PRVI OTIPLJIVI USPEH ATOMSKE BOMBE Claude Roy, pisec tega (lanka, je bit do madžarskih do. podkov član Komunistične partije Francije, ko je izstopil. Pred enim mesecem pa je por.ovno zaprosil za vstop, o čemer sta glasili KPF in KPl zelo pohvalno in navdušeno pisali. Toda ko je zvedel, da je bil Imre Nagy usmrčen, je ponovni vpis odklonil. Nekaj ur po sporočilu o usmrtitvi Nagyja in njegovih tovarišev je prokurator Ljudske republike Madžarske izjavil novinarjem, da je «dovršeno dejstvo imelo pomirjevalni učinek na ljudstvo*. Gre za republiškega prokuratorja pedagoške šole posebne vrste, ki misli, da je ljudstvo malopriden deček, daleč od razumne dobe in da je naloga vlad in republiških prokuratorjev v tem, da ga mirijo. Res je, da je med dovršenimi dejstvi smrt najbolj dokončno dovrše r.a; vendar pa je prav tako gotovo, da ni nič bolj V torek izide Primorski dnevnik na osmih straneh ob priliki številke 4000 in bo vseboval dve strani posnetkov z zaključnih prireditv in razstav slovenskih sol. podobno miru kot impotenca obupa in da se iz mrtvaške tišine poraja najbolj dovršeni mir. Toda lahko se bojimo, da Je ta mir samo dozdeven Edina očitna stvar v današnji Madžarski so, po drugi strani, štiri trupla. Prišla so iz noči. štiri trupla brez procesa, štirje revizionisti. Morda bodo njihove obsodbe nekega dne ponovno pregledali — toda prepozno. Vlada lahko naslanja svojo avtoriteto na dve stvari: na silo ljuskega soglasja ali pa na silo dovršenega dejstva. Kaže, da je madžarska vlada izbrala sedaj drugo silo, ki jo bom, kar se mene tiče, vedno Odklanjal, pa naj jo uporabljajo v Budimpešti ali v Parizu ali pa v Alžiriji. Povejmo to s tistim mirom, o katerem je govoril madžarski prokurator. Nosemo ukazov padalcev, ki 50 povzročili, da je izginil Maurice Audin in prav tako nočemo ukazov tistih krvnikov, ki so povzročili, da je izginil Nagy. (Mau-rice Audin je bil profesor matematike na liceju v Al-širu; osumili so ga, da je sodeloval z alžirsko osvobodilno fronto in padalci so ga aretirali: nato je izginil na misteriozen način. Pred nekaj meseci so ga komemorirali na pariški Sorboni.) Spričo dejstva, da nam ni uspelo pravočasno razbiti verig, ki so priklenile Nagyja in njegove mučence v mrak, moramo sedaj enkrat za vselej razbiti su-Šenjstvo lažnih dilem in tiranijo lažnih alternativ. Biti v Franciji pristaš francoskega socializma ne pomeni sprejeti zakrinkano knjigovodstvo, ki bi nas hotelo prepričati, da da bi načrt zagotovil demokratično začasno samoupravo otoka. Kar se tis, če pravice ciprskega prebivalstva do samoodločanja, je grška vlada sklenila, da ga začasno ne bo postavljala, ker bi spremenjen načrt itak bil prvi korak na tej poti. Mnogo bolj nepopustljivo stališče pa zavzema turška vlada, tako da je Grčija sklenila odpovedati sodelovanje s Turčijo v okviru NATO ter zahteva reorganizacijo poveljstva za Južnovzhodno Evropo. Turki še vedno poudarjajo, da sprejemajo samo delitev otoka. Pri tem pa vendarle dodajajo, da so pripravljeni nadaljevati razgovore. Med debato v angleški spodnji zbornici je Mac Mil-lan tudi izrekel pripravljenost angleške vlade, da začne «konstruktivne» razgovo- Zadnje dni se je med SZ in Zahodom začela nekakšna «voj na demonstracij.» Holandci so začeli demonstrirati pred sovjetskim veleposlaništvom, pred sedežem SZ v Nevv Yorku pa so demonstrirali madžarski begunci, ki žive v ZDA, in nekaj Američanov. Tem so sledile demonstracije madžarskih beguncev in Nemcev v Bonnu. Moskovčani so vsemu temu odgovorili z napadom na sedež bonnskega predstavniki v Moskvi in sovjetska policija jih je komaj ustavila, ko so se bližali ameriškemu velepo slaništvu (slika zgoraj) re z Grčijo in Turčijo ter s ciprskim prebivalstvom. Dodal je tudi, da angleška vlada ne vztraja na tem. naj bi Grčija in Turčija takoj sprejeli britanski načrt, in da so o njem mogoči nadaljnji razgovori. Omenil je še, da so tudi v turškem odgovoru nekateri namigi, ki V petkovi številki «11 Piccolos je objavil njegov sotrudnik Giulio Caprin, pismo, v katerem pravi; «V nekem dopisu iz. Beograda, ki so ga objavili številni časopisi 18. junija se bere, da je maršal Tito govoril v Labinu, istrskem rudarskem mestu. V Istri: toda, kje naj bi bilo to mesto Labin, o katerem se prej ni nikoli čulo? Sele neki istrski begunec v Trstu mi je povedal, da je to ime, ki so ga Jugoslovani vsilili Albo-ni. »Tra Pola e Albona piesso del Quarna-ro . . .» Se spominjate? V tedanjih, avstrijskih časih, je D’Annunzio nabiral lovorikg, toda stari Avstriji se še sanjalo ni, da bi spreminjala imena svojega italijanskega prebivalstva«. «Od maršala Tita ne moremo zahtevati, čeprav se govori, da je v tem trenutku dober sosed — kar nam ugaja — da istrska imena objavlja v svojih sporočilih vsaj v dveh jezikih kot delamo mi za nemška imena v Visokem Poadižju (Ne delate! Op. ur.) Celo zahvaliti se mu moramo, da je otočkom pred Puljem, kjer je postavil eno izmed svojih priljubljenih bivališč, pustil italijansko ime Brioni«. «Prav tako ne moremo zahtevati, da v uredništvu italijanskih časopisov uredniki, ki pripravljajo vesti iz jugoslovan- skega vira, uganejo v italijanskih imenih izvirna italijanska imena, ki se v njih skrivajo. Ne morejo vsi vedeti, da Pulj pomeni Pola in Kopar Capodistria«. Zato Giulio Caprin predlaga, naj bi nekdo sestavil priročnik z imeni ki jih je »Jugoslavija prekrstila ali ponovno krstila«. «Ta priročnik, predlaga dalje Caprin, bi morali razdeliti vsem