih odlokih Na področju Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene so v teh dneh ustanovili Enoten rajonski odbor za demokratsko preosnovo šolstva, ki ga sestavljajo Avtonomna rajonska skupina od Magdalene ter sekcije ZKMI in ACLI od Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene. Odbor so ustanovili z namenom, da bi sprožili široko mobilizacijo prebivalstva treh rajonov ob skorajšnjem začetku izvajanja delegiranih odlokov o šolstvu ter izzvali med združenji staršev, šolniki, dijaki in ostalim prebivalstvom razpravo, ki naj bi vnesla res novega duha v šolsko življenje. Spremembe v voznem redu na avtobusih proge 39 S torkom, 5. novembra, bodo delno spremenili vozni red avtobusov št. 39, ki vozijo z Opčin skozi Trebče, Padriče, Gropado in Bazovico v mesto. Ta sprememba bo občutno olajšala prevoz z vasi v mesto ali na Opčine predvsem delavcem in študentom. Po novem voznem redu bodo avtobusi odpotovali z Opčin ob 6.15 in ob 6.45, iz Trsta ob 7.15 in ob 7.35 ter iz Bazovice v Trst ob 6.42 in ob 7.12. Prof. Paolo Budini NA POBUDO TRŽAŠKIH KRONISTOV Prof. P. Budiniju letošnje priznanje «Zlati sv. Just» Slavljenec odločno pripomogel k ustanovitvi Medna, rodnega središča za teoretsko liziko pri Miramaru Združenje tržaških kronistov je prisodilo letošnje priznanje «Zlati sv. Just» podravnatelju Mednarodnega središča za teoretsko fiziko pri Miramaru prof. Paolu Budiniju. Omenjeno priznanje podeljujejo kronisti vsako leto romači osebnosti, ki se je v italijanskih ali mednarodnih krogih uveljavil s posebno zaslužnim delom ter tako opozorila tudi na kulturne vrednote našega mesta. Prof. Budini se je rodil leta 1916 v Velem Lošinju, že leta 1919 pa se je njegova družina priselila v naše mesto, kjer je Bu-dinijev oče postal profesor zgodovine na liceju. Paolo Budini se je pozneje vpisal na univerzo v Risi, kjer je leta 1938 doktoriral iz fizike. Med drugo svetovno vojno se je udejstvoval kot podmorniški niiiiiiiiiiiiiiiiimjJiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitffiiiiiiMiiiiiifiiiiimiJiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiimiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin DA BI ZMANJŠALO OBSEG DAVČNIH UTAJ Finančno ministrstvo odpravilo odloge pri fakturiranju IVA Možnost izstavljanja kumulativnih faktur Zamenjava nekdanjega davka na poslovni promet (IGE) z davkom na dodatno vrednost (IVA) in strožje nadzorstvo nad davkoplačevalci (v tem okviru so osrednje oblasti v zadnjem času razposlale davkoplačevalcem že nekaj milijonov «kodeksov», t.j. davčnih številk, na podlagi katerih se bo v prihodnje izvajalo izterjevanje davkov ob pomoči elektronskih možganov), nista odpravila razne vrzeli v italijanski davčni zakonodaji, tako da so davčne utaje v državi še vedno številne in obsežne. Finančno ministrstvo je zato pred kratkim sklenilo, da bo ponovno nekoliko privilo vijak DO KONCA DECEMBRA LETOS Podaljšan rok za prošnje obrtniških vajencev Na sedežu deželne uprave se je včeraj sestal deželni odbor za obrtništvo, ki mn predseduje odbornik Mauro. Na seji so vzeli v pretres vrsto rekurzov proti sklepu, s katerim je odbor svoj čas izključil nekatere podjetnike iz uradnega spiska deželnih obrtnikov. Na seji so nadalje sklenili podaljšati do 31. decembra letos rok za vlaganje prošenj, ki jih vajenci obrtniških podjetij pošiljajo na naslov de teine uprave, da bi bili deležni poki jo predvideva S spominske svečanosti polaganja vencev pri Sv. Justu. Tržaški župan inž. Spaccini, deželni odbornik Stopper in drugi predstavniki oblasti ob mimohodu oddelkov varnostnih organov in odpravilo nekatere ugodnosti, ki so jih doslej uživali gospodarski krogi v zvezi s fakturiranjem davka na dodatno vrednost IVA za dobavljeno blago ali opravljene storitve. Taka iigodnost je izhajala na primer iz člena 21 odloka predsednika republike štev. 633, po katerem so smeli gospodarski operaterji doslej odlagati izstavljanje fakture za teden ali v določenih primerih za mesec dni. S 1. novembrom pa je ta olajšava odpravljena: kar zadeva davek IVA, je treba po novem izstaviti fakturo za dobavljeno blago ali opravljeno storitev isti dan, ko se izvede ustrezna operacija o-ziroma na dan, ko odjemalec vplača opravljeno storitev. Prav tako je treba isti dan izročiti ali odposlati odjemalcu prepis fakture. Glede na to, da se bo ta praksa v nekaterih primerih le težko izvajala, je finančno ministrstvo odredilo, naj se v primerih, ko gre za odstop premičnin, ki so točno opisane v spremnih dokumentih o prevozu, TIR jn podobno, dovoli izstavljanje kumulativnih faktur za vse operacije, opravljene v določenem mesecu. Kljub zaostritvi v nadzorstvu nad izstavljanjem faktur pa ostanejo v veljavi, kar zadeva IVA, nekatera pravila, ki so veljala pred 1. novembrom. Tako ostane v veljavi pravica odloga za 15 dni pri registriranju prejetih ali odposlanih faktur. Prav tako ostane v veljavi pravilo, po katerem so nekatere kategorije gospodarskih operaterjev oproščene izstavljanja faktur, če jih odjemalec ne zahteva izrecno Danes in jutri odprte lekarne sebne nagrade, . _ zakon štev. 36 iz lanskega leta in „mrri.......................................■■■■......................■■■■n..mu...nini................................. Združenje lekarnarjev iz Trsta je sporočilo umik, po katerem se bodo danes in jutri ravnale lekarne v našem mestu. Danes bodo odprte od 8.30 do 13. in od 16. do 19.30 lekarne All’Angelo d’oro, Goldonijev trg 8; Inam — Al Cedro, Oberdan-kov trg 2 (tudi od 13. do 16.); Al due Lucci, Ul. Ginnastica št. 44; Gmeiner, Ul. Giulia 14 (tudi od 13. do 16. ure); Manzoni, Trg Sennino 4 (tudi od 13. do 16.) in Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Nočno službo od 19.30 do 8.30, pa bodo opravljale lekarne All’Angelo d’oro, Goldonijev trg 8; Ai due Lucci Ul. Ginnastica 44 in Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Jutri, v ponedeljek pa bodo od 8.30 do 13. ure odprte All’Angelo d’oro, Goldonijev trg 8; Inam — Al Cedro, Oberdankov trg 2; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Gmei ner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Trg Sonnino 4; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Davanzo, Ul. Bern ini 4; Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2; Al Lloyd, Ul. dell'Orologio 6 in Costalunga na Kolonkovcu. Od 13. do 16. bodo odprte: Inam Al Cedro, Oberdankov trg 8; Gmei ner. Ul. Giulia 14 in Manzoni, Trg Sonnino 4. Od 16. do 19.30 bodo poslovale naslednje lekarne: All’angelo d’oro, Goldonijev trg 8; Inam - Al Cedro, Oberdankov trg 2; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Trg Sonnino 4 in Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Ponoči, od 19.30 do 8.30, pa bodo dežurne lekarne All’Angelo d’oro, Goldonijev trg 8; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44 in Cipolla, Ul. Belpoggio 4. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Obveščamo, da se pričnejo vaje otroškega pevskega zbora v Kulturnem domu v ponedeljek, 11. novembra ob 17.45. Vljudno prosimo za točnost! častnik na Sredozemlju, kjer so ga ujeli Angleži. Kot ujetnik je dalj časa živel na Angleškem in v ZDA. Leta 1947 je postal asistent prof. Vercellija na tržaški univerzi, pozneje pa so mu poverili stolico fizike na padovski univerzi. Leta 1951 je odpotoval v Gottingen, kjer je v sodelovanju z Nabelovim nagrajencem za fiziko prof. Heisenbergom pripravil študijo z naslovom «Kos-mische Strahlung». Po krajšem bivanju v Neaplju je bil imenovan za ravnatelja fizičnega instituta tržaške univerze. V tem svojstvu se je živo zavzel za odprtje oddelka Vsedržavnega instituta za jedrsko fiziko v našem mestu. Prof. Budini se je v tistih letih zavzemal tudi za sodelovanje med tržaško in drugimi univerzami doma in v tujini, leta 1961 pa mu je uspelo organizirati pri Miramaru mednarodni simpozij o fiziki osnovnih delcev v materiji. Na simpoziju se je rodila zamisel o ustanovitvi Mednarodnega središča za teoretsko fiziko v našem mestu, ki naj bi delovalo v okviru Združenih narodov. Zamisel so podprli predstavniki tržaške, padovske, bolonjske, dunajske, graške in zagrebške univerze in italijanska vlada. Predlog je bil pozneje sprejet v okviru Mednarodne agencije za jedrsko energijo (AIEA) na Dunaju, tako da je bilo Središče res ustanovljeno na našem področju. Pri vseh teh prizadevanjih je imel slavljenec pomembno besedo in tudi pozneje, ko je bilo središče uresničeno pri Miramaru in ko je postal njegov podravnatelj, je Prof. Budini aktivno sodeloval pri vseh novih pobudah na znanstvenem področju. Tako se prof. Budini zavzema tudi za uresničitev novega središča za znanstvene in tehnološke raziskave, za tesnejše znanstveno sodelovanje med Ita lijo, Avstrijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko in Romunijo v okviru organizacije Unesco in za ustanovitev znanstvene fakultete mednarodne univerze OZN na našem področju. Priznanje «Zlati sv. Just» bodo tržaški kronisti izročili prof. Budiniju na posebni svečanosti, ki bo v bližnji prihodnosti v dvorani trža škega občinskega sveta. GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1974-75 Drugi abonmajski koncert V nedeljo. 10. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Simfonični orkester in zbor RTV Zagreb Dirigent: IGOR KUUERIČ Solisti: MIRKA KLARIČ — sopran MITJA GREGORAČ — tenor LJERKA " PLESLIČ - BIELINSKI — klavir Rezervacije, prodaja vstopnjc in abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 41-86-05) ter eno' uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. ŠE EN IZLET V ŠPANIJO Od 19. do 24. novembra prirejamo še eno potovanje z letalom in avtobusom v Španijo, in sicer od Malage preko Granade, Seville in Cordobe do Ma drida. Odhod letala iz Ljubija ne. Cena 120.000 lir na osebo Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA. Trst. Ul. Cicerone 4. — telefon 29-243. POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD «AURORA» TRST . DUCA CICERONE 4 Vas vabi, da preživite tetoSnl! Silvestrov večer in Novo leto v Parizu! Odhod v nedeljo. 29. decembra 1974, zjutraj', povratek v sredo, 1. januarja 1975, pozno zvečer. Potovanje z letalom DC—9, najboljši hotel, ogledi «zgodovinskega» Pariza, «razsvetljenega» Pariza, muzeja Louvre, versajskega gradu in nepozabno silvestrovanje! CENA NA OSEBO 139.000 LIR! fKdor ne želi silvestrovati, plača 30.000 lir manj!) Informacije in vpisovanje pri «AUROR1». tudi na telefonsko številko 29-243. Ker imamo na razpolago le omejeno število prostorov prosimo interesente za čimprejšnjo prijavo 1 NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE ODSLEJ KOORDINIRANO DELOVANJE SEJEMSKIH USTANOV V NAŠI DEŽELI Prizadevanja za večjo specializacijo posameznih sejmov Te dni je bilo v Trstu posvetovanje o razvoju in koordinaciji sejemskih prireditev v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine. Posvetovanja so se udeležili deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, predsedniki štirih trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice, Vidna in Pordenona, predsednik neodvisne ustanove za tržaški velesejem dr. Slocovich, predsednik videnske sejemske organizacije ORMU ing. Riz-zani, predsednik neodvisne ustanove za sejemske prireditve v Pordenonu Savio, predsednik goriške u-stanove Espomego dr. Lupieri in nekateri drugi strokovnjaki. Odbornik Stopper je v uvodnem govoru naglasil nujnost koordinacije med posameznimi sejemskimi pobudami na področju Furlanije - Julijske krajine. Koordinacija naj bi služila prvenstveno temu, da bi na našem področju odpravili vsako škodljivo ponavljanje podobnih sejemskih prireditev, kar škoduje tako posameznim sejmom kakor tulli splošnim gospodarskim koristim Furlanije - Julijske krajine. V tem okviru — je dejal Stopper — naj bi M sejemske prireditve speciali- zirale tako, da bi vsaka dajala kar največji poudarek gospodarskim dejavnostim, ki so značilne za posamezne pokrajine naše dežele. V skrajnem primeru — to se pravi tedaj, kadar gre za podobne prireditve, katerim se nihče ne mara odpovedati — naj bi se sejmi ali razstave prirejali izmemčno zdaj v enem zdaj v drugem mestu. Vse sejemske ustanove na našem področju imajo poleg tega iste težave kar zadeva izkoriščanje sejmišč. Predstavniki trgovinskih zbornic in sejemskih ustanov so se strinjali s predlogom deželne uprave, v tej zvezi pa so poudarili umestnost u-stanovitve posebnega odbora, ki naj bi v deželi Furlaniji - Julijski krajini skrbel za koordinacijo posameznih prireditev. Poleg tega so predlagali, naj bi sejemske ustanove pripravljale svoje programe vsaj za štiri leta vnaprej, tako da bi lahko pravočasno usklajevali posamezne pobude. Končno so predstavniki zbornic in sejemskih uprav predlagali, naj bi v deželi začeli izdajati redno publikacijo o sejem skih prireditvah. Danes, NEDELJA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50 — Dolžina dneva 10.03 — Luna vzide ob 19.27 in zatone ob 10.19 Jutri, PONEDELJEK, 4. novembra j PRAZNIK ZMAGE Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,6 stopinje, najnižja 6, ob 19. uri 8,8 stopinje, zračni tlak 1016,3 narašča, veter 9 km jugovzhodnik, vlaga 58-odstolna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 14,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 29 oseb. UMRLI SO: 71-letna Iolanda To-madesso vd. De Vecchi, 60-letni Augusto Kravos, 75-letna Rosina Morgan vd. Debravi, 70-letni Antonio Lombardi, 86-letna Giuseppina Kobec vd. Demarchi, 63-letni Giovanni Gali, 64-letna Maria Spizza-miglio vd. Lever, 0611etni Giuseppe Včeraj - danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1 VEUK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO 1 R S T TEL. ?96 301 Viale XX Settembre it 16/111 Corrente, 75-letni Otto Taticek, 67-letni Costante Gerin, 12-letna Maria Luisa Dinon, 74-letni Pietro Luin, 73-letni Giuseppe Škabar, 92-letna Orsola Skergat vd. Kravos, 79-letna Elsa Davi por. Supp, Elisabetta Furlan por. Cussoli, 71-letni Giuseppe Contesini, 70-letni Emilio Di-lich, 76-letna Grazia Palantone vd. Calò, 75-letna Antonietta Boliš por. Cortese, 71-letni Pietro Stabile, 79-letni Silvestro Amstici, 78-letni Settimio Zanotta, 61-letni Simone Che-ria, 61-letni Fortunato Dagnelut, 72-letna Antonia Olivo, 65-ietni Quirino Marinzulich, 77-letna Francesca Donadi vd. Massatia, 90-letni Benedikto Srebemik. OKLICI: pleskar Ruggero Vatto-vani in delavka Nives Pobega, ra-diotehnik Ivo Mahnič in študentka Irene Malalan, mehanik Francesco Mortoncelli in gospodinja Olga Jakomin, inženir Marzio Macino in prevajalka Maria Weiss, podčastnik fin. Francesco Rosato in uradnica Giovanna Previte, podčastnik Giovanni Stoinich In učiteljica Maria Luisa Volpi, delavec Fulvio Zidarich in frizerka Esther Basile, kuhar Adriano Požar in likalka Wally Wolf, delavec Michele Scilimati in gospodinja Maria Milat - Hrastovaz. zidar Bruno Braico in natakarica Vilma Stule, elektrovnrilec Albino Stopar in delavka Eliana Borsatti, železničar Claudio Tulliani in trg. pomočnica Iris Menetto, geometer Walter Tauceri in uradnica Nevia Brosich, mestni stražnik Lorenzo Bucci in uradnica Ivana Sigon, zastopnik Marmo Kraljevič in trg. pomočnica Nerina Bibalo, pristaniški delavec Roberto Baiz in uradnica Loriana Romano, uradnik Giuseppe Calaiò in uradnica Lidia Ponticello, železničar Giovanni Gri-malda in uradnica Graziella Potle-ca, šofer Giorgio Levicci in gospodinja Redenta Moralto, šofer Tullio Maraspin n uradnica Jana Pučnik, elektromehanik Giampaolo Bertoli in gospodinja Maria D’Agnolo, električar Walter Dante-1 in- trg. pomočnica Loredana Sussel, študent Bruno Zadmch in študentka Gabri- ella Zane!», inženir Roldanj Bre-veglieri in profesorica dr. Alessandra Steinbach, univ. študent Paolo Miccoli in univ. študentka Maria Antonierra de Manzini, strojni častnik Giulio Andrini in uradnica Laura Fabro. (/H4M7MZ4^\ \VS£ Q*U$£f) f°to Nino & & optika IRSI - Ul. Manini 5/ BARI LOTERIJA 50 53 83 84 71 CAGLIARI 23 33 55 59 56 FIRENCE 47 43 54 70 3 GENOVA 19 57 56 42 73 MILAN 83 73 9 42 79 NEAPELJ 2 53 55 38 61 PALERMO 43 54 8» 25 20 RIM 38 50 54 74 84 TURIN 43 64 30 9 40 BENETKE 37 90 39 42 3 ENALOTTO XIX 121 XXX XXX KVOTE: 1 2 točk — 2.918.000; 11 točk — 156.300; 10 točk — 16.000 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; INAM. Al Cedro, Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; CipoUa, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200 121), Sesljan (tel. 209-197). žav-Ue (tel. 213-137), Milje (tek 271-124). Gledališča KULTURNI DOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v 4 dejanjih. Danes, 3. novembra, ob 16. uri — izven abonmaja. V četrtek, 7. novembra ob 16. uri — abonma red G. V petek, 8. novembra ob 16. uri — abonma red H. Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega do ma eno uro pred začetkom predstav. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.00 in ob 20.30: «Avstrija je bila urejena dežela», red II. nedelja. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti 2, tel. 36-372 — 38-547. VERDI Prva predstava letošnje operne sezone gledališča Verdi bo v četrtek, 7. t.m., ko bo na sporedu «li Tabarro», «Suor Angelica» in «Gianni Schicchi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancarla Menottija. scene Pierluigija Samaritanija. Gala predstava bo ob 20. za red A (parter in lože) in red B (za galerijo in balkon). Abonenti lahko dvignejo pri gledališki blagajni (tel. 31-948) a-bonmajske izkaznice za rede A, B, C in S. Razstave Danes dopoldne ob 11. uri bodo v galeriji «Rettori-Tribbio» odprli razstavo del slikarja Adriana iz Spi-limberga. Razstava bo trajala do 15. novembra. V sredo, 6. t.m., bo v galeriji Tor-bandena odprl razstavo svojih del znani videnski slikar Zigaina, ki bo razstavljal do 2. decembra. V galeriji Russo v Pasaži Rossoni razstavlja tržaški slikar Deziderij Švara^ji^1 ’» V galeriji Tommaseo bo v torek, 5. t.m., odprl ražsTavo "svojih del slikar Bargoni, ki bo razstavljal do 24. novembra. V galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra. V galeriji Cartesins razstava del Avgusta Černigoja, ki bo odprta do 13, novembra. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Kulturni dom Otvoritvena predstava sezone 1974 • 75 IVAN CANKAR ZA NARODOV BLAGOR Komedija v štirih dejanjih Scena Kostumi Režija DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU MARIO URŠIČ I jnes, 3. novembra, ob 16. uri Izven abonmaja. Izleti Športni krožek «KRAS» organizira 10. novembra t.l. ob priliki martinovanja v Bardu enodnevni avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Poleg eksi-hibijskega nastopa namiznoteniških igralk Krasa, sta predvidena še nastop mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža in ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vpisovanje pri vaških poverjenikih in na sedežu ZSŠDI, Ul. Ceppa 9, tel. 31-119. Cena izleta skupno s kosilom 5.000 lir. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTI: j , TR2A5KA KREDITNA BANKA S. P, A TRST » ULICA P. FILZMO - C®’ 61*446 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 31. oktobra 1974 Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 669.75 1569,— 233,— 142.75 258,80 36,38 36,— 36,— MENJALNICA vseh tujih valut Ariston I.N.C. 15.30-22.00 «TRASH — i rifiuti di New York». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 14.30 «Il ritorno di Zanna bianca». Vima Lisi in Franco Nero. Barvni film. Excelsior — matineja 10.00 in 11.30 «Pinocchio». Excelsior 14.30 «Herbie il maggiolino sempre più matto». Walt Disneyev film v barvah. Igrajo Helen Ha-yes, Ken Berry, Stefanie Powers in drugi. Grattacielo 15.00 «Anche gli angeli tirano di destro». V glavni vlogi Giuliano Gemma. Barvni film. Fenice — matineja 10.00 in 11.30 «Riccardo cuor di leóne». Fenice 14.30 «L’esorcista». Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Elen Burstyn, Linda Blair, Jason Miller, Max von Syrìow. Eden 14.00 «L’urlo di Chen terrorizza tutti i continenti». Barvni film. Riiz 15.00 «Mio dio. come sono caduta in basso». Igrata Inaura An-tonelli in Alberto Lionello. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «H colonnello Bottiglione diventa generale». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Capito! 15.00 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Cristallo 15.00 «Il domestico». Landò Buzzanca. Bareni film. Impero 16.00 «Papillon». Steve Mc-Queen. Barvni film. Filodrammatico 15.00—22.00 «La rivoluzione sessuale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Il giustiziere della notte». C. Bronson. Barvni film. Ideale 15.00 «Partirono preti, tornarono ...curati». Lionel Stander in Jean Luys. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «Due contro la città». A. Delon in J. Gaben. Film v barvah. Abbazia 14.30 «Ming ragazzi». T. Scott In F. Harris. Barvni film. Astra'’lS.OO «Qui Montecarlo ...attenti a duei due». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Mignon '14.30—22.00 «Cinque superman contro i nani venuti dallo spazio». Barvni film. Radio 14.30—22.00 «Ku—Fu dalla Sicilia con furrore». Franco Franchi. Baroni film. Volta - Milje 15.00 «L’urlo di Chen terrorizza anche l’Occidente». Bruce Lee in Nora Miao. Baroni film. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» — Trst sporoča, da se bo 5. novembra ob 8. uri zjutraj začel pouk 1. letnika tečaja za otroške vrtnarice, ki je dodeljen učiteljišču. Starši in dijaki naj se zberejo v veži zavoda. Razna obvestila i Društvo za varstvo okolja v občini Dolina vabi na predavanje primarija dr. Šalamuna iz Kopra in docenta dr. Jožeta Štirna iz Pomorskega ištituta v Piranu o temi: «KAKO SKUŠAMO SKRBETI ZA ZDRAVO OKOLJE NA OBALI». Predavanje bo 8. novembra ob 20. uri v prostorih srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini. t Naznanjamo žalostno vest, da je 2. novembra preminila Elizabeta Furlan por. Cussoli Pogreb bo v torek, 5. novembra, ob 15. uri iz cerkve v Sv. Križu. Žalujoči mož, otroci in drugo sorodstvo Sv. Križ. 3. novembra 1974 Občinsko pog. podjetje, Ul. Zonta 7/C V petek, 1. t.m., je v miru zaspal naš dragi oče in nono BENEDIKT SREBERNIK Pogreb pokojnika bo jutri, 4. t.m., ob 12.45 z doma v Skednju, Ulica Banelli 31. Žalostno vest sporočajo sorodnikom in znancem žalujoči: hči Miranda, sin Benedikt z ženo Marjučo, vnuka Učo in Nadja z možem Dzerijem in hčerko Valentino Trst, 3. novembra 1974 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in sestre DANICE FAKIN roj. KOVAČIČ se iskreno zahvaljujemo organizacijam, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Komen, 3. novembra 1974 Žalujoči: sin Ivo, bratje Mirko, Milan, Ludvik in Bmno ter drugi sorodniki Rižarna odprta do 5. novembra Rižarna je v teh dneh, ko se spominjamo številnih žrtev nacifaši-stičnega nasiija in preganjanja, cilj romanja številnih demokratov, antifašistov in preganjancev. Kakor smo že poročali bo namreč danes in jutri odprta za obiske od 8. do 17. ure, v torek, 5. novembra pa od 8. do 14. ure. Poleg raznih organizacij je v Rižarni položila venec ludi tržaška občina. Delegacija občinskih odbornikov in načelnikov svetovalskih skupin je pod vodstvom župana Spaccinija položila Vence med drugim tudi v Ul. D'A-zeglio, v Ul. Ghega, na openskem strelišču ter pred spomenik bazoviškim junakom. V okviru spominskih svečanosti ob dnevu vseh mrtvih je bila krajša slovesnost tudi pred spominskim obeležjem padlim agentom javne varnosti na tržaški kvesturi, kjer sta prefekt in kvestor ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti položila vence. Vijolica in Edi Bukavec se zahvaljujeta zadrugi Naš Kras za čudovita doživetja ob svoji poroki ter vsem ustanovam, organizacijam in podjetjem za številna nadvse dobrodošla darila. PRED VOLITVAMI V OBRTNIŠKO KOMISIJO Vrsta sestankov SGZ po vaseh na Tržaškem Slovenski obrtniki bodo soglasno podprli kandidatno listo Slovenskega gospodarskega združenja V okviru priprav na volitve v pokrajinsko komisijo za obrtništvo, ki bodo 19. januarja 1975, je o-brtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja organizirala v prejšnjih dneh vrsto sestankov z obrtniki iz okoliških vasi. Sestanki so bili na Opčinah, Velikem Repnu, Dolini in Nabrežini. Na sestankih je sodelovalo lepo število obrtnikov, tako da so kandidati na listi SGZ lahko pojasnili pomen volitev in nastopa samostojne liste SGZ. Sestanki so dokazali, kako so si obrtniški problemi podobni na vseh področjih: tako obrtnik iz Doline kot oni iz Nabrežine občuti, poleg ozko lokalnih problemov, splošne probleme kot so pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje vajencev, neustreznost socialnega in zdravniškega zavarovanja, itd. To so problemi, s katerimi se obrtniška sekcija SGZ ukvarja že vrsto let in ki bodo terjali v bližnji bodočnosti pozitivno rešitev, ker v nasprotnem primeru bo obrtništvo stagniralo in se ne bo moglo razvijati vzporedno z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Nemogoče si je namreč rpisliti, da bi industrija in široka potrošnja lahko nadomestila dragoceno obrtniško delo in to predvsem kar zadeva razne storitve. , V tem smislu je tudi SGZ sestavilo delovni program, ki ga bodo slovenski predstavniki zagovarjali in ga skušali pozneje uresničiti. Program, o katerem bomo podrobneje pisali v eni naših prihodnjih številk, zajema vso problematiko obrtništva in to tako iz gospodarskega, kakor tudi iz narodnostnega zornega kota. Ne smemo namreč pozabiti, da je lista SGZ sestavljena izključno iz slovenskih kandidatov, kar je zagotovilo, da se bodo le ti borili za naše narodnostne pravice tudi v organih, kjer se snuje uradna politika do obrtništva v naši pokrajini in deželi. Na sestankih pa so obrtniki lahko izrazili tudi svoje misli in pripombe do dosedanjega dela SGZ, ki bo sedaj skušalo usmeriti delovanje obrtniške sekcije tako, da bo še bolj ustrezalo realnim potrebam slovenskih obrtnikov. Nujno bo povabiti k sodelovanju čim večje število obrtnikov ter organizirati vaške oziroma krajevne komisije. Še bolj močno bo treba pritiskati na oblasti, da se bodo še konkretneje zavzele za rešitev problemov, ki so kot smo že omenili zdravniško in socialno zavarovanje ter pomanjkanje delovne sile. Ti problemi so izven čisto lokalnega značaja in zajemajo celotno državno ozemlje in zaradi tega bodo morale državne oblasti v najkrajšem času prevzeti potrebne ukrepe, posebno še, če pomislimo na težo, ki jo ima obrtništvo v sklopu splošnega gospodarstva in na vlogo, ki jo lahko odigra v bodoče. Rešitev iz sedanje krize bi lahko brez dvoma bila v ojačenju manjših dejavnosti, ki ne zahtevajo ogromnih denarnih naložb, ki pa lahko precej dvignejo proizvodno raven in to skoraj na vseh področjih. Kar se tiče delovanja SGZ, pa bo moralo vodstvo ustanove skušati odpreti svoje lokalne urade, ker ZAHVALA Ob prijetnem presenečenju in zadovoljstvu, ki sem ga doživel v nedeljo, 27. t.m., popoldne v Finžgarjevem domu na Opčinah, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so prispevali in pripomogli k počastitvi mojega jubileja s tako lepo udeležbo in s tako lepo uspelim sporedom in uspehom, da bi ostal v dragem, lepem in trajnem spominu. Obenem izražam svojo toplo zahvalo openskemu , slovenskemu prosvetnemu društvu Tabor za prijazne čestitk« k mojemu jubileju. še enkrat vsem prav prisrčna zahvala! Stane Malič posebno obrtniki s podeželja imajo velike težave, da prihajajo za svoje probleme na sedež združenja, ki je v centru mesta. Kot vidimo so sestanki dali na dan cel niz problemov, drugi pa še obstajajo. Naloga vodstva obrtniške sekcije SGZ je torej sedaj, da jih po svojih močeh tudi reši. Pri tem pa bo potrebno, da obrtniki sami tesno sodelujejo ter da se odzovejo vsem pobudam, ki jih bo sekcija v prihodnje sprožila. Prvi dokaz tega sodelovanja pa naj bo kompaktno glasovanje za slovensko listo na prihodnjih volitvah, kar bo najlepši dokaz pravilnosti dosedanjega dela SGZ v prid obrtništva. J. K. celo vrsto uspešnih nastopov. V glasbeno-zabavni točki pa bo imel koncert ansambel Lojzeta Furlana iz zgoniške občine, ki je med poletjem veliko nastopal na vaških šagrah in je že v teku krstne sezone postal popularen v domačem krogu. Obeta se torej zanimivo in pestro gostovanje v Beneški Sloveniji, zato pozivamo vse zainteresirane izletnike, naj se čimprej prijavijo, ker je število razpoložljivih mest omejeno. Vpisovanje se vrši pri vaških poverjenikih in na sedežu ZSŠDI v Trstu, tel. 31119. Cena izleta skupno s kosilom znaša za vsakega posameznika 5.000 lir. OD 1. DO 4. NOVEMBRA Prekinitev dela v štivanski papirnici V teh dneh se je delo v štivanski papirnici zaustavilo, ker je tako odločilo vodstvo podjetja. Prekinitev dela se je pričela 1. novembra, zaključila pa se bo v ponedeljek, 4. novembra. Delavski svet štivanske papirnice je kategorično zavrnil sklep vodstva, ker meni, da spada v strategijo gospodarjev, ki skušajo zvrniti na delavce celotno breme sedanje ekonomske krize, ki pa jo je povzročila prav njihova zgrešena politika, štiridnevna prekinitev dela bo hudo prizadela delavce, ker bodo zaradi tega njihove plače občutno nižje. Kljub tej novi akciji proti delavskemu gibanju na splošno ter proti sindikalnim organizacijam, je delavski svet podjetja izrazil trdno voljo za nadaljevanje boja za uveljavitev osnovnih delavskih pravic in za obrambo zaposlitve. Obenem pa delavski svet vabi vse delavce, da še v tem težkem trenutku združijo ter da enotno nastopijo proti izzivanjem gospodarjev. V OSPREDJU SEJEMSKE PRIREDITVE 1975 Srečanje trgovinskih zbornic naše dežele Primanjkuje Furlaniji delovne sile? V Trstu se je te dni sestal vodilni svet deželnega združenja trgovinskih zbornic, ki mu predseduje dr. D. Lupieri. Sesta/ika so se udeležili predsednik pordenonske zbornice Moro, predsednik tržaške zbornice Caidassi, predsednik videnske zbornice Marangone, člani ustreznih odborov in glavni tajniki. Na dnevnem redu je bila razprava o nedavnem strokovnem srečanju o carinskih vprašanjih, ki ga je v Trstu organizirala trgovinska zbornica v sodelovanju z družbo Trieste-Consult in pod pokroviteljstvom deželne uprave. Dr. Lupieri in dr. Caidassi sta v tej zvezi poudarila, da so bila na srečanju prikazana nekatera vprašanja, ki naj bi postala predmet nadaljnje obravnave v deželnem in vsedržavnem merilu, saj gre za konkretne predloge za izboljšanje carinskih storitev zlasti na mejnih področjih kakor je naše. Vodilni svet združenja trgovinskih zbornic je nato obravnaval vprašanje sodelovanja gospodarskih krogov iz Furlanije - Julijske krajine na raznih sejemskih prireditvah v letu 1975, in sicer v okviru načrta, ki ga je izdelalo deželno odbomištvo za industrijo in trgovino. Razprava je nato prešla na znano zadevo SIOT - pristaniška u-stanova in na nekatera druga pereča vprašanja. Član odbora dr. Rustia - Traine je poročal o anketi, ki so jo pred kratkim izvedli na našem področju, da bi ugotovili, število diplomirancev, ki jih bodo proizvodna področja v Furlaniji - Julijski krajini lahko zaposlila v prihodnjih treh letih. Dr. Marangone pa je obravnaval vprašanje zaposlenosti v Videnški pokrajini in v tej zvezi naglasil, da v Furlaniji primanjkuje nekvalificirane in kvalificirane delovne sile, zlasti v obrtniških dejavnostih, medtem ko mladina z višjo stopnjo izobrazbe se le s težavo zaposluje v domačem kraju. Predsednik tržaške zbornice Caidassi je nato poročal o stikih, ki jih je imel s predstavniki gospodarskih krogov iz Frankfurta. Bavarsko ministrstvo za gospodarstvo in promet namerava organizirati v prihodnjem decembru obisk večjega strokovnega odposlanstva v Tržič, kjer bodo Nemci pregledali področje, na katerem nameravajo postaviti večjo napravo za vplinjevanje metana alžirskega izvora in kjer naj iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii HA<12 liiVOjiXl Oi NA POBUDO ŠK KRAS Prihodnjo nedeljo avtobusni izlet v Beneško Slovenijo Prihodnjo nedeljo, 10. t.m., priredi športni krožek Kras iz zgoniške občine enodnevni avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Zamisel za ta izlet je dozorela s trdno željo, da bi navezali čimtesnejše in trajne stike s slovenskim prebivalstvom s tistega področja, ki kot manjšinski narod živi in deluje v silno težkih razmerah. Zato menijo športniki iz zgoniške občine, da je njihova dolžnost, da se pobliže seznanijo z rojaki v Benečiji in da jim posredujejo svoje izkušnje v vsakodnevni borbi za obstoj. Sporazumno z domačimi prosvetnimi delavci je bilo določeno, da bo cilj izleta vas Bardo v Beneški Sloveniji, kjer bo v nedeljo na sporedu tradicionalno martinovanje, ki privabi veliko domačinov tudi iz sosednih krajev. Izletniki iz zgoniške občine bodo tudi aktivno sodelovali in bodo predstavili svoj pester program. V športni točki se bodo predstavila v eksibicijskem nastopu dekleta Krasa z državno reprezentantko Sonjo Miličevo na čelu, ki žanjejo v zadnjih letih zavidljive uspehe v državnem merilu v igri namiznega tenisa. V kulturni točki se bo predstavil z izborom svojih pesmi mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža, ki pod vodstvom pevovodje Janka Obada stalno «raste» in ima za sabo že DELO ČETRTE DEŽELNE KOMISIJE PREJŠNJI TOREK V ROLJUNCU Občni zbor Združenja staršev otrok slovenske osnovne šole Združenju so se priključili tudi starši otrok slovenskega vrtca bi zrasle tudi razne industrijske dejavnosti, ki bi izkoriščale ogromne množine frigorij, ki bi se sproščale pri spreminjanju agregatnega stanja alžirskega goriva. Nemci kažejo namreč že dalj časa določeno pripravljenost, da bi tudi sami sodelovali pri ustanavljanju novih industrijskih obratov ob terminalu zemeljskega plina. Urnik trgovin Združenje trgovcev tržaške pokrajine opozarja na umike, ki bodo veljali za vse trgovine v obdobju praznikov Danes, 3. novembra: vse trgovine zaprte, odprte bodo le cvetličarne (od 8.30 do 13.), mlekarne (od 7. do 12.) in pekarne z dvojno peko kruha (od 7.30 do 13.). Jutri, 4. novembra: vse trgovine zaprte; odprte bodo le cvetličarne (od 8.30 do 13.). danes ob obali KINO KOPER: ob 10. uri matineja — a-meriški TARZAN IN SIRENE. Ob 16. in 18. uri — ameriško-ita-lijanski NORMANSKA NOČ. Ob 20. uri — ameriški DAMA IN DIAMANTI. IZOLA: ob 10. uri matineja — italijanski TEKSAS JOE. Ob 16 in 18. uri — ameriški PETER IN TILKA. . Ob 20. uri — italijanski MIHAJ-LO STROGOV. ŠKOFIJE: ob 16.30 — italijanski V MILANU STRELJAJO OB SOBOTAH. Ob 19.30 — domači BITKA NA NERETVI. PIRAN: ob 10. uri matineja — francoski OROŽNIK GRE V POKOJ. Ob 16. in 20. uri — ameriški ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA. Ob 18. uri — angleški ROP PO NAROČILU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE. PORTOROŽ: ob 20. uri — ameriški SMRTONOSNA PISTA. - TRGOVINE V Kopru bosta danes dežurali Market JESTVINA na Cesti JLA ter trgovina s sadjem in zelenjavo JAGODA v Kidričevi ulici. V Izoli bo danes dežurna Trgovina JEST-VINA v Ljubljanski ulici ter Kmetijska zadruga — trgovina s sadjem in zelenjavo, prav tako v Ljubljan- ...........................................IN........ BOLJUNEC v Marije Žerjal vd. Žerjal «botre Borovne» ni več Razprava o načrtu za gradnjo vplinjevalne naprave v Tržiču Načrt orisal predsednik konzorcija za industrijski razvoj Romani Četrta stalna komisija v deželnem svetu je te dni na posebnem informativnem sestanku obravnavala načrt za gradnjo terminala za vplinjevanje tekočega plina v Tržiču. Terminal, za uresničitev katerega je konzorcij za industrijski razvoj iz Tržiča že izpolnil nekatere pogoje birokratskega značaja, bi moral stati na področju Mošče-nic in bi moral začeti z delovanjem v začetku leta 1978. Po načrtu, ki ga je predložila družba «Terminal GNL», je predviden začetni uvoz 6 milijard kubičnih metrov utekočinjenega metana iz severne Afrike. To količino bi pozneje povečali na 20 milijard kub. metrov. Plin bi dovažali v Tržič s posebnimi tankerji, ki bi jih moral v ta namen zgraditi. Terminal bi moral zato obsegati poleg naprav za vplinjevanje tudi posebne pomole za pristajanje tankerjev ter naprave za potiskanje plina po posebnem plinovodu v zaledje. Značilnosti naprav ter prednosti. |ki naj bi jih za deželno gospodar stvo prinesla uresničitev tega na-i črta, je predstavnikom četrte de- želne komisije orisal predsednik konzorcija za industrijski razvoj iz Tržiča Romani, ki je obenem omenil tudi razne druge potrebe trži-škega pristanišča ter industrijskega področja. Pri tem je poudaril potrebo po poglobitvi morskega dna, kar predvideva že regulacijski načrt. Komisija si je nato v spremstvu Romanija in nekaterih drugih svetovalcev konzorcija ogledala razne tovarne v gradnji na področju Tržiča. Popoldne pa se je komisija sestala z županom Versacejem, načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu, sindikalnimi predstavniki ter predstavniki pristaniške družbe. Razpravljali so o raznih problemih, ki so povezani z omenjeno pobudo gradnje terminala, ter posebej o vprašanju posledic družbenega značaja, ki bi jih takšen objekt lahko prinesel. Dogovorili so se za ponovno srečanje, na katerem bodo te probleme še poglobili. Okoliške občine tržiškega okraja pa so pred dnevi zavzele povsem odklonilno stališče do nove pobude, ki bi praktično služila prvenstveno tujim državam. V torek, 29. oktobra zvečer, je imelo Združenje staršev otrok slce venske osnovne šole Boljunec svoj prvi redni občni zbor. Udeležila se ga je večina staršev otrok osnovne šole in vrtca ter učiteljski zbor. Starši otrok slov. vrtca so namreč letos sklenili, da pristopijo k združenju. Tako se združenje odslej imenuje Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole in vrtca v Boljuncu. Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika je bilo razvidno, da je združenje v prvem letu svojega delovanja že doseglo nekaj vidnih uspehov. Po branju poročil se je učiteljica Ljuba Smotlak v imenu vsega učnega osebja zahvalila združenju za delo, ki ga je opravilo v korist šole, nakar je sledila razprava. Po razpravi so bile volitve v novi odbor. Za šolo so bili izvoljeni Vanda Grdina, Laura Kofolj, Ernesta Slavec, Neva Štefančič in Magda Maver; za vrtec pa Alma Ota in Drago Ota, ki sta istočasno predstavnika vrtca v osrednjem odboru ONAIRC za občino Dolino. Funkcije si bodo novi odborniki razdelili na prvi seji. Na sliki starši na občnem zboru. M. Številni znanci in prijatelji so poleg sorodnikov pospremili v četrtek na zadnjo j.ot pokojno Marijo Žerjal vd. Žerjal, ki je po kratki bolezni u-mrla v torek v tržaški bolnišnici. Kljub visoki starosti, rodila se je namreč 23. 9. 1887, ter je bila tako najstarejša ženska v vasi, je pokojna Marija še do nedavna pomagala pri domačih delih ter urejevala ’ vse svó-je stvari do zadnjega in to zelo skrbno in natančno. Nihče zato ni mislil ,da se bo tako nenadoma poslovila od tega sveta. Kot smo že omenili, se je pokojna Marija rodila pred 87 leti v Boljuncu v zavedni delavni, kmečki družini. Ljudsko šolo je obiskovala in dokončala še v stari šoli, kjer je sedaj župnišče. Njena mati je pekla kruh in mlada Marija je vsak dan pešačila v Trst prodajat kruh. Ko je imela 18 let, ji je mati umrla in tako je vse delo padlo na njena ramena. Leta 1910 se je poročila z domačinom Josipom Žerjalom - Sivcem, kateremu je v zakonu povila osem o-trok. V prvi svetovni vojni je moral mož v vojsko in tako je Marija ostala sama ter skrbela za štiri majhne otroke. Dolga leta je nosila v Trst tudi mleko, ki ga je prodajala vse do leta 1952. Tako lahko rečemo, da je bila pokojna Marija ena zadnjih mlekaric iz vasi. Po srečni vrnitvi moža iz vojske se je Marija z družino preselila na «Gorico» in sicer v poslopje, kjer je bila prva slovenska šola v vasi, in kjer so takoj po koncu druge svetovne vojne začeli z raznašanjem «Primorskega dnevnika». Raznašalka časopisa je bila najmlajša hčerka Zofka, ki ji je večkrat pomagala tudi mati. V narodnoosvobodilni borbi so tako Marija in vsi njeni pomagali in delali v vrstah OF. Sinovi so morali seveda v italijansko vojsko, toda sin Oscar je iz južne Italije odšel v partizane in se priključil prekomorski brigadi. Najmlajši sin Mario ........ Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB I tok daruje Tončka Čok 5.000 lir za V KRIŽU- V spomin nečakinje Marice Guštin daruje stric Pepi 15.000 lir. V spomin pokojnih staršev in sorodnikov darujeta Dušan in Božena Košuta 15.000 lir. Skupina članov ANPI - Zveza partizanov iz Trsta, na proslavi v O-derzi, 17.500 lir, Srečko Colja 5.000 lir, Franc Maganja (Trst) 10.000 lir, Albin Pertot (Nabrežina 27) 5.000 lir. V spomin vseh padlih v borbi za svobodo daruje družina Pertot 10 tisoč lir. Ob obletnici smrti Franca Košute daruje žena Antonija 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V. MAČKOLJAH Rino Stepančič 30.000 lir, Rafael Štefančič 5.000 lir, Dorina Kantin Žerjal 10.000 lir. * * * V spomin Alojzija Kalca ob 4. obletnici smrti daruje družina 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon- 9 Tržaška občina sporoča, da se bodo jutri vsi vojaki lahko peljali z občinskimi avtobusi brezplačno. • Sekcija KPI «Cnriel» organizira danes ob 17 uri na sedežu. Trg Duca degli Abruzzi praznik včlanjevanja. Prisotne bo pozdravil deželni tajnik Antonino Cuffaro. tovel. V spomin pokojnih staršev in sorodnikov darujeta Dušan in Božena Košuta 15.000 lir za ANPI - Združenje partizanov Trst. V počastitev spomina pok. Ivane Bertok daruje družina Mirka Fer-folje 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Ivane Ber- Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Lo-renzija darujeta Lidija in Rudi Gombač (Lonjer) 1.000 lir za PD Lo-njer - Katinara. V spomin Alojza Škrka daruje brat Bruno 8.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Ivanke Bertok daruje Milka Batič z družino 2.000 lir za kolesarski klub Adria. Ob razpustu pevskega zbora «Ja-cobus Gallus» gre blagajniški saldo 400.000 lir Dijaški matici. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: v spomin pok. Vin-kota Kalca družini Srečko in Lučko Fegonovi iz Bazovice 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Vinkota Kalca gostilna Milkovič (Gropada) 3.000 lir. Novi redni člani: Aleks Brass (Bazovica) 1.500 lir, Milan Gruden (Samatorca) 2.000 lir, Boris Markovič (Sesljan) 10.000 lir, Albin Calzi (Bazovica) 1.000 lir, Davorin Križmančič (Bazovica) tisoč petsto lir, Igor Kralj (Trebče) 1.500 lir, Ema Padovan (Trebče) 1.500 lir, Giorgio Gustinčič (Boljunec) 1.500 lir. Podporni člani: Aldo Babič (Gropada) 5.000 lir, Oskar Kalc (Gropada) 10.000 lir, Giordano Mariani (Trst) 1.000 lir, Giorgio Rossetti 5.000 lir, Paolo Sema 10.000 lir, Adreina Apollonio (Tržič) 10.000 lir. pa se ni vrnil in še danes ne vedo, kje je umrl. Pokojna Marija je bila zavedna Slovenka. Dobro je poznala vse stare vaške običaje in navade. Rada je zato poučevala domača dekleta, kako je treba nositi narodno nošo in kako sodelovati pri starem vaškem o-bičaju «lučanju». Rada se je udeleževala vseh domačih prireditev ter je bila tudi stalna čitateljica našega dnevnika, še v bolnišnici ga je rada čitala. Botre Borovne, tako so ji po domače rekli, ne bo več mogoče srečati na Gorici; tudi nasvetov ne bo več dajala. Toda vse, kar je mlade naučila, vse kar je dobrega storila za svoje in za svojo vas, bo ostalo vsem v neizbrisnem spominu. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše globoko sožalje. M. M. NA POBUDO KPI IN ZKMI Jutri srečanje med občani in vojaki Jutri, 4. novembra J974, bo na pobudo KPI in ZKMI dvoje srečanj med občani in vojaki. Ob 17. uri bo prvo srečanje v Delavskem krožku, Narodna ulica 188/1. Po pozdravu podpredsednika poslanske komisije za obrambo Maria Lizzerà bo nastopil Canzoniere Triestino. Drugo srečanje bo ob isti uri na sedežu ro-colskega prosvetnega društva, Ro-colska cesta 79. Tu bosta udeležence srečanja pozdravila senator Paolo Sema in član vsedržavnega vodstva ZKMI ..Ugo Poh. Srečanju, tako na Opčinah kot v Rocolu, bo sledila zakuska. Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo v Trstu sporoča, da je bilo na podlagi deželnih zakonov 29.12.1965, štev. 33 in 28.11.1971, štev 67 področje Repna priznano za oškodovano od vremenskih neprilik. Vinogradniki iz Repna, ki so utrpeli škodo od slane dne 13. in 14. aprila letos, lahko predložijo prošnjo za dodelitev ugodnega posojila do vključno 8. decembra letos. ski ulici 5. Trgovine v Piranu, Luciji in Portorožu začasno ne dežurajo. LEKARNE Danes dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča, teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Metropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu. ŠPORT Izola: tekma slovenske nogometne lige Izola — Slovan, ob 14. uri. Dekani: tekma conske nogometne lige Jadran — Tržič, ob 14. uri. Koper: tekma slovenske odbojkarske lige Koper — Branik, ob 10. uri. Mali oglasi TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68. 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in UL Cologna 7 — Autosalone Trieste. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972; 2000 spider 1973; alfetta 1973; GT junior 1. 6. 1974; 1300 super 1971; 1300 TI 1970; 1300 junior 1972; 1300 duetto 1971; alfa sud 1974, 1973; FIAT 126 1973; 850 spider 1969; 1100 R 1969; 124 special 1971; 124 coupé 1972; ' 130 berlina 1970; INNOCENTI mini familiare 1968; AUTOBIANCHI 112 1970; primula 3 vrata 1970; FERRARI Dino 246 GT 1971; Fiat 126 nova takojšnja dostava; LAVERDA 750 SF 1974. OBIŠČITE NAS!!! AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tei. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih aum DUNLOP. IŠČEMO VAJENCA OBIŠČITE NOVO TRGOVINO POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STAND A ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT - SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE & & A D*RwiL’T^n TRST-Trg Sv. Antona 4 MI-III nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO BREZ POVIŠKA VSTOP PROST V*/ sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFF Vam daje vedno vse najboljše xywruxLllà PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 GORIŠKI DNEVNIK SKLEP OBČINSKEGA SVETA S prihodnjim letom bodo v Sovodnjah uvedli obvezno smetarsko službo Zaenkrat na Vrhu te službe ne bodo uvedli - Njen strošek bo znašal 5.2 milijona na leto - Trojne tarife Po odobritvi pravilnika, ki urejuje smetarsko službo v občini So-vodnje (pristojni urad tega pravilnika za sedaj še ni odobril) je občinski svet prejšnji dan razpravljal o tarifnem pravilniku. Po zakonu morajo biti tarife smetarske službe tako izračunane, da bo z njimi mogoče poravnati vse stroške, ki jih ta služba povzroča. Prav gotovo sodi med začetni strošek, ki je dokaj visok, nabava vozila za prevoz smeti. To vozilo, ki so ga že pripeljali, je veljalo občino skoraj R,5 milijona lir ter ga bo uprava amortizirala v desetih letih; vsakoletni proračun bo torej odplačilo bremenilo z 839.000 lirami. Visoka je nadalje postavka za šoferja, ki bo vozil tovornjak; za njegove osebne prejemke je v proračunu določenih 2,2 milijona. K temu znesku je treba dodati še 800.000 lir, ki jih bo občinska uprava plačevala v obliki dajatev. Ker bo šofer hkrati opravljal na vozilu manjša popravila, so občinski svetovalci sklenili potrošiti še pol milijona lir za nakup orodja, 700.000 lir pa so namenili za popravila. Če prištejemo še 200.000 lir, ki jih je uprava vključila v proračun, da bi z njimi plačevala nepredvidljive stroške, tedaj bo potrebno za vzdrževanje smetarske službe odšteti letno 5,2 milijona lir. Ker smo že uvodoma zapisali, da občinska u-prava s smetarsko službo ne sme imeti izgube, bo potrebno vsako leto s pristojbinami zbrat' po 5,2 milijona lir. Kako bo občina prišla do tega denarja? Če izključimo Vrh, ki ga za sedaj v smetarsko službo ne bodo vključili, je na področju občine Sovodenj kakšnih 400 družin, ki bodo obdavčene. Pristojbino bodo računali po obsegu koristne površine v stanovanjih ter bo znašala, ob upoštevanju velikosti stanovanj, povprečna letna pristojbina najmanj 5.000 in največ 10.000 lir. Ker bodo za stanovanja uvedli po 100 lir pristojbine na kvadratni meter (v Gorici znaša 120 lir in jo nameravajo povišati), na občini sodijo, da bodo iztržili kakšne štiri milijone lir. Preostalo bodo plačali lastniki trgovin, skladišč, lokalov (po 150 lir) in lastniki restavracij, hotelov, gostiln (po 200 lir k v. m). Šole, javne ustanove, vojašnice in podobno so o-proščene plačevanja pristojbine. V prihodnjih dneh bo občinska uprava razposlala obrazce, na katere bo vsaka družina napisala, koliko kvadratnih metrov merijo koristne površine, ki so podvržene obdavčitvi. Na podlagi skupnega števila metrov bo občina določila letno pristojbino, ki jo bo vpisala v davčno kartelo in jo bo davčni zavezanec plačeval skupno z ostalimi davki. Smetarsko službo bodo uvedli s pričetkom prihodnjega leta. Avtomobil bo dvakrat na teden obšel vse vaške ceste ter bodo smetarji zmetali nanj naylonske vrečke, ki jih bodo stanovalci napolnili s smetmi ter jih ob določenih dneh postavili pred vhodna vrata, da bodo čim bliže cesti. Na občinski seji je bil tudi govor o najlonskih vrečkah. Nekateri svetovalci so menili, da bi jih županstvo kupilo po nižji ceni in jih potem prodajalo občanom. Pozneje pa so spoznali, da je najbolj prikladno, če jih kupi vsak občan posebej ter lahko za spravljanje smeti uporablja tudi druge primerne posode, ki jih upepeljevalnik lahko uniči. Že sedaj pa so apelirali na občane, naj bodo pri uvajanju te službe uvidevni. Smeti bodo vozili v upepeljevalnik, ki je na začetku vasi, ter občinski upravi za to storilnost goriški občini ne bo treba plačevati nobenih pristojbin. Tako so se sovodenjski občinski predstavniki domenili z goriškimi ob sklepanju dogovora glede namestitve u-pepeljevalnika goriške občine v neposredni bližini Sovodenj. ki jim je uspelo vcepiti v del pre- SPD javlja tudi, da se je že priče-Pivaistva mnenje, da bi bilo bolje, če lo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bi bili pod goriško občino. Za vzgled bo na Lažni od 26. oecembra 1974, nudijo bližnji Ločnik kjer imajo Diesino avtobusno zvezo z mestom, kjer so že uredili kanalizacijo, javno razsvetljavo in metan ter smetarsko službo itd. Nočejo pa povedati, da pomeni Ločnik izjemo v urejanju raznih služb v goriški občini, saj je občinska uprava za to predmestje skrbela vedno bolj kot za druga Sicer pa so socialdemokrati v tej akcij- osamljeni, že pred ne^a; meseci je tamkajšnja sekcija krščanske demokracije, stranke ki ima v vasi skoro absolutno večino glasov, zavzela jasno stališče o občinski avtonomiji. Socialdemokrati pa niso odnehali in so v prejšnjem mesecu porazdelili med prebivalce anketne liste, v katerih sprašujejo prebivalstvo za mnenje. Darovi Hranilnice učenem in učiteljem Ob priliki svetovnega dne varčevanja so na sedežu Goriške hranilnice in posojilnice podelili učiteljem in tudi učencem nagrade za najboljša dela z vsebino o varčevanju. Sve-r,mosti se je udeležilo lepo število i citeljev in otrok iz vaznih šol na Goriškem. Priložnostni govor je imel član upravnega sveta hranilnice Mar-sano prisotna sta bila tudi ravnatelj tega bančnega zavoda Škodnik in šolski inšpektor Lebani. Tri učiteljice so dobile posebno priznanje, trije učenci, Sandra Sauli iz Gorice, Marco ai Giacomo iz Gradišča in Fabrizio Natoli iz Gorice so dobili nagrado po 50.000 lir. Ob priliki svetovnega one varčeva-rija je goriška hranilnica darovala šolam precej didaktičnega maleriala. Na osrednjem sedežu posojilnice so razstavljene slike učencev, ki so sodelovali na natečaju za slike o hra turni službi. Razstava bo odprta do it. novembra. Dušan Križman predsednik Mladinskega krožka Prejšnji večer se je sestal na prvi seje novoizvoljeni odbor Mladinskega krožka Gorica. Za predsednika je bil soglasno ponovno izvoljen Dušan Križman, podpredsednik je Rudi Pavšič, tajnik David Sošol, blagajnik Niko Brešan, gospodar na Adrijan Bukovec. Za načelnike skupin so bili izvoljeni Ivan Bratina (politika), Karel Devetak (kultura) in Marta Rener (rekreacija). Predsednik Dušan Križman je nato vodil sejo, v kateri se je predvsem razpravljalo o bodočem delu krožka. Odborniki so sklenili, da bodo do konca leta priredili večer s slovenskimi pesniki ter koncert. Med razgovorom so padle tudi druge zamisli, ki jih bo Mladinski krožek konkretiziral v teku letošnje sezone. Omejitve v prometu na področju Redipuglie Ob priliki jutrišnjega praznika v Redipuglii, kjer bo prisoten tudi o-brambni minister Andreotti, bodo veljale na vseh cestah na območju od Gradišča do Ronk nekatere o-mejitve v prometu. Od Fogliana do Redipuglie in do Ronk sploh ne bo-v dopoldanskih urah moč krožiti z osebnimi avtomobili. Goriška prefektura je, v predvidevanju, dà bo danes ih jutri na vsem področju od Gorice do Tržiča precej gostov iz vseh krajev države, dovolila gostilničarjem, da imajo, v primeru potrebe, odprte svoje lokale vso noč. Na sedežu SPD sejem smučarske opreme Slovensko planinsko društvo v Gorici namerava tudi letos prirediti sejem rabljene smučarske opreme. Namen tega sejma je prodaja ali zamenjava rabljenih smučarskih potrebščin, ki so posamezniku že odslužile. Društveni prostor v Ulici Malta 2 bo na razpolago v ta namen v soboto, 16. novembra, od 15.30 do 18. ure. do 2. oz. 4. januarja 1975, to je ob težičnih šolskih počitnicah. Tečaj bo samo, če bodo do 20. decembra snežne razmere ugodne. Pri vpisu morajo starši podpisati izjavo za razrešitev SPD kakršnekoli odgovornosti pri morebitnih nezgodah. Dostaviti morajo «atto di assenso», kì ga podpiše oče otrosa r.a pristojnem občinskem uradu ter potrdilo o istovetnosti s sliko otroka, ki jo imajo nekateri že od lani, shranjeno v pisarni SPD. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob sobotah pa samo od 10. do 12. ure, na sedežu SPD v Ulici Malta 2, do 16. novembra letos. Ob tej priliki se sprejemajo tudi vpisovanja v FISI. PO LANSKIH IZREDNIH USPEHIH BENEŠKI DNEVNIK Tudi letos v priredbi SPZ v Gorici * v Benečiji so mtanovm Društvo beneških godcev Skrbeli bodo za razvoj beneške ljudske glasbene kulture bogata sezona predavanj v društvih Na sporedu bo vrsta zanimivih in poljudnih predavanj ■ V četrtek v klubu «Simon Gregorčič» odprtje razstave o begunskem šolstvu med prvo svetovno vojno Na pobudo Slovenske prosvetne zveze bomo tudi v letošnji zimski sezoni imeli v vseh prosvetnih društvih v mestu in na podeželju vrsto zanimivih predavanj, na katerih bodo priznani predavatelji prikazali našemu prebivalstvu vrsto aspektov sedaniosti in preteklosti. Že v lanski sezoni so imela predavanja, za katera je v odboru SPZ odgovarjal učitelj Zdenko Vogrič, precejšnji uspeh. Za nekatera predavanja je bilo poskrbljeno direktno doma ali v domovini, za nekatera druga pa je prišlo prav koristno sodelovanje Delavske univerze v 'Novi Gorici. Ta je dala na razpolago predavatelje za ciklus o vzgoji mladih otrok in čeprav se ni ciklus zaključil povsod, kjer so z njim pričeli, je bilo vedno povsod dovolj zadovoljnih poslušalcev, ki jenja do današnjih dni. so z zanimanjem sledili koristnim nasvetom priznanih strokovnjakov. Ta ciklus vzgojnih predavanj o mladini bodo letos zaključili v tistih krajih, kjer ni bilo to mogoče lani, uvedli pa ga bodo verjetno tudi v drugih krajih. Prav tako bodo letos na sporedu predavanja z zgodovinsko - zemljepisno in turistično vsebino, ki pritegnejo vedno zanimanje naše publike, saj so o-premljena ali z barvnimi filmi ali z lepimi barvnimi diapozitivi. Na sporedu pa je, za podeželska društva, ciklus predavanj o naši zgodovini. Eden za drugim si bodo sledili v naših dvoranah predavatelji, ki bodo prikazali slovensko zgodovino na našem ožjem goriškem območju od časov našega prebu- fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiimiii>>iiiiu<4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA «DANICA» Z VRHA Pomanjkanje ustreznega prosvetnega doma predstavlja oviro pri delovanju društva V društvo bodo letos pristopili tudi mladi in domače žene Prosvetno društvo «Danica» z Vrha je imelo v sredo zvečer, v domači gostilni, občni zbor, na katerem je bilo prisotnih veliko domačinov ter gostov. Med drugimi so bili prisotni Marko Waltritsch (tajnik Slovenske prosvetne zveze Gorica), člana glavnega odbora SPZ Danilo Nanut in Zdenko Vogrič (predstavljal je tudi SPD Gorica), Stano Paulin (predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič» iz Štandreža), Rudi Pavšič (predsednik prosvetnega društva «Naš prapor» iz Pevme, Šentmavra in z Oslavja), Jordan Vižintin (tajnik prosvetnega društva «Kras» iz Dola in s Poljan) ter Dojo Devetak (predstavnik prosvetnega društva «Srečko Kosovel» iz Ronk). Občni zbor je odprl predsednik društva prof. Leopold Devetak. Ta se je zahvalil vsem članom društva, ki so v zadnjih letih bili vedno pri-pravljeni pomagati pri delu. Tajni- Predsednik PD «Danica» L. Devetak V ŠTANDREŽU SO NAMESTILI ZADNJE ŠTEVCE Metanovodsko omrežje že ob vsej glavni ulici Občina bo morala omrežje razširiti tudi po drugih vaških ulicah - Težave finančnega značaja PSDI za priključitev Musa h (iorici Socialdemokrati iz Mu Sa, ločnik a in Gorice si že več časa prizadevajo, ds bi Mus priključili h Gorici. Tako bi Muš (Mossa) izgubil svojo občinsko samostojnost in bi postal navadno predmestje Gonce. podonno kot so Ločnik, filandre?, Pod gor a in pevma. Zakaj je prišlo do takih pobud, ki škodujejo občinski avtonomiji. PSDI ima v Mušu aktivno skupino članov. Ljudje, ki bivajo v Štandrežu ob glavni, Mihaelovi ulici, lahko že nekaj dni uporabljajo, tako za kuhanje kot za gretje, metan. Delavci mestnega podjetja so prejšnje dni, delali so tudi prejšnjo soboto kljub prostemu dnevu, namestili v vseh hišah od glavnega vaškega trga tja naprej do Pilošča in še čez števce, ki jih je podjetje nabavilo od specializirane tovarne. Gospodinjam tako ne bo več treba vlačiti v hiše plinskih jeklenk in tudi kar se tiče ogrevanja bo marsikomu metan lepo služil; to tudi s finančnega vidika, saj stane ogrevanje z metanom pre-cei manj kot ono z gorilno nafto. Štandrežci so seveda s tem dejstvom zadovoljni. Pravzaprav zadovoljni so oni, ki bivajo ob Mihaelovi ulici po kateri je mestno podjetje uredilo napeljavo. Že lani so dobili v hiše metan prebivalci gornjega dela Mihaelove ulice, od mesta do glavnega trga. Sedaj pa ga imajo še prebivalci Mihaelove ulice do Pilošča. Brez naprav so začasno ostali še prebivalci ljudskih hiš na koncu Štandreža. Mestno podjetje namreč nima dovolj števcev v zalogi, poskrbelo pa bo za stvar čimprej. Pri tem se seveda postavlja vprašanje kdaj bodo metanovodsko o-mrežje razširili še na ostale štan-dreške ulice. Načrti so sicer že pripravljeni, o tem smo se že pred časom pogovarjali z zastopniki mestnega podjetja, vendarle trenutno ni na razpolago sredstev. Sedanja kriza pa je pomanjkanje denarja še poostrila. V Ločniku je občina metanovodsko mrežo razširila domala na vso vas. Sedaj je seveda na vrsti Štandrež in tu bo treba stvari čimprej urediti. Tudi s tem vprašanjem se bo morala spoprijeti rajonska I konzulta, ko bo pričela poslovati. Sicer pa se za metanovodsko omrežje zavzemajo tudi v Podgori in v Pev-mi. Tu sploh niso še pričeli z deli. V Novi Gorici razstava Vladimira Klanjščka Naš števerjanski rojak prof. Vladimir Klanjšček bo odprl samostojno razstavo svojih slik v razstavni galeriji Meblo v Novi Gorici v torek, 5. novembra, ob 18.30. Razstava bo odprta do 15. novembra vsak dan od 8. do 19. ure. Prireja jo ZKPO v Novi Gorici. ško poročilo je imel Dominik Juren, ki je poudaril, da so imeli občni zbor s precejšnjo zamudo, kajti na Vrhu nimajo ustreznega prostora, kjer naj bi se zbirali in prirejali kulturne in zabavne večere. Juren je povedal, da teži društvo k temu, da poveča svoje članstvo, zato so v zadnjem času angažirali tudi srednješolce in domače žene. Tako, je nadaljeval govornik, bo PD «Danica» zajelo celotno vas. Omenil je še uspešno srečanje s prosvetnim društvom «Oton Župančič» iz Štandreža in izrazil željo, da bi to postala tradicija. Blagajnik Ciril Černič je analiziral finančno stanje društva ter povedal, da so letos dali tudi finančno podporo društvu «Kraški krti» za gradnjo koče. Prof. Venko Devetak, odbornik za prosvetno delo, je nato ocenil dve veliki manifestaciji, ki sta bili na Vrhu, in sicer odkritje spomenika padlim partizanom ter osrednjo proslavo kmečkih puntov, ki je bila lani na «Largi». Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem vaščanom, ki so za to pokazali'veliko dobre volje in posvečali veliko prostega časa. Tudi Devetak je poudaril pomanjkanje ustreznega prostora, kjer naj bi imelo društvo svoj sedež. Lani so imeli nekaj predavanj in drugih prireditev v šoli. Občinska uprava je šolske prostore radovoljno odstopila, šolska oblast pa je postavljala težke pogoje za njihovo uporabo, zato so predavanja v šoli odpadla. Ob odkritju spomenika so izdali tudi spominsko brošuro, v katero so vložili precej truda. Sledili sta še poročili gospodarja, ki ga je imel podpredsednik Mar-čelino Devetak ter člana nadzornega odbora Oskarja Devetaka. Od gostov je prvi pozdravil u-deležence občnega zbora tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch. To je prvi letošnji jesenski občni zbor društva, ki je včlanjeno v SPZ. V kratkem bodo podobne zbore imela tudi druga društva. Na Goriškem je prosvetno delovanje v polnem razmahu in še več bi bilo tega, če bi imeli povsod ustrezne prostore. V prvi polovici letošnjega leta so imela društva včlanjena v SPZ na Goriškem skoro sto raznih prireditev in nastopov in to je zavidljiva številka, je dejal Waltritsch. Prizadevanje Vrhovcev, ki hočejo lastni dom, je zato tembolj upravičeno, ker se mora prosvetno delo v zimskih mesecih v tej vasi po sili razmer ustaviti. Podobno je tudi drugod, marsikje so že na poti k rešitvi teh problemov, drugod pa se bo treba s vprašanjem še spoprijeti. Tajnik SPZ je tudi dejal, da se je treba Vrbovškim prosvetarjem in sploh vsemu prebivalstvu zahvalili za dve veliki in zares uspeli prireditvi, kot sta bili osrednja proslava kmečkih puntov in praznik ob odkritju spomenika padlim v NOB. SPZ je po svojih zmožnostih prosvetnim društvom rada pomagala, še bolj bi pomagala, če bi tudi društvo «Danica» razpolagalo z ustreznim prostorom. Zborovalce so zatem pozdravili še predsednik prosvetnega društva «O-ton Župančnč» iz Štandreža Stano Pavlin, ki je poudaril tesne stike, ki vežejo vrhovske in štandreške prosvetarje in ki so privedli do obojestranskih srečanj, Rudi Pavšič, ki je pozdravil Vrhovce v imenu novoustanovljenega društva «Naš prapor». Jordan Vižintin je vrhovske prosvetne delavce pozdravil v imenu jamarske skupine «Kraški krti», ki združujejo jamarje iz vsega go-riškeva področja kot tudi v imenu prosvetnega društva «Kras» iz Dola. Član osrednjega odbora SPZ Danilo Nanht je v toplih besedah poudaril važnost, da se v vaškem društvu združuje vse prebivalstvo. Tudi on je poudaril prijateljska srečanja med Vrhovci in štandrežci in izrekel željo, da bi se taka srečanja uvedla tudi med drugimi društvi. Zdenko Vogrič, ki je zborovalce pozdravil v imenu Slovenskega planinskega društva, pa je dejal, da si mora še v tej zimski sezoni društvo omisliti tak prostor, kjer bo moč prirediti predavanja in predvajanja raznih filmov. Vsem govornikom se je zahvalil predsednik prof. Leopold Devetak, ki je ob zaključku še povedal, da bo imelo društvo že v tej zimi na razpolago spet prostor pri črncih, kjer bodo lahko imeli manjše prireditve. Društvo pa si bo prizadevalo, da se čim prej uredi vprašanje gradnje prosvetnega sedeža na Vrhu. Z načrti so že precej naprej. Ob zaključku so člani izvolili nov odbor prosvetnega društva «Danica», ki je tako sestavljen: Marčeli-no Devetak, Dominik Juren, Lucijan Černič, Leopold Devetak, Ciril Černič, Žarko Grilj, Angel Frandolič, Enzo Panaritti, Valter Devetak, Venko Devetak in Boža Devetak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni tiskar Devetak, Dominik Grilj, Vida Černič in Bojana Devetak. Slovenska prosvetna zveza pa bo skrbela tudi za kratkometražne ali celovečerne filme. Skupina kino-amaterjev je v zadnjih letih posnela nekaj filmov o dogajanju pri nas, zlasti ob priliki raznih praznikov. SPZ v Gorici si sedaj u-stvarja svojo kinoteko in bo te filme posredovala vsem prosvetnim društvom. Prav tako je spet na Goriškem slovenski celovečerni film «Cvetje v jeseni», ki ga bodo vrteli, kjer ni bilo v prejšnji sezoni mogoče. S predvajanjem tega filma bodo najbrž pričeli že ta teden. V četrtek pa se bo pričela letošnja sezona predavanj v mestnem klubu «Simon Gregorčič». Tu bodo letos priredili nekaj zaokroženih ciklusov. Prvi bo posvečen slovenskemu šolstvu, prirejen je v sodelovanju s Slovenskim šolskim muzejem v Ljubljani, ki bo poskrbel tudi za nekatere razstave, ki so bile že v slovenski prestolnici. V četrtek bodo v klubskih prostorih na Korzu Verdi odprli razstavo o goriško - istrskem slovenskem begunskem šolstvu v prvi svetovni vojni. Goriško prebivalstvo so takrat z vojnega področja premeščali v razne avstrijske dežele in veliko ljudi se je takrat začasno naselilo tudi na Moravskem. V slovensko - hrvatski šolski reviji je letos izšel daljši spis Andreja Šavlija o tem vprašanju. Ta je zbral dragoceno gradivo (daljši članek bo objavljen tudi v našem dnevniku) in na podlagi tega so tudi uredili zanimivo razstavo. Kot nam je znano, so hodili v te začasne begunske šole številni prebivalci Gorice in njenega podeželja in marsikdo se tistih dni še danes spominja. Na razstavi bo zanimiva dokumentacija o teh šolah. Zato se bo marsikatera, danes že starejša oseba, videla na takratnih fotografijah. O tej 'razstavi in o vprašanju begunskega šolstva bo v četrtek zvečer spregovorila ravnateljica šolskega muzeja iz Ljubljane Slavica Pavlič. Kasneje bodo v tem klubu priredili še razstavo o 200-letnici slovenskega šolstva z ustreznim predavanjem, nato pa bo še govor o slovenskem šolstvu na Goriškem. Polaganje vencev na Vrhu Zastopniki prosvetnega društva «Danica» na Vrhu in domače sekcije ANPI so v petek zjutraj položili cvetje pred spomenik domačim padlim na Vrhu. Priložnostni govor je imel prof. Venko Devetak, žalostinke je zatem zapel zbor sestavljen iz domačih pevcev. Beneški Slovenci so v nedeljo, 27. oktobra ustanovili še eno kulturno društvo, Društvo beneških godcev «Vigion Karlič». Z imenom so počastili spomin svojega odličnega godca in skladatelja Alojza Karliča - Vigiona (1909 — 1972) iz Gorenjih Brdc pri Sovodnjah pod Matajurjem. To novo društvo na Beneškem se je rodilo v Ligu, kjer so ljudski godci iz Benečije gostovali letos že drugič. Po nastopu v bogatem sporedu na liškem tradicionalnem «Prazniku kostanja», jim je krajevna skupnost priredila topel sprejem v domači gostilni. Ob tej priložnosti je nadiški domačin Anton Birtič - Mečana predlagal ustanovitev društva, kar so navdušeno podprli vsi navzoči beneški Slovenci. Takoj je sledila izvolitev prvega odbora; Lucijan Lavrenčič — predsednik, Ado Markolin — podpredsednik, Lucija Costape-raria — blagajničarka, Pavel Ku-kovac — arhivar, Anton Birtič — Mečana tajnik. Odboru je poverjena dolžnost, da izpopolni svoje telo še z drugimi člani, da pripravi društveni statut, da včlani v društvu čim večje število ljubiteljev glasbe iz Beneške Slovenije in drugod. Ob zaključku se je tajnik Društva beneških godcev zahvalil za razumevanje kulturne nuje na Beneškem ter za zaupanje v izvoljene člane. Obljubil je, da se bo odbor trudil, da bi beneško ljudstvo zmeraj bolj ljubilo svojo lepo pesem ter svoje godce in pevce. Osnovni namen ustanovitve glasbenega društva v Benečiji je ta, da bi organizirano skrbeli za ohranitev in razvoj beneške ljudske glasbene kulture ter da bi gojili nove instrumentaliste in pevce. Iz Društva beneških godcev «Vigion Karlič» naj bi nastala v Beneški Sloveniji tudi primerna glasbena šola. Veliki, drzni in hvalevredni so načrti beneških godcev. Treba jim bo pomagati vsestransko, da bodo zmogli orati trdi ledino, v katero so smelo in nesebično zarili svoj prvi plug. A. B. - M. IZPLAČEVANJE POKOJNIN V DOBERDOBU Poštni urad iz Doberdoba obvešča, da bo izplačeval državne pokojnine v torek, 5. novembra, pokojnine INPS kategorije VR pa v sredo, 6. novembra. V petek seja pokrajinskega sveta V petek, 8. novembra, ob 18. uri bo ponovna seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so točke u-pravnega značaja, ki jih niso utegnili obravnavati na prejšnjih sejah. Dežurne bencinske črpalke na Goriškem Danes so na Goriškem odprte naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: Shell, Ulica Crispi; Esso, Ulica Lungo Isonzo Argentina; Total, Ulica Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica: Esso, Tržaška cesta. Občina Gradišče: Total, Drevored Trieste. Občina Turjak: Večal, Ulica Piave. Občina Krmin: Agip, Drevored Venezia Giulia. Občina Škocjan ob Soči: Moncisa, Ulica Diaz; Agip (Pieris), Ulica Garibaldi. Občina Ronke: Agip, Ulica Redipu-glia. Občina Gradež: Esso, Riva Slataper; Shell, Trg Carpaccio. Občina Tržič: Shell, Ulica Matteotti: BP Ulica Cosulich; Total, Ulica Boito . Občina šlovrenc ob Soči: Total, U-lica D'Annunzio. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKLEP ODBORA KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE Izpopolnitev zdravstvenih storitev bo nudila kmetom ugodnejšo oskrbo Kljub temu pa blagajna ne bo krila vseh stroškov ■ Podrobna pojasnila daje Kmečka zveza v Gorici S sklepom od 7. februarja letos je jxikrajinski odbor krnečke bolniške blagajne razširil zdravstveno oskrbo zavarovancev tudi na tiste zdravstvene terapije, ki jih prejšnji pravilnik ni vseboval. Z novimi predpisi sicer ne bodo bolniki deležni celotne oskrbe, temveč jim bo blagajna izplačala enkratno vsoto na celotni znesek, ki jo je zavarovanec uporabil. Za povračilo stroškov mora bolnik, še preden se posluži zdravniške pomoči, nasloviti prošnjo na pokrajinsko kmečko bolniško blagajno s priloženim zdravniškim potrdilom, po opravljenem posegu pa predočiti račun z dokupientacijo, ki opravičuje strošek. Za pojasnila in vsako drugo po- Občinstvu na občnem zboru prosvetnega društva «Danica» z Vrlin moč pri predstavitvi prošnje je kmetom na razpolago urad Kmečke zveze v Gorici. Ugodnosti, ki jih novi predpisi vsebujejo pa so naslednji: Enkratno povračilo stroškov v znesku 30.000 lir za umetno mleko za dojenčke do tretjega meseca starosti in dodatnih 20.000 lir do petega meseca starosti. Za zdravljenje telesne izčrpanosti v bolnišnici ali klimatskem centru od 30 do 45 tisoč lir; za zdravljenje raznovrstnih revmatičnih obolenj v toplicah povrnejo od 11 do 16 tisoč lir; za zdravljenje jecljavosti ali težav v izgovarjavi 25.000 lir; za zdravljenje očesnih bolezni 15.000 lir; za nabavo leče pa izplačujejo od 1.800 do 8.000 lir; za nakup slušnih aparatov 100.000 lir in to največ dvakrat v presledku štirih let; za namestitev posameznih zob 2.500, za zobne mostičke 5.000 Ur, za zobne proteze pa do 50.000 tisoč lir. Nadalje spisek navaja še vrsto drugih pripomočkov, aparatur in nadomestnih delov za izboljšavo hoje in nakup protez. Nanašujoč se na nujnost potrebe ali posega dobi zavarovanec v omenjenih primerih od 35.000 do 100.000 Ur povračila, za nakup ortopedskih čevljev pa 12.000 Ur. Za invalidski voziček dobi bolnik 60.000 Ur povračila. Za obisk tečajev za neboleči porod kmečka bolniška blagajna povrne 6.000 Ur; za živčno zdravljenje mladoletnikov v bolnišnicah po 30.000 Ur mesečno in to največ za 6 mesecev. Za kritje pogrebnih stroškov neupokojenega kmeta ali njegovega družinskega člana povrne blagajna 20.000 Ur. Za vsako drugo možno obliko zdravljenja ali nabave zdravstvenih potrebščin dobi zavarovanec 60 odstotkov IKjvračila. | uiecUUdtim | Šolski center za blagovni promet v Novi Gorici je pred dnevi organiziral predavanje o slovenski manjšini v Italiji, na katerem je govoril odgovorni urednik «Primorskega dnevnika» Gorazd Vesel. Irena Rudolf, članica novinarskega krožka omenjenega šolskega centra je o tem dogodku napisala: «Ni nas malo Slovencev v Italiji,» je tovariš Vesel začel svoj govor. «Skrbeti pa moramo, da nam bodo naše pravice priznane, da bomo enakopravni državljani, da se bomo lahko kulturno in gospodarsko razvijali. Skrbeti moramo, da bodo vsi naši otroci hodih v slovenske šole in bili ponosni na svojo narodnostno pripadnost.» Povedal je še, da podpirajo zahteve slovenske manjšine vse napredne sile v Italiji, da pa slednja pričakuje pomoč tudi od matične domovine. «Ko je bil na oblasti fašizem,» je še povedal tov. Vesel, «je bilo prepovedano govoriti slovenski jezik. Danes lahko v svojem jeziku govorimo, toda ne uživamo pravic, ki nam jih italijanska ustava zagotavlja. Toda mi hočemo, da naš jezik priznajo tudi v javnem poslovanju.» Še marsikaj nam je povedal in iz vsega je bilo razvidno, da našim zamejcem v Italiji ni lahko. Morda se mi, tostran meje včasih tega premalo zavedamo in bi želeli iti mimo njihovih problemov z zaprtimi očmi. Toda pomislimo, kako bi bilo nam na njihovem mestu — in drugače bomo ravnali. Občina štarancan: Agip, Tržaška cesta. Občina Mariano: Esso, Ulica Manzoni. • Včeraj je poveljnik legije karabinjerjev iz Vidna, polkovnik Dino Mingarelli, položil venec pred spomenik v Petovljah, kjer so v bombnem atentatu izgubili življenje brigadir Antonio Ferraro in karabinjerja Donato Poveromo in Franco Bongio-vanni. URNIK TRGOVIN Danes, 3. novembra: vse trgovine bodo zaprte. V jutranjih urah bo odprta le dežurna cvetličarna, in sicer «S. Rocco» v Ul. Vittorio Veneto. Brivnice bodo ves dan zaprte. Jutri, 4. novembra: vse trgo- vine bodo zaprte, razen pekam in mlekarn, ki bodo poslovale samo v jutranjih urah. Razstave V galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli je vsak dan, do 15. novembra, odprta razstava najnovejših slik našega rojaka, slikarja Demetrija Geja. V Goriškem muzeju v Kromberku je razstava «Iz kitajske zbirke slovenskega etnografskega muzeja». Odprta je ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 13. do 18. ure. V razstavni galeriji Pro Loco v Gorici so včeraj odprli slikarsko razstavo tržaškega umetnika Luciana Corriera. Razstavljenih je 30 slik. razstava bo odprta do 15. novembra. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica sporoča, da .se nadaljuje do torka, 5. novembra vpisovanje za martinovanje na Mostu na Soči. Slovensko planinsko društvo Gorica vabi svoje člane naj se udeležijo jutri, 4. novembra 1974 ob 20. uri v kinodvorani «Soča» v Novi Gorici, spominske svečanosti ob 50-letnici smrti goriškega planinca Klementa Juga. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 «Fatti di gente per bene». G. Giannini in C. De-neuve. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 15.00—22.00 «Il giustiziere della notte». C. Bronson in V. Gardena. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «Allan-sanfan». M. Mastroiani in L. Massari. Barvni film. VITTORIA 16.30-22.00 «L’uomo senza memoria». S. Berger in U. Orsini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00—21.30 Bud Spencer e Mesito in «Un esercito di cinque uomini». Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «I magnifici 7 cavalcano ancora». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Il fiore delle mille e una notte». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «La via dei babbuini». Barvni film. Nova Gorica SOCA «Holandska zveza», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Prometna zmeda», francoski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Roparji vlaka», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Zbogom gospod Chips», a-meriški barvni film ob 16.00' in 20.00. PRVAČINA «Nepremagljivi», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00. Včeraj-danes Hojstva, smrti in poroke ROJSTVA; Massimiliano Benes, Alessandra Calligaris, Raffaele Ra-doš. SMRTI: 88-letni upokojenec Antonio Maresi. OKLICI: uradnica Maria Grazia in uradnik Elvio Cadamuro, gospodinja Michelina Cosola in šofer E-manuele De Felice, uradnica Lucia Cervone in uradnik Orlando Accetta. POROKE: prodajalka Nadja Jug in prodajalec Radislav Sabadin, u-radnica Annamaria Del Franco in študent Claudio Lenhardt, uradnica Liliana Bellinger in natakar Sergio Tuntar, študentka Ornella Sfiligoj in delavec Umberto Garra, delavka Lucia Braida in zidar Lorenzo Gri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in Števerja-nu sta danes dežurna dr. De Gres-si in dr. Fabbro (jutri pa dr. Frandolič in dr. Genovese). V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Ga-lopin (jutri dr. Godeas), v Ronkah in Doberdobu dr. Verbano junior (jutri dr. Giacconi), v Tržiču in Štarancanu pa dr. Brighi (jutri dr. Zanasi). KULTURA Tudi za tečaje slovenščine začetek novega šolskega leta Tečaje prireja «Ente italiano per ia conoscenza della lingua e della cultura slovena» Skupno s šolskimi vrati so se odprla tudi vrata raznih večernih tečajev, med katerimi nas najbolj zanimajo tečaji slovenščine za Italijane, ki jih prireja Ente italiano Per la conoscenza della lingua e della cultura slovena. Začelo se je pred dvema mesece-•na s časopisnimi oglasi in z lepaki po mestnih uhcah in prevoznih sredstvih. Danes je vse to že postalo naša vsakdanja stvarnost in Pogrešali bi jih, če jih nekega dne ne bi bilo več. A ko so se pred leti prvič pojavili, je bila stvar precej drugačna. Italijanska družba je vabila k vpisu na tečaje slovenščine. Kdo bi se ne zamislil nad tem dejstvom? Italijan in Slovenec! Mi smo bili vse preveč navajeni zmerjanja. Italijani pa vse preveč zaverovani v svojo lastno dvatisočletno kulturo, da bi čutili potrebo po spoznavanju jezika maloštevilnega slovenskega naroda. In vendar se je našlo v našem ®estu nekaj mladih naprednih ljudi, ki se jim je zdelo potrebno, da zaživi v Trstu drugačen duh. Zavedli so se, da je sožitje možno samo ob medsebojnem obojestranskem spoštovanju. In kako boš spoštoval sočloveka, če ga sploh ne poznaš?! Zaključek je bil popolnoma logičen. Naučimo se slovenščine, da bomo bolje razumeli svoje rojake, ki govorijo ta jezik! Spoznajmo njihovo kulturo in umetnost, spoznajmo njihovo zgodovino, ker jih bomo samo tako znali pravilno ceniti! Naučimo se njihovih pesmi, da jih bomo mogli skupno prepevati! _ In rodili so se prvi skromni tečaji, brez sredstev, brez izkušenj, celo brez učbenikov in brez ustrezne metode. Saj nam Slovencem že dolgo let ni prišlo na misel, da bi sestavili učbenik slovenščine za Italijane, stari Nemčev pa je že zdavnaj pošel. Kljub temu zamisel ni propadla, nasprotno rasla je in se širila. Junija se je zaključilo peto šolsko leto. Največje težave so premagane. Medtem so v Ljubljani sestavili moderen učbenik z direktno metodo. Delavska univerza ga je nekaj let preizkušala, preizkušnjo pa je prestal tudi v Trstu. Potem je šla knjiga v tisk in danes imamo na razpolago knjigo s štirimi magnetofonskimi kaseta-nti. Knjiga ima 20 lekcij z ustreznimi govornimi vajami, vendar to Pomeni precej več učnih ur. Preračunana je namreč za 120 šolskih ur. V tržaških tečajih je pouk samo dvakrat tedensko zato potrebujejo za predelavo knjige dve šolski leti, oz. 4 štirimesečne tečaje. V tem času se tečajnik nauči v glavnem skoraj vseh potrebnih slov-niških oblik, ki jih v govoru in pisavi potrebuje, pridobi pa tudi osnovni besedni zaklad, s katerim je možen vsak lahek običajni pogovor. Besede so namreč skrbno izbrane in zadoščajo za začetno sporazumevanje v različnih situacijah, v katerih se največkrat znajde človek. Marsikdo se s tem znanjem zadovolji in se sam izpopolnjuje naprej, bodisi z branjem, bodisi z lažjimi pogovori v družbi ali s poslušanjem radia in gledanjem televizije. Marsikdo pa se vpiše še tretje leto, ki je namenjeno poglabljanju slovniških problemov, branju in lažji konverzaciji. Medtem pa tečajniki obiskujejo tudi, največkrat skupinsko, gledališke predstave v Kulturnem domu, pa tudi kje drugje če gostuje kako slovensko gledališče. K tečaju sodi tudi zaključni izlet z obiskom kulturno pomembnih slovenskih krajev. Tečajniki so si že ogledali Cankarjevo rojstno hišo na Vrhniki in Prešernovo v Vrbi, bili so v Kranju in na Blejskem gradu, pa tudi v Dragi na Gorenjskem, ki je znana po krvavih dogodkih v zadnji vojni, saj so tam Nemci ustrelili veliko talcev. Letos junija Pa so zavili v Soško dolino. Najprej so se spotoma ustavili v novogoriškem muzeju na gradu v Kromberku, kjer je bila prav takrat razstava slovenskega slikarstva in razstava NOB na Primorskem. Potem so nadaljevali pot do Kobarida, od koder je bilo treba peš na Vrsno. Cilj je bil namreč Gregorčičeva rojstna hiša, a nihče ni pričakoval. da z avtobusom ne bo mogoče priti do tja. Stari dotrajani most je prav tam, kjer se cesta začenja vzpenjati navkreber, ustavil izletnike, ki pa se niso dali u-gnati. Odločili so se za pešačenje. Vsi res niso prispeli do vrha, po- sebno še, ker se je ura bližala poldnevu in je sonce neusmiljeno pripekalo, a precej jih je vseeno vztrajalo do konca. Navzdol je šlo lažje in vsem se je potem prileglo kosilo v Kobaridu, od koder je bilo treba še v Brda, kjer so i-meli prav tisti dan praznik češenj. A cilj naših tečajnikov niso bile češnje, temveč Gradnikova spominska soba v Medani. Res bogat in dobro izkoriščen dan. Toliko le mimogrede, da spoznamo, da je tudi v naši bližini marsikaj kulturno pomembnega, kar si velja ogledati. Pa še to, na Vršnem in v Medani, oz. bolje povedano v Gregorčičevi rojstni hiši in pri Gradniku, so bili tržaški tečajniki prva italijanska organizirana skupina, prav tako tudi že prej v Cankarjevi in Prešernovi rojstni hiši. In kljub naporu, ki ga je predstavljalo pešačenje na Vrsno, so bili z izletom zadovoljni. Letos so tečaji prvič dosegli tako stopnjo, da je bilo mogoče organizirati izpopolnjevalni tečaj za take, ki jezik že precej obvladajo. Vpisovanje v ta tečaj še traja in pričakovati je, da se bo še marsikdo prijavil, zlasti, ker je bilo treba prejšnja leta take prijavljence odkloniti. Na tem tečaju bodo predvsem jezikovne vaje in konverzacija, poleg tega pa pisanje lažjih sestavkov in obravnavanje najbolj pogostih rapak, ki se bodo pojavile v spisih. K vsemu temu bi bilo treba dodati še kulturni program, ki bo zaradi pomanjkanja sredstev in iz tehničnih razlogov na žalost skromnejši kakor bi bilo želeti, a zavedati se moramo, da je vsak začetek težak, posebno še, če je pionirski, kakor je ta pobuda italijanske družbe za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Marsikoga verjetno pri vsem tem zanimajo tudi številke. Koliko je pravzaprav teh ljudi, ki se zanimajo za slovenščino? Samo peščica Edi kaj več? No, v prvih petih letih je šlo skozi tečaje preko 600 ljudi, upoštevati moramo, da je vpisovanje dvakrat letno, jeseni in februarja, ker so tečaji štirimesečni. Samo letos je vpisanih do zdaj že preko 120 tečjijnikov in vsi te- čaji se niso niti še začeli, saj vpis za nekatere še traja. Uspeh te pobude je torej vsekakor presegel vsa pričakovanja, saj se nekateri vozijo sem celo iz drugih mest, letos n.pr. dva iz Vidma, da niti ne govorimo o tistih, ki stanujejo v Tržiču, Devinu, ah kateri drugi vasi v tržaški okolici. In vsi ti ljudje, ki se ob večerih zbirajo v učilnici, da bi se seznanili z osnovami slovenskega jezika. pomagajo ustvarjati v našem mestu drugačen medsebojni odnos, drugačno vzdušje, drugačno javno mnenje, bolj odprto in sproščeno, bolj napredno; in s tem postajajo pionirji nove stvarnosti, ki naj postavi most pravega in iskrenega razumevanja! ki naj sloni na enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju. ^ j Tečajniki pred Gregorčičevo rojstno hišo na Vršnem uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiLU,,,,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DRUGI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Simfonični orkester in zbor Radiotelevizije iz Zagreba Dirigent Igor Kuljerié, solisti sopranistka Mirka Klarič, tenorist Mitja Gregorač in pianistka Ljerka Pleslič-Bjelinski V letošnjo sezono je Glasbena matica uvrstila dva simfonična koncerta, na katerih bo imelo naše glasbeno občinstvo priložnost poslušati orkester v polni zasedbi: to sta bližnji koncert, ki bo prihodnjo nedeljo popoldne, ko bo nastopil simfonični orkester Radiotelevizije Zagreb, ter koncert 12. decembra, ko pride gostovat v Kulturni dom simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana; ker pa želijo predstaviti hrvaški gostje Igor Kuljerič, dirigent simfoni čnega orkestra RTV Zagreb Muzikalno zaiskreni trenutki Otvoritveni koncert godalnega orkestra Glasbene matice ■ Izjemen solist-pozavnist Branimir Slokar Za nastopajočo koncertno sezono si je tržaška Glasbena matica zastavila devet koncertov, ki o-betajo visok izvajalski nivo. Pred kratkim smo poslušali prvi koncert. Godalni orkester Glasbene matice je vodil Oskar Kjuder. Sodeloval je pozavnist Branimir Slokar iz Ljubljane. Na sporedu je bila Serenada Benjamina Ipavca, Koncert v f-molu za pozavno in godalni orkester Georga Friedricha Haendla, Koncert za pozavno in godala Johanna Georga Al-brechtsbergerja in Divertimento v D-duru KV 136 Wolfganga Ama-deusa Mozarta. Če bi hotel izraziti vtis celotnega večera oziroma izvedbe programa, potem moram naglasiti, da je zadovoljivemu poprečju dal svoj izrazit umetniški prispevek solist, pozavnist Branimir Slokar. Poleg talenta smo spoznali takoj tudi dobro šolo, ki mu je dala mehak, barvno izenačen ton, čisto ir,' nacijo, zanesljivo tonsko zastavljanje, jasno artikulacijo. Zdrav muzikalni naklon ga je učvrstil v ritmu, navaja ga v plastično fraziranje in občuteno oblikovanje. Prepričljivo razgiban je v eksaktno izvedenih hitrih in topel v počasnih stavkih, kjer se sproščeno prepusti lirični pevno-sti, ki jo dosega kakor le malokateri na tem instrumentu. Orkester j; izkazal nekoliko boljši celotni zv* 'c in večjo kompaktnost v delovanju, vendar ima določene pomanjkljivosti v pogledu homogenosti, predvsem v pr-v i in drug > violinah, v pogledu ritmične enotnosti in preciznosti v igri. Večja pripravljenost in uigranost bi orkestru nudila več sproščenosti pri oblikovanju fraz in pripomogla k nazornejši kreativni arhitektoniki. Deležni smo bili muzikalno zaiskrenih trenutkov, ki so privedli orkester v zanosno muziciranje. In prav to nas navaja na domnevo, da bi se ob nadaljnji temeljitejši analizi in globlje zajetih slogovnih izraznih posebnostih pri posameznih delih mogel povzpeti na višjo interpre-tacijsko raven. Mozartovo delo je, na primer, preveč znano in dognano, da bi ra mogli sprejeti v interpretaciji, ki se zadovoljuje s površinsko zasnovanim oblikovanjem, brez afinitete do specifičnosti in duha Mozartove muzike, kar smo še posebno pogrešali v srednjem stavku Andante, ki je izzvenel brez piave notranje napetosti. Želimo, da bi orkester, ki je očitno 'iseden z dobrimi in solidnimi glasbeniki, v nadaljnjem prizadevanju s svojim dirigentom ra;'. I t ’-.o da bi ga na njegovem prihodnjem nastopu v marcu pri 1 dnjega leta slišali v rt ri kakor v umetniški izraznosti še bolj u činkovitega. |van sm£ program, ki vsebuje tudi skladbo za zbor in orkester (ter soliste), bomo tokrat poslušali res veliko izvajalsko zasedbo, kot je na koncertnem odru Kulturnega doma verjetno še ni bilo. Seznanimo se najprej z izvajav-skima ansambloma zagrebške RTV, nato pa še s skladbami, ki bodo na sporedu, in z njihovimi avtorji. Neposreden predhodnik današnjega simfoničnega orkestra RTV Zagreb je bil komorni orkester, ki so ga ustanovili na takratni radijski postaji leta 1951 zaradi vedno novih programskih zahtev in v želji, da bi mogli v oddajah pokazati lastne reproduktivne dosežke. Orkester se je nato številčno povečal s kvalitetnimi glasbeniki, tako da se lahko loti vsake simfonične partiture, od klasičnih simfonij do sodobne glasbe, pri čemer posveča posebno pozornost domači glasbeni tvornosti. Poleg svojega rednega dela v studiu ima zelo bogato koncertno življenje, predvsem v Zagrebu in po hrvaški republiki. Tu je sodeloval na pomembnih glasbenih prireditvah, kot so na primer Dubrovniške poletne prireditve ali Zagrebški bienale. I-gral pa je tudi že v tujini, tako v Belgiji, na Holandskem, v Franciji, Italiji, Vzhodni Nemčiji in Avstriji. Za diskografsko hišo Van-guard je snemal ciklus Haydno-vih simfonij. Zgovorna za kvaliteto in umetniško razgledanost orkestra je tudi dolga vrsta imen priznanih dirigentov, ki so z njim pripravili koncert; tako med drugimi Claudio Abbado, Oskar Da-non, Antonio Janigro, Milan Horvat, Franz Konwitchny, Lorin Maazel, Igor Markevitch, Jean Martinon, Zubin Mehta. Edouard Van Remoortel, Ottmar Suitner, Maksim Šostakovič in Carlo Zecchi. Kar zadeva zbor RTV Zagreb, je to ansambel z daljšo tradicijo, saj ima za sabo že več kot trideset let umetniškega dela. Tudi zbor je delal spočetka v manjši zasedbi, sestavljen pretežno iz pevcev solistov. Nato se je polagoma večal in se je razen z mnogimi radijskimi nastopi uveljavil tudi na koncertih doma in v tujini. Njegovi zborovodje so že bili Mladen Pozajič, Slavko Zlatic, Mladen Jagušt in Sergije Rainis, že nekaj let pa je njegov stalni vodja mladi hrvaški skladatelj in dirigent Igor Kuljerič, dirigent celotnega koncerta prihodnjo nedeljo. Zbor ima v repertoarju veliko število oratorijev, kantat in drugih vokalno instrumentalnih del iz vseh glasbenih dob. vključno glasbeno avantgardo, in seveda skladbe domačih avtorjev. Razen z radijskim orkestrom sodeluje zbor tudi z Zagrebško filharmonijo tako doma kot na gostovanjih. Med najbolj uspehmi turnejami zbora je treba omeniti dvotedensko gostovanje po Italiji ko je (z orkestrom RTV) izvajal Bachov Pasijon po Mateju, Svatbo Strawin-skega in Bachov Magnificat; nato samostojna koncerta v Sainte Cha-pelle v Parizu in na pariških glasbenih tednih; turnejo po Nemčiji in Avstriji z orkestrom RTV; nastop v Salzburgu z Beethovnovo 9. Simfonijo, gostovanje v Palermu in sodelovanje na glasbenem bienalu v Benetkah, vse z Zagrebško filharmonijo. V zadnjih letih se zbor še bolj intenzivno posveča skladbam jugoslovanskih avtorjev in jih predstavlja, pogosto v praizvedbi, na bienalu v Zagrebu, na prireditvah v Dubrovniku in na Glasbeni tribuni v Opatiji. Že po teh podatkih je mogoče sklepati, da bo nedeljski koncert kvaliteten in privlačen, ko bomo imeli priložnost prvič poslušati kvalitetne izvajalce iz Zagreba: če pa se zdaj še ozremo na sam spored, ugotovimo, da bo koncert tudi izredno zanimiv, saj nam bodo Zagrebčani predstavili dela treh sodobnih hrvaških skladateljev. Tako zaaobi koncert popolnoma e-novito podobo, kjer se srečajo hrvaški skladatelji, orkester, zbor, dirigent in solisti (z izjemo Mitje Gregorača) — kar je izredno pozitivno in hvalevredno. Spored se bo pričel z uverturo k operi «Striženo • košeno» Kreši-mira Baranoviča; sledil bo Concertino za klavir, godala in tolkala Bruna Bjelinskega; v drugem delu pa bo na sporedu Trip-tihon za sopran, tenor, zbor in orkester Ivana Brkanoviča. Krešimir Baranovič se je rodil v Šibeniku leta 1894. Kompozicijo je študiral na dunajski, glasbeni akademiji. Več kot petindvajset let je bil dirigent zagrebške Opere, nekaj let pa dirigent Opere v Beogradu. Dirigiral je še radijski orkester v Bratislavi in Beograjsko filharmonijo ter predaval na A-kademdji za glasbo v Beogradu. V njegovih skladbah, za katere je bil nekajkrat že nagrajen, je čutiti željo po spajanju prvin glasbene folklore s kozmopolitsko glasbeno govorico. Baranovičeva