[=lffaSGraE3OT[=l
Izhaja vsak pelek.
□ □
Uredništvo in upravniSivo: Kopitarjeva ulica St. 6.
F=inmr=irmt=irMTF=i
EESIlEIInISEaa
Naročnina znaka:
celoletna.. K 4 — polutetna.. „ 2 — četrtletna.. „ r-PosaieznaSt. „ o*to
r=irmi=ii**iF=irmi=i
mrnmaaawu^ GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Štev. 38.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1913.
Leto VIII.
Avstrijske rdeče strokovne organizacije 1. 1912.
Poročilo o delovanju rdečih strokovnih organizacij leta 1912 je v marsikaterem oziru velepoučno. »Zmagoslavno prodiranje rdečkarije naletava po vseh črtah nu odpore. Sicer se je res tudi leta 1912 nekoliko število članov povišalo, a nikakor ni poskočilo tako, kakor bi bilo pravzaprav ob velikanski rdeči agitaciji moralo poskočiti. Saj je znano, da z želez,no silo rdeč-karji pritiskajo na delavstvo, da mora biti v njih zvezah združeno. Saj je rdeča zveza sklenila, da ne bo dobil dela tisti, ki ni vsaj že tri mesece v njih rdeči zvezi organiziran.
Koncem leta 1912 so štele vse rdeče strokovne zveze v Avstriji 428.363 članov, 6458 več kakor leta 1911. Število še zdaj ni doseglo 463.671 članov, kolikor so jih našteli leta 1907. Število članov je pa poskočilo lani na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem za 9548 članov in ni moglo pokriti, za kolikor je število članov v drugih pokrajinah padlo. Člane so rdečkarji izgubili na Češkem, v Bukovini, v Galitiji, na K o-roškem in Kranjskem, na Tirolskem in na Predarlskem. Med tem ko se je pri kršča/nskih strokovnih društvih pomnožilo število članov za 2'69 odstotkov, se je pa pri socialnih demokratih to število le za 1'53 odstotkov pomnožilo.
Ti podatki nam kažejo, da rdeč-karija ne napreduje tako, kakor to sama želi. Res, velika je še vedno njena združena armada, a rekrutov, novih članov, pa le malo dobi. V kolikor nas tiče. bomo pač vse storili, da ji kolikor mogoče njeno razširjenje na slovanskem jugu zavremo in da ji tudi kolikor le moremo že po njej zapeljanih revežev in rev iz njenih krempljev iztrgamo !
Rudniške bratovske skladnice v Avstriji 1.1910.
Koncem leta 1910 je bilo v Avstriji skupno 155 rudarskih bratovskih skladnic (proti 160 prejšnjega leta), od teh jih je bilo 141 (144) urejenih na podlagi zakona o bratovskih skladni-cah z dne 28. julija 1889. leta, drž. zak. štev. 127. Zmanjšanje števila bratovskih skladnic je povzročilo združenje nekaterih v eno bratovsko skladnico.
Bratovske skladnice so obsegale v tem letu: Eno bolniško in eno provizij-sko blagajno 126; le eno bolniško bla-
gajno 1; le eno provizijsko blagajno 25; le eno podporno blagajno 3.
14 bratovskih skladnic, ki niso bile urejene v smislu zakona o bratovskih skladnicah, so bile vse provizijske ali podporne blagajne, brez stalnih članov. (To so bile prostovoljne podpor‘ne in provizijske blagajne.)
Bolniških blagajn pri bratovskih skladnicah je bilo na koncu leta 127, članov koncem leta 178.233, članov povprečno 177.426, od teh ženskih 7039, povprečno število članov ene blagajne 1431, število obolelih članov je bilo 119.553, obolenj 169.640, bolniških dni 2,342.694, porodov je bilo 283, z bolniškimi dnevi 10.368, umrlo jih je 1147. — Obolelost v odstotkih 95'6. povprečna dolgost slučajev bolezni po dneh! 13-8, umrljivost v odstotkih 0 65, z upoštevanjem porodov.
Bratovske skladnice so imele skupnih prejemkov bolniških blagajn 8 milijonov 313.394 K.
Med temi so znašali tekoči prispevki članov in lastništev rudnikov 7,623.057 K.
Povprečni letni prispevek članov je znašal 23 K 37 vin.
Vseh izdatkov bolniških blagajn je bilo 7,795.643 K.
V zavarovalne (bolniške) namene se je izdalo 6,943.909 K, in sicer: Bolniščina	3,336.710	K
Zdravniška pomoč	1,079.857	„
Zdravila	1,411.047	„
Bolniška oskrba	674.206	„
Pogrebščine	171.776	„
Izredne podpore	270.313	„
Upravni stroški	560.696	„
Višina podpornih izdatkov povprek za enega člana 39 K 14 vin.
Rezervni zaklad je znašal koncem leta 7,114.182 K.
Provizijske blagajne bratovskih skladnic.
Provizijskih blagajn je koncem leta 151, od teh je statistično obdelanih 141. Aktivne člane je imelo od 141 blagajn le 128. Ostalih 13 provizijskih blagajn ni izkazalo aktivnih članov, temveč le osebe, ki dobivajo rente.
Povprečno število članov:
Polnoopravičenih aktivnih članov 176.611.
Manj opravičenih aktivnih članov 5278.
(Manj opravičeni Člani so oni, ki so zavarovani le za slučaje nezgod.)
Povprečno število polnopravnih članov ene blagajne 1380.
Število z ozirom na invaliditeto in umrljivost celo leto zaznamovanih polnopravnih članov 178.827.
(Manj opravičeni člani tu niso vpo-števani.)
Od teh je postalo med letom invalidov sploh 3334, % 1-9.
Med temi ponesrečenih 240. Polnopravnih aktivnih članov je umrlo med letom sploh 1099, \% 0-62. Vsled ponesrečenja v službi 184. Enoletno opazovanih invalidov (provizioniranih polnopravnih članov je bilo) 26.605.
Teh je umrlo med letom sploh 1663, Jo 6 3.
Enoletno opazovani (beobachtete): Ženske (vdove) po polnopravnih članih 145.270.
Otroci (sirote)/ po polnopravnih članih 250.182.
Med letom jih je umrlo:
Žensk (vdov) sploh 2001, f/o 14. Otrok (sirot) sploh 4612, 'f/o 18. Skupni dohodki provizijskih blagajn so znašali 16,999.583 K, med temi: Tekoči blagajniški prispevki 10 milijonov 526,065 K.
Obresti 5,185.727 K.
Vsi izdatki provizijskih blagajn so znašali 13,879.985 K.
Od te vsote se je izdalo za zavarovalnino. in sicer provizije za:
Invalide	6,719.025	K
Vdove	2,173.482	„
Sirote	537.123	„
Povprečna letna provizija polnopravnega člana je znašala 250 K 74 v.
Povprečna letna provizija za vdove Po polnopravnem članu lOi K 86 vin.
Povprečni letni podporni prispevek sirote 37 K 67 vin.
Rezervni zaklad je znašal ob zaključku leta 122,388.078 K.
Opomba: Statistika velja pri bolniških blagajnah le za 124 blagajn.
Avgust Bebel umrl.
Socialno demokracijo celega sveta je zadela velika izguba. Avgust Bebel, steber in prvobuditelj in boritelj socialno demokratičnih nazorov, je dne 13. avgusta v Curihu v Švici za vedno zatisnil oči.