časopisom in tiskovnim pa tudi turističnim agencijam v Ita- liji, in RAI in morale bi ga dobro imeti pred očmi«. Naj nam ne zameri Giulio Caprin, da si dovoljujemo pripomniti naslednje: 1. Maršal Tito ni nič kriv! Kriv je že Primož Trubar, ki je živel tudi v Trstu (r. I. 1508, u. I. 1586) znani protestantski pisatelj, ki je v uvodu k I. delu prevoda Novega testamenta leta 1557 med drugim v zvezi s koprskim škofom napisal; Mesto »Gaffers«, ki ga nekateri imenujejo «Caput Histriae«, drugi «Justinopolis», Slovenci pa »Koper«, je oddaljeno samo dve milji od 1 Trsta. Znano je namreč, da so to ime že skoro tisoč let pred nji m uporabljali istrski Slovenci in Hrvati kot so hrvatski prebivalci že tedaj imenovali Labin mesto, ki so ga italijanski prebivalci imenovali Albona, Pula pa mesto, ki se po italijansko kliče Pola, in le Slovenci mu pravimo Pulj. Z. Priročnik; ki ga predlagate pa je bil že sestavljen na državne stroške pred petintridesetimi leti! Da se razumemo: na stroške italijanske vlade! Ne samo to! Zanj je poskrbel sam tedanji kralj in njegov bratranec! Priročnik se namreč imenuje kraljevski odlok številka 800 od 28. mar-. ca iz leta 1923, t.j. iz prvega leta zlate fašistične dobe. V tem tako aktualnem priročniku so navedena vsa stara slovenska imena naših krajev, ki jih je Italija Zasedla po prvi svetovni vojni, poleg njih pa — NOVA italijanska imena. In vsak državljan, javni uradnik pa še prav posebej, je od 28. marca 1923 moral in mora še danes uporabljati samo ta nova italijanska imena! Ta priročnik je namreč še vedno v neljani! Seveda samo za tiste kraje, ki so tudi po drugi svetovni vojni ostali še nadalje pod Italijo. Strinjamo se tudi s predlogom, da se ta priročnik, ki nosi kot nalašč zares enostavno številko 800 in si ga zato lahko vsakdo zapomni, razdeli ne samo turističnim agencijam, ampak vsem desetim ali petnajstim milijonom turistov, ki obiščejo vsako leto Italijo. Tako bodo vsaj zvedeli, da je še vedno v veljavi raznarodovalni fašistični zakon, v sramoto italijanske demokracije in v posmeh podpisu, ki ga je pod londonski memorandum postavil predstavnik te demokracije pred štirimi leti. (Morda se bo italijanska delegacija• mešane komisije, ki se sestane 1. julija letos na tretjem zasedanju v Rimu, spomnila, da so taki fašistični priročniki postali popolnoma odveč.) itiiiHiiiiiimiiiMfiimiiiitiiiiiiiiimfiiiiiiiiiMiHmiiiHmiiiiiimmiHi (Nadaljevanje na 8. strani) iiinuiiiiiiiiiimiiiiimaiiMii iiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiMiimniiiimiimiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .... V RIMU SE JE IZCIMILA NOVA VEČJA «ZADEVA» Pri «Italcasse» so zapravili kakih petnajst milijard lir Vodstvo ustanove, kjer imajo glavno besedo demokrščani, je posojalo denar - «svojim», brez kritja in kriterija Prav gotovo so uredniki rimskega dnevnika »Paese -Sera« kar obstali, ko se je 24. t. m. ob pol petih popoldne pojavilo v njihovem u-redništvu kar sedem policijskih agentov, ki so z ustreznim sodnim pooblastilom zahtevali, naj jim izroče neko poročilo, ki je do tedaj služilo njihovemu kolegu Feli-ceju Chiantiju kot vir za vrsto člankov. Omenjeni dokument je bilo neko poročilo dr. Girolama Castella, člana nadzornega odbora Državne banke in #Italcasse». Ker je bil dokument izredno važen, se je na ta obisk policija odlično pripravila. V‘em ko je skupina sedmih agentov šla v uredništvo, so drugi agenti pohiteli tudi na Chian-tijev dom v Ul. Frattina. In ker so imeli pri sebi u-strezno pooblastilo, jim je Chianti zaželeno poročilo izročil. Kot vidimo, je vse poteklo v miru in brez večjega škandala. In vendar je ta dan izredno važen za novo afero, ki ji pravijo «škandal Italcasse«. Kaj je na stvari? Predvsem moramo takoj poudariti, da je «obisk» policije uredništvu vzbudil u-pravičeno ogorčenje. Tak postopek je tako nesimpatičen, da mora vzbuditi v vsakem poštenem človeku odpor. To je bilo tudi mnenje večine italijanskega tiska. Toda pustimo za sedaj to ob strani in se vrnimo k bistvu zadeve. Pred zadnjimi volitvami je Felice Chianti v «Paese -Sera« objavil nekaj vesti in komentarjev v zvezi s škandaloznim gospodarjenjem pri «Italcasse». Ker so bile na vrsti volitve in ker ni hotel niti sam pisati v vzdušju predvoli ne kampanje, je nadaljevanje svojega razkrivanja tega škandala preložil za povolilno dobo. Tedaj se ob njegove članke o tej zadevi ni nihče kdo ve kako obre-gal. hkrati ni nihče njegovih trditev niti zanikal, pač pa so njegovi podatki služili kot snov mnogim govornikom na predvolilnih zborovanjih. Sedaj pa je Chianti začel s svojimi nadaljevanji *n, kot smo videli, ga je policija obiskala. S tem je policija posredno potrdila, da je bilo vse, kar je bii Chianti v svojih člankih napisal, točno. In Chianti ni povedal malo. Iz tega bi se zate mogel razviti mnogo večji škandal, kot na prvi pog'ed kaže. Ppročilo, ki smo ga prej omeniM in ki je Chiantiju dajalo snov za članke, je poročilo dr. Girolama Castella. člana nadzornega odbora Državne banke in «Italcas-se«, ki je nekako osrednja ustanova vseh italijanskih hranilnic «Cassa di Rispar-mio». Je torej poročilo moža, ki se na bančne zadeve spozna. Chianti pa je na o-snovi tega poročila pisal, da je vodstvo «Italcasse» v zad-dnjih letih zagospodarilo kakih 10 ali celo 15 milijard lir. Tudi za ustanove kakršna je «Italcass:» je ta vsota velika. Vendar ne gre pri tem le za teh 10 ali 15 milijard, ampak tudi zato, da ima pri tem skoraj izključen