opera «Striženo -košeno» na libreto Gustava Kr-kleca je doživela praizvedbo v Zagrebu leta 1932. Njena uvertura, ki vsebuje vse pomembnejše motive opere in okusen mozaik ljubezensko liričnih in humoristično grotesknih odstavkov, je vedno doživela prodoren uspeh tudi v samostojni izvedbi tako na koncertih doma kot v tujini. Bruno Bjelinski je po rojstvu Tržačan, saj se je rodil v našem mestu leta 1909 (pred dvema dnevoma je praznoval rojstni dan), toda odraščal je v Zagrebu, kjer je končal gimnazijo in pravno fakulteto ter se nato posvetil poklicu pravnika. Že zamlada pa je rad igral na violino in na klavir ter se poskušal v kompoziciji; zanimivo je, da je mnogo takrat seveda še nametanih glasbenih misli kasneje uporabil in jih razpredel v zrela umetniška dela. Iz kompozicije je diplomirsd na zagrebški Akademiji leta 1935, po vojni pa je prav tam sam postal profesor kontrapunkta in kompozicije. Njegov opus je bogat in raznovrsten. Pri ustvarjanju Bjelinski spoštuje zakone tomilitete in klasičnega reda. čeprav se včasih nekoliko poigra z njimi; njegova govorica je optimistična in vedra, včasih pretkana z lahnim humorjem, ki mestoma že meji na ironijo. Concertino za klavir, godala in tolkala je Bjelinski napisal leta 1956 in vanj prelil svojo značilno glasbeno razigranost. Z njim se je želel približati sodobni plesni glasbi in je zato uporabil v orkestru številna tolkala tudi iz jazzovskega orkestra, s katerimi naglašuje sin-kopirane ritme; še klavir, katerega part je virtuozno izpeljEm, ima kje vlogo stiliziranega tolkala; medtem pa godala pletejo mehko in valujočo podlago. Slogovno povezuje Bjelinski baročne oblike s sodobnimi plesnimi prvinami in ustvari s tem zanimive učinke; posebno je to očitno v tretjem delu, kjer si klavir in orkester izmenjata misli kot v baročnem concertu grossu. Avtor tretjega dela na sporedu je Ivan Brkanovič. Ta se je rodil leta 1906 v Boki Kotorski ter diplomiral iz kompozicije leta 1935 na Akademiji za glasbo v Zagrebu; nato je študiral še na Sčholi cantorum v Parizu. Delal je kot profesor glasbe na srednjih šolah, kot operni dramaturg, direktor Zagrebške filharmonije in profesor na Akademiji za glasbo v Sarajevu. Brkanovič je svojstvena osebnost, ki je s svojim delom mnogo prispeval novi jugoslovanski glasbi. Kot zagovorniku nacionalne smeri v glsisbi mu je uspelo združiti psihološke značilnosti hrvaške glasbene folklore s svojo umetniško individualnostjo; posebno v glasbeno scenskih delih na prepričljiv način preliva melodijo ljudske govorice v čisti jezik glasbe. Podobno značilnost je opaziti v njegovih vokalno - instrumentalnih skladbah, kar je tudi Triptihom napisan leta 1936. To je nekoliko neobičajna skladba oratorijskega tipa, ki ima podnaslov «pogrebni ljudski običaj». V njej Brkanovič na izviren način podaja elementarno dramatiko ljudskih žalostink, toda z namenom, da prikaže tragiko in bolečino kot očiščevanje in osvobajanje v težnji za novim življenjem; zato se ob koncu skladbe ljudstvo ne preda žalosti, pač pa postaja glasba vse vedrejša in svetlejša. janko Ban Kitajske lirike v Gradnikovem prevodu Na knjižni trg smo dobili že tretjo izdajo Kitajske lirike .v^ prevodu Alojza Gradnika in v izdaji PrtavnijjfBfrfe Slovenije. V drobni, lepo opremljeni knjižici, (opremo je zasnovala Nadja Furlan), je zbranih na 200 straneh pesmi od najstarejših časov do moderne lirike. Uvodno besedo je h knjigi napisal Bratko Kreft, ki poudarja, da sodi kitajska književnost med najpomembnejše v svetovni književnosti, saj njeni začetki segajo v tisti čas, ki ga poznamo pri nas kot stari vek. Ko nato prikazuje najstarejše pesništvo in predstavlja slovenskemu bralcu najpomembnejše pesnike, govori avtor uvoda o prevajalskem prizadevanju pesnika Gradnika, ki je v teh prevodih ustvaril adekvatne u-metnine. Gradnik ni prevajal iz originala temveč iz angleščine, nemščine in francoščine in tako njegovo delo ni bilo prevajanje temveč prepesnikovanje. Sl. Ru. Pisatelj in pesnik Ksaver Meško (Ob stoktnici rojstva in desetletnici smrti 1874-1964) Na prelomu preteklega in našega stoletja so se pojavili v našem slovstvu mnogi mladi leposlovni ustvarjalci, ki so presenetili slo vensko čitajočo javnost z lepimi deli, ki so bila pisana v novem dotlej slovenski književnosti nepoznanem slogu, in kjer so prikazovali človeško življenje in pogled na svet v novi luči. Ta nova struja je ostala znana v naši književnosti kot «Modema», in v tej novi mladostni skupini, ki je dala Slovencem toliko svežega pisanja, je bil tudi Ksaver Meško, doma iz bližine Ormoža na Štajerskem. Ta mladi pisatelj je že zelo zgodaj prijel za pero, ter začel objavljati svoje prvence v raznih revijah in listih, ter je prav kmalu priklical nase pozornost bralcev in kritikov. Že leta 1897, ko mu je bilo komaj 23 let, je objavil v Ljubljanskem zvonu daljšo povest «Kam plove-mo?» in z njo pokazal, da tiči v njem nekaj več kot povprečen talent, kar je pozneje tudi potrdil s svojim obširnim pisateljskim delom. Pisal je pesmi, povesti, romane, drame, in tudi «mladim srcem» je podaril mnogo lepega branja ter je tako ustvaril in obogatil mladinsko slovstvo. Meškovo pisanje je lepo, izvirno, iskreno in vzgojno, zato je bil zelo čitan in priljubljen pisatelj. Najljubši so mu bili motivi iz preprostega, domačega življenja, kjer nastopajo povečini skromni ljudje vseh vrst: kmetje, obrtniki, hlapci in vsi taki, ki so se morali trdo boriti za svoje človeške pravice in za boljše življenje. Sploh se je v svojih delih zavzemal za vse trpeče in malo upoštevane ljudi. Toda glavna značilnost in snov Meškovega dela je velika ljubezen do matere in domovine. Ta snov mu je, lahko bi rekli, sveta; tako zelo verno in z iskreno ljubeznijo jo opisuje. Obe sta mu najvišji in najbolj dragocen in vsega spoštovanja vreden pojem in simbol ter vso to ljubezen polaga na srce svojim bralcem in svojemu narodu. Domovina in domača rodna zemlja sta mu nenadomestljivi s tujino, v kateri vidi mačeho za vse tiste, ki se podajo vanjo iskat dela in gmotne sreče, a ju po Meškovem prikazovanju, le redkokdaj najdejo. V tem sta si bila s Cankarjem ■— njegovim sovrstnikom —- zelo sorodna. In vse je pisal v res lepem, modernem slogu, tako da je vnesel v naše slovstvo nov način opisovanja preprostega slovenskega življenja na vasi. Ta nova oblika prikazovanja človeške duševnosti malih ljudi je nekoliko sad njegovega druženja in delovanja z «moderno», v kateri se je na začetku svojega pisateljevanja znašel. Pozneje je sicer ubral novo pot, a nekaj tega, kar je zajel v mladih letih, je nosil ? sebi ves čas svoje dolge ustvarjalne dobe. Ksaver Meško se je rodil pred sto leti — in sicer 28. oktobra 1874 v Ključarovcih pri Ormožu, na Štajerskem. Po opravljenih šolah in maturi je nekaj časa nihal, kaj naj bi storil; odločil se je za bogoslovje ter odšel v Maribor, Ptuj in tudi v Celovec. Kot že omenjeno je žačel pisati zelo mlad — že v dijaških letih in ;e pošiljal svoje prispevke Ljubljanskem zvonu in Slovenski Matici, po nekaj letih pa je pristopil k Domu in Svetu, kjer je objavil največ svojih del. Seveda, tudi manj znanim listom je pošiljal svoje pri spevke, tako da je vsestransko prisoten v tedanji ustvarjalnosti slo- Ksaver Meško Čiča ni dobil nikdar — ker «prodajalec« Jurčiča sploh ni imel. Kot kaplan, in pozneje kot župnik, je služboval v raznih krajih Štajerske in Koroške; nekaj časa je bil tudi v Žabnicah pod Sv. Vičarji. Prva svetovna vojna ga je zajela v Zilji pri Beljaku na Koroškem. Leta 1916 so ga oblasti obdolžile veleizdaje, ter ga za nekaj časa tudi zaprle. Ko so ga izpustili, so mu prepovedali povratek v Ziljo. Odšel je v Celje in na Pohorje, od tam pa nazaj na Koroško, kjer so ga konfinirali v župnijo Javorje v Mežiški dolini. Romal je še po raznih krajih Koroške in je v Zilji pričakal konec vojne in poraz Avstrije. Po vojni je spet doživljal preseljevanje iz kraja v kraj, dokler se ni po nekaj letih za stalno ustavil v Selah pri Slo-venjgradcu. Med drugo svetovno vojno je tudi moral v pregnanstvo. Gestapo ga je najprej zaprl v Rajhenburgu, nato v Mariboru in še kje drugje. Zatem je bil odpeljan z mnogimi drugimi na Hrvaško, v Bosno in Beograd. Nekaj časa je preživel v Zemunu. Tu je dobil dovolilnico, da se je lahko vrnil v Slovenijo na ozemlje pod italijansko zasedbo, Konec vojne je dočakal v samostanu v Stični. Poleti 1945 se je vrnil preko Maribora v Sela, od koder so ga odgnali štiri leta prej. In v Selah je doživljal zadnja leta svojega dolgega in za slovensko književnost plodovitega življenja. U-mrl je v bolnišnici v Slovenjgrad-cu 12. 4. 1964; pokopali so ga v Selah. Spomenik pa so mu njegovi spisi, ki so trajne lepote Lado Premcu .............................Mulinili ni i u ni u ■ m m n m n i imi milili n Klišarna utopičnih idej Tretja pesniška zbirka Irene Žerjal po Gorečih oljkah in Toplih gozdovih venskega pripovedništva. Napisal je dolgo vrsto leposlovnih del trajne lepote. Med najbolj značilne spadajo «Na poljani» in drama «Mati», polne najlepših in globoko čutečih prizorov. Pred njim najdemo le še pri Gregorčiču izraze tako vzvišene lepote. V dijaških letih je zelo rad prebiral predvsem domače pesnike in pisatelje in zlasti Jurčič mu je bil pri srcu. V nekem krajšem spisu pripoveduje dogodek, ki se nanaša na to navdušenje do Jurčiča. Neki njegov sošolec mu je ponudil celotno zbirko Jurčičevih spisov za 5 goldinarjev, toda knjige da ima doma, da mu jih bo prinesel, ko bo šel na počitnice, denar mu pa mora izplačati takoj. Meško ni imel dovolj denarja, zato si ga je nekaj izposodil. Zbrano vsoto je izročil sošolcu, a Jur- KLIŠARNA UTOPIČNIH IDEJ je tretja pesniška zbirka Irene Žerjal, v njej je 24 pesmi, ki jih je avtorica porazdelila v tri tako naslovljene razdelke: Maj-nica. Lastovke nad letališči in Klišarna utopičnih idej. Večji del pesmi je sicer že doživel revial-no objavo, sedaj pa se nam organizirane v knjižni organizem ponujajo v celovitejše branje. Naslov zbirke napoveduje pravzaprav samo en pol Irenine poezije: bivanjsko poezijo, polno aktualnih, čustveno intenzivnih odzivov na svet in čas. Ta pesniški tip je prevladoval že v prvih dveh zbirkah, v Gorečih oljkah in Toplih gozdovih, v zdajšnji pa prinaša te vrste poezijo v glavnem samo še tretji razdelek. V drugem, ki je bolj oseben, je Irena Žerjal zbrala intimnejša doživetja, v katera pa se nenehno vpletajo vsakdanjost, ljudje in pokrajina. Večjo novost, ki pa so jo že napovedovale nekatere pesmi v Toplih gozdovih, predstavlja uvo- dni razdelek, kjer skuša pesnica ujeti bežeči svet kmečkega človeka v Bregu pri Trstu in njegovo elementarno ravnotežje med zemljo in delom. Svet starožitno-sti in tanko nostalgijo za otroštvom zajema Žerjalova s preizkušenimi pesniškimi sredstvi, rimo in ritmom, pa tudi z večjo skrbjo za smotrnost jezika, čeprav je ponekod izraz še dovolj neizdelan — prozaični verzi in nasilno rimanje — se mi zdi ta njena nova smer plodna in obetavna prav zaradi večje ustvarjalske discipline, ki jo sicer človek večkrat pogreša pri pesmih eksistencialnega tipa. Tam namreč Žerjalova svoje intektualno dojemanje hote členi na motivno med seboj tuje sklope, morda zato, da bi vozle abstrakcij nabila s čustveno neposrednostjo. Skladnost in sugestivnost takih pesmi trpi prav zaradi takšnega ustvarjalskega postopka in se odraža v stilni razmršenosti in jezikovni ohlapnosti. Po drugi strani pa naletimo na razumsko tako krčevite konglomerate, da KALUŽE V DOLINI GLINŠČICE Zašumeli so bresti In topoli od škafov in pralnic je zažuborei dan pljuski osvajajo petdesetere perilnike prti se ožemajo v svitke pepel je presejan lužijo se rjuhe in peče krop se dela nov na grmih se belijo prtički kot božične balke se svetijo čipke in poslednji rokavci in poslednja koža rdeče lisice ki je zašla v Celo. se v njih semantični naboj izniči, n. pr. «... in so daleč mnogovrstnosti predmetov/ plemenitih računarskih stilov» (27). Ali: «Zadnje plejade zajemajo zapleteno iskanje glavnih junakov/ potrpežljive spremljevalce vsemogočnih sopotnikov.» (Novinar — 29). Taka opažanja potrjuje pesem v tretjen razdelku, ki je tako kratka, da je napisana scela in je zato prepričljiva in lepa (Kli-šama rezerviranih podob — 25). Kvalitetno težišče knjige ostaja v prvi polovici zbirke, v staro-žitnih pesmih: Majnicà, Z njive na Poljani, Ob obali. Takega tipa je tudi pesem KALUŽE V DOLINI GLINŠČICE. Lirsko čiste in sugestivne so tudi intimistične poezije Ikona pred ogledalom in Tolmun globok kot sovraštvo v drugem razdelku. V teh, kot tudi v zgoraj navedenih, se zrelo in napeto lirsko jedro Irene Žerjal sublimira v pesniške organizme, ki so nova kvahteta v njenem pesniškem razvoju. Klišamo utopičnih idej je Irena Žerjal izdala oktobra letos v Trstu, in sicer v samozaložbi: ta način izdaje se nam ob sedanjem slovenskem založniškem potencialu zdi morda odveč, le provokativna gesta, za katero ne vidimo pravih vsebinskih ali praktičnih razlogov. Marko Kravos horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) že v začetku tedna boste morali odločati o nečem, kar bo vplivalo na potek dogodkov prihodnjih dni. Nekaj prednosti boste imeli pred tekmeci, vendar ne preveč. Odločati boste morali tudi o nadaljevanju ali prekinitvi čustvenih odnosov z osebo, ki ne prenese več vašega dvoumnega stališča. Z zdravjem vse v redu. . BIK (od 21. 4. do 20. f 5.) Ne nasedajte govo- l ricam in kritičnim pri- porabam tistih, ki so J vam le nevoščljivi za-radi vaših dosedanjih uspehov. Krepko dalje po poti, ki so vam jo določili in ki se vam je doslej kar dobro obnesla. Nasvet neke starejše osebe bi vam bil pogodu, vendar se ga ne držite preveč togo. Bodite odločni pri sprejemanju čustvenih sklepov. Prehlad. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Sovražno razpoložene osebe bi vam znale zaigrati kaj čudno igro. Bodite zato pozorni na sleherno svojo potezo, na vsak korak, ki ga napravite. Posebno ko gre za odločanje o večjih zadevah. Kaže, da ste v nekaterih poslih napravili prevelik korak. Srečali se boste z osebo, ki vam bo ostala globoko v spominu. Glavobol. Veljaven od 3. do 9. novembra 1974 RAK (od 23. 6. do 22. . 7.) Preveč ste impul- 1 zivm in se zaganjate tudi tam, kjer bi morali ohraniti mirno kri. Z nasmehom včasih več dosežemo kot z ostro besedo. Uresničili boste neko željo, ki jo že dolgo gojite. Povsem zadovoljni sicer ne boste, toda vse se bo prav končalo. Tudi vaša nova ljubezen bo srečna. LEV (od 23. 7. do 22. r \ 8.) Pomagali vam bo- j do iz trenutne zagate, " ' ' da vam ne bo treba po pomoč med tiste, ki jim niste simpatični. Stanje v vaših poslih ne bo najboljše, vendar Se boste kar dobro znašli. Ne ozirajte se vedno na določena načela, ki so že zdavnaj preživela. Neka oseba bo močno ljubosumna. Upravičeno. Nervoza. DEVICA (od 23. 8. do 22.9.) Rešiti boste morali mučne zadeve in s težavo se boste izmazali iz zagate, v katero ste zabredli tudi po lastni krivdi. Ne zavračajte zato odgovornosti na tiste, ki so vam želeli dobro, pa ste jih napačno razumeli. Sicer pa se bodo razmere izboljšale in vse bo prav. Tudi v ljubezni. Revma. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dobro si začrtajte program, kajti sicer boste nekje občepeli. Ljubezen in posli niso vedno v skladu. Zato pravočasno ločite prijateljstvo od trgovine oziroma dela Srečna dneva bosta sreda in četrtek, ko se boste srečali z ne- ko osebo, ki bi znala stopiti v vaše življenje. Prebavne motnje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Verjet-*1 no boste morali na pot. morda celo večkrat. Toda ne bo šlo za zabavo ali razvedrilo, pač pa za nujne posle. Vse ne bo šlo prav, vendar boste s potekom dogodkov v glavnem zadovoljni, v nekem smislu celo srečni. Ljubezenski odnosi bodo odlični. Na poti se boste močno prehladili. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Veliko bo dela, bolj malo bo pa rezultatov in vendar boste v glavnem zadovoljni. ker boste pravočasno omejili svoje zahteve in težnje. Ne zanemarjajte tistih načrtov, ki so vam jih pripravili predstojniki. Nekaj novosti v vašem intimnem življenju. V glavnem bo vse prav. Zadovoljni boste tudi z zdravjem. aciif icuu. KOZOROG (od 21. 12. f V \ do 20. 1.) Mimo raz- } položenje v družini in v ožjem krogu vam bo omogočilo kar dobre rezultate. Posebno po se vam bodo obnesli neki načrti. Bodite zadovoljni tudi tedaj ko kaj ne bo šlo prav, kajti sicer bi se znalo kaj zaplesti. V splošnem bodite previdni. To velja tudi pri sklepanju novih poznanstev. Z zdravjem vse v najboljšem redu. VODNAR (od 21 .1. do 19. 2.) Tokrat boste morali izkoristiti vso svojo diplomacijo, kajti obdajajo vas ljudje, ki motrijo sleherni vaš korak, celo sleherni vaš mig. Posebne razmere bodo zahtevale celega človeka in izredno dinamičnost. Na nekem srečanju boste spoznali osebo, ki vam bo zelo simpatična, ki pa ne zasluži vaše pozornosti. Glavobol. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Doslej ste imeli srečo, toda s svojo malomarnostjo ste si pokvarili položaj in tudi možnost nadaljnjega napredka. Ubrati bo treba drugo pot in začeti znova. Dobili boste vabilo, ki vas bo presenetilo, ki pa ga ne bi smeli zanemariti. Prijetno srečanje, ki vam bo ostalo dolgo v spominu. Zdravje kar dobro. KRIŽANKA... z našim krajem p 2 3 4 5 B B 6 7 8 9 IO- ■ Ti 12 13 B 14 15 ■ 16 _ B 17 _ Tš 19 ■ B20 B B 21 ■ 22 23 ■ 24 25 B 26 B 27 B B 28 ■ 29 ■ 30 31 32 B 33 B 34 B 35 H 36 37 38 ■ 39 40 B 41 42 ■ 43 44 B 45 46 M 47 48 B 49 ■ 50 B B 51 B Rešitev križanke bo v torkovi številki VODORAVNO: 1. bolečina, 6. opravljati dolžnost vernika, 11. naseljenski, 14. pritrdilnica, 16. «naš kraj», 17. plenu nomine, 18. naplačilo, nadav, 20. kazalni zaimek, 21. predlog, 22. in tako dalje, 24. kraljica v šahu, 26. latinski oltarji, 27. zbirke zemljevidov, 28. «mesto pri našem kraju», 29. rajši, 30. vas pri «našem kraju», 33. ata, 34. tuje moško ime, 35. italijanski Pad, 36. pred priimki, 38. Brunfelsovo ime, 39. ceste, 41. enovalentni radikal iz ogljika in vodika. 42. ime filmske igralke Zoppellijeve, 43. večje posode za vodo, 45. hoditi, 46. Adolf Kostner, 47- lepo začrtani, 49. avtor Hlapca Jerneja (začetnice), 50. francoski pisatelj, 51. oče moderne filozofije. NAVPIČNO: 1. predel pri «našem kraju», 2. Lojz Kraigher, 3. grška boginja zarje, 4 okorna žival za cirkus, 5. tovariš, 6. irski otok, 7. za okusno hrano, 8. znani ameriški general, 9. veznik. 10. materialni delci z električnim nabojem, 12. uradni diplomatski dopis, 13. isti, isto, 15. računa s posebnimi števili, 17. dati večjo vrednost. 19. mesto v ZDA, 21. startati, 23. ime filmskega igralca Foja, 24. buren tek, 25. ime za prince, 26. prijeten vonj nekaterih dišav, 31. vstaje, 32. kliše, 34. ameriška denarna enota, 37. ime ene od Kessler, 39. znojnice v koži, 40. vsaj, vseeno, 43 mlaka, 44. žensko ime, 47. medmet. 48. Ivan Nabi. (lako) -- WASHINGTON, 2. — Ameriška demokracija je zares svojevrstna. Bivši ameriški, rekli bi raje Nixonov minister za pravosodje Richard Kleindienst je že leto dni alžirski «agent» v ZDA, rekli bi lahko, da je alžirski konzul v Washingtonu. Pravzaprav bi to niti ne bilo kaj posebnega, saj je znano, da imajo posamezne dežele v nepomembnih središčih svoje častne konzule, ki opravljajo konzulsko službo bolj za čast, kot pa za plačo. Toda Kleindienst ni takšen konzul, pač pa reden «agent» severnoafriške države in je v tem svojstvu v teku leta šestkrat obiskal svojo «matično» deželo, da bi se spoznal z njenimi značilnostmi in potrebami. Pa tudi sicer se močno loči od običajnih «častnih» konzultov, kajti za svojo dejavnost v lanskem letu je dobil 120.000 dolarjev, torej okoli 85 milijonov lir Kleindienst vrši naslednje «posle»: bedi nad interesi alžirskih državljanov v ZDA, upravlja tudi določene vladne posle v Ameriki, hkrati pa navaja ameriški kapital, da se nalaga v Alžiriji. Skratka. vse same dobre in hvalevredne posle vodi in bi mu glede tega ne imeli kaj reči. Toda Kleindienst je bil zapleten v več ne-všečnih zadev in zadevic in je bil zato tudi obsojen na ječo. Zaradi tega je tudi dal ostavko na ministrski položaj. In bil je pravosodni minister, torej minister, ki bi moral paziti, da se zakon spoštuje. Sicer pa je Nixona obdajala kaj čudna druščina. Vremenske spremembe začasne ali trajne? Poročila in razprave o vreme- ! nu se zadnje čase vedno pogosteje pojavljajo v dnevnem tisku, strokovnih revijah in drugod. Vremenske spremembe so danes neverjet- ' no občutne. Po večmi gre za spremembe na slabše, tako da nekateri znanstveniki vidijo v njih znake obsežnejših sprememb že v svetovnem merilu. Sahel in Etiopijo je prizadela katastrofalna suša. Padavin primanjkuje v severni Indiji, na Kapverdskih otokih in v Mehiki. Hkrati pa povodnji zajemajo Japonsko, Peru, Bangladeš in del Indije. V bližnji preteklosti je bilo zelo veliko dežja tudi v Turčiji, na Bližnjem vzhodu, ponekod v Italiji, zelo veliko v sosednji Jugoslaviji ter ponekod v ZDA. Najnižje zimske temperature v zadnjih 300 letih pa so zabeležili v Indiji, v Južni Afriki in v Argentini. Orkan — označili so ga za najhujšega med vsemi orkani, kar jih je kdajkoli divjalo po ZDA — je zahtevki, 122, človeških življenj in povzročil za tri milijarde dolarjev o-ziroma skoraj 2000 milijard lir škode. Sredi lanskega poletja in sicer v samem avgustu pa je v Kanadi snežni metež uničil velikanska žitna polja tik pred žetvijo. Pred nedavnim pa je v Hondurasu divjal orkan Fifi. V severni Evropi, kjer je razmeroma najmanj naravnih katastrof, poletja niso več tako topla in sončna, kot so bila nekoč. Lani novembra je neurje opustošilo velik del Spodnje Saške, istega meseca ter v decembru pa so silni viharji onemogočili promet na severnih nemških obalah. Nanizali smo do tu nekaj značil-nejših in pomembnejših primerov, vendar bi lahko s tovrstnim naštevanjem primerov slabega vremena še nadaljevali. V zvezi s tem meteorologi menijo, da na Zemlji doživljamo velike spremembe, ki so se začele v šestdesetih letih. Svoje trditve strokovnjaki podpirajo z raznimi u-gotovitvami. Na severnem Atlantiku so opazili ledene gore že kakih sto kilometrov južneje kot prejšnja leta. Led na področju severnega tečaja pa se je «raztegnil» za celih 12 odstotkov, zimske polarne temperature so najnižje v zadnjih dvesto letih. Raziskave kažejo. da se je v razmeroma kratkem obdobju zmanjšala moč sončnih žarkov, ki prodrejo v ozračje Zemlje. Hkrati so izmerili nekatere pa čeprav neznatne spremembe tudi v zračnem pritisku ter premike v zemeljskem magnetnem polju. Strokovnjaki dajejo različne razlage na vse to ter različne odgovore na vprašanja, kaj ti pojavi pomenijo v merilih dolgoročnega razvoja v podnebju. Največji pesimisti predvidevajo premik zemeljskih tečajev in s tem v zvezi hude potrese, og-njeniške izbruhe in velikanske povodnji. Ti klimatologi so zdaj v manjšini. Drugi so mnenja, da je obdobje izjemno ugodnih vremenskih razmer, ki so bile značilne za prvo polovico stoletja, mimo. Znane so posiedice premika severnih zračnih tokov proti jugu: afriška puščavska področja se pomikajo proti jugu (Sahel), monsunski vetrovi, ki prinašajo dež, pa preusmerjajo svoje poti proti severu. Zaradi neugodnih vremenskih okoliščin je bila marsikje slaba ži*na letina, tako n.pr, v ZDA, Kanadi, SZ, Indiji in Pakistanu. Morda pa gre samo za prehodne, začasne pojave spreminjanja podnebnih razmer. Znanstveniki imaio v rokah bržkone še premalo otipljivih dokazov za tezo o koncu enega in začetku drugega podnebnega obdobja. Kaj šele za trditev o premiku zemeljskih tečajev, kar bi za naš planet in za življenje na njem utegnilo pomeniti pravo katastrofo. Ugotoviti bi bilo treba, ali ni že tudi v preteklosti prihajalo do občasnih podobnih torej manjših sprememb v vremenskih oziroma podnebnih razmerah. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, so tudi naši predniki v bližnji in daljni preteklosti beležili razne «čudne» primere vremenskih in s tem v zvezi podnebnih anomalij. V našem primeru pa bi sodobni znanstveniki v tem pogledu predvsem morali raziskati, ali gre spet samo za takšne ali za mnogo resnejše primere spreminjanja podnebja za daljše obdobje. Tudi takšna možnost bi lahko imela svojo realno osnovo, saj predstavlja ves naš planet, kot tudi vse vesolje, en sam proces nenehnega spreminjanja, porajanja, umiranja, ponovnega oživljanja ipd. Dejstvo pa je, da vsi bistveni pojavi naravnega spreminjanja ne potekajo naglo, marveč se pojavljajo postopoma, zelo počasi, domala komaj zaznavno za racionalna bitja kratke življenjske dobe, kakršen je človek. Saj bi bil resnično usoden trajnejši proces spreminjanja dosedanjih podnebnih razmer, ki bi se bil, kot pravijo, začel v šestdesetih letih, a bi se do danes razvil da takšnega obsega, ki se nam kaže z zgoraj naštetih primerih, sicer doslej v takšnem številu in obsegu nenavadnih vremenskih katastrof. 11.00 12.15 13.30 14.00 15.00 16.00 16.25 16.50 17.00 17.15 17.40 19.00 20.00 20.30 21.35 22.45 15.00 18.15 19.00 19.50 20.00 20.30 21.00 22.00 9.25 10.15 11.10 11.15 14.30 15.50 16.20 16.40 18.15 18.20 19.30 20.00 21.05 21.35 22.10 19.45 20.15 20.30 22.00 NEDEUA, 3. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja DNEVNIK Meščani se igrajo kmetijskih opravil GROF MONTECRISTO Program za mladino Zorro, peta epizoda Lov na race, risani film DNEVNIK Nogometni rezultati in komentarji CANZONISSIMA Ital. nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME DNEVNIK IZGINULI HOLANDEC ŠPORTNA NEDELJA DNEVNIK DRUGI KANAL Neposreden prenos športnega dogodka in konjske dirke v Rimu Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME Penelopina bližnjica športni dnevnik Portret avtorja: ENNIO MORLOTTI DNEVNIK Nekdanji veliki umetniki: James Paul McCartney Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA SVET V VOJNI, serijski dokumentarni film OTROŠKA MATINEJA: Ponovitev barvnega filma ZGODBA O DEKLICI MARGARETI POROČILA Kmetijska oddaja IGRE BREZ MEJA, zabavna oddaja, prenos iz Belgije Ptujski festival: tretji del oddaje Zanimivosti doma in po svetu Košarka: Partizan — Crvena zvezda POROČILA VIDOCQ: RAZBOJNIK SEVERA, barvni serijski film DNEVNIK M. Božič: ČLOVEK IN POL, zabavna TV nadaljevanka GLASINAC, drugi del oddaje iz ciklusa Karavana športni, tednik DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Nastopa Ridolini Pregled programa za teden dni KATARINA RUSKA, Lenzijev film, v katerem igrajo N. Neff, A. Cavo in S. Fantoni KOŠARKA: PARTIZAN — CRVENA ZVEZDA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Mozartov Godalni kvartet; 10.15 Od nedelje do nedelje: H-15 Mladinski oder: «Upoma letala»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?: 13.30 Glasba po želja; 15.45 Orkester; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Radijska drama: «Germaine in pes»; 18.05 Koncert; 19.00 Folklorna glasba; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Kako se počutiš?; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled: 14.45 Glasba in pesem; 15.00 Glasba raznih narodov; 15.30 Plošče; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po žejah; 18.15 Nedelja na športnih igriščih; 18.45 Iz Jugo-tonovega juke boxa; 19.00 Prenos RL; 20.00 Orkestri. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 10.15 Orkestri lahke glasbe; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Najnovejše plošče; 13.20 Film in gledališče; 14.30 Ornella Vanoni; 15.10 Hit Parade; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Orkester A. Scarlatti; 20.20 Ponovno na sporedu z M. Ranierijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.00 Športna prognozkf-rKlS Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Plošče; 16.30 Športna nedelja; 14.40 Can-zonissima; 19.55 Opera 75, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Frane Puntar: «Vzorček» -igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert: 14.05 Nedeljsko popoldne: nedeljska re-reportaža; 18.05 Luigi Pirandello: «Cece» - radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice. m wm PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Perù pred dobo Inkov 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Meščani se igrajo kmetijskih opravkov 15.00 GROF MONTECRISTO 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: 17.30 ZMENEK 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Praznik za siromake 18.45 Ona mlada malopridneža 19.15 ITALIJANSKE KRONIKE 20.00 DNEVNIK 20.40 «L’UOMO DEL WEST» 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 OD ENEGA NOVEMBRA DO DRUGEGA Epizode iz prve svetovne vojne. Tekst je sestavil Gian Domenico Giagni 20.00 Večerni koncert Georg Haendel: Glasba za veliki ognjemet 20.30 DNEVNIK 21.00 SREČANJA 1974 ENO URO Z MARINOM MARINIJEM 22.00 Baletna prireditev: RDEČI ŽENSKI ODRED JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.30, 14.10 in 15.30 TV šola: Slovnica, Grafika na blagu, Zemljepis, Srbohrvaščina itd. 17.15 REVIJA PEVSKIH ZBOROV V ZAGORJU, četrti de» 17.35 Obzornik 18.10 MODRE KITARE Nastopa ansambel iz Moskve 18.40 Družbeno - zgodovinski vidiki marksizma 19.00 Odločamo 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 V. Zupan: ULICA TREH RODOV 21.15 Praktični nasveti o sodobni opremi 21.25 Kulturne diagonale 21.55 Mozaik kratkega filma: Maroko 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček: Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 GOZDOVI IN PEŠČINE Serijski film «Po neznani delti» 21.00 Dokumentarna oddaja o Sremski Mitroviči 21.30 V gosteh pri orkestru TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Godala; 9.00 Praznična matineja; 10.00 Slike iz prve svetovne vojne; 11.00 Melodije; 11.30 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasbeno popoldne; 17.00 Program za mladino; 18.30 Baročni orkester; 18.50 Pevec in orkester; 19.10 S- Majcen: «V za-kopih»; 19.30 Jazzovska glasba. KOPER 6.30, 7.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 'Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 15.15 Otroški kotiček; 16.45 Melodije in ritmi; 17.15 Športni pregled; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.30 Zbor iz Vrtojbe; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru, NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.00 Pariške popevke: 14.40 E. Roda: «Nepričakovani gost»; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Operna in simfonična glasba; 17.40 Program za mladino; 19.30 Pisan glasbeno-govomi spored. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Program s P. Carusom; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Plošče; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Verdijeva opera SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Za novo pesmico; 9.40 Orkestri in zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.35 Čebelarstvo; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor Slovan iz Padrič in moški zbor iz Doberdoba; 15.30 Glasbene razglednice; 15.45 «Vrtiljak». 16.30 Moda za vas; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi: 19.40 Ansambel bratov Avsenik, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 5. DO 9. NOVEMBRA 1974 TOREK, 5. novembra 1974 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.40 I. Cankar: V gozdu; 17.55 Obzornik; 18.10 življenje v gibanju, poljudna znanost; 18.35 Mozaik; 18.40 Glasbena dejavnost po Sloveniji; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Sindikati pred kongresom; 20.55 Mladinska knjiga; 21.00 Propagandna oddaja; 21.05 T. Hardy: Mračni Jude. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Dan maščevanja, film; 22.00 Po sledeh Vikingov, dokumentarec. SREDA, 6. novembra 1974 8.10, 10.50 in 15.2 5TV šola; 17.20 Zgodba o deklici Margareti; 17.50 Obzornik: 18.05 Iskanje sodobnega gledališča; 18.40 Mladi za mlade; 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.05 Ivanovo otroštvo, film; 21.45 Miniature: Franc Novinc; 22.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogometna tekma Velež — Rapid; 22.00 Split 74. ČETRTEK, 7. novembra 1974 8.55 Kongres Zveze sindikatov Slovenije; 14.10 TV šola; 15.05 Angleščina; 15.35 Francoščina; 16.45 Kongres sindikatov; 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba; 18.00 Obzornik; 18.20 Svet v vojni, dokumentarec; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.05 F. Hečko: Rdeče vino: 21.25 Kam na oddih; 21.35 Četrtkovi razgledi: Človek, kruh. lakota; 22.05 Saint-Saens: Drugi klavirski koncert. Koprska barvna TV 18.30 Namizni tenis: Jugoslavija — Madžarska; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Obtoženo mesto, film; 22.00 Sprehod po Turčiji. PETEK, 8. novembra 1974 8.10 in 14.10 TV šola; 10.50 Angleščina; 17.20 Veseli tobogan: Slovenske Konjice: 17.50 Obzornik; 18.05 Folklorna revija; 18.40 Smotrna uporaba električnega toka; 18.50 Kako vidijo živali; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 19.55 Narava, neznana znanka; 20.10 Prisrčna dobrota, film; 22.40 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev- nik; 20.35 Kmetje, dramska nada Ijevanka; 21.35 Pridi, sin moj — film. SOBOTA, 9. novembra 1974 9.30. 10.35 m 12.00 šola; 13.25 Nogometna tekma Radnički Velež; 15.15 Rokomet: Borac — Partizan; 17.35 Glasbena oddaja; 18.05 Ob zornik; 18.25 Disneyev svet; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zu nanjepolitični komentar; 20.00 Človek. ne jezi se; 20.30 Skopje 74. zabavne melodije; 21.40 Moda; 21.50 TV dnevnik; 22.05 Tri zgodbe iz Orkneya, film. Koprska barvna TV 13.25 Nogometna tekma Radnički — Velež; 19.45 Mladi gozdovniki; 20.15 Dnevnik; 20.30 Puščava, serijski film: 21.30 Nemogoči podvigi; 22.25 Verdijev «Macbeth». ---- Janko Perat UMIRAJOČI ____GAS = «Olive, draga Olive, dobro veš, kakšen bi bil zdajle moj odgovor. Ti to veš. Toda v tem čustvenem zanosu ti še ne morem odgovoriti. Casa potrebujem. Časa in samote.» Ulegla se je na pesek. «Pusti zdaj čas! Ne govòri mi o času! Ta trenutek sva srečna in večnost je najina Kaj mi mar, če ljudje merijo čas. Ljudje se starajo, toda midva sva mlada. Poljubi me! Reci, da me ljubiš, reci!» «Ne sprašuj! Ne izzivaj prihodnosti! Zdaj pripadam tebi in ti bodi pri meni. Tudi jaz bi rad pozabil na čas. Nikar ne sprašuj!» «Mar ni čudovito? Le na ta trenutek hočem misliti m na nič drugega.» Zahajajoče sonce je metalo na mimo vodno gladino prozorne sence palm. Zlivale so se z zlato peščino. V tej tišini, v tej blagi svetlobi je bilo res lepo, čudovito «Ne sprašuj, ali te ljubim! Ta trenutek je najin, zato ne razmišljaj, ali se povrne. Se more vrniti zarja, ki se zdaj poslavlja?’ Ljubiva se, draga! Midva, samotna Robinzona na otoku ljubezni, na otoku morja sovraštva. Ne sprašuj, ali te ljubim! Ne sprašuj bojevnika, ali se bo vrnil. Ljubezen obstaja v brezčasju. Ta trenutek se ne more vmitd. V večnem umiranju časa bo izginil v preteklost.» Jezero je vzvalovilo in naju postavilo na otok časa. Bila sva brez preteklosti in brez prihodnosti. Daleč na obzorju se je nebo v enakem lesku stapljalo z vodo. Dan je začel prav počasi izgubljati svojo poslednjo svetlobo. Zemlja in nebo sta se vedno bolj združevala v objem noči. Naslednji dnevi so bili samo še sanje. Ves njen prosti čas sva preživljala skupaj. Hodila sva na izlete v Kairo, v El Gizah, v Sakaro, Memphis, Hehopolis. Pogovarjala sva se o vsem, samo o prihodnosti ne, tudi ne o domovini in vojni. Včasih sva šla v kakšno tiho restavracijo. VeliKin prostorov sva se izogibala, kajti v njih je bilo vedno polno vojakov, ki so pili in kričali. Vsi vojaki to počno, kot bi ubogali neki notranji ukaz, ki jih sili, da se delajo slabši, kot so v resnici. Toda vse, kar sva počela, je bilo podobno begu, begu daleč proč od resničnosti. Izogibala sva se tišine in samote, pa tudi velikega vrveža, da ne bi začela premišljevati o sebi. Poskušala sva se utopiti, se izgubiti v govorici mesta. A vendar nisva imela moči, da bi jo preglasila. Plašila sva se neznanih globin in se jih izogibala. Prepuščala sva se naključju, kajti nisva imela moči, da bi verjela. Globoko v srcu sem čutil, da ljubiti pomeni obvezati se brez jamstva in se prepustiti zgolj upanju. Ljubezen je vera. Kdor ne veruje, ne ljubi. Jaz pa nisem verjel, nisem dovolj verjel. Tudi v njenih očeh nisem več videl žara, kakršen je sijal tisti večer ob jezeru, ko je najino ležišče bil topli pesek. Njene oči, uprte vame, so bile preplašene. Med nama je bila negotovost, kot da nekaj čakava. Le veliko željo po sreči sva imela. A tudi ta je bila zdaj tako odmaknjena od resničnosti. Nemir in neizpolnjeno hrepenenje sva oba potiskala v globine svoje duše in se zapirala vase. Nikjer ni bilo ničesar, kar bi nama olajšalo bolečino, ali nama vsaj pomagalo, da pozabiva Najbrž ni nikoli poprej in nikomur tako popolnoma prepustila svojega srca, se na milost in nemilost izročila enemu samemu človeku. Jaz pa sem jo odklonil. Bo kdaj razumela, da je ne zaslužim? Ne bo. Nekaj tujega se je prikradlo med naju. Bila je prijazna, včasih pretirano živahna. Njene ustnice so se smehljale, toda oči so bile žalostne. Pod njeno površino sem čutil, da je bolj kot kdajkoli občutljiva za razdejanje. To sem videl v njenem kljubovalnem pogledu in v ponosni drži glave, kadar sva bila med ljudmi. Kadar pa sva bila sama, je namesto naju govoril molk, čeprav sva zmeraj komaj čakala, da bi bila sama skupaj. Le njena navzočnost je namreč izpolnila bolečo praznino v mojih mislih in srcu. Je to ljubezen ali samo slutnja ljubezni? Zakaj je želja, da bi dojemal in sprejemal, tako živa? Vsakokrat, kadar sva se ločila, se mi Je zdelo, da z njenim odhodom izginja nekašna svetloba v meni. Toda bila je vojna. Vojne ni mogoče pozabiti, niti izriniti iz podzavesti. VI OSVEŠČANJE Ko sva se z Olive nekoč potepala po Kairu, pa se je zgodilo nekaj, kar je močno podobno naključju. Majhni, čisto nepomembni dogodki imajo lahko usodne posledice. Začelo se je s tem, da se nisva mogla zediniti, kam bi šla na kosilo. Tedaj sva sedela na senčnati klopi v zoološkem vrtu, kamor sva rada zahajala, ne toliko zaradi živali kot zaradi čudovitega rastlinja in sence. Ugotovila sva, da sva pošteno lačna, zato sem predlagal, da bi se odpeljala v mesto in poiskala kakšno boljšo restavracijo. Olive pa si je želela kakšen miren kotiček na vrtu. Tedaj sem se spomnil na velik, senčnat vrt, zasajen s platanami in jebeka drevesi v Welfare hotelu, blizu centra mesta. Tam sva večkrat sedela s Tonetom, kadar sva bila v Kairu. Kaj bi bilo, če bi si bila izbrala kak drug kraj, restavracijo čisto na drugem koncu? Kdo ve. Moralo se je pač zgoditi. Ko sva skozi hotelske prostore prišla na prostorni, senčnati vrt, ograjen z visokim zidom, je bil skoraj prazen. Za mi- zami je sedelo samo nekaj vojakov in civilistov s črnimi lasmi in temnimi očmi. Ženske ni bilo nobene. Sedla sva k mizi, nekoliko odmaknjeni od ostalih, v senci velike platane. Ko je pristopil k mizi mlad Arabec v beli halji, segajoči mu do peta, sva iz jedilnega lista, ki nama ga je pomolil, izbrala kosilo. Izbrala sva sd kamelje naravne zreške, krompir in paradižnikovo solato. Naročila sva tudi vino, tisto črno, izpod Karmelskih gričev. Vino je kmalu prinesel drug Arabec, oblečen po evropsko, in nama z nekam slovesno gesto napolnil kozarca. Z Olive sva trčila. Pri tem sem ji pogledal v oči, in i prav tedaj, ne vem zakaj prav tedaj, sem v njih prvikrat opazil očitno znamenje, da je bila njena prababica ali praprababica črnka. To znamenje pa je pomenilo, da je bila v svoji deželi, med sebi enakimi, izobčenka. Že sem jo hotel vprašati, kako je to vendar mogoče, saj je spričo njene lepote, izobrazbe in tudi zaradi njenega bogastva naravnost nerazumljivo, toda spomnil sem se tistega dneva na peščinah Velikega jezera in sem rajši molčal. Toda ljudje, ki so si blizu, ne potrebujejo besed, da bi uganili misli svojega bližnjega. «Ali veš, zakaj mi je ime Olive?» me je nenadoma vprašala. «Moj oče je napravil še eno napako. Dal mi je ime, ki sàmo opozarja na mojo kožo.» Iz njenega glasu je zvenela vdanost, kot da pripoveduje čisto nepomemben pripetljaj. «Nikar, Olive! Ne smeš se mučiti s takšnimi mislimi. Mar misliš, da meni ... da komurkoli drugemu barva kože kaj pomeni?» (Nadaljevanje sleatj SPORT SPORT SPORT nogomet V PRVI ITALIJANSKI IN JUGOSLOVANSKI LIGI V SEDMEM KOLU ITALIJANSKE NOGOMETNE D LIGE Osrednje srečanje: Lazio-In ter Crvena zvezda v derbiju z Beogradom Juventus proti Sampdorii v gosteh - Hajduk za zmago proti Sarajevu Fabbri, trener Torina Italijanska A liga Peto kolo prve italijanske nogometne lige. Osrednje srečanje kola je tekma v Rimu med Laziom in Interjem. Lazio vodi osamljen na vrhu lestvice, Inter išče prestižnih rezultatov, da bi se čimprej primožil vodečim enajstericam. Vezni igralec Lazia Frustalupi nestrpno čaka to srečanje, da bi se eventualno «maščeval» Milančanom, ki so ga pred leti enostavno odslovili. Turinski Juventus bo gostoval v Genovi, kjer bo igral važno tekmo s Sampdorio. Nogometaši iz Genove znajo biti na lastnem igrišču zelo nevarni. Juventus pa mora nujno osvojiti vsaj neodločen izid, da bi ne zaostal za Laziom. Sicer Pa je Altafini še vedno v izredni formi in morda bi p"av «stari Jose» odločil s svojimi značilnimi goli to tekmo. Fiorentina — Napoli. Moštvo Nerea Rocca je v zadnjih tekmah Pokazalo ne samo dober ritem, krovec tudi taktično zrelost. Rocco je mladim nogometašem (in teh je nebroj) vlil poguma in dal jim je zavidljivo taktično znanje. Napoli Pa je s trenerjem Viniciom postal homogeno moštvo, ki je upravičeno visoko na vrhu lestvice. Kaže, da bosta imela Milan in Torino lahko nalogo. Milančani bodo sprejeli v goste L.R. Vicenzo. Po nepričakovani zmagi proti Romi bodo zato Rivera in tovariši skušali osvojiti drugi zaporedni par točk in se s tem opomoči v lestvic ci. Torino bo igral proti, Ternani. Po spodrsljaju v Vicenzi bo F>d?r. 'iiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiimuiiiiiiiiiiHii DOMAČI ŠPORT DANES Nadelja, 3. novembra 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Juventina * * * 14.30 v Nabrežini Duino — Vesna * * * 14.30 v Križu Campanelle — Zarja 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Križu Acconciatori — Breg ★ * * 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Baxter * * * 14.30 v Padričah Primorec — Gaja * * tr 14.30 v Tržiču Libertas Tržič — Mladost * * * 14.30 v Štandrežu Sovodnje — Fossalon bri moral absolutno zmagati: turinski navijači znajo biti zelo ostri. V primeru, da Roma izgubi tudi v Vareseju, bo rimsko društvo zares zašlo v hudo krizo. Bologna pa bo morala zmagati proti Cagliariju, ki je še vedno brez «bom-berja» Rive. Neodločen izid med Ascolijem in Cesene? Prva Jugoslovanska liga Vodeča Crvena zvezda bo danes igrala derbi z Beogradom, ki je na petem mestu v lestvici. Obeta se ogorčena borba med tema ekipama, čeprav je na papirju favorit Djajičevo moštvo. Morebitni spodrsljaj C. zvezde bi lahko izkoristil Hajduk, ki bo danes sprejel v goste Sarajevo (na 11. mestu). Hajduk ima 18 točk, kot jih ima tudi Crvena zvezda. Proleter, ki je zadnji v lestvici, bo skušal osvojiti vsaj točko v tekmi s Svobodo. Predvideva se remi med Čelikom in Vardarjem. Ogorčen boj se obeta tudi v Nišu, kjer bo domači Radnički igral proti Rijeki. Obe enajsterici imata po 10 točk. Velež, ki je precej nizko na lestvici, pa bo moral nujno osvojiti obe točki v tekmi z Vojvodino. Zagrebški Dinamo pa bo sprejel v goste skromno moštvo Bora. Tako na naših igriščih Danes bodo naše enajsterice v šestem kolu 2. AL in četrtem kolu 3- AL igrale v sledečih postavah: lllllllllllllllllllllllllllllllll■1llll■^l||||||||l■■»■■■■lll»**ltIII|l"l•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||f||||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||||yll|||||||||||||||||||||a TRENER JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE REPREZENTANCE PRI NAS Mirko Novosel: «Čeprav imate omejen izbor, vseeno pa dobro delate s fanti» . Tako se je Novosel izrazil o Borovih košarkarjih in o trenerju Stoklju KOŠARKA MLADINCI 11.00 v Skednju Servolana — Bor JUTRI Ponedeljek, 4. novembra 1974 NOGOMET MLADINCI 11.15 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Maggesane * * * 10.00 v Bazovici Zarja — Demacori * * * 9.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas TS — Vesna tir * * 10.00 v Padričah Primorec — CMM * * * 10.00 na Proseku Primorje — Barcola NARAŠČAJNIKI 11.15 v Trstu, Sv. Alojzij Esperia SA — Vesna * * * 10.00 na Opčinah Opicina Cremcaffè — Primorje * * * 12.