Bebel je bil sin podčastnika in se je v mladosti izučil strugarstva. Rojen je bil v Kelmorajnu. Dvanajstletnemu dečku so umrli starši in ga je oskrbni-štvo sirot dalo v pouk k nekemu stru-garskemu mojstru. Hotel je biti tudi vojak, toda se mu nakana ni posrečila. Kot dvajsetleten mladenič se je naselil v Lipskem, kjer si je ustanovil samostojno delavnico in je pričel tudi s političnim delovanjem. Kot mlad pomočnik je bil član katoliškega
društva rokodelskih pomočnikov in je v teh društvih dobil prvo naobrazbo. Ko je pričel Bebel javno delovati, se pri njem ni kazalo kako nagnjenje za socialno demokracijo. Pridružil se je struji, ki je hotela, da se delavci izobražujejo v društvih in da delavska društva ne smejo gojiti politike. Bil je nasprotnik Lassalijevih nazorov. V Bismarku je videl vteleseno reakcijo. Bil je tedaj nekak Vsenemec.
Leta 1867. je bil izvoljen v sever-nonemški državni zbor in je pripadal saški ljudski stranki. Njegov prvi govor je kazal, da simpatizuje Bebel z meščanskim svobodmiseljstvom. Eno leto potem se je izvršil v njem prevrat in se je priklopil Marksovim nazorom, katere je zastopal in zagovarjal do smrti. Ta prevrat se je izvršil pod vplivom Liebknechta, ki se je seznanil z Beblom v Lipskem.
Bebel je bil izboren organizator. Leta 1896. se je ustanovila nemška socialno demokratična stranka kot del internacionale pod predsedstvom Be-bla. V Eisenachu ustanovljena soc. dem. stranka se je združila leta 1875. s pristaši Lassalla in je ostala od tedaj edina. Zaradi veleizdaje je dobil Bebel dve leti ječe. Vsega je presedel v ječi 57 mesecev.
Bebel je bil eden najboljših parlamentarnih govornikov. Bil je tudi pisatelj in njegova knjiga »Die Frau und der Sozialismus« mu je prinesla mnogo slave in denarja. Kot delavec je Bebel poznal delavske težnje praktično, v teoriji pa je bil Marksist do kosti in je do zadnjega stal za Mark-sove ideje.
Kot nasprotnik je bil odločen, toda dostojen. Za socialno demokracijo po-• meni smrt Bebla hud udarec, ker mu ne bo lahko določiti enakega naslednika. Rajni Bebel je umrl v 74. letu svoje starosti.
Delavske nezgode na Francoskem v letn 1911.
Na Francoskem se je po poročilih delavskih nadzornikov v letu 1911. ponesrečilo pri delu 534.650 oseb. Smrtnih slučajev se je pripetilo 2436, 5967 poškodb je imela za posledico stalna: nesposobnost za delo, 520.626 oseb je bilo lahko poškodovanih in je nesposobnost za delo trajala le začasno.
Največ poškodb se je pripetilo pri izdelovanju navadnih kovin, namreč 105.767, med temi smrtnih 148 in težkih s stalno nesposobnostjo pa 1158.
Možganski valovi, družba z omejeno zavezo.
Angleški: D. Bayley. Slovenski dr. J. K.
»Če misli, da si bom odprl štacuno in prodajal likalnike in vrata za v dimnike, je zgrešil pot.«
Naglo obstane ter se vzravna in zažvižga.
»Slava!« zašepne Ivan! »Naravnost v roke mi igra. On izpreminja svojo trgovino v javno družbo in tukaj ga vjamem.«
Marica mu pride v skrbeh nasproti, ko vstopi v vežo.
»Ali je dobro?« vpraša.
»Ustreliti se dam, če je,« ji pravi Ivan. »On pravi, da si moram služiti sam svoj živež, preden vas moram dobiti. Ali ste kdaj že slišali tako bedarijo?«
»Ali je to vse, kar je rekel, dra-
gec?«
»Nikakor ne. Pravil mi je, da boste,, če vas vzamem, v enem letu do smrti bolni od mene in ubežali domu, ker bom vedno visel ob vašem predpasniku.«
»Tako bi,« pravi Marica. »Nobena žena ne potrebuje moža, ki bi vse dni doma po hiši begal.«
»Predraga,« pravi Ivan. »Jaz bi se nikoli ne naveličal z vami.«
»Oj, da ne bi! V šestih tednih bi bili do solz naveličani. Za živ svet ne morem videti, kaj imate zdaj na meni radi, vem pa, da čim manj boste imeli od mene, tem manj gotovo boste spoznali, kako navadne vrste ženska sem.«
»Vi ste tako nevarni, kakor vroči valovi na Severnem tečaju. Kdaj me poročite?«
»Ko mi oče pove, naj vas.«
»Menda je dovolj, če vam jaz pravim, naj me poročite.«
»Zdaj ste predrzni. Če mi oče ne dovoli, se ne omožim. To bi ne bilo prav.«
»Vi ste zelo stare baže,« pravi Ivan.
»Zdi se, da ste mi podobni,« mu odvrne. »Bodite pametni, ljubi moj. Kaj pa je pravzaprav, kar zahteva oče od vas?«
»Menda hoče, da bi šel vsak dan v trgovino, da bi se midva drug drugega ne naveličala. On ne razume. Jaz bi se vas ne mogel naveličati v milijon letih.«
»Kako strašno!«
»Kaj?«
»Kako strašno bi me bilo pogledati, ko bi bila en milijon let stara.«
»Tega ne verjamem. Marica, zakaj nočete biti pametni, pa me poročiti?«
»Jaz bi ne bila pametna, ko bi to storila. Oče ve, kaj je najboljše.«
»Jaz ne mislim, da bi vedel.«
»Jaz pa. Ivan, zakaj ne poizkušate lotiti se kakega poštenega dela za iz-premembo? Vi ne delate ničesar, razen da se zabavate.
Tudi ona ni imela hroščev za resno reč.
»Ravno narobe. Te dni ne delam druzega, nego da mislim na vas in si želim vas dobiti.«
»Potem je čas, da nekoliko iz-premenite. Oče je zelo moder. On mora živeti z menoj devetnajst let in ve, kako neznosna oseba sem v hiši. Če bi se vi lotili dela, bi vas to ozdravilo od tiste vrste neumnosti, ki ste jo prej povedali.«
»Neumnost misliti na vas? Ali vi nikoli ne mislite name?«
»Speč in bdeč; nikoli mi ne pridete iz spomina,« odvrne.
»Ali nisem jaz vredna, da se lotite dela?«
»Vredni ste marsičesa, toda delo je tako pusto, tako navadno. Vsak že dela. Mnogo bolj izvirno in zanimivo je, če se ne dela. Kdaj me hočete poročiti, dragica?«
»Povedala sem vam, kdaj.«
»Potem ne ostane nič druzega, nego družba. Vaš oče pravi, če ustanovim družbo, ki bo nosila, da mi potem dovoli vas vzeti.«
»Ali je on nasvetoval družbo?«
»Ne. Jaz sem jo. In on je dejal, da bi to šlo.
»Ali ne bi bilo treba, da bi bili zelo prebrisani v trgovini, če bi kaj takega hoteli narediti?«
»Jaz si mislim, da je tako.«
»Ali ni tu nobene druge poti?« vpraša v skrbeh.