delež Krščanska demokracija, ki, kot kaže, meni, da so tudi državne in pol-državne ustanove postale njen izključen fevd. Kako je poročilo dr. Castella prišlo v roke novinarju Chiantiju, ni znano, toda CICLO TRST novinar je iz njega posnel, da ima »Italcasse« 89 milijonov osnovnega kapitala, 3 milijarde lir rezervnega sklada jn 250 milijard 'etnega obrata. Ob koncu leta 1956 pa je obračun znašal 550 milijonov v blagajni, 26 milijard v menicah in nad 53 milijard v danih posojilih. Te številke pa so za tako u-stanovo nekoliko drzne, ker je banka načela že likvidacijski sklad svojih nameščencev, ki znaša 687 milijonov lir. Ker s takim stanjem vodstvo ni moglo dalje, je prosilo za posojilo pri Fiatu, ki ji je dal 5 milijard z obrest* no mero 5.5 odst.. To pa še ni vse. Iz istega poročila izhaja, da so se menice dajale kar na slepo in se obnavljale kar s svinčnikom. . In skupni znesek teh nepravilnih menic je znašal nad 17 milijard lir. Med 148 upniki pa so razna podjetja kot »Teti«-, «Enic», rimsko gradbeno podjetje »Romana« in druga. I'ž’ nekega vprašanja, ki so ga v rimskem parlamentu .postavili finančnemu mini-, stru komunistični poslanci Caprara, Fgletra, Natoli in Adamoli, pa bi mogli sklepati, da je ((Italcasse« veliko izgubila, ker je brez vsakega ‘ jamstva dajala posojila raznim podjetjem, ki so zašla v težkoee ali propadla, kot n. pr. podjetjem »Minerva Film«, «Diana Cine«, «To-scana Azoto«, «Gruppo Orsi-ni», in tudi zasebnikom, kot n. pr. grofu Mariu Vaselliju, ki je lani doživel polom, in grofu Ticcu. Posebno poglavje v tej zadevi zavzema ustanova «At-tivita Sviluppo Italia«, ki je od «Ita!casse» dobila nekaj nad 856 milijonov lir, ki se ne bodo dale na noben na- I. E. L. M. A. T. I M F O lt T . E X P O U T TRST — TRIESTE Ul. F. Filzi, 23 — Tel. 2H-976 Telejr.: IELMAT - Trieste Itd TRST TRG GOLDONI 7 Tel. 23352. 61101 Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode. Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET čin izterjati, ker da so že zabeležene med neizterljive terjatve. Pri tem pa je dobro vedeti, da je ta ustanova demokristjanski otrok, za katerega »e miti ne ve, česnu so ga dali na svet. Ko so novinarju Chiantiju policijski agenti »dokument« odnesli, so nekateri menili, da bo prenehal pisati, toda v petkovi številki «Paese - Sera« je bilo objavljeno nadaljevanje te zadeve. Prostor nam ne dopušča, da bi iz njega posneli nove zelo zanimive podatke, vendar je gotovo, da se ta «a-fera« ne da več potlačiti in zato bomo prav gotovo o njej prej ali slej ponovno pisali. Mnogi italijanski državljani skušajo štediti in si od skromnih dohodkov odtrgu-jejo, da bi v kako hranilnico spravili kak vinar za »suha leta«. Primer «Ita!casse» pa dokazuje, kako ljudje, ki s temi sredstvi upravljajo, denar nekontrolirano razmetavajo — to je mnenje številnih komentarjev v zvezi z »zadevo Italcasse«. — da je pred dve sto leti sloviti skladatelj in tedaj še bolj znamenit dirigent Jan Vaclav Stamic bil slovenskega porekla. Stamica Cehi u-vrščajo med svoje glasbene velikane. Nemci pa pravijo, da je Stamic bil Nemec, češki glasbeni zgodovinar Raček pa je v svoji študiji 6 Stamicu napisal, da so bili starši skladatelja in 'dirigenta Stamica, ki se je rodil o Havličkovem Brodu na Češkem iz okolice Maribora. Stamic se je proslavil v Mannheimu, kjer je dolgo let deloval kot glasbenik, zato ni nič čudnega, da ga Nemci smatrajo za svojega, Cehi pa si ga prilaščajo, ker se je rodil na Češkem. Češki glasbeni zgodovinar dodaja, da je Stamic močno vplival na Mozarta in da sta njegove skladbe cenila tudi Hay-den in Beethoven, ki da sta našla v njem marsikatero koristno spodbudo. * * * —— da se to -zakon o zaprt« 'ju javnih hiš začel v krat« kem izvajati. Notranje ministrstvo je izdalo navodil« kvesturam,. naj obvestijo lastnike javnih hiš, da morajo prenehati z delovanjem 20. septembra letos. Nekateri lastniki so javne hiše že prostovoljno zaprli. Hkrati je visoki komisar za zdravstvo poslal prefekturam in pokrajinskim zdravnikom navodila glede pobijanja spolnih bolezni. Zenske, ki so bile zaposlene v javnih hišah, so prejele ponudbo, ali hočejo biti sprejete v posebne zavode, ali v zavode za prevzgojo. Do sedaj pa je prišlo le malo odgovorov. Na italijanskih kvesturah imajo v seznamih zabeleženih okrog pet tisoč prostitutk, od katerih je 2.600 V 540 javnih hišah. sji $ He — da je pred kratkim neki newyorški finančnik kupil o-grlico s S4 diamanti s skupno 243 karati. Cena (malenkostna« — 250 milijonov lir, * * * — da so tilm o sedanjem francoskem ministru Andreju Malrauxu, ki je znan tudi kot pisatelj, močno rezali. Ko so film predložili odboru za filmski festival, je v žiriji prišlo do ostrega prepira, čel da je preveč ((levičarski«. Končno so ga celo izločili/ ker se je ponekod v filmu videla tudi De Gaullova slika. * * * — da je župan glavnega mesta Indije Nem Delhija Ženska. Je to Aruna Asaf žili, ki se je vse svoje živi je- , nje borila za svobodo Indije. Bila je zaradi tega preganjana. Sicer ni članica Nehru* jeve stranke kongresa, kljub temu uživa vse njegovo zaupanj e, pa čeprav je članica indijske socialistične stranke. :)( <: * ‘ — da se kancler Adenauer ukvarja tudi z vzgajanjem novih vrst cvetlic. Njegov «hobby» so vrtnice in ena vrsta nosi celo njegovo ime. Kliče se »vrtnica Konrad A« denauer«, ker je kanclerju uspelo jo vzgojiti s križanjem drugih vrst. V opisu nove vrtnice beremo tudi to. «Tudi v popolni zrelosti