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Breg ZAČETNIKI 11.00 v Dolini Breg — Cremcaffè KOŠARKA ČLANI 10.30 v Dolini Bor — Libertas Trst • JUVENTINA: Žezlin, Tabaj, Nanut, Zin, Brescia, Culot, Uras, Marvin, Ferletič, Tavčar, Sirk, 12. Černič, 13. Kovra. PRIMORJE: Štoka, Gimolino, Race, Tomizza, Sugan, Sluga, Barnaba, Guštin, Petri, Donini, Bolcich, 12. Kapun. • VESNA: R. Tence, S. Tence, Vi-sintin, Kelemenich, Verzier, Skrem, Caharija Germani, Valente, Borto-lotti. Samec, 12. Košuta, 13. Cor-tellino, 14. Botti. ZARJA: Favento, S. Metlika, R. Marc, Samese, D. Marc, V. Kriz-mančič, Poropat, Bon, Grgič, Žagar, Grahonja, 12. Turko, 13. Rio-sa, 14. D. Metlika. • BREG: Babuder, Rodella, Sancin, Sovič, Bandi, Marchesich, Ber-zan, Krmec, Strnad, Gasperutti, Petaros. GAJA: Kante, Stranščak E. Grgič, Gojča, Sosič, Čuk, B. Grgič, Baldassin, Vrše, Rismondo, Kalc, 12. Grgič, 13. Krizmančič. • MLADOST: S. Ferfolja, Grgolet, Jarc, Visintin, Gellini, Dužman, K. Ferfolja, Marizza, Devetak, Fran-caros, E. Ferfoglia. PRIMOREC: V. Kralj, Papattico, Sluga, Sosič, B. Čuk, Krizmančič, M. Kralj, V. Možina, P. Kralj, Manzutto, B. Kralj, 12. Ravalico, 13. Husu, 14. Mervič. • SOVODNJE: G. Marson, Pozzovivo, Marušič, Gruden, Ferfolja, Petejan, Kovic, Sambo, Zavadlav, B. Marson, Florenin. UNION: Tessanris, Del Zio, F. D’Agnolo, Vidal, Benčič, Sartori, Vicini, Daris, V. D’Agnolo, Palu-detto, Attlni. B. R. Zelo ojačeni Ponziana in Pro Gorizia startata na domačih tleh za zmago Triestina s prodajami zelo aktivna na «novembrski nogometni borzi» I Na naših nogometnih igriščih V sedmem kolu «D» lige bosta Pro Gorizia in Ponziana igrali pred domačim občinstvom, Triestina pa bo šla v goste enajsterici Caorie. PRO GORIZIA Kriza v odboru Pro Gorizie se ni še končala. Na občnem zboru, ki je bil sklican 25. oktobra, je prišlo le do začasne rešitve z izvolitvijo sedemčlanskega odbora (razen predsednika Protta so vsi podali ostavko), ki ima nalogo, da skuša v najkrajšem času rešiti krizo v vodstvu društva. To seveda nekoliko vpliva tudi na nogometaše, čeprav v tehničnem vodstvu ni prišlo do sprememb. Trener Fran-zot skrbno pripravlja moštvo za nedeljsko tekmo z Rovigom, ki bo precej naporna za Pro Gorizio, u-poštevajoč, da bodo gostje zaradi kočljivega položaja na lestvici prišli v Gorico z namenom, da odnesejo točko. Za nedeljski nastop bo imel trener Franzot na razpolago tudi tri nove «novembrske» nakupe predsednika Protta, in sicer branilca Gazzolo, napadalca Gardena-la in desno krilo Trevisana. Proti Rovigu bo Pro Gorizia igrala v sledeči postavi: Siricano, Furlani, Gazzella, Zoratti, Torninovi, Bianco, Trevisan, Domenghetti, Gardena!, Donda, Omizzolo, 12. Plesničar. Kaj pa Rovigo? V lanski sezoni je ekipa Roviga zasedla peto mesto v svoji skupini in letos so vsi predvidevali, da bo «out sider» te skupine, ker se je znatno ojačila. Predsednik Roviga Ferrari je skrbel predvsem za pomladitev moštva in nabavil kar osem obetajočih nogometašev. S tem pa se je ekipa popolnoma obnovila in mor- na domačih tleh dvakrat zmagala (Thiene in Sampietrese), točko je prepustila le solidnemu Trevisu, katerega je sicer prav v nedeljo premagala Triestina. Naloga Tržačanov kot zgleda bo naporna, vendar so navijači prepričani v uspešno gostovanje Triestine. B. R. C 1 TA tfCinA ’ : A" Mirko Novosel, trener jugoslovanske košarkarske reprezentance, sc je dva dni mudil v Trstu. Med drugim je obiskal tudi Borove košarkarje (naraščajnike in kadete), ki so trenirali pod vodstvom Renata Štoklja. Novosel si je skrbno ogledal naše fante. Vprašali smo ga za mnenje. .. «Vaš trener dobro dela s fanti, kar je že jamstvo za dober uspeh. Med naraščajniki bi omenil Andreja Udoviča in Bruna Furlana. To sta perspektivna igralca. Udovič bo moral predvsem popraviti met iz skoka. Furlan pa bo moral predvsem paziti na navadne napake. Sicer pa je to borben igralec. Pri ostalih sem opazil agresivnost in zagrizenost na treningih.» Pri nas ni velikega izbora igralcev, treba je delati s tem, kar imaš na razpolago.. . «Prav zaradi tega ti pravim, da vaš trener dobro dela. Trener veliko pomeni v ekipi.» Po naraščajnikih so na igrišče stopili kadeti. Novosel se je takoj pozanimal ob Borovem centru Kar-letu Ražmu. «Ta plavolasi se dobro premika. Visok je in zadovoljivo obvlada košarkarske elemente. Moral bo o-jačiti skok. Če bi ta fant treniral dvakrat dnevno, bi lahko marsikaj napravil. ..» (Pomislim, kje bi lahko treniral in kako!) Greva na večerjo. Pogovor je seveda o košarki. «Prihodnje leto bo v Beogradu evropsko prvenstvo, kam meri Jugoslavija?» Nastopali bomo pred lastnim občinstvom. Vsi bodo od nas zahtevali zlato. Naloga bo izredno težka. Boiim se predvsem Sovjetov, pa tudi Italijanov, Špancev. Skratka, ni lahkih nasprotnikov.» «Slišal sem, da si že sestavil seznam standardnih jugoslovanskih reprezentantov.» loiiiiu i «Jugoslovanski zvezi sem moral predstaviti seznam. Reprezentanti pa so Slavnič, Delibašič, Kičano-vič, Dalipagič, Marovič, žižič. Co-sič, Jelovac, Jerkov in Šolman.» «Kaj pa s Kapičičem?» «To je dober košarkar za klub, r ŠZ BOR iskreno čestita svojemu košarkarju Stojanu Hrvatiču in soprogi Nataši ob rojstvu prvoro-jenčka MARTINA za reprezentanco pa je treba pokazati le nekaj več kot v društvu.» «Jugoslavija bo igrala v Splitu skupno z Italijo. Kaj misliš o italijanski reprezentanci?» «Moj obračun z italijansko reprezentanco je 11:0. Sedemkrat smo premagali Italijane v mladinskih kategorijah (mladinci in kadeti), štirikrat pa s člani. Vedno smo torej uspeli najti protiorožje v srečanjih z Italijani. Upajmo, da bo tuoi v Splitu tako.» «Kdo so po tvojem mnenju favoriti v jugoslovanskem prvenstvu?» «Zadar, Crvena zvezda, Jugopla-stika in Partizan.» «Kaj misliš o italijanskem prvenstvu?» «Mislim, da je italijansko prvenstvo dokaj zanimivo, kajti poleg standardnih vodečih ekip kot Ignis, Innocenti in Forst so sedaj še druga moštva, ki se bodo lahko potegovala za višja mesta. Mislim predvsem na Sinudyne in na Snai-dero, ki sta se ojačili s prihodom močnih Američanov.» B. Lakovič Bo tudi tokrat Goffi, napadalec Triestine, uspešen? da to je glavni vzrok za negativne izide Roviga. V ekipi Roviga so do sedaj prišli najbolj do izraza branilec Brunello, ki večkrat teče v napad, desno krilo Maruzzo, ki skupno s Pianto sestavlja napadalno dvojico in vratar Bertella. Rovigo igra precej organizirano na sredini igrišča, kjer ima vedno štiri ali pet nogometašev, obramba pa je morda nekoliko počasna. PONZIANA Na novembrski borzi nogometašev si je Ponziana zagotovila 26-letnega režiserja Belluna Miorandi-ja, ki je že nastopal pri Solbiate-se, Roveretu, Spal in zadnje dve leti pri Bellunu. Tudi letos je Mio-randi že odigral pet tekem z Bel-lunom. Poleg tega pa se Ponziana zanima še za krilca Turrija (Marsala). Končala se je tudi polemika z vratarjem Zadelom, ki bo že v nedeljo med rezervami. Trener Russo za nedeljsko tekmo nima problemov in bo poslal na i-grišče sledečo postavo: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Dalle Crode, Vi-donis, Momesso, Lenardon, Januzzi, 12. Zadel, 13. Bembo, 14. Tricarico. Kaj pa nasprotnik? Portogruaro je solidna ekipa, ki je lansko leto zasedla deveto mesto na končni lestvici. Letos je vodstvo Portugrua-ra prodalo nekaj mladih obetajočih nogometašev, kupilo pa režiserja Ignisa iz Vareseja Sacchija, branilca Lazzara in napadalca Zanona. Ne smemo pa pozabiti, da v svoji sredi ima Portogruaro spretno levo krilo Biasottija, ki je do sedaj dosegel že tri gole. Trener Portogruara Soldo bo poslal na i-grišče sledečo postavo: Sartorello, Lazzaro, Troncon, Chiaverso, Bergamo, Dalla Venezia, Mussin, Bia-sotto, Zanon, Sacchi, Gaiotti, 12. Canella, 13. Zorzo, 14. Basso. TRIESTINA Tudi Triestina je bila precej aktivna na novembrski borzi. Ta teden je vodstvo Triestine prodalo oziroma posodilo Tamellina lesini, Gerettija. in Piemonteja Morrone-ja (Cosenza) in Venerija (Civitavecchia). V Caorie je Triestina odpotovala danes zjutraj s posebnim avtobusom. Trener Tagliavini je že javil postavo moštva: Fontana, Berti, Lucchetta, Zanini, De Luca, Pier-battista, Garofalo, Foresti, Goffi, Tosetto, Dri, 12. lanza, 13. Riva, 14. Fontana. Enajsterica Caorie je do sedaj ŽENSKI NOGOMET NA PROSEKU Primorje-Rivignano V okviru ženskega nogometnega deželnega pokala bo enajsterica Primorja sprejela v goste ekipo Ri-vignano. Tekma bo jutri, ob 14.30 na Proseku. JUTRI V DOLINI, OB 10.30 Bor proti močnemu Libertasu iz Trsta Po težki tekmi v Gorici, kjer so borovci izgubili s tesnim izidom 66:69, bodo jutri naši košarkarji v 4. kolu promocijskega prvenstva igrali proti Libertasu iz Trsta, ki je glavni favorit za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Bor bo igral z naslednjo postavo: Sosič, Škrk, Ambrožič, Pertot, Kralj, Kraus, Guštin, Koren, Klobas in Fabjan. * * • Že danes pa bodo Borovi mladinci igrali drugo kolo v prvenstvu mladincev proti Servolani. Srečanje bo v Skednju, ob 11. uri. Borovci bodo nastopili z naslednjo postavo: Vatovec, Žerjal, Guštin, Koren, Klobas, Kraus, Francia, Ražem, Lisjak in Košuta. Združenje obvešča, da Je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko prosijo za projekcijo. Za vse Informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Ceppa 9, od 8. do 14. ure, tel. 31119. OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da se bo v torek, 5. t.m. ob 21.30 začela v dolinski občinski telovadnici telovadba za odrasle. # * * SPDT obvešča, da bo predsmu-čarska telovadba za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure začasno v dvorani Cankar v Ul. Montecchi 6. SPDT priredi 1. CIKLUS SMUČARSKEGA TEČAJA 1974/75 ob naslednjih nedeljah: L, 8. in 15. decembra v kraju, ki bo določen na podlagi snežnih razmer. Prijavijo se lahko samo člani SPDT, ki so poravnali članarino 1974. Prijave v Trstu, Ul. Geppa 9 do 6. novembra. Tam lahko člani položijo tudi kavcijo za vpis (3.000 lir), poravnajo članarino, vpišejo pa se lahko tudi novi člani. * • • SPDT obvešča, da bo v torek, 8. novembra sejem rabljene smučarske opreme v Trstu, Ul. Geppa 9. Vsi zainteresirani naj se pripravijo pravočasno. • • • SPDT obvešča, da je vpisovanje tečajnikov za predsmučarsko telovadbo: — na Proseku, v športni trgovini Starc; — na Opčinah, v cvetličarni Ana (Proseška 35) ; — v Križu, tel. št. 220-215 od 16.00 do 18.00. — za mesto, v Ul. Geppa 9. * « * Športni krožek Kras organizira 10. novembra 1974 ob priliki martinovanja v Bardu enodnevni avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Poleg ekshibicijskega nastopa namiznoteniških igralk Krasa sta-predvidena še nastopa mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža in ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vpisovanje pri vaških poverjenikih In na sedežu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9, tel. 31-119. • • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča vse tiste, ki bi se radi začeli udejstvovati v košarki (mi-nibasketu), da bo vpisovanje za letnik 1962 in mlajše v torek na stadionu «1. maj» v Trstu, Vr-delska cesta 7, od 16. ure dalje. • * • Športno združenje Bor obvešča, da je nova telefonska številka sedeža združenja in stadiona «Prvi maj» 51-377, Se bosta trener Vatta in vratar Štoka (oba Primorje) tudi po današnji tekmi tako kislo držala? si *• K •• -c? ^; .™V. »V;«***'-' Ar V ■.L'/ Posnetek tekme naraščaj nikov Breg — Rosandra A' ■ «• ’ • S'.jv Lep poseg vratarja Zarje Paventa v tekmi 2. AL z Duinom liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiia ŠPORTNA ZNAMKAH iHHnsms m-iinmi REPUBLIKA TOGO To ozemlje je bilo ,do leta 1914 nemška kolonija. Po prvi svetovni vojni so ozemlje razdelili med Zlato obalo (sedanja republika Gana, ki je bila tedaj pod angleško upravo) in francosko upravo, kateri je pripadel zapadni del države. 21. aprila 1960 so proglasili neodvisno republiko Togo. Pod nemško upravo je izšlo le 22 znamk, pod francosko pa med leti 1917 in 1960 kar 300, vendar ni bilo nobene s športno tematiko. Nova republika pa ni oklevala, saj je že tretja serija, ki je izšla leta 1960 namenjena zimskim o-limpijskim igram v Squaw Valleyu. Na treh znamkah vidimo smučarja Vlil"™ JEUX01VMH0UES DfSDSwubliquedìjIOGOì I960 prva serija svobodne republike. Olimpijska serija za zimske igre v Squaw Walleyu med spustom (30 c.), prizor iz tekme v hokeju na ledu (50 c.) in dvosedežni bob (1 F.) Olimpijske igre so še večkrat vplivale na izdajo novih znamk, ki so tako postajale od serije do serije lepše in privlačnejše za filatelista. Le'.a 1960 je izšla še serija 4 znamk za olimpijske igre v Rimu. Prikazani so kolesar (10 F.), meta lec diska (15 F.), boksar (20 F.) in tek (1 Fr.). Štiri leta kasneje je bil na vrsti Tokio. Tudi tedaj so izšle 4 znamke kvadratne oblike, kar je v filateliji redkost. Na dveh znamkah je prikazan noeomet (1 Fr. in 45 Fr.), na ostalih pa tek (5 Fr.) in metanje diska (25 Fr.). Leta 1967 in 1968 sta izšli dve se- MikiBuauiDuTOGOl 1960 Olimpijske Igre v Rimu. Metalec diska riji. Prva serija štirih znamk, ki so kasneje izšle tudi v posebnem bloku je bila namenjena Grenoblu in Mehiki. Na dveh znamkah sta namreč prikazana skok v daljavo in tek, v ozadju pa panorama Mehike, na ostalih dveh pa skok s smučmi ter proga za bob in vlečnice. Druga serija pa je posvečena samo letni Olimpiadi in nam predstavlja rokoborbo, boks, judo in tek. Na levi strani znamk so sta-romehiški spomeniki. Leta 1972 je za Sapporo izšlo pet znamk, za Munchen pa tri in blok. Motivi so v glavnem isti kot pri drugih serijah. Poštna uprava je posvetila pozornost tudi drugim športnim prireditvam. Leta 1965 so bile na sporedu afriške igre v Brazzavillu. Izšle so štiri znamke, ki nam predstavljajo metanje diska in kopja (5 in 10 F.), rokc-net (15 Fr.) in tek (20 Fr.). Leta 1966 so bila na vrsti tekmovanja za pokal Rimet v Londonu. Izšlo je kar 6 znamk 1964 Tokio; napaka — prikaz te niša, ki ni olimpijska disciplina s povsem enako podobo: stilizirana zemeljska obla, pokal in nogometaši med akcijo. Leta 1969 je bil dograjen v Lomeju, glavnem mestu republike Togo, nov stadion. Izšlo je pet znamk, na katerih so prikazani planimetria novega športnega objekta in razni trenutki športnih tekmovanj (nogomet, rokomet, košarka, odbojka in tenis). Tudi za pokal Rimet iz leta 1970 v Mehiki je izšla serija znamk in blok: prikazani so zastava Toga in Mehike, pokal ter nogometaši med akcijo. Tudi za svetovni nogometni pokal v Miinchnu je izšla letos serija treh znamk in blok. Tudi tokrat je prikazan pokal in nogometaši med akcijo. Letos so bila na vrsti tudi konj- ■ g i^BUi b mmmmmmam 1974 svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu ska tekmovanja. Na dveh znamkah so prikazani konji med preskokom ovir. In končno bi omenili še znamko, ki je izšla v seriji treh znamk za zdravljenje srca. Na dveh znamkah vidimo razno zdravniško aparaturo, na tretji pa metalca kopja. Nova republika pa je poleg teh frankovnih znamk tiskala tudi znamke za letalsko pošto. Prilike, ob katerih so te znamke izšle, so v glavnem iste kot za frankovne znamke, vendar pa so bili vsaj od začetka motivi in risbe različni. Pri zadnjih serijah pa je različna le nominalna vrednost znamk. Jasen znak o delni špekulaciji teh serij je na primer dejstvo, da v Trstu lahko kupimo le frankovno in letalsko serijo skupaj. 1974 konjski šport Do danes so izšle naslednje znamke in serije: Olimpijske serije: leta 1964 — Tokio — znamka za 100 Fr., ki precstavlja tenis, ki pa ni olimpijska disciplina, tako da imamo napako že v prvi seriji. Leta 1967 in 1968 — Mehika: izšli sta dve seriji; sestavljata ju po dve znamki (teki in skok v daljavo; rokoborba in tek). Leta 1972 je za Sapporo izšla znamka, za Munchen pa dve. Leta 1965 je za igre v Brazzavillu izšla znamka za 100 Fr. (državna zastava in nogometaš), leto kasneje pa za pokal Rimet v Londonu dve znamki, ki nam prikazujeta razne trenutke tekem. Ob o-tvoritvi stadiona v Lomeju 1. 1969 sta izšli znamki (boks in kolesar-svo ter planimetri ja stadiona), 1. 1974 je na vrsti svetovni nogometni pokal v Miinchnu; prej dvema mesecema sta pa končno izšli znamki posvečen; konjskim tekmovanjem. Poštna uprava torej ni pokazala posebne fantazije; v zadnjih letih so bile sicer znamke iz izdaje v izdajo lepše, vendar je pa jasno razvidno, da je glavni namen teh znamk čim boljša prodaja v tujino, ne pa praktična uporaba pri frankiranju pošte. Kljub temu pa je ta država pustila svojim znamkam dokaj dosegljive cene in serije sestavlja le po malo znamk. V Trstu je zelo težko kupiti te serije in je treba stalno slediti novitetam, če hočemo dobiti vse serij'. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podruinica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180— din za organizacije in podiefja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Stran 8 3. novembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst OBISK DRŽA VNECA TAJNIKA ZDA V TEHERANU' Kissinger vztrajno zahteva stabilnost cen naftnih proizvodov Jutri in pojutrišnjem ho ameriški državnik obiskal Romunijo in Jugoslavijo TEHERAN, 2. — V skupnem sporočilu o pogovorih med Kissinger-jem in iranskim šahom je rečeno, da sta stranki izmenjali mišljenja glede vprašanj cen petroleja ter dobave te surovine v okviru splošnega svetovnega gospodarskega položaja. Stranki sta se nadalje sporazumeli glede potrebe sodelovanja, da bi se napravilo konec procesu inflacije in da bi se tako ves svet izognil gospodarski krizi, ki bi u-tegnila dobiti velik obseg. Iranska srečanja ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve jasno kažejo, da ZDA zanima v tem trenutku vprašanje cen petroleja. Kissinger je šel na svoje potovanje predvsem z namenom, da bi dosegel znižanje cen petrolejskih proizvodov. Zanimajo ga seveda tudi druga vprašanja, politična, gospodarska itd., ki so zelo pomembna za sedanje politično ravnotežje na Bližnjem vzhodu, toda za njega je najvažnejše vprašanje, kako doseči znižanje cen petrolejskih proizvodov. Ameriška zaskrbljenost glede tega vprašanja je zelo razumljiva, saj so že iz raznih virov sporočali, da je ameriško gospodarstvo glede dobave petrolejskih proizvodov odvisno od inozemstva vsaj za 30 odstotkov svoje potrošnje. Gre za količino, ki je nobena država ne more prezreti. V kakšni meri se je Iran obvezal, da bo upošteval ameriške zahteve? Sam Kissinger je na tiskovni konferenci izjavil, da se o podrobnostih niso razgovarjali. Zdi pa se, da je ameriški državni tajnik skušal doseči od iranskega šaha vsaj zagotovitev, da se cene petroleja ne bodo več zvišale. Iranska država ni mogla seveda sprejeti določenih obveznosti glede cene petrolejskih proizvodov, ker je pač članica organizacije OPEČ, katere predstavniki se bodo sestali v decembru letos. Glede francoskega predloga, da bi prišlo do sestanka med desetimi ali dvanajstimi članicami organizacije OPEČ ter industrijsko razvitimi državami in drugimi, ki so v razvoju, je ameriški državni tajnik dejal, da se s tem predlogom strinja tudi iranski šah in da tudi ZDA ne nasprotujejo dialogu med državami, ki proizvajajo petrolej in tistimi, ki ga uporabljajo. Preden Kissinger nistrom za finance in gospodarstvo Ansaryjem, s katerim se je pogovarjal o sodelovanju med ZDA in Iranom na političnem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Takoj po svoji tiskovni konferenci se je Kissinger odpeljal v Ispahan na turistični izlet. Jutri popoldne bo odpotoval v Bukarešto, kjer se bo zadržal manj kot 24 ur. Politični opazovalci menijo, da bo njegov obisk v Romuniji imel samo vljudnosten pomen. Med Romunijo in ZDA namreč ni posebnih bilateralnih problemov in bo zato njegov obisk bolj «prijateljski». Pri tem bi šlo za washingtonski interes do Romunije, hkrati pa bi državni tajnik skušal globlje dojeti politične razmere na Balkanskem polotoku ter na Bližnjem vzhodu. Kissinger se bo v Romuniji pogovarjal z romunskim zunanjim ministrom Macuvescujem. Njegov obisk v Romuniji je zanimiv, ker ta država ni pretrgala svojih diplomatskih stikov z Izraelom, čeprav je ohranila dobre odnose z arabskimi državami. Upoštevati je treba nadalje dejstvo, da je romunska trgovinska izmenjava z ZDA precej de-ficitna, kar bi romunski državniki hoteli v najkrajšem času popraviti. Naslednja etapa Kissingerjevega potovanja je Beograd. V jugoslovanskih uradnih krogih še niso komentirali Kissingerjevega obiska. Zanimivo pa je pisanje zagrebškega dnevnika «Vjesnika», ki pravi, da je Jugoslavija socialistična, samo- upravna in neuvrščena država in da bo taka ostala vedno, ker bo samo v tem svojstvu lahko predstavljala važen činitelj miru, varnosti in stabilnosti na Balkanskem polotoku, v Sredozemlju in drugje. List pravi še, da Jugoslavija in ZDA nimata nič skupnega razen ljubezni do miru, varnosti in načel neodvisnosti. Zagrebški dnevnik zahteva, naj bodo razgovori s Kis-singerjem «odprti glede vseh vprašanj, vštevši tiste, glede katerih so stališča obeh držav diametralno nasprotna». Samo po tej poti je mogoče zagotoviti razvoj odnosov med obema državama, pravi list. «Vjesnik» pravi nadalje, da so nekatere Kissingerjeve izjave, ki jih je pred kratkim podal glede vprašanja politike do neuvrščenih držav, meglene. List pa dodaja, da gre pri tem morda za poskus uskla-janja ameriške politike z novimi razvoji v svetu. Ukinjeno posebno sodišče Polkovniki na zatožni klopi ATENE, 2. — Grški minister za obrambo Averof je ukinil posebno vojaško sodišče. Ukrep je bil že objavljen v grškem uradnem listu. Na podlagi tega sklepa bodo prepustili vse sodne postopke tega sodišča navadnim sodnijskim orga- nom. Samo postopki proti vojaškim osebnostim in tiste, ki se nanašajo na kraje, kjer je še vedno v veljavi vojaški preki sod, bodo prepustili atenskemu stalnemu vojaškemu sodišču. Medtem je javni tožilec atenskega prizivnega sodišča obtožil bivšega predsednika Papadopulosa in 49 članov njegove vlade veleizdaje ter upora. Za obe obtožbi je predvidena smrtna kazen. Petdeseterica je obtožena, da je pripravila in izvedla državni udar 21. oprila leta 1967. Danes je javni tožilec Mene-laos Kucakos obtoži! vseh petdeset članov Patakosove vlade ter je predal akte preiskovalnemu sodniku. Menijo, da bo preiskovalni sodnik Voltis že v ponedeljek začel zasliševati obtožilne priče. Bush v Pekingu PEKING, 2. — Kitajski namestnik predsednika vlade Teng Hsiao Ping je sprejel davi novega načelnika ameriškega zveznega urada na Kitajskem Georgea Busha. Ta je prispel v Peking 21. oktobra, da bi sprejel vodstvo tega urada, ki je bil odprt že v maju lanskega leta. Iz ameriških virov se je zvedelo, da je šlo za vljudnosten obisk, ki je potekel v zelo prisrčnem vzdušju. Opazovalci trdijo, da se kitajsko-ameriški odnosi razvijajo zelo dobro. «Luna 23» v vesolj« MOSKVA, 2. — časopisna agencija TASS je sporočila, da je sovjetska vesoljska avtomatska postaja «Luna 23» začela krožiti okoli zemeljskega satelita. Agencija je pojasnila, da «Luna 23» obkroži Luno v eni uri in 54 minutah in da njena največja razdalja od satelita znaša 104 km, najmanjša pa 95 km. Vse naprave na vesoljski ladji delujejo normalno. «Luna 23» je bila izstreljena prejšnji ponedeljek. V tem trenutku krožita okoli zemeljskega naravnega satelita dve sovjetski vesoljski ladji, in sicer «Luna 23» in «Luna 22». Zadnja je bila izstreljena v maju letos ter je že poslala na Zemljo več kot tisoč sporočil. Ne ve se še, kakšne naloge so sovjetski znanstveniki poverili «Luni 23», čeprav je agencija TASS sporočila, da gre za znanstvene raziskave zemeljskega satelita ter njegovega bližnjega okolja. Iz Bochuma v Zahodni Nemčiji pa sporočajo, da je ravnatelj bochunv skega observatorija Heinz Kaminski izjavil, da lahko na podlagi doslej prejetih podatkov sodi, da bodo Sovjeti z «Luno 23» verjetno poskušali spustiti na Lunina tla vozilo tipa «lu-nohod». Nemški znanstvenik pravi namreč, da so že Američani napravili vse možne fotografske in radio-metrske posnetke Lune ter so zanimiva le še nekatera področja Lune, ki bi jih bilo podrobneje raziskati s posebnimi