»Zdi se, da ne sodite previsoko o moji razumnosti,« pravi.
»Pač, Ivan. Toda kdor ustanavlja družbo, mora biti res tako zelo razumen.« J
»Mislil sem na družbo, ki je zavezana plačevati,« ji odvrne Ivan. »Ne bodite v skrbeh. Jaz jo izpeljem.«
»Upam, da boste mogli to napraviti,« pravi v odmorih. »Kakšna je družba?«
»Bistvo uspeha je tajnost.«
»Meni pa, pač morate povedati.«
»Ne. Če bi to storil, bi vaš oče rekel, da ste mi vi pokazali, kako in kaj in sklepal bi potem, da sem bil jaz preneumen, da bi bil sam to storil.«
»Saj mu ne potrebujemo praviti.«
»Marica, to ni vas vredno,« odgovori svečano. »Jaz moram dobiti ali izgubiti na lastno pest. Spoštovanje do samega sebe to zahteva.«
»Morda imate prav«, pristavi. »Mislim pa, da vam je treba pomoči. Mestni ljudje so tako zelo zviti.«
Potem pridejo delavci, ki kopljejo zemljo in kamenarji, teh se je ponesrečilo 64.308, z 516 smrtnimi in 709 za delo popolnoma nesposobnimi slučaji. Rudarjev se je ponesrečilo 60.254, med temi 434 smrtno in 518 težko s stalno nesposobnostjo. Pri prevažanju je bilo ponesrečencev 47.325, smrtnih slučajev 477, težkih poškodb pa 501. V trgovini se je pripetilo 40.535 slučajev, med njimi 131 smrtnih in 285 slučajev s posledico stalne nesposobnosti. Tekstilna industrija 29.062 poškodovancev, 47 smrtnih in 423 težkih slučajev. Pridobivanje kovin 38.998 ponesrečencev, 105 smrtnih in 307 stalno nesposobnih za delo. Lesna industrija 29.203 poškodbe, 100 smrtnih, 307 težkih. Kemična industrija 22.011 slučajev med temi 84 smrtnih in 163 težkih. Živilska industrija 25.961 poškodb, med njimi 108 smrtnih slučajev in 256 poškodb s stalno nesposobnostjo. Kmetijstvo in gozdarstvo je imelo 3659 nezgod, 91 smrtnih in 155 s stalno nezmožnostjo za delo.
To so glavne panoge dela, ki jih navajamo in pri katerih se pripeti največ nesreč. Statistika kaže tudi druge panoge, toda iz teh samih je lahko raz-videti, da je delavec res vojak, ki stoji vedno izpostavljen v delu pred sovražnikom pohabljenosti in smrtne nevarnosti.
Obratne smrtne nezgode na Angleškem v letu 1912.
V tej industrijski in pomorski državi se je po poročilu »The Board ol Trade Labour Gazette« v letu 1912 smrtno ponesrečilo 5046 ljudi. 742 več kakor v letu 1911, in 725 več kakor v povprečni petletni dobi 1907	1911. Vzrok tej prikazni so ponesrečen j a na morju, vsled katerih je izgubilo življenje v letu 1911 1254, v letu 1912 pa 1983 pomorščakov. Leta 1912. se je potopila velika ladja »Titanic«, to je tudi vzrok velikemu številu smrtno ponesrečenih. Pri rudarstvu je bilo usmrčenih 1311 ljudi!, in sicer pod zemljo 1134, nad zemljo pa 177. V kamenolomih 73, pri železnicah 403, pri tekstilni industriji 73, kovinarjev 190, stavbarstvo ladij in strojev i. dr. 332, raznih drugih ne k tekstilni industriji spadajočih 350, doki, skladišča, stavbe i. dr. 315, raznih drugih 16. Povprečno je bilo v petih letih*, 1908 do 1912, ponesrečenih na leto: Pri mornarstvu (vožnja na ladjah) 405, rudarstvo 136, kamenolomi 106, železnice 65, netekstilne tovarne 22, tekstilna industrija 7.
V označenih obratih je bilo zaposlenih 6,600.000 oseb. Veliko število smrtno ponesrečenih izkazuje rudarstvo, namreč 1311 ljudi, medtem ko izkazuje Francoska za leto 1911 le 434 slučajev.
Socializem v Avstriji v številkah.
Čas, letnik 7. za 1.1913., zvesek 4. A. U.
Nekaj številk o socializmu v Avstriji. Sestavil sem jih po uradnih podatkih za 1. 1911 (iz knjige: Die Arbeitsein-stellungen und Aussperungen in Oster-reich wahrend des J. 1911. Herausge-geben vom k. k. Arbeitsstatistischen Amte im Handelsministerium. Wien 1912). Človek se na prvi pogled teh številk kar ustraši, ko vidi pred seboj vso moč socialne demokracije in poleg nje razmeroma tako majhno četo krščansko-socialnih delavcev. Seveda treba številke prav umeti, Avstrija je agrarna država in kmetje so pač po veliki večini naši. Potem je med delavstvom še premnogo neorganiziranih delavcev in tudi tu bo večina naših, ker to treba priznati, da je delavce ložje socialistično organizirati, s sovraštvom proti kapitalistom in z obeti socialistične države, kot pa krščansko - socialno, z nauki socialne pravičnosti in solidarnosti. Zato splošnega socialnega stanja po teh številkah ni mogoče premeriti in presoditi. Pač pa kažejo v čudni luči, kako je z organiziranim, torej zlasti industrijskim delavstvom. Socialistov je v Avstriji že šestkrat toliko kakor krščansko-socialno organiziranih delavcev. V vseh deželah so socialisti v večini, celo na Tirolskem, samo Kranjska je častna izjema. Za društvene namene prispeva vsak socialist na leto razmeroma po štirikrat toliko kakor krščansko-socialni delavci, dasi dobiva letne podpore le komaj dvakrat toliko. Vse drugo gre (če ne vpoštevamo gotovo nemajhnih dohodkov voditeljev) za moč socialne demokracije, n. pr. samo za liste in agitacijo 2 milijona kron na leto. Sklad za štrajke znaša že 4 milijone kron, a poleg tega sklada imajo še tajne sklade (takozvane »Šolidaritatsfonds«).
Naj bi te številke vse prepričale, koliko se čaka dela za krščanskosocialno organizacijo in kako nujno je. »Res clamat, vehementer clamat!« (Leon XIII.)
Statistika.
Organiziranih strok
krščansko-socialno 25 socialistično ... 56
Število organi	z i ranih	delavcev.
	Kršč.-soc.	Socialistič.
Dunaj		12.772	153.622
Spodnja Avstrija . .	6.105	33.988
Češka		12.102	93.358 +74.3581
Moravska		20.180	30.138
Šlezija		5.907	17.093
Zgornja Avstrija . .	. 5.268	11.825
Solnograška ....	1.158	5.045
Štajerska		1.386	25.620
Koroška 		329	6.568
Kranjska	•	. 7.625	2.939
Tirol, in Vorarlb. . . Dalmacija, Istra, Pri-	. 6.366	9.959
		
morsko 		775	11.697
Galicija in Bukovina	. 2.684	18.827
Od drugod 		395	1.216
	72.052	421.905+74.358
Kršč.-soc. org. Dohodki 1911 . . 545.932-09
Izdatki............... 524.298-90
Imetje koncem 1. 1911	....	311.045-73
Socialistična 9.191.346 06 8.542.182-27
13.145.274-37 +4.948-898-03 (Strelk-1	fonds).