o-hrani ta cvet vso svojo čudovito lepoto«. Navzela se je torej posebnosti svojega u-stvarjalca, kajti kancler pri svojih 82 letih sicer ni več lep, ohranil pa je vso »svojo čudovito trdoživost«. MOTOM 48 CGM »nt 16» CCM Zastopnik: MOTO Ull.FHA MOTOM ITAS.JANA Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod, Prodaja motor-; je ln avte do-bra priložnost PRITIKLINE in nadomestni o e 11 za vse motorje. DOBA V r. ZA MOTOKJE MOSCHION * FR1SOR1 TRST, U. Valdirivu 36 m Ul. XXX. Ottobre II Tel. 23-475 Z N I7 A N E CENE ccm ccm Originalni nadomestni deli 150 «; Pl AEG 10 EKSKLUZIVNA PRODAJNA AGENCIJA TRST - Ul. sv. Frančiška 46 -Tel. 28940 Prodaja na obroke Velika izbira VESP po ugodnih cenah Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev «^7 Oglejte si Š II. SEJEM PROMETNIH SREDSTEV Za obisk izkoristite 25% popust na železnici! Ljubljana od 4. do 13. julija 1958. Pozno popoldne je Chri-sty Tucker jahal na muli v mesto in vso pot si je požvižgaval. Zjutraj je odsekaval kole za ograjo okoli svoje hiše in sedaj je bil zadovoljen, da je toliko opravil. Ni imel pogosto priložnosti, da bi šel v mesto in če se mu je kaka ponudila, je nikoli ni zamudil. Privezal je mulo za trgovinami, ki so se zvrstile ob cesti. Prvo, kar je takoj opazil, je bilo, kot da se ostali črnci bojijo govoriti z njim. Odkar sta z ženo prišla pred meseci, je bil prijatelj z vsemi barvastimi ljudmi na plantaži, zato ni mogel razumeti, čemu se ga izogibajo. Počasi je šel po ulici proti uradu uprave plantaže in se čudil, zakaj nihče ni hote! z njim govoriti. Potem, ko je prišel malo dalje, je srečal Froggyja Millerja. Ujel je Froggyja za rokav, preden se mu je mogel izmuzniti. »Ljudje, kaj je danes z vami?* je rekel. Froggy MilleT je živel samo eno miljo dalje od njegove hiše, takoj onstran bombažnega polja in poznal ga je bolje ko kdor koli na plantaži. «Kaj se je torej zgodilo, Froggy?» Froggy, šest čevljev visok ernec s kratko postriženimi lasmi, je šel dalje. Zagrabil je Froggyja za ro-kav in ga stresel «Poglej sem!» je rekel Christy in postale mu je tesno. »Zakaj se ti in ostali tako tuje vedete?* «Gosipod Lee Crossman je poslal pote. ali ne?» je rekel Froggy. »Seveda, poslal je pome,* je rekel Christy. «Mislim, da žeii govoriti z menoj o delu na plantaži. Toda, kaj ima to opraviti z — » Preden je mogel končati, se je Froggy iztrgal in odhitel dalje. Ne da bi izgubljal čas je stekel Christy v upravo plantaže, da bi izvedel, kaj je narobe. Hendrickls, knjigovodja plantaže, in Morgan, mlajši brat Lee Crossmana, sta sedela v prvi sobi, z nogami na okenski polici, ko je pritekel noter. Ko je zagledal Christyja, je Hendricks Vstal in stopil v drugo sobo. Medtem ko je bil Hendricks odsoten, je Morgan Crossman mrko bolščal v črnca. »Pridi sem, ti,» je rekel Hendricks, ko se je zopet pokazal na vratih. Chrysty se je obrnil in je zagledal Lee Crossmana, lastnika in upravnika plantaže, kako stoji na vratih. »Da, gospod,* je lekel Chri-sty. Lee Crossman je bil oblečen v debele sive jahalne hlače in tanko srajco. Nosil je črne čevlje, ki so bili zavezani do kolen. Stopil je na stran, ko je Christy šel v zadnjo sobo in potem je za njim od zunaj zaprl vrata Chricty je stopil na sredo -obe in se tam ustavi! ter čakal na Lee Crossmana. Christy je pred tremi meseci prišel na Crossmanovo plantažo. Prvič je bil v Georgiji, toda to deželo je že bolj vzljubil od Alabame, kjer 1e doslej živel. Z ženo sta se odločila, da sta prišla v Georgijo, ker sta slišala, da so tukaj ugodnejši pogoji za najemniško delo na plantažah bombaža. Christy je pravil, da ni zadovoljen samo s tem, da bi vse preživljal; v življenju je hotel tudi nekaj doseči. Lee Crossman še vedno ni prišel in Christy je sedel v enega izmed naslonjačev. Komaj je dodobra sedel, že so se odprla vrata. Skočil je na noge. «Tore’, gospod Lee,* je re-kei smehljaje. «Dohro sem si ogledal zemljo in bi rad i-mel še eno mulo ter dober plug. Računam da bi lahko pridelal dvakrat več bombaža na tej zemlji k»r je najboljša, kar sem 1o Kdaj videl. Na njej ni niti kamna ali štora in prav niti enega grma. Celo noh-vie vdolbine nisem našel. Pridelal bom toliko bombaža za vas. kot dva druga najemnika skupaj ne moreta pridelati.* Lee Crossman ga te poslušal, dokler ni končal, potem je zaloputnil vrata in slovesno prikorakal na sredo sobe. «Poslal sem pote, črnec,* je rekel. »Ti nisi poslal pome. mar ne?» «Res ie, gospod Lee.* je rekel. «v' ste P°slali pome» »potem drži svoj črni gobec zaprt, dokler ti ne povem, da ga smeš odpreti.* »Da, vaša milost, gospod Lee,* ie rekel Cristy in se umaknil nazaj, dokler se ni zaletel v zid. Lee Crossman je sedel v naslonjač in se zagledal vanj. «Da, vaša milost gospod Lee,* je ponovil Christy »Ti »i eden od bahavih ERSKINE C o je Konca isty Tucker črncev, mar ne?» je rekel Lee. «Od kod si pravzaprav prišel? Ti nisi črnec iz Georgije, ali ne?» «Ne, vaša milost, gospod Lee,* je rekel Christy in odkimaval z glavo. »Rodil sem se in zrasel v Alabami.* «Ali te niso ničesar boljšega naučili v Alabami?* «Da, vaša milost, gospod Lee.* «Cemu si potem prišel v Georgijo in se pričel tako bahavo vesti?* «Ne vem, gospod Lee.* Christy si je z dlanjo obrisal obraz in se čudil, zakaj se Lee Crossman jezi nanj. Pričel je razumevati, zakaj 50 se ga ostali črnci izogibali in niso hoteli govoriti z njim. Vedeli so, da je Lee Crossman poslal ponj, to pa Erskine Caldvvell se je rodil 1. 