vozili. NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG Breg med naraščajniki vztraja na prvem mestu Tudi obe enajsterici Vesne se dobro držita MANILA, 2. — V zadnjih štirinajstih dneh je filipinske otoke prizadel že peti tajfun, ki je povzročil poplave na otoku Luzon ter v glavnem mestu. Filipinski predsednik Marcos je že obiskal poplavljene kraje. Pet tajfunov je povzročilo na filipinskih otokih hudo škodo, več kot sto ljudi pa je izgubilo življenje. Domnevajo, da je v nekaterih krajih bilo porušenih 70 odst. stanovanjskih poslopij. «■iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||imi|l||||l|||||||„minM||,|m,m„,milinilll||||||||ll|||ll||||||||||||||||t SESTANEK GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV V ŠVICI Deželna uprava bi morala skrbeti za zaposlitev emigrantov doma V ospredju sestanka kadrovski problemi - Pozdrav de- _ v želnega svetovalca Slovenske skupnosti dr. Draga Stoke ZORICH, 2. — V današnjem obdobju težke gospodarske krize v Evropi ter v posebnem trenutku je zapustil Teheran se je ter “ei?ut1ku sestal tudi z iranskim mi- k^umega preroda, k: ga doživlja sedaj Beneška Slovenija je bil vče- rajšnji sestanek glavnega odbora Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije vsebinsko izredno poln in zanimiv. Poleg članov glavnega odbora, ki so prišli iz raznih delov Švice, iz Belgije ter iz Italije (iz Nemčije niso mogli priti) se je sestanka udeležil še deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je prinesel tudi pozdrave bolnega kolega Dušana Lovrihe, emigrante pa sta pozdravila tudi deželni sekretar ACLI ARAPLE Gino Dassi ter predsednik Colonie Libere Leonardo Zanier. Sestanek je s [»zdravi odprl aktivni voditelj sekcije v Aarauu Aldo Furlan nakar je spregovoril predsednik zveze Marko Petrič, ki je prosil tajnike sekcij za poročila o opravljenem delu. O številnih aktivnostih osrednjega sedeža v Čedadu je poročal Aldo Kont, Iz njegovega poročila jasno izhaja, da je zveza vse od kongresa dobro delovala ter bila v stalnih stikih z drugimi emigrantskimi organizacijami iz dežele ter seveda s slovenskimi kulturnimi društvi v Beneški Sloveniji. Po poročilu je o bodočih nalogah zveze spregovoril podpredsednik Dino Del Medico. Omenil je potrebo po restrukturaciji sekcij ker so se mnogi v zvezi aktivni emigranti vrnili domov. Kadrovski problem je povezal tudi z organizacijo VESTI S KOPRSKEGA Priprave na referendum Obalna kulturna skupnost je pripravila program dela za prihodnje leto in ga bo v kratkem dala v javno razpravo. Pomembna novost je predlog o enotni obalni galeriji, ki bo kot samostojni zavod bolj usklajeno programirala razstave, hkrati pa naj bi tudi uspešneje reševala razna gmotna in organizacijska vprašanja. Plan dela predvideva nadalje večjo pomoč vsem tistim ustanovam in kulturnim skupinam, katerih osnovni cilj je približati kulturo delavcem, podeželju in mladini. Nadalje bodo posvetili večjo pozornost knjižničarstvu, ki naj ne bi na obali imelo samo izpo-sojevalno funkcijo, ampak bi zagotovilo usklajeno programsko in nakupno politiko ter enotno poslovanje. Glede muzejev predvideva plan. da bo njihova poglavitna naloga strokovno predstaviti zgodovinsko preteklost slovenske Istre in njene specifičnosti, hkrati pa naj bi te ustanove tesneje sodelovale s šolami in delovnimi kolektivi. Za uresničitev teh in drugih načrtov pa bo seveda potrebno kadrovsko okrepiti posamezne kulturne ustanove ter rešili tudi prostorsko stisko, zlasti kar zadeva knjižnice. • » • Na obali se nadaljujejo priprave za referendum, na katerem naj bi se prebivalstvo odločilo o samoprispevku za gradnjo šolskih in otroško-var-stvenih ustanov. Položaj na tem področju je zelo pereč in z družbenimi sredstvi ni mogoče v celoti rešiti problema. Do 20. novembra bodo vse tri obalne občinske skupščine pripravile program za izgradnjo objektov ter razpisale referendum. V piranskem pristanišču se je zasidrala raziskovalna ladja jugoslovanske vojne mornarice Andrija Mohorovičič. V organizaciji hidrografskega inštituta JVM in morske biološke postaje v Portorožu je mesec dni križarila po Jadranu, da bi ugotovilo onesnaženje morja. Rezultati so zelo zaskrbljujoči. V Jadranu so ogromne količine industrijskih odpadnih voda, ki se zlivajo v morje predvsem z rekami iz Padske nižine. Razikovanja kažejo, da je onesnaženja zajelo tudi globoke vode južnega Jadrana in ne samo nižinske vode zahodne obale Istre in Kvamerja. Rezultati ekspedicije ladje Andrija Mohorovičič so samo potrdili že znana dejstva, da je problem onesnaženja Jadranskega morja iz leta v leto bolj pereč in da so nujno potrebni takojšnji ukrepu vsakoletnega tečaja slovenskega jezika v Izoli. Ker je trenutno v francoski Švici manj Benečanov bi kazalo prenesti osrednji sedež v nemško Švico. Potruditi bi se morali, da bi začeli ponovno izdajati list «Emigrant», ki je v zadnjem času prenehal predvsem iz kadrovskih in organizacijskih razlogov. Neodložljivo je tudi imenovanje predstavnika zveze v skupni državni odbor emigrantskih društev. Del Medico je pohvalil izredno aktivno sekcijo v Taminesu v Belgiji kjer imajo emigranti hude probleme ker se rudniki zapirajo. Do odpustitev prihaja tudi v Nemčiji, v Franciji so sploh blokirali priseljevanje pa tudi v Švici sami položaj ni rožnat. Zato je nujna politična akcija, da se stori vse kar je mo geče, da bi v tujini odpuščeni emi granti dobili delo doma. V tem smislu se bodo emigranti pogovoril tudi na vseevropskem shodu emi grantskih društev iz Furlanije-Julij ske krajine, ki bo tu v soboto in v nedeljo. Zahtevati je treba posege deželne uprave. Del Medico se je ustavil še pri situaciji v Benečiji pri čemer je poudaril doseženo enotnost med slovenskimi organizacijami. Ta enotnost bo omogočila koordinirano razdelitev- dela med društvi tako glede neodložljivega problema šolanja v slovenskem jeziku kot tudi glede potrebnega konkretnega študija v beneški emigraciji, ki naj bi omogočil smotrno reševanje problemov emigrantov. Za Del Medicom je spregovoril deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je kritiziral deželni odbor ker ni storil dovolj za rešitev problemov emigrantov ter omenil velik napredek slovenskih organizacij v Benečiji. Nato se je razvila diskusija o premestitvi osrednjega sedeža za Švico ter o drugih problemih. Pio Cragnaz je poudaril potrebo, da društvo ponovi informativne sestanke po beneških vaseh, da bi tako ljudje bolje spoznali društvo. Diskusija, v katero je posebno konstruktivno posegal tudi podpredsednik zveze Luciano Feletig se je dotaknila še problema časopisa «Emigrant», organizacije možnosti za šolanje otrok v slovenskem jeziku ter še tesnejšega sodelovanja med slovenskimi društvi. Aldo Furlan pa je izčrpno poročal o aktivnostih sekcije v Aarauu, ki je v zadnjem času poslala pristojnim oblastem več peticij in protestov tako o prepovedi slovenskega pošolskega pouka v Bardu, o prisotnosti fašistov v Švici, o protitujskem referendumu v Švici. Referendum je bil sploh ena od osrednjih točk diskusije, saj so emigranti pokazali nedvoumnost celotne volilne kampanje zaradi katere je pravzaprav težko določiti ali so bili glasovi v prid emigrantov sad demokratične miselnosti, ali le drugačna oblika rasizma. Referendum je žal privedel do močnejše ločitve med domačimi in tujimi delavci. Ta razkol bo treba s številnimi diskusijami zaceliti. Ob koncu je spregovoril še Leonardo Zanier, ki se je obvezal, da bo naredil vse mogoče, da bi vse- državno konferenco o emigraciji, ki bi morala biti sklicana do konca leta, prišel vsaj en predstavnik Zveze slovenskih izseljencev čeprav bodo emigranti sploh na konferenci neustrezno zastopani. Poleg drugih tekočih problemov se je Zanier dotaknil še problema otrok emigrantov katerih vključevanje v družbo je tako doma kot v tujini izredno težko. Tako so emigranti temeljito in konstruktivno obdelali svoje najbolj pereče probleme, ki bodo nedvomno spet prišli na .dan danes in jutri na vseevropskem shodu emigrantskih društev iz dežele Furlanije- Julijske krajine o katerem bomo poročali v torek. Živa Gruden TISOČ MARK ZA RAZP0R0K0 MUNCHEN. - Kako se lahko neki moški znebi žene, ki mu je bila nezvesta. V Zahodni Nemčiji je baje dovolj, da razpolaga s pet tisoč markami (okoli en milijon 250 tisoč lir). Da je temu tako, je dokazal neki poslanec bavarskega parlamenta, ki je zasačil ženo (nezvesto seveda) v nekem hotelu. Zadeva pa ni bila preprosta, saj je bil parlamentarec že sto odstotno gotov, da ga žena vara, toda zelo težko je bilo dokazati to dejstvo pred sodniki, da bi tako dosegel zaželeno razporoko. No, parlamentarec je zvedel, da je njegov tekmec rezerviral sobo v nekem hotelu. Bilo je okoli polnoči, ko je prišel v hotel, toda sobna vrata so bila zaklenjena in povrh tega je bil še na njih listek, kjer je pisalo, naj «se gosta ne motit, kar je bilo povsem razumljivo, saj sta bila v sobi žena in njen ljubimec. Parlamentarec je na glas poklical ženo, ki pa seveda ni odgovorila na njegov poziv. Nato je začel razgrajati ter je prisilil ravnatelja hotela, da pokliče policijo. Od a-gentov je moški zahteval, naj vdrejo s silo v sobo, toda policisti so mu odgovorili, da kaj takega ne morejo storiti, če niso pooblaščeni od sodišča. Tedaj pa se je parlamentarec domislil, da s posebnim trikom prisili policiste, da vdrejo. Izjavil jim je, da mu je moški u-kradel neke dokumente, ki so zanj zelo važni. Policisti so vdrli skozi vrata, dokumentov sicer niso našli, toda ugotovili so, da sta bila v sobi poslančeva žena in ljubimec. Ker je bila prijava lažna, je moral poslanec odšteti pet tisoč mark, toda dosegel je zakonsko ločitev. MLADINCI Prejšnji dve koli sta prinesli le po eno točko Zarji in Unionu, ki zastopata naše barve v skupini A. V petek je Zarja (sicer tesno) klonila Roianeseju. Union, ki se je predstavil na igrišču v okrnjeni postavi je prejel tri gole, od katerih enega iz U-metrovke. Na lestvici vodi Fortitudo, ki je tesno premagal Rosandro. V skupini B se je Edera povzpela na prvo mesto in ima dve točki prednosti pred kriško Vesno, ki je z veliko težavo prekosila Inter SS, saj so «plavi» dosegli zmagoviti gol z Lonzo, ki je pravilno izvedel 11-metrovko le nekaj sekund pred koncem. Primorec je tokrat prisebno zaigral in premagal zadnjo Barco-lo. Primorje si je po zmagovitem nedeljskem derbiju s Trebenci, zagotovilo točko v tekmi s Costalungo. IZIDI SKUPINA B NEDELJSKO KOLO: CMM — Li-bertas Trst 3:1, Inter SS — Edera 1:2, Cremcaffè — Barcola 8:1, Primorje — Primorec 1:0, Vesna — Costalunga 1:2. PETKOVO KOLO: Edera — Lib. Trst 4:2, Vesna — Inter SS 2:1, CMM — Cremcaffè 1:0, Barcola — Primorec 0:2, Costalunga — Primorje 1:1. SKUPINA A NEDELJSKO KOLO: Zarja — Giarizzole 2:3, Union — Roianese 2:2, Muggesana — De Macori 1:1, Esperia Sv. Alojzij — Rosandra 0:0. PETKOVO KOLO: Giarizzole — Esperia Sv. Alojzij 4:1, Roianese — Zarja 1:0, De Macori — Union 3:0, Rosandra — Fortitudo 0:1. , LESTVICI SKUPINA A: Fortitudo 11, Giarizzole 9, Muggesana in Roianese 8, Union in Rosandra 5, De Macori 4, Zarja in Esperia Sv. Alojzij 2. SKUPINA B: Edera 10, Vesna, CMM in Inter SS 8, Costalunga in Cremcaffè 7, Primorec 5, Primorje 4, Lib. Trst 3, Barcola 0. NARAŠČAJNIKI Primorje in Vesna sta zašla v krizo. Večje težave imajo Proseča-ni, saj so v petek šestkrat pobrali žogo iz lastne mreže. Vesna igra v zadnjih kolih podpoprečno. V zadnjem kolu so Križani klonili S. Gio-vanniju in so se izkazali kot zelo negotovi v obrambi. Zasedajo še vedno drugo mesto na lestvici. Prvo stopnico zaseda izvrstna Opici-na SC, ki je doslej zmagala v vseh tekmah. Jutri se bo Vesna spoprijela s šibko Esperio, Primorje pa bo igralo proti Opicini SC. V skupini B so Brežani sami na vrhu lestvice in nadaljujejo serijo pozitivnih izidov, ki traja že šest nedelj. Union je nekoliko zaustavil svoj ritem in je v zadnjih dveh tekmah obakrat remiziral. Nevarno se približuje Brežanom Lib. Trst. Jutri bo na sporedu slovenski derbi med Unionom in Bregom. IZIDI SKUPINA A NEDELJSKO KOLO: Opicina SC — Vesna 3:0, Ponziana — Esperia Sv. Alojzij 0:0, Cremcaffè — S. Giovanni 2:1, Primorje — Lib. Sv. Marko 1:1. PETKOVO KOLO: Cremcaffè -Esperia Sv. Alojzij 0:0, Lib. Sv. Marko — Opicina SC 0:4, S. Giovanni 3:1, Ponziana — Primorje 6:0. SKUPINA B NEDELJSKO KOLO: Union - De Macori 0:0, Domio — Lib. Trst 1:3, Breg — Rosandra 3:1, Lib. Rocol B — Montuzza 0:0. PETKOVO KOLO: Lib. Rocol B — Lib. Trst 0:2, Rosandra — U-nion 2:0, Montuzza — De Macori 1:3, Breg — Domio 0:1. LESTVICE SKUPINA A: Opicina SC 12, Vesna 8. S. Giovanni in Cremcaffè 7, Lib. Sv. Marko 5, Ponziana 4, E-speria Sv. Alojzij in Primorje 2. SKUPINA B: Breg 11, Lib. Trst 9, De Macori 6, Union, Montuzza in Rosandra 5, Domio 4. Libertas Rocol B 3. SKUPINA C: Giarizzole 13, Triestina 12, CGS 10, Fortitudo 7, Lib. Rocol A in Zaule 4, Costalunga in Muggesana' 0. ZAČETNIKI Tudi v zadnjih dveh kolih so najmlajši Brežani zapustili poraženi igrišče in so na zadnjem mestu lestvice brez točk. Ekipa se postopoma bolj in bolj uigrava in ni izključeno, da bo v nadaljevanju prvenstva prijetno presenetila: Jutri bodo «plavi» zaigrali s Cremcaffe-jem. Vrh lestvice zaseda Montuzza, ki je doslej vedno zmagala. Lestvico skupine B vedi Libertas Rocol. IZIDI SKUPINA B NEDEUSKO KOLO: Breg - Fortitudo 1:4, Triestina — Montuzza 0:2, Cremcaffè — Rosandra 2:0, Zaule — Esperia Pio XII 0:0, Muggesana — Edera 1:0. PETKOVO KOLO: - Cremcaffè -Triestina B 6:0, Fortitudo — Zaule 1:1, Rosandra — Muggesana 0:0, Montuzza — Edera 7:0, Esperia Pio XII — Breg 2:0. SKUPINA B Sistiana — Triestina A n.d., Lib. Rocol — Opicina SC 1:0, Lib. Sv. Marko — Inter S. Sergio 1:2, Giarizzole — Ponziana 2:2. LESTVICI SKUPINA A: Lib. Rocol 7, Giarizzole in Inter S. Sergio 4, Ponziana, Sistiana in Triestina A 3, Lib. Sv. Marko in Opicina SC 1. SKUPINA B: Montuzza IO; Cremcaffè 8, Esperia Pio XII in Fortitudo 7, Muggesana 5, Rosandra 3, Zaule 1, Edera in Breg 0. Jol» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — V anticipiranih tekmah 13. kola nogometnega prvenstva Jugoslavije je Partizan (Beograd) premagal ljubljansko O-limpijo z 2:0 (1:0), a sarajevski Že-Ijezničar moštvo Radnički (Kragujevac) z 2:0 (0:0). B. B. Dom — Italcantieri 34:107 03:55) DOM: Dornik M. (k) 12, Dornik U„ čubej 3, Terčič 8, Figelj, Brešan 6, Tomažič, Semolič 5, Maligoj, Devetak. ITALCANTIERI : Bellisario (k) 2, Del Zotto 15, Furlan 12, Kerševan 4. Marcon 7, Tuni 20, Russi 32, Itri 9, Zuppi 4, Sivec 2. V drugem kolu prvenstva «pomlad» se je goriški Dom na domačih tleh srečal z ekipo Italcantieri iz Tržiča. Tudi tokrat je bil nasprotnik premočan za slovenske fante, ki so zabeležili drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Ta poraz je še posebno pekoč, ker je nasprotnik dosegel stolico. Povedati pa je treba, da zaradi pomanjkanja telovadnic Domova ekipa ne trenira že mesec dni, tako da nastopajo njeni igralci brez ustrezne forme. Italcantieri je že v prvih minutah igre presenetil domovce z zelo o-strim ritmom igre. Dom, ki ne razpolaga z visokimi igralci, je zaman skušal zaustaviti nasprotnikove centre. ki so tako imeli prosto pot do koša. Razliko v višini med igralci obeh ekip je bilo čutiti tudi pri lovljenju odbitih žog. V drugem polčasu so «belo-rdeči» zaigrali nekoliko bolje, a kljub temu niso uspeli preprečiti nasprotniku, da zabije stoti koš. Kot smo videli v teh prvih dveh nastopih, se Dom v letošnjem prvenstvu ne poteguje za zmago, niti za častno mesto na lestvici, temveč je njegov glavni namen ta, da bi si njegovi igralci nabrali koristnih izkušenj. če se bo to uresničilo, bo Domova udeležba na tem prvenstvu prav gotovo pozitivna. Marko Marinčič aiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiniininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PRIMORSKE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH UGAH_ V Renčah je domače moštvo premagalo dobro ekipo Litije V obalnem derbiju remi med Koprom in Izolo V anticipirani tekmi 4. kola tretje amaterske lige je Olimpija na domačih tleh premagala Pelikana s 4:0 (1:0). ROKOMET NEAPELJ, 2. — V meddržavnem rokometnem srečanju v Neaplju je Belgija pren/kgala Italijo s tesnim izidom 11:9 (7:4). 1. ZVEZNA LIGA Željezničar - Slovan 27:18 CIUDAD MEXICO, 2. — Danski kolesar Ole Ritter bo skušal v torek postaviti nov svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji za profesionalce. KOŠARKA V PRVENSTVU «POMLAD» Dom spet poražen Jesenski del tekmovanj v slovenskih ligah j«r-r^»rišel v svoj finiš, saj bo treba v SNLr odigrati le še tri kola, v ZCNL pa dve. V času ko moštva lahko že realno progno-zirajo svojo jesensko uvrstitev, je športna javnost od obali pričakala tudi svojo najbolj priljubljeno tekmo, to je derbi med Koprom in Izolo. Žal, tokrat spopad sosednjih mest ni navdušil in bo bržkone šel kmalu v pozabo. Igralci niso igrali s tistim žarom kot na prejšnjih derbijih, pa tudi golov ni bilo. Tudi rezultat se ni zgledoval po prejšnjih srečanjih in tradicija tokrat ni obveljala. Medtem ko so v zadnjih šestih tekmah vedno zmagali domačini, je v nedeljo gostom vendarle pripadla točka. Izolčani so bili kot gostje bolj zadovoljni z izidom, čeprav še vedno zaostajajo za Koprčani za dve točki. Koper tudi v šesti preizkušnji na domačem igrišču ni zmagal, tako da mu ostaja le še ena priložnost, da v jesenskem delu pred svojo publiko osvoji obe točki. Ta priložnost bo tekma z Nafto v predzadnjem kolu, v kateri bo skorajda moral zmagati glede na to, da tudi običajnih uspehov v gosteh bržkone več ne bo. Po prvem porazu v gosteh (s Slavijo v prejšnjem kolu) gre še v Mursko Soboto in Ljubljano Mercatorju, kjer je lahko zadovoljen že z minimalnim porazom. Izola bo po Muri, Mercatorju in Iliriji doma pričakala še petouvrščenega Slovana. Upajmo, da bo četrtoligaš z vrha lestvice vendarle klonil, še posebno zato, ker si Izola že v tekmi z Ilirijo ni zaslužila poraza, saj je vodila že z 2:0. Najboljše uvrščena primorska e-najsterica, ekipa novogoriških Vozil, je v tem kolu napredovala še za eno mesto in je sedaj šesta. Vozila so tudi v nedeljo igrala doma, nasprotnik pa jim je bil četrtouvr-ščeni celjski Kladivar. Novogoričani so v nedeljo nastopili še brez najboljšega strelca Marušiča, ki ga je doletela usoda Gblina, Mavriča, Lebana, saj se je v tekmi z Dra- vo, v kateri so Vozila zmagala z 1:0,"težje poškodoval. Celjani so na začetku nedeljskega srečanja močno navalili, vendar so že proti koncu polčasa omagali, tako da so i-meli potem pobudo domačini. Najlepši priložnosti sta imela Jerončič nekaj minut pred odmorom in Peršolja v drugem delu. Danes se bodo Novogoričani v Ljubljani pomerili z istoimenskim moštvom, ki je na predzadnjem mestu. Vozila imajo torej možnost vsaj za remi. V zahodni conski ligi so za deveto kolo značilni nizki rezultati. Štiri tekme so se končale z minimalnimi zmagami domačinov z 1:0, na Logu pri Ljubljani, kjer igra letošnjo jesen vrhniški Usnjar, je bilo 1:1 in le v Sežani so padli trije zadetki. Devetemu kolu je dalo pečat prvovrstno presenečenje v Renčah, kjer je domače moštvo porazilo vodečo in še nepremagano Litijo, ki je pred tem oddalo le eno točko. To kar ni uspelo mnogo bolj izkušenim ekipam, so dosegli borbeni in požtrvovalni renški nogometaši, ki so s tem zabeležili enega svojih največjih uspehov. Zmagoviti zadetek je že v 21. minuti zabil Pribič in vsi poznejši napori Litije so bili zaman. Šesto zmago so v lestvico vpisali igralci ajdovskega Primorja, ki sedaj premorejo dve točki manj od Litije, vendar morajo odigrati znova prekinjeno tekmo z dekanskim Jadranom. V nedeljo je bil najboljši igralec Primorja Doljak, ki je bil tudi strelec zmagovitega gola že v 7. minuti, ko je premagal odličnega vratarja Kamnika Novaka, ki je rešil goste hujšega poraza. V tekmi z zadnjeuvrščeno Savo iz Kranja je Adria nastopila še enkrat močno oslabljena brez Frančeškina, Ivčeva, Valentinčiča, Mar-vina, Piščanca in Kogoja, tako da sta morala na mestih branilcev i-grati napadalca Klanjšček in Fornazarič. Kljub temu bi Adria osvojila vsaj točko, če ne bi prišlo do izključitve Petrovčiča v zadnjih mi- nutah tekme. Zmedenost v obrambi "'Adrie ob izključitvi srednjega branilca je tudi botrovala avtogolu Klanjščka v 88. minuti tekme. Zelo važno zmago je v tem kolu pospravil sežanski Tabor v srečanju s kranjskim Triglavom. Tabor je povedel že v 12. minuti z avtogolom, vodstvo pa je v 63. minuti povišal čebohin. 14 minut pred koncem so gostje znižali na 2:1, kar je bil tudi končni rezultat. Kljub novima točkama je Tabor ostal na sedmem mestu kakor tudi Renče na osmem do devetem mestu. Z lepim uspehom je razveselil Jadran iz Dekanov, ki je v gosteh remiziral s tretjeuvrščenim Usnjarjem. Jadran je celo povedel v 18. minuti in prav toliko časa je poteklo, da so Vrhničani izenačili. Strelec Jadrana je bil Purger. Kljub uspehu se Jadran ni premaknil s predzadnjega mesta, tako da mora v današnjem srečanju v Dekanih s Tržičem zmagati, če si želi olajšati spomladanski boj za obstanek. V današnjem predzadnjem kolu zahodne conske lige bo poleg Jadrana igral doma tudi Tabor, ki se bo spoprijel s Savo. Osrednje srečanje bo v Mirnu na derbiju Vipavske doline med Adrio in Primorjem. Favoriti so Ajdovci, saj oo pri Adriji še vedno manjkalo več igralcev. Ligaš iz Renč pa gostuje v Škofji Loki. B. P, KOŠARKA V sinočnjih srečanjih jugoslovanskega moškega košarskega prvenstva 1. lige so dosegli te izide: Vojvodina - Olimpija Metalac - Borac Lokomotiva - Bosna Jugoplastika - Zadar Radnički - Beograd Istravino - Rabotnički 90:100 103:92 85:101 76:68 92:82 79:83 OBVESTILO Športni krožek Kras obvešča odbornike, da bo seja širšega odbora- v torek, 5. nov. ob 20.30. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimitMiiiiiiiiiiimMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimMiiiiMiiiiiiumiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LONG BEACH, 2. - Ameriški predsednik Ford je obiskal bivšega predsednika Richarda Nixona v bolnišnici «Memorial hospital». Srečanje med bivšim in sedanjim predsednikom je trajalo vsega skupaj okoli osem minut. Po obisku je bil Nixon zelo utrujen. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno precej kritično. P Val , ^ Y..| M msm ..-.f, Vfc.Aj Mala «olimpiada» V četrtek je bil drugi dan tekmovanja učencev nekaterih tržaških šol «1. Olimpiada ulice Cantù», ki je dalo te izide: METI NA KOŠ 1. A. Rantschigai (A. Speranza) 2. Caravochiro (Tarabocchia) 3. C. Quinto (Dardi) TEK PREKO ZAPREK 1. Palutan (D. Fornasaro, M. Chicco, P. Tozzato) 2. A. Speranza 3. Tarabocchia SKOK V VIŠINO 1. M. Flora (A. Speranza) 2. A. Danieli (Preventorio) 3. P. Minio (Preventorio) TRENUTNA LESTVICA 1. A. Speranza 2. Palutan 3. Tarabocchia Sledijo: Preventorio, Dardi, Sla-taper, Timeus, San Giusto. Tekmovanje se bo nadaljevalo 6. novembra, 9. novembra pa ga bodo zaključili z nagraditveno slovesnostjo.