Na jp osameznika pride!
letnih doneskov	.	6-—	21-78	za	društ.	nam.
+ 5-46	za	štrajke
letne podgore	.	.	4-13	7-32
imetja...... 6-73	31-15
Izdatki leta 1911. Podpore:
Za štrajke . . . . brezposelne . . potnino . . . . pravno varstvo bolniščino onemogle obsmrtnino v sili
Liscino .... nogle .... 1 nrtnino . . . >
li J
Drugo!
Za liste in knjižnice
agitacijo...........
upravo (osebno) . upravo (stvarno) .
35.484-36
38-102-31
4.230-46
12.828-85
100.687-20
45.646-97
78.835-50
44.210-23
49.330-58
56.288-47
400.780-15 1,332.867-78 209.638-66 150-989-89 1,000.174 05 304.144-71 244.038-38 533.001-88
1,357-424-39
1,060-565-13
898.689-42
666.824-51
Skupaj . .	524.298-90	8,542.182-27
»i » 2. S. o S; $2. k-
CD H-	JT*	77	CD
g-	E	p	2-	2.	g	g	«	k
p	sr. d <2. <2. S	£
•	•	D	jr	<0	c*.	K.	rj
2	5. *■	™	~
<	o	M-	P
5°	S*	.	„	.	-J	.
<	ffl	•	P.	W.	•
O	p	.	®	.	.
~	<	f»
co	'	2.	'	<	‘	‘
CD .	2.	*
a........................................................
tr
CD.......................................................
*-*	bO	05	O	v-*
g	3	jg	'S	S	55
O	^	W	CJ1	to	CO
to 00 | o bo 1
o CO
00 to
P P°
+*■ Ql tO 00 O 05
00 p
o to to <1 <1 O <1 H*
00 co to DO
g S ŠE
CO ut
š &
H*	Ut
05 to 00
co <1
e g g
p c« p 05 to 05 to fr O OJ co
g 5£
Čo O0
3 g š š
ut
oo
CO 00
S 3
ut to k-*	05
GO M- if* tO -O
g
Ut
p Ut 05	£*	05
tO	<1	05
--J	o	co
to H* co & fr-1-
fc fc
ut
Ut <1
ilgš
05 tO 00 2
05	£
p p ut ut
ut <| ut S
co
i
CO 05 Ut H* Ut kf* 00
_	H-k	M-	ro
•J	Oo	fr	to	w
o	o	fr	to	^
GO ut k^ 00
& g £ 2S £2 *
kf-
w
W 71 S M H M fco i)0 frl w 2
C0t-*05<lUtk-‘-©a5
M*4WO*JWGpOt
»fr-a-šidjcociofrco
utaocotococoooco
£
S-
►1
CD
o
CD
CD
<
P-
l-L O
k-*- O O © K*
B
CD
c-*-
«—I.
CD
CD
<
e
UK
CK
g
CO
»-*•
03
O
Q;
P*
O
Oe
©
CO g*
h-*- 2
0 Es
ps
1-* N
s p?
B
CD
to
O
O
N*
P
6?
1 Samostojno organiziranih (čeških sece-sionistov).
Bolniško zavarovanje v raznih državah.
Da si moreje predstavljati slovenski delavci obseg in pomen bolniškega delavskega zavarovanja v Evropi, jim podajemo s tem malo sličico, iz katere naj si napravi vsak sam sodbo o tem predmetu.
V Nemčiji obstoji prisilno bolniško zavarovanje za vse mezdne delavce jn za one, ki se pečajo z domačo (hišno) obrtjo,, dalje za nastavljence do plače 2500 mark. Poleg prisiljenega zavarovanja obstoji tudi prosto bolniško zavarovanje za one, ki ne spadajo pod obvezno zavarovanje, naj si bodo delavci, nastavljenci, družinski člani delodajalcev in mali podjetniki. V nemški državi je bilo v letu 1900 65 milijonov prebivalcev, med temi je znašalo število mezdnih delavcev 165 mili-
jona. Bolniško zavarovanje se je vršilo po krajevnih bolniških blagajnah na podlagi vzajemnosti s samoupravo in po nadomestnih blagajnah. (Vzajemna zavarovalna društva.) Vseh blagajn je bilo 23.009 s 14 milijoni zavarovancev. (Po novem zakonu z dne 19. julija 1911 10.000 blagajn z 20 milijoni zavarovanci.)
Prispevkov plačujejo delavci dve tretjini, delodajalci eno tretjino v odstotkih plač. Delodajalci, katerih delavci so zavarovani pri nadomestnih blagajnah, plačajo prispevke pri rednih bolniških blagajnah. Prostovoljno zavarovani plačajo zavarovalnino sami.
Blagajne so imele dohodkov 397'5 milj. mark, ali na vsakega zavarovanca 283 mark. Zavarovanci dobivajo v slučajih bolezni: a) Prosto zdravljenje in 50% povprečne ali dnevne plače kot bolniščino, ali pa prosto bolniško oskrbo in polovico bolniščine za družino za čas 26 tednov. Tudi je dopustno podpore zvišati, in sicer potom pre-membe pravil. Raztegne se podpora tudi lahko na podporo slabotnih ozdrav-ljencev, za pomoč babic, zdravniško porodniško pomoč, podporo za časa nosečnosti, dojenja in za pomoč družinam.
Izdatki bolniških blagajn so znašali 357-4 milijona mark ali za vsakega obolelega 62 7 in za vsaki dan bolezni 3-2 marke.
Ko stopi leta 1914. v veljavo novi zakon, tedaj bo znašala obremenitev kakih 60 milj. mark več letno.
Za rešitve sporov obstoji zavarovalni višji državni in deželni zavarovalni urad pri enakem zastopstvu delavcev in delodajalcev. Prepiri se rešujejo brezplačno, le višji zavarovalni urad sme podlegli stranki naložiti pristojbino od 1 do 20 mark.
V Avstriji imamo prisilno in prosto bolniško zavarovanje (zakon z dne 30. marca 1888.) Prisilno zavarovanje obsega obrtno delavstvo in obratne uradnike, prostovoljno pa kmetijstvo in domačo (hišno) obrt. V letu 1909 je bilo poleg 140 bratovskih skladnic 3347 bolniških blagajn z 334 milj. zavarovancev. Prebivalstva je bilo 27 8 milj. duš, med temi 10 milijonov mezdnih delavcev. Prispevki bolniških blagajn so v bistvu isti kot v Nemčiji. Dve tretjini v odstotkih po plači prispevajo delavci in eno tretjino delodajalci. Prostovoljnim pomožnim blagajnam niso podjetniki dolžni plačevati kakih prispevkov. Bolniške blagajne imajo samoupravo, in sicer z dvema tretjinama delavcev in eno tretjino delodajalskih zastopnikov. Zavarovanci dobijo poleg brezplačnega zdravljenja tudi bolniško podporo za čas 20 tednov po 60% od običajne krajevne plače. Porodnice dobivajo štiritedensko podporo. Razširjenje podpor je dopustno. Prepire razsoja razsodišče vsake bolniške blagajne. V letu 1909 je bilo dohodkov 64 milijonov mark, ali na zavarovanca 19'2 marke. Izdalo se je pa 56-2 milj. mark, ali za vsakega obolelega počez 3122 mark, ali za vsaki dan 1-81 mark. (To naj ee primerja z Nemčijo.).