1903 na jugu Združenih držav Amerike. Njegova največja želja je, da bi ljudje živeli v socialno enakopravni družbi, kjer ni niti ekonomskih še manj pa rasnih razlik. Tej zamisli je posvetil vse svoje življenje. Na višji šoli za socialna vprašanja je predaval o položaju najemnikov na Jugu, zlasti pa se je trudil za uresničitev svojih idealov s svojimi literarnimi deli. Njegov najbolj znan roman je »Tobačna cesta*, ki je bil potem dramatiziran in (ilman. Na Broadwayu se je delo držalo na sporedu celih pet let-V mnogih mestih ga cenzura ni pustila predvajati; Caldwell pa ni pustil ničesar črtati. Kakor je v svojih delih oster, ko graja socialne in rasne neenakosti, tako zna biti ob drugih priložnostih tudi poln humorja. se pravi, da ga je razjezil. Niso hoteli, da bi jih kdo videl govoriti z nekom, ki je v nemilosti pri lastniku plantaže in upravniku. «Imaš radio?* je vprašal Lee. «Da, vaša milost.* »Kje si ga dobil?* «Pred kratkim sem ga kupil.* «Kje si dobil denar, da si ga plačal?* »Nekaj sem ga imel, moja žena pa je vzredila nekaj piščancev.* «Zakaj ga nisi kupil v trgovini plantaže?* »Boljšo kupčijo sem napravil nekje drugje. Nekoliko ceneje sem ga dobil.* «Crnci, ki živijo na moji plantaži, kupujejo vse, kar potrebujejo, v moji trgovini na plantaži,* je rekel Lee. «Nisem se hotel zadolžiti pri vas, gospod Lee,* je rekel Christy. «Hotel sem priti šele konec leta, ko bomo delali obračun.* Lee Crossman se je nagnil v naslonjaču nazaj, prekrižal noge in vzel iz žepa nož. Začel si je z njim čistiti nohte. Nekaj minut je bilo v sobi tiho, Christy se je naslonil na zid. «Postavi se pokonci, črnec!* je Lee zakričal nanj. «Da, vaša milost,* je rekel Chrlsty in se vzravnal. «Ali si nasekal nekaj mojega lesa, da bi popravil cgrajo okoli hiše, kjer živiš?* »Da, vaša milost, gospod Lee.* »Zakaj me nisi vprašal, če ti to dovolim?* »Videl sem, da je nekaj kolov v ograji strohnelo in sem mislil, da jih moram zamenjati; storil sem to, ker pač živim v tej hiši.* »To je zelo pomembna reč, ki si jo storil, ali ne?» je rekel Lee. «Vedeš se, kot da si lastiš mojo hišo m zemljo ,ali ne? Vedeš se, kot da toliko veljaš kot beli človek. ali ne?» »Ne, vaša milost, gospod Lee,* je Christy ugovarjal. »Ne poskušam se tako vesti. Samo rad z delom pohitim in rad vidim, da je tudi o-pravljeno, to je vse. Enostavno nisem zadovoljen, če ne postavljam ograje, sekam drv ali obiram bombaža ali kat koli drugega. Enostavno že po prihodi rad vidim, da je vse opravljeno.* #Ali veš, kaj počenjamo V Georgiji z bahavimi črnci, takimi kot si ti?» «Ne, vaša milost.* «Učimo jih, da se brigajo samo za svoj posel in da se ne ganejo z doma.* Lee Crossman je vstal in šel k omari na drugem kon cu sobe. Sunkoma jo je odprl in segel noter. Ko se je obrnil, je imel v rokah dlog usnjen pas, obložen z močnim medeninastimi žeblji. Šel je po sobi in se u-darjal po obutih gležnjih. «Kdo je dovolil tvoji ženi, da je vzgajala na moji plantaži piščance?* je rekei Chn« styju. »Nihče ji m dovolil, gospod Lee,* je rekel Christy. »Nismo mislili, da se za to kaj brigate. Mnogo prostora imajo Okoli hiše in zgradil aem jim majhno utico* »Nehaj se pričkati z menoj, črnec!* «Da, vaša milost.* »Nočem, da piščanci po plantaži brskajo za semeni.* «Da, vaša milost,* je rekel Christy. «Kje si dobil denar, da si plačal radio?* «Z zanko sem ujel nekaj zajcev, jih odrl in za majhen denar prodal kože.* •Ne maram, da bi kdo na moji plantaži ubijal zajce,* je rekel Lee. Zamahnil je s težkim pasom in se udaril po čevljih. »Cernu nisi v moji trgovini doslej ničesar vzel na kredo?* je vprašal Lee. »Enostavno ne maram dolgov,* je rekel Christy. »Hočem biti čist do konca leta, ko bomo obračunali zaslužek.* »To je moja stvar, če ob koncu leta dobiš denar ali si pa zadolžen,* je rekel Lee. Pokazal je proti tlom. »Sleci srajco in snemi hlače ter se tukaj uleži.* «Kaj mi hočete storiti, gospod Lee?* »Ti bom že pokazal, kaj bom storil,* je odvrnil. »Sleci srajco in hlače, ter se uleži, kot sem ti povedal.* »Gospod Lee, ne morem vam dovoliti, da bi me tako pretepali. Ne, vaša milost, gospod Lee. Ne morem vam dovoliti, da mi to storite!* «Ti črnopolti, dolgojezični pes, ti!» je kričal Lee, obraz pa mu je zardel od jeze. Udaril je Christyja s težkim okovanim pasom. Christy se je umaknil, da ga ne bi več dosegel. Ko ga je Lee drugič udaril, je črnec ujel pas in ga pridržal. Lee se 'e najprej zagledal vanj, potem pa je poskusil iztrgati pas iz Christyjevih rok. »Gospod Lee. nisem storil drugega, kakor da sem ujel nekaj zajcev in vzgojil nekaj piščancev in podobne reči,* je Christy ugovarjal. »Nisem vam hotel napraviti škode. Mislil sem, da boste zadovoljni če popravim vašo ograjo.* »Zapri gobec in sleci srajco ter hlače, kot sem ti ukazal.* je rekel, bolj jezen kot kdajkoli. »Izpusti ta pas, preden ti ga ne bom jaz drugače iztrgal.* Christy je stal čisto mirno in je z vso močjo držal pas. Lee je bil tako jezen, da ni več mogel govoriti. Stekel je do omare in vzel svojo pištolo. Obrnil se je in trikrat ustrelil v Christyja. Ta je zmanjšal pritisk, s katerim je stiskal pas in se zgrudil. Leejev brat Morgan in knjigovodja Hendricks sta pritekla v sobo. «Kaj se je zgodilo, Lee?* ga je vprašal brat, ko je videl, da Christy Tucker leži na tleh. »Ta črnec mi je grozil,* je rekel Lee in pri tem težko dihal. Sel je k omari in zalučal pištolo na polico. «Ti in Hendricks sta slišala, da mi je grozil s smrtjo. Moral sem ga ustreliti, da bi si zavaroval življenje* Stopili so iz zadnje sobe V pisarno spredaj. «Samo neki bahavi črnec.