Na Ogrskem imajo tudi prisilno in prosto bolniško zavarovanje, in sicer prisilno za v obrti in trgovini zaposlene do letnega zaslužka 2000 mark. Pro-stvoljno zavarovanje pa obsega poljedelstvo, domačo obrt in domače (hišne) službe in druge prisilnemu zavarovanju neobvezne ljudi. Pri 21 milijonih prebivalcev je bilo 32 milj. mezdnih delavcev. Krajevne blagajne — deželne blagajne za slučaje bolezni in nezgod imajo samoupravo. Vseh blagajn je bilo 182 z 0 9 milj. člani. Prispevke plačujejo po odstotkih zaslužka, vsak del polovico, torej delavec polovico in delodajalec tudi. Dohodkov je bilo 164 milj. mark, ali na zavarovanca 18 M. Poleg brezplačnega zdravljenja ima vsak član tudi pravico do bolniščine, ki jo dobiva za čas 20 tednov, dalje obstoja brezplačno zdravljenje družinskih članov. Stroški so znašali 14 3 milijona mark, ali za obolelega 44 26 mark, dan bolezni 263 mark.
Razsodišče in delavski zavarovalni urad, v katerih je zastopano enako število delavskih in delodajalskih zastopnikov, razsojajo prepire, ki nastajajo iz zavarovalnega razmerja. Zavarovalne vsote so navedene povsod v markah, kakor jih podaja statistika.
V Italiji obstoja prostovoljno zavarovanje za delavce vseh vrst. (Zak. z dne 15. aprila 1886.) in prisilno bolniško zavarovanje za ženske delavke v starosti od 15 do 50 let. Zavarovanje se vrši v vpisanih in prostih pomožnih društvih z in brez predpravice. Leta 1910 je bilo 6536 takih društev z 1 milijonom članov. Poleg teh pa še obstoja državna materinska blagajna. Prispevki so znašali 7-5 mil. mark ali na zavarovanca 7 5 mark. Delavke plačujejo od 15. do 20. leta 0-40 mark in
med 20. in 50. letom 0 80 mark letno, delodajalci istotako. Državni prispevek znaša 8 mark za vsako porodnico. Zavarovanci dobivajo večinoma le bol-nišnino in posmrtnino, ne pa zdravnika in zdravljenje v bolnišnici. Podpore določajo pravila podpornih društev, ki pa niso enaka. Izdatkov je bilo 4 milj. mark ali za člana 4 M. Pripomoč 24 m., državni prispevek 8 m., skupaj 32 mark na osebo.
Kakor se razvidi, je v Italiji zavarovanje za bolezni precej pomanjkljivo. Manjka zdravnika, zdravil in zdravljenja v bolnišnicah na račun bolniške podpore. Moški delavci sploh niso prisiljeni k zavarovanju.
Francoska ima v smislu zakonov z dne 15. julija 1850 in 1. aprila 1898. prostovoljno bolniško zavarovanje za delavstvo. Rudarji imajo do zaslužka 2000 mark na leto prisilno bolniško zavarovanje. V letu 1911 je bilo v Franciji 40 milijonov prebivalcev in deset milijonov mezdnih delavcev. Zavarovanje se vrši kakor v Italiji potom pomožnih društev, katerih je bilo 22 tisoč 530, s 44 mil. rednih in 0 5 mil. častnih članov (častni člani so menda posebna republikanska naprava) in 199 rudarskih blagajn z 205.000 člani. Prispevki so v letu 1911 znašali 41 mil. mark (na rednega člana 9-45 mark). Prostovoljni prispevki se plačujejo kot v Italiji, prisilni kakor v Avstriji in Nemčiji. Bolniške podpore kot na Laškem. Poleg tega je pa tudi skoro za vse člane starostna in invaliditetna podpora (227.000 podpiranih, izdatkov 162 mil. mark).
V Belgiji obstoja prostovoljno bolniško zavarovanje na podlagi postav z dne 3. aprila 1851. 23. januarja 1894, 19. marca 1898. V letu 1910 je imela Belgija 74 mil. prebivalcev in 2T mil. mezdnih delavcev. Zavarovanje oskrbuje 3550 pomožnih društev z 240 tisoč člani. Prispevkov se je vplačalo 3 8 mil. mark (za člana 9 mark). Bolniška podpora je kakor v Italiji, le da je v Belgiji tudi na razpolago zdravnik in zdravila v največ slučajih. Izdatkov je bilo 36 mil. mark, ali za vsacega obolelega 36 m. in za vsak dan bolezni 160 m. Prepire razsoja razsodišče, sicer urad. sodnija.
Velika Britanija (Angleško) ima v smislu zakona z dne 16. decembra 1911, prisilno zavarovanje za vse delavce in nastavljence (zadnji z letnim dohodkom do 3264 mark). Zavarovanje se vrši po državno dopuščenih društvah in poštnih blagajnah. Prostovoljno zavarovanje obstoji za one, ki niso podvrženi prisilnemu zavarovanju, in sicer do letnih dohodkov 3264 mark. V letu 1911 je bilo na Angleškem 45-2 mil. prebivalcev in 14 mil. mezdnih delavcev je približno 14-7 milj. zavarovancev. Prispevki so sledeči, in sicer tedensko za vsacega zavarovanca in od dnevnega zaslužka več kot 2-50 mark: delavec, moški 33 pf., ženska 25 pf., delodajalec 25 pf. in država 17 pf. Pri nižjih plačah plačujeta višje* prispevke delodajalec in država. Država prispeva tudi k prostovoljnemu zavarovanju dve devetinki zneska. Bolniška podpora je: a) prosta zdravniška pomoč in zdravila, b) bolniščnina po 26. tednih vplačevanja, tedensko 1020 m. za moške, 7 65 m za ženske in sicer za čas 26 tednov, c) Invalidna renta po 104 tedenskih prispevkih tedensko 5T0 mark, pri nesposobnosti za delo za čas do zopetne sposobnosti ali pa do 70. leta starosti, d) Materinska podpora po 26, pri prostovoljnem zavarovanju po 52. tednu prispevkov, 3050 mark za zavarovane matere in nezavarovane žene zavarovanih možev, c) prosto zdravljenje v raznih zavodih (pri jetiki in drugih sličnih boleznih) in drugo zdravljenje v bolnišnicah ter podpora svojcev. Označene podpore je dopustno raztegniti (zvišati). Ako zakrivi kdo sam bolezen, ne dobi bolnišč-nine. Osebe, ki zastanejo s prispevki, dobe primerno manj e podpore. Prepire razsojajo zavarovalni komisarji, sodišče in nadsodišče.
Norveška ima po zakonu z dne 18. septembra 1909 in 1. aprila 1911 prisilno zavarovanje za delavce in nastavljence vseh vrst dela z letnim dohodkom do 1575 mark (v mestih) in 1350 mark na deželi. Prostovoljno zavarovanje obstoja za neobvezne z letnimi dohodki do 1125 mark ali do 11 tisoč 250 mark premoženja v mestih, na deželi pa do 900 mark letne plače ali pa 7875 mark premoženja. V letu 1910 je imela Norveška 2-4 mil. prebivalcev in 0 4 mil. mezdnih delavcev. Bolniško zavarovanje se vrši v isti obliki kakor v Nemčiji po bolniških blagajnah. Posebne blagajne za tovarne, rudnike itd. so dopustne. Okrožnih blagajn je bilo 685 z 400.000 člani. K prispevkom donaša tudi država. Plačuje se: delavec šest desetink, delodajalec 1 desetinko, občina 1 desetinko,
država 2 desetinki premije v odstotkih plače. Bolniška podpora: a) prosta zdravniška pomoč in bolniščnina v znesku 60 odstotkov povprečno plače ali pa prosto zdravljenje v zavodih (bolnišnicah) za čas 26 tednov, b) Isto za porodnice za dobo 6 tednov, c) prosta zdravniška pomoč za zakonske in otroke pod 15 let stare, d) mrtvaščina, 25dnevna plača do 56 mark. Prepiri se razsojajo kakor v Nemčiji (Odbor in državna zavarovalnica).
(Dalje sledi.)
Pravnik.
RAZSODBE OBRTNIH SODIŠČ.
Delavec, ki je bil sprejet v delo pred pričetkom tvornišlcega obrata, ne izgubi značaja pomožnega delavca, četudi je opravljal druga dela. (Razsodba obrtnega sodišča v Ljubljani z dne 17. februarja 1912).
Tožitelj je delal kot pomožni delavec v parketni tovarni T. ter je nameraval premeniti mesto. Vsled tega se je ponudil toženemu B. ki mu je obljubil, da mu pismeno naznani, kdaj bo molgel tpri nj.em nastopi/ti službot Dne 3. januarja 1912 je potom karte naznanil tožitelju,, da lahko takoj k njemu pride, kakor hitro bode zapustil siužbo pri T. Dne 8. januarja je vstopil tožitelj pri toženemu B. v službo in je opravljal razna dela, ker parketna tovarna še ni bila dovršena. Dobival je dnevne plače 2 K 60 vin. Plača mu je bila izplačana ob tednu, zaradi odpovedi ni bilo nič pogojenega. Dne 10. februarja, preden je prišla tovarna v obrat, je bil tožnik brez odpovedi odslovljen. H. je vložil tožbo pri obx*tnem sodišču za odškodnino štirinajstdnevne odpovedi. Proti temu je navajal toženi B., da je bil H. pri njem kot navaden dninar in da se ga je le kot takega smatrati, ker tovarna še ni bila v obratu.
Obrtno sodišče je tožbi ugodilo.
V slučaju bolezni v odpovedni dobi ni izplačati mezde. (Razsodba obrtnega sodišča v Jagerndorfu z dne 5. aprila 1912).
Pri toženemu proti plači 20 kron tedensko in osemdnevni odpovedi zaposlen tožitelj (kurjač) je tožitelju dne 16. marca odpovedal delo in od tega dne ni prišel na delo, ker je zbolel. Dne 21. marca je prišel k toženemu po bolniški listek, pri tej priliki mu je toženi izjavil, da je odpuščen iz dela, ker je od 16. marca neopravičeno izostal od dela. Tožba za plačilo ene tedenske plače je bila odklonjena. Razsodba se vtemeljuje s tem, da je tožitelj sam dal odpoved in potem ni več prišel na delo, torej ni delal in mu tudi ne pripada plača.
Obrtni podjetnik je le pri rednem izstopu pomožnega delavca zavezan dati spričevalo. (Razsodba obrtnega sodišča v Gradcu z dne 19. okt. 1912).
Tožitelj je bil kot raznašalec kruha proti osemdnevni odpovedi zaposlen in je bil brez odpovedi odpuščen, ker ni hotel iti v odkazani okraj. Tožitelj zahteva, da mu' izroči toženi spričevalo, ta pa pravi, da istega ni dolžan dati.
Tožbi za spričevalo se ni ugodilo.
V zmislu § 81. obrtnega reda je vsaki obrtnik obvezan, dati pomožnemu delavcu na njegovo zahtevo pri rednem izstopu iz dela spričevalo. Tu pa nastane vprašsjnje, ali se je v tem slučaju izstop izvršil redno? Vprašanje se mora zanikati, ker se je delavno razmerje razdrlo po krivdi tožitelja. vsled odklonitve dela in je bil vsled tega v zmislu § 82., lit f., obrtnega reda predčasno po lastni krivdi odpuščen.
»Ako vam ni prav, lahko greste,« ne vsebuje odpovedi dela. (Razsodba obrtnega sodišča v Gradcu z dne 26. avgusta 1912).
Zahteve uslužbencev konsumnih društev ne spadajo pred obrtna sodišča. (Sklep obrtnega sodišča v Gradcu z dne 4. decembra 1912).'
Okno v svet.
Poskušen napad na brzovlak. Železniški čuvaj Anton Haberl v Podklo-štru na Koroškem je našel na progi ne daleč od svoje čuvajnice tik pred prihodom brzovlaka na tiru velik, na štiri ogle obrezan kamen v premeru pol metra. Če bi ne bil kamen pravočasno odstranjen, bi bila nesreča neizogibna. Uvedla se je stroga preiskava, ki pa dosedaj še ni imela nobenega uspeha.
Smrtna nesreča se je pripetila v noči od 22. na 23. julija t. 1. na kolodvoru v Beljaku. Lampist južne železnice Mihael Karminšek je hotel med premikanjem voz prehiteti lokomotivo, ki premika vozove. Pri tem ga je lokomotiva prehitela in mož je padel pod kolesa, ki so mu odtrgala glavo od trupla. Glava je ostala na mestu nesreče, truplo ponesrečenca pa je vlekla lokomotiva še kakih 30 korakov naprej.
Škoda vsled zadnjih povodenj na Ogrskem. Zadnje povodnji na Ogrskem o katerih smo zadnjič poročali, so napravile na Ogrskem samo na polju za 30,000.000 K škode, ostalo škodo pa cenijo približno na 100,000.000 K.
Gospod Cochon, znani pokrovitelj in branitelj vseh onih nesrečnikov v Parizu, ki so iz kakršnegakoli vzroka z družino ostali brez stanovanja, je nedavno zopet dobro izpeljal en tak slučaj. Zvedel je bil, da so opekarskega delavca Blancarda z ženo in šestimi otroci vrgli iz stanovanja in se sedaj vsa družina v obupni bedi potika od zatišja do zatišja. G. Cochon se je takoj odpravil, da jih poišče. Dobil je družino zbrano okrog majhnega samotež-vo-zička, na katerem se je nahajalo »pohištvo«. Pozval jih je, naj gredo z njim, da
skupno poiščejo stanovanje. Družina je ubogala; žena je rinila voziček, mož je pa krotil otroke. Iz predmestja je Cochon zavil v bogate mestne ulice in družina je postajala vedno bolj nezaupna. Tedaj se Co-chon ustavi pred krasno palačo — borzo — in spravi družino skozi neka postranska vrata v poslopje. Po hodnikih in stopniščih se v nervozni naglici gnetejo denarni mogotci. Mednje stopi g. Cochon in glasno zakliče: »Samo trenotek, gospoda! Tu je družina, ki bi morala na cesti poginiti, ako bi ne našla človeškega usmiljenja. Dovolite mi tedaj, da ji v tej prostrani zgradbi poiščem človeka vredno stanovanje.« Tega gospodu Cochonu seveda niso dovolili, pač pa so mu obilo darovali za revno družino, ki je bila tako rešena najhujše bede.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc Tisk Katoliške Tiskarne.
Ste že poH kavo s Froncliovo perl-ržlo, znamka: Perlro: ?
Ista ugaja tudi brez zrnate Kave.
ze N IT
I
\ «5
pil
Tovarne za asbestikriU ..2EHIT"
družba z oni. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski materi jal
:Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
—7/ ----7/-VK- "7/------■K-
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najniijih cenah
L. Mikusch. SME?.
7/—kz:7/^.z$^y/z
trg it. IS.
3TT7/,,: SCZZdB
9
■j
JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprinl UUBLJHHH
1. UICIJUI Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Tolika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd.
IJredtiskanje in vezenj« monogramov In _______vsakovrstnih	drugih	risb._____H
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura!
trgovini
Janko Cesnik
(Pri CeSnlku] LJUBIJI!(M
Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
A 7IRFRT Ljubljana
H. lilUlill I f Presno« din
priporoča svojo
veliko zalogo ievljev do-malega Izdelka ::
,Našo Moč‘.
— 136 —
čiti in kuriti. V vseh primerih je v zadevnih zaprtih delovnih prostorih obložiti stene in pod tako. da ni nikakih presledkov in da se dado lahko umivati. Ti delovni prostori morajo biti snažni in snažiti se morajo vedno mokro in po sklepu dela.
§ 2. Obrtni podjetniki so dolžni, ako se v napravah« ki jih je presojati po § 1., porablja več nego 20 s pleskarskimi, loščarskimi in slikarskimi deli zaposlenih delavcev, tem delavcem v obratova-liščih dati na razpolaganje posebne prostore za umivanje in oblačenje, ki se dado kuriti, z uredbami za hranjenje oblačil ter jedilne prostore in skrbeti za to, da bodo ti prostori vedno snažni.
II.
Posebni obratni predpisi.
§ 3. V pleskarskih, loščarskih in slikarskih obrtih ter v vseh tistih obrtih, v katerih se obrtniško opravljajo pleskarska, loščarska in slikarska dela, se morajo svinčevite barve in kleji hraniti in uporabljati le v takih posodah in shranbah, na katerih je svinčevitost vsebine narejena razvidno tako, da se opazi in razume.
§ 4. Obrtmiško porabljanje svinčene beline ali drugačnih svin-čevitili barv in klejev za pleskanje znotraj je prepovedano.
Za pleskanje znotraj v zmislu tega ukaza naj velja tisto pleskanje, ki po svoji trajni ali poglavitni določbi rabe ni neposrednje izpostavljeno vplivom vremena.
V 1. odstavku obsežena prepoved se ne uporablja na dela, ki se tičejo naprave prvega temeljnega pleskanja ob izvršitvi čisto belega pleskanja na ravno takih starih svinčevitih pleskanjih ali pleskanja v prostorih, v katerih je pleskanje pogosto izpostavljeno vplivu vodnih ali drugih par.
Izjemoma sme obrtno oblastvo, določuje sicer potrebne oprezne naredbe, dovoliti uporabljanje znotraj tedaj, ako gre za izvršitev del, ki bi bila sicer izgubljena za domačo industrijo.
§ 5. Ako je obrtniško uporabljanje svinčene beline ali svinčevitih spojin v zmislu predpisov § 4. ob izvrševanju pleskarskih, loščarskih in slikarskih del dopustno, oziroma dopuščeno, se za ta dela ne smejo privzemati ženske in mladostni pomožni delavci.
Ta prepoved velja, kolikor pridejo v poštev mladostni pomožni delavci, tudi glede za snaženje v § 1. omenjenih prostorov ter v § 8. omenjenih posebnih delovnih oblek. Delovne obleke se morajo vedno mokro snažiti.
Izjema velja glede mladostnih vajencev, ki so že dovršili 14. leto starosti, toliko, kolikor je potrebno privzemati jih k delom,
— 133 —
a) pomočniki (trgovski pomočniki, pomagači, natakarji, vozniki pri vozarskem obrtu i. e.);
b) tovarniški delavci;
c) vajenci (učenci);
d) tiste delovne osebe, ki se rabijo pri obrtu za nižja pomožna dela (pa ne spadajo k osebam, oznamenjenim v členu V, lit. d uvodnega zakona k obrtnemu redu).
Pomožnim delavcem pripadajo tudi delovne osebe, ki imajo pravilno opravilo pri takih obrtnih podjetjih, katera obratujejo y členu V uvodnega zakona k obrtnemu redu navedene fizične ali mo-ralične osebe poleg opravil in podjetij teh oseb, ki ne spadajo pod obrtni red.
Za višje službovanje praviloma z letno ali mesečno plačo nastavljene osebe, kakor poslovodje, mehaniki, faktorji, knjigovodlje, blagajniki, ekspedijenti, risarji, kemiki i. e. se ne prištjevajo k pomožnim delavcem.
Pomožni delavci v zmislu obrtnega reda se imenujejo osebe, ki imajo službo v kakem obrtlnem podjetju, se pravilno bavijo s tem opravilom, ne spadajo k osebam, namenjenim v členu V. črka d, razglasnega patenta k obrtnemu redu (dninarji, težaki i. dr.), in se ne uporabljajo za višja opravila (knjigovodje, blagajniki i. dr.).
Tudi udje obrtnikove družine morejo biti pomožni delavci v njegovem obrtu. a piojem pomožnega delavca se ne zahteva, da bi .moral v vsakem slučaju dobivati plačo.
V navadnem življenju se rabi izraz »pomočnik« v ožjem pomenu te besede in pomenja zlasti obrtnega delavca pri rokodelskih obrtih, ki ima že nekoliko strokovne izobrazbe.
Po besedilu § 73. o. r., črka d, je v posameznem slučaju težko določiti, ako je prištevati kako osebo, ki opravlja dela nižje vrste pri obrtu, pomložnim delavcem, ali spada dotični uslužbenec morda med navadne najemnike (dninarji i. dr.), katerih člen V. razglasnega patenta k obrtnemu redu ne šteje med obrtne Idelavice. Ako se § 73., črka d, razlaga bolj strogo, — kar bi bilo v korist delavcev želeti, — bi večina takih delavcev spadala med dbrtnie pomožne delavce. Tako n. pr. se morajo semkaj šteti osebe, ki imajo službt pri stavbinskih obrtih, podajajo opeko, delajo in nosijo omet itd.
Po prejdzadnjenj Odstavku § 73. o. r. se štejejo za obrtne pomožne delavce tudi tiste osebe, ki se uporabljajo! obenem pri obrtnih in takih podjetjih, katera ne spadajo pod obrtni red. Tako se smatrajo za \obntne pomožne delavce n. pr. mizarski pejmočnjiki pri gledališčih, delavci pri opekarnah, pri sekanju lesa, dalje osebe,
Gričnr & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovostt ? konfekciji za dame.
Sladnl taj-zajtrk!
Dali 50% prlbranka In okusen zajtrk, luilna! dose-IVn I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladnl čaj. Ako se ea uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr.pl.Tmk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mnfl j® vedno bolj priljubljen. Povsod >/, kg zavoj 60 vin. U1ULI Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk<5czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-karne Trnkdczy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, LUrdVJKI josefstadterstrasse štev. Z5, Radetzkyplatz štev. 1. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, lstotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
- toehjv ^wtrv, po.evru in -ilftutrpotovali'juy~so obrnejo
siinonJFM7ieteZx<*
'£yCetodvorak0iulueJ20.
“	*	f	u
MJFt Liub,iana
• r« LHJLti Stari trg št.9.  Izprašani optik.----------------------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Nalvečfl optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, narejene , strogo | n atan-čno po naročilu in zdravni-| ških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokov-
njaiko pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Ooerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je o 'ed iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bi|iti it	'kih	ar, zlatnine In srebrnine. Zahtevaj!« cenik.
Lekarna „Fii kron!" Mr. Pii. A. Bcfiinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica SO v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 60 v.
Bibje olje, steklenica l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
čmiiiiiiiimiimmimiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiMiiiimiiMMiiiiiiiiiiiimiNiiMMiu
§ Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: i
j BIOGLOBIN i
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. 1
5 Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = 1 V steklenicah po K 3‘50 in K 2-— v vsaki = | lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	|
| M= R. Sušnik |
| lekarna „Pri zlatem jelenu1* | |	Ljubljana,	Marijin	trg.	|
niiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiir:
Edina In naihra|5a linija o Hmeriho!
Samo 5 dni! F
iz Hawre v New-York
francoska prak-
morska družba.
Veljavne vozne liste (Slfkartc) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
ED. ŠMARDA
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18
v hiši .Kmetske posojilnice*.
NajvčČja in najstarejša
tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVU« imihSih ass
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
Najboljša, naisinumeiSa prilika zaStedeniel
Ljudska Posojilnico
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „llnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 134 —
ki imajo službo pri kmetijskih postranskih podjetjih (kamenolomih i. dr.), in podobno.
Glede zadnjega odstavka § 73. o. r. bi bilo omeniti, da v posameznem slučaju ne odločuje imenovanje dotičnega uslužbenca (delovodja, blagajnik i. dr.), ali ga je šteti med pomožne delavce ali ne. Tudi mesečna ali letna plača ne more biti pri tem merodajna, ker imajo lahko tudi navadni pomožni delavci tako plačo. Je-li spada dotični uslužbenec med obrine pomožne delavce, to se sodi po< kakovosti njegove službe in njegovega opravila in po tem. kakšno stališče zavzema v obrtu.
Po § 92. o. r. zadevajoi določbe obrtnega reda o obrtnih pomožnih delavcih .tudi trgovinske uslužbence v toliko, kolikor ni v trgovinskem zakoniku določenega kaj drugega.
§ 74.
Skib za pomožne delavce.
Vsak imetnik obrta je dolžan o svojih troskih napraviti in vzdrževati vse tiste naredbe glede delovnih prostorov, strojev in delovnega orodja., katere so potrebne z ozirom na kakovost njegovega obrtovanja ali obratovanja v brambo življenja in zdravja pomožnih delavcev.
Sosebno mora imetnik obrta skrbeti, da bodo stroji, delovne naredbe in njih deli, kakor so zamašnjaki, transmisije, osne blazine, dvigalniki, bečve, kotli, ponve i. e. tako ograjene ali s takimi hranilnimi pripravami opremljene, da ne pridejo lahko v nevarnost delavci, če previdno opravljajo svoje delo.
Tudi spada med dolžnosti imetnika obrta, poskrbeti, da bodo delovni prostori ves delovni čas po tem, kakoršen je obrt, kolikor moči svetli, snažni in ne zaprašeni, da se bode zrak vedno tako ponavljal, kakor to zahteva število delavcev in naredbe za svečavo, in da se bode delalo zoper kvarno vplivanju škodljivih izparic, in dai bode posebno pri kemičnih obrtlh postopanje in obratovanje urejeno tako, da bo kar najmanj moči trpelo zdravje pomožnih delavcev.
Prav tako imajo imetniki obrta dolžnost, da, če prepuščajo svojim pomožnim delavcem stanovanja, ne rabijo v ta namen zdravju nevarnih prostorov.
Slednjič so imetniki obrta dolžni, ko dajajo dela pomožnim delavcem do izpolnjenega 18. leta in ženskim osebam sploh, kolikor gledati na nravnost, kakor to zahteva njih starost, oziroma*
spol.
V mnogih obrtih je delo združeno z marsikakimi nevarnostmi za zdravje in življenje delavcev. To zahteva zakon od obrtnih
— 135 —
lastnik o v,,da te nevarnosti primerno odpravijo ali vsaj po možnosti zmanjšajo, obenem pa nalaga tudi delavcem dolžnost, da so pri takem nevarnem opravilu previdni in oprezni.
Delodajalec je že po delovni pogodbi dolžan poskrbeti za varnost svojih delavcev pri izvrševanju dela. Kjer nevarnosti ni mogoče ppolnoma odpraviti, treba jih je vsaj zmanjšati s primernimi napravami. Ako obrtnik ne poskrbi za take naprave ali ako se tudi v drugih ozirih ne pobriga za varnost delavcev, kriv je-prestopka proti obrtnemu redu.
Ta dolžnost zadeva obrtnike sploh in pri posebnih obrtih še posebej. Izgovor, da se ni vedelo za tako dolžnost, da nadzorovalno oblastvo ni izdalo nobenega posebnega predpisa za dotični obrt, da delavci sami ne žele take naprave i. dr., ne morejo veljati kot opravičilo.
Obrtne lastnike, ki ne izpolnjujejo teh predpisov, kaznuje lahko obrtno oblastvo (§§ 131. in 132. o. r.). Ako se pa delavec kljub svoji pazljivosti poškoduje telesno, ali ako nastopi celo smrt vsled takih poškodb, nastopi tudi kazen po kazenskem zakoniku zaradi pre-greška ali prestopka proti varnosti življenja. Poškodovani delavec ima razun tega tudi pravico zahtevati odškodnino, za kar je pristojna civilna sodnija.
Slednjič nalaga gorenji paragraf obrtnikom tudi dolžnost, da naj pri svojih mladih delavcih in ženskih osebah sploh pazijo na to, da ne trpi škode vsled skupnega dela njih nravnost.
Z ozirom na lepi namen, ki ga ima ta zakon, bi morala obrtna oblastva pač strožje nadzorovati razne delavnice in od delodajalcev delavcem prepuščena stanovanja in spalnice.
Da bi se določbe tega zakona izpolnjevale, za to skrbeti spada med glavne naloge obrtnih nadzornikov.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. aprila 1908, drž. zak. št. 81, odreja sledeče predpise za varstvo zdravja in življenja delavcev v podjetjih, kjer se izvršujejo pleskarska, loščarska in slikarska dela:
I.
Posebni predpisi za obrtna obratovališča in delovne prostore.
§ 1. V obrtnih obratovališčih morajo tisti prostori, ki so določeni za opravljanje pleskarskih, loščarskih in slikarskih del z uporabo svinčene beline ali svinčenih spojin, kolikor gre za nove naprave, zadoščati zahtevam ministrstvenega ukaza z dne 23. novembra 1905. leta, drž. zak. št. 176. Kolikor pridejo v poštev že obstoječe naprave, morajo biti primerno prostorne, se morajo dati dobro zra-