* je rekel Lee in si v umivalniku umival roke. »To je bil črnec iz Alabame, ki je prišel pred dvema ali tremi meseci. Danes zjutraj sem poslal ponj, da ga vprašam, zakaj postavlja novo ograjo okoli svoje hiše, ne da bi naj-prvo vprašal. Ko je prišel sem, mi je pričel groziti. To je brl zelo hudoben črnec.* Prodajalci so se vrnili v trgovino plantaže, Hendricks pa je odprl svoje knjige in nadaljeval z delom. #Odprti vrata zadaj,* je Lee rekel bratu, »in pusti, da črnci tam zunaj vidijo, kaj se zgodi, če kdo izmed njih postane tako bahav kot ta pes iz Alabame.* Njegov brat je odprl vrata. Ko je pogledal na cesto, ni videl nobenega črnca. Edino živo bitje tam zunaj je bila mula, na kateri je Chri-sty Tucker prijahal v mesto. m Z beneške Biennale. Slika se imenuje (Proti belim* in je nje avtor IVIark Tobev (ZDA), ki je prejel nagrado beneške občine za slikarstvo (poldrugi milijon lir) Tennessee Williams zopet v slovenščini Mariborska Drama je uprizorila delo «Mačka na vroči pločevinasti strehh - V Ameriki snemajo po tem delu film z Elizabeth Taylor Brali smo, da Elizabeth Taylor po nedavni smrti svojega moža Mika Todda spet dela kot igralka, in sicer pri snemanju filma «Mačka na vroči pločevinasti strehi*, ki ga delajo po dršmi Tennesseeja Williamsa. V Italiji je v gledališču uprizorila to delo gledališka skupina Cer-vi-Padovani-Ferzetti. V slovenščini pa je bilo delo prvič uprizorjeno pred dobrim tednom v Mariboru. Po uprizoritvi je Lojze Smasek napisal v mariborskem «Večeru»: S svojo staro, že znano (ne pa tudi zastarelo) gledališko tehniko odkriva Williams še nikoli slutene globine ali pa plitvine in čeri v človeku in človeških odnosih. Predvsem v tem je njegova velika zasluga, ker je pokazal pravega človeka, in še v nečem: prvič, da avtor ni gospodar nad «življenjem» svojih juna. kov, ne lasti si pravice, da jih pozna, tudi zanj (in gledalca) so uganke, ki jih sicer delno reši, nikoli pa ne do konca. Jo je Tennessee Williams na splošno, kot človek in dra. matik; posebno kot avtor #Mačke na vroči pločevinasti strehi* pa je prav tak; od Margaret do Bricka so se v tem delu, ki je zamišljeno predvsem kot druga stran medalje visoko-komfortnega, «moralnega», »svetega družinskega* življenja povprečne ameriške družine, tako dobro znane iz občasnih «Li-fovih* reportaž, zbrali liki, kakršnih ameriška literatura do Williamsa ni poznala. Režiser Miran Herzog je iz »Mačke na vroči pločevinasti strehi* ustvaril zelo skladno predstavo, svetlobno in mizanscensko zanimivo, toda tudj izpovedno, predvsem "pa polno zrelih individualnih kreacij ter dognane skupne igre. Poleg tega ne smemo prezreti živčnosti, naelektrenega vzdušja in morečih razpoloženj, tako značilnih za to delo. Zato je izzvenel kone* (Brickova optimistična intonacija kar se da relativnega, nikakršnih optimističnih iluzij vzbujajočega teksta) rahlo disonančno in v nasprotju z avtorjevo idejo. ■iiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiioiiouuoauiociiiiiiMiiiiiiiiimiMiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiuii. 111 ZAČETNIK ODRSKE KULTURE MED KOROŠKIMI SLOVENCI Andrej Suster-Drabomjak Korošci in z njimi vsi Slovenci praznujejo letos 190-letnico rojstva Andreja Šu-sterja-Drabosnjaka, največjega slovenskega koroškega bukovnika in ljudskega pevca, ki je s svojim mnogo-stranskim kulturnim delom položil tudi temelje odrske kulture med koroškimi Slovenci. Filip Kalan je v svojem obširnem spisu »Evropeizacija slovenske gledališke kulture*, ki ga je objavil v jubilejni knjigi ob •dvestVletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, o Dra-bosnjaku in njegovem delu napisal naslednje: Tako se tisti čas na Slovenskem umika gledališka dejavnost iz osrednjih pokrajin na periferijo — na Koroškem se poraja prvi slovenski ljudski oder, po spodbudi bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka. Kakor je Anton Linhart prvi visoko izobraženi meščan med slovenskimi ljudmi, žlahtni dedič rokokojske kulture in duhovit borec za ideale francoske revolucije, tako je njegov nekoliko mlajši sodobnik Andrej Šuster prvi znamenit predstavnik ljudske stvarilnosti v zgodovini' slovenskega gledališča. Drabosnjakovo pisateljsko delo je obsežno, vendar to ni literarno delo v navadnem pomenu te besede, pač pa taikšno, da sodi v dejavnost tako imenovanih bukov-nikov. Bukovniki, preprosti Bil je prvi znamenit predstavnik ljudske stva-rilnosti v zgodovini slovenskega gledališča koroški kmetje, vajeni pisanja in branja, so nekako tako kakor srednjeveški pis-raarji zapisovali, prepisovali, prevajali, prenarejali, prirejali v domačem narečju razna besedila, ki so se med 16. in 18. stoletjem širila med kmečkimi ljudmi v tej obrabni slovenski pokrajini. Med tem pismenskim gradivom nahajamo evangelije, molitve in pridige, verske in praznoverske obrazce, pobožne in posvetne pesmi, babjeverna navodila zoper kugo in naravne nezgode, prerokovanja in zapise iz apokrifne literature, pa tudi obširne prevode in priredbe raznih srednjeveških legend in pripovedk, ki so tisti čas med Nemci krožile po sejmih kot Volksbuecher. Med takšne bukovniške izdelke velja šteti Drabos-njakove tri ljudske knjige, Zgodbo o lepi Mageloni, Ahasverja, Bukelce od Matjaža. Kulturno zgodovinsko so zanimivi njegovi «rajmi», zbrani v dveh tenkih bro-šuricah brez letnice in na slovnega lista, po obsegu komaj za tiskovno polo: prva knjižica z naslovom »Svo-venji OBACE* je poučno satirična pesnitev po vzorcu srednjeveške Spruchdich-tung, značilna za Drabosnja-kove kmečke nazore — dru- ga knjižica, po nazorskem značaju sorodna prvi, vsebuje pet satiričnih pesmi. Ti okorni, kosmato satirični in barbarsko primitivni »rajmi* razločno zrcalijo životarjenje hribovskih kmetov sredi zaostale fevdalne pokrajine, polne socialnih krivic, gospodarskih zlomov, družinskih sporov in osebnih tragedij; subjektivna poteza teh kmečkih verzov pa izpoveduje obešenjaške izkušnje tega nemirnega, puntarskega in hudomušnega ljudskega pevca, ki s prodirno opazovalno strastjo in z upornim kmečkim hie morjem spoznava svoje in svojih bratcev navade in razvade, želje in zmote, radost in bolečino. Odrskih besedil tega ljudskega pevca poznamo sedmero; Prizor iz dela «Mačka na vroči pločevinasti strehi« (Tennessee Williains), v uprizoritvi skupine Cervi-Padovani-Ferzetti. Na sliki Lea Padovani in Gabriele Ferzetti. V slovenščini je delo prva uprizorila mariborska Drama 21. 6. 1958. MiiiiiiMiiKiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui, m •imitiiiiiiiiiiiHiiiiii miti nun ih,,i imun liani, iiiiiiitiimif iii, imiiifiiiiiiiiiiiimimimiiiiii m mm umu iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiii Dvanajstim izdajam tega najbolj razširjenega slovenskega pripovednega dela se je z enajstim zvezkom Knjižnice Kondor, ki jo po obsežnem načrtu objavlja Mladinska knjiga v Ljubljani, pridružila trinajsta izvirna izdaja. Medtem so izdaje v tujih prevodih tudi že dosegle število 12 in bodo v bližnji bodočnosti narasle na 22 ali z novejšimi obljubljenimi prevodi celo na 27, tako da bo med tujci razširjenih mnogo več izvodov kakor med Slovenci, kakor je razvidno iz članka P. Karlina «Jurčičev Jurij Kozjak je osvojil svet*, obljavljenega v tem listu 8.VI.1958. »Habent sua fata libelli — Knjige imajo svoje usode*, pravi Terentianus Maurus. Jurčičev Jurij Kozjak v izdaji Knjižnice Kondor Ilustracija Maksima Sedeja Kakor je Ciglerjeva Sreča v nesreči pred sto leti po priljubljenosti in razširjenosti daleč prekosila Prešernove Poezije in vse druge tedanje slovenske knjige, tako se zadnjih 94 let nobena druga slovenska knjiga ni mogla povzpeti do toliko izdaj in izvodov kakor Jurčičev Jurij Kozjak. Razlog za to tiči gotovo v delu samem. Povest je po snovi, vsebini, dejanju, osebah, slogu in vsem drugem, kar sodi med osnovne prvine dobre ljudske knjige, tako srečno zasnovana in tako prikupno sestavljena, da ustreza okusu ši-rbkih ljudskih množic in potrebam nekega povprečnega občinstva, ki ni pretirano zahtevno in mu je zdrav slovstveni užitek prav taka in tako pripovedovana zgodba. Prvovrstnost in globina nista glavni pogoj za uspeh takega književnega dela, dasi velja tudi za ljudstvo kakor glede mladine, da je najboljše komaj dovolj dobro. Vsekakor pa je Jurij Kozjak delo, ki zasluži, da ga vsak Slovenec dobro pozna. Tudi tej izdaji v 12.000 izvodih se bo kakor prejšnjim primerilo, da poide in bo treba zanamcem tiskati nove izdaje. Dr. Mirko Rupel je v spremni besedi na šestih straneh delo vsestransko osvetlil v jasnih in pretehtanih sodbah, ki delno upoštevajo prejšnja dognanja in prinašajo marsikaj novega. Poudarja, da so Levstikovi nauki v Napakah slovenskega pisanja in v Potovanju iz Litije do Čateža 1858 prav usmerili Jurčičev pripo-vedniški dar, ki se je v otroških letih nezavedno oblikoval ob zgovornem dedu. Ze tri leta pred izidom povesti si je sedemnajstletni Jurčič v četrti šoli po raznih virih zapisoval to in ono, kar mu je dalo »osnovo za zgodovinsko povest*. Naslednje leto se je poglabljal v Walterja Scotta, ki je zelo podžgal njegovo navdušenje za pisanje takih povesti. Važna snovna prvina postane zdaj domači krajevni okvir z Muljavo, Stično in razvalinami bližnjih gradov. V pomladi 1863 se je takim vzgonom pridružil razpis nagrad Družbe sv. Mohorja za spise, ki «naj bodo pisani prav po domače, lahko umevno in zanimivo, da bodo služili odrasli mladini in kmetu v pouk in pošteno razveseljevanje*. To zahtevo je mladi Jurčič tako pogodil, da je nagrado sto goldinarjev tudi dobil. Povest je nastala od aprila 1863 do februarja 1864. ko je bilo treba predložiti rokopise. Uspeh je bil že tedaj množičen, če so ljudje tri nedelje po vrsti drli k pridigam starega stiškega župnika Hipka, ki jim je govoul samo o Juriju Kozjaku. Pisateljeva domišljija se je izkazala v uspelem zapletanju treh glavnih motivov, janičarstva, sovražnosti med bratoma in ciganske maščevalnosti. Zaplet se godi. leta 1457, razplet pa osemnajst let kasneje, 1475. Prikazana družba je zelo pisana, graščaki, grajska služinčad, menihi, kmetje, cigani in Turki. Osrednji junak je bolj dolenjsko ljudstvo kakor Jurij Kozjak, ki ga vidimo le v začetku kot šestletnega dečka, v sredi kot janičarskega poveljnika in na koncu kot krščanskega viteza. Nravno-vzgojno gledanje na svet poraja predobre (Marko, Jurij) ali prehu-dobne značaje (Peter). Najbolj življenjski so kmetje in cigan Samoi. Rupel našteva nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki jih prvi uredniki hote .f.1' nellote niso opazili, a raznim poznejšim ocenjevalcem povečini niso ušle: izrednosti in zapletenosti po romantičnem okusu, idealistično naziranje, po katerem se dobro plačuje in hudo kaznuje, pomanjkanje časovnega čuta, premajhno psihološko poglabljanje ter od tod neka brezkrvnost v značajih, nagnjenje k eno-stranosti v presojanju krščanstva in muslimanstva ter pristranost v razdeljevanju svetlobe in sence. Nekatere take stvari so tudi v ljudstvu globoko zasidrane in so verjetno, kakor pri Ciglerju, nekaj pripomogle k priljubljenosti te povesti. Ce bi bile vse Ruplove pripombe izšle po prvi izdaji Jurija Kozjaka, bi bile v srednješolcu Jurčiču najbrž sprožile kak podoben kompleks, kakor ga je povzročilo štiri leta nato Levstikovo kritično pismo o Desetem bratu, a pisatelj bi bil nedvomno premagal prvo malodušnost in izpopolnil svojo umetnost, kakor jo je po Levstikovih grajah v Sosedovem sinu. Začetniške nepopolnosti so bile nujne in so poganjale največ iz mladenke neizkušenosti. Najzgovorneje priča o tem žensko vprašanje v povesti. Zenskih značajev sploh ni in le redko se omenja kakšna ženska, kakor da je bila Slovenija 15. stoletja srednjeveški moški samostan. Izvemo, da so »marsikatero grše babše živo sežgali* kot čarovnico (str. 5). Omenja se sosedova devica, hči Sumbre-gova, Markova žena, ki umre pri prvem porodu (7), pozneje majhna ciganka črnih, velikih oči in njena mati, stara ba-bura, ki moti grajske in jim prerokuje, da bi njen sin medtem ukradel konja (12-16). Trikrat srečamo staro grajsko hišno Maro sredi služabnic, ko pripoveduje Jurčku pravljice, ne mara krošnjarjevih kupčij iz žalosti po ugrabljenem Jurčku in javka ob Markovi vrnitvi (18, 48, 57). V podzemeljski jami so zbrane cele vasi, a govore le moški, nobena ženska (97). Bežna sličica junaške matere zasije v borbi: »Kdo popiše grozo in trepet plahe matere, ki je, sama slabotna in brez moči. skušala • skriti in braniti svojega otroka in kako se, je naposled celo z zobmi bojevala, preden so ji iztrgali dete iz rok?* (109). Vsaka stran te povesti je živa priča o tem, kako vneto je Jurčič po Levstikovih naukih prisluškoval ljudski govorici, ki jo je spoznal pri starejših, častitljivih, nepopačenih slovenskih koreninah. Ta pristni govor je bogatil z nenavadnimi in redkimi besedami iz Levstikovih spisov ali iz slovarjev. Pogovori med kmeti so že nekakšen zametek tistih, ki se pozneje razbohotijo v Desetem bratu: Kar se mlademu človeku vsadi, to pri starem obrodi (8); skupaj orala, skupaj pojedala (74), oba vkup vozila, oba vkup zvrnila (74). Pestri So izrazi in rečenice: pricvrknjenec (prismojenec), nastilo (stelja), kopeti stegniti (umreti), nepredrtno obzidje, lastni-ja, orožiti (oborožiti), potrpevati. utišiti, brž ko brž (čimprej), divjinec, samošno (samotno), orta (janičarska četa), ovrteni-ca (ples), kaj nama v križ hodi; ako se črevesa vlečejo za nami, se nihče ne zmeni za nas (97). Pisatelj rad uporablja pri-slovni sedanji deležnik: tišče, čude se, žele, groze, tle, žugaje i. dr. Jurčičev Jurij Kozjak postaja z leti zelo častitljiva, zmeraj mikavna ljudska knjiga. Lepo opremljena nova izdaja v Knjižnici Kondor bo z devetero nazornimi, celostranskimi ilustracijami Maksima Sedeja in z Valvasorjevo podobo stiškega samostana te njene lastnosti še povzdignila. ANDBEJ BUDAL Marijin pasijon, Kristusovo trpljenje, Egiptovskega Jožefa, Igro o Amanu in Esteri, Bogatega zapravljivca, Božično igro, Izgubljenega sina. Sumarično oceno teh Dra-bosnja/kovih iger )? že nekoč zapisal Bratko Kreft: »Snov Drabosnjakovih del je svetopisemska, torej je splošna last, zato tudi ni mogoče trditi, da je bila njegova predloga čisto izvirno delo, saj so takšne igrice romale po vsej Evropi kakor nekateri motivi narodnih pesmi. Povsod, kjer so si jih prisvojili, so jim dali in vdihnili nekaj svojega. Prav posebno velja to še za igre, kajti slednja uprizoritev je bila prikrojena za igralce nekega kraja in zato so razni prepisi istih iger včasih tako različni nied seboj. ,D u h kraja’ (genius loči) je več ali manj dal svoje, kolikršna je pač bila njegova tvorna sila * Temelj za pravilno presojo Drabosnjakove gledališke dejavnosti je nedvomno ta, da svojih iger ni pisal za bralce, pač pa za igralce svojega domačega kraja. To svojo namero tudi pogosto izpoveduje med besedilom. Tako pripoveduje v pasijonski igri iz leta 1818 o svojih režiserskih in organizacijskih težavah, kako bi njegov «frajd tak btu, de bi entakaj bratou dobiu, de )>i k tej komediji ene zbirou inu prou ene komendirou*, zakaj «al se bojo ani naučiti teli, bomo to žalostno komedijo imeli*. V »Izgubljenem sinu* se prolog Parol-kus obrača do gledalcev v pravi komedijanski govorici, jih prosi za pozornost, jih opozarja, naj se preveč ne smejejo, da ne bodo motili dejanja na odru, igralci pa da se «bomo dobro pomujali, zatu bote nas tudi dobro pvačali*. Izjave, ki pričajo o realnih gledaliških izkušnjah «avtorja», »dramaturga*, »režiserja* in »igralca* Andreja Drabosnjaka. Drabosnjakovo bukovniško in gledališko delo je tako krepko povezano z ljudskim izročilom koroške dežele, da to delo ni opravilo zgolj svoje objektivne narodno obrambne naloge, z drugo besedo, kakor nekje pravi Kidrič, da se «na Koroškem ni ponemčilo še več Slovencev, kakor se jih je*, pač pa dokazujejo vsaj odrska besedila tega ljudskega pevca, da je v teh igrah veliko takšnih elementov, ki so pomembni tudi še za nadaljnji razvoj slovenske gledališke dejavnosti. Ta koroški bukovnik velja po pravici za prvega človeka iz ljudstva, za katerega je izpričano, da je s svojimi igralskimi »bratci* prirejal gledališke predstave v vsem obsegu takšne dejavnosti od izbora igre, tekstovne obdelave in podrobnega igralskega študija do nastopa pred gledalci. Tako je Drabosnjak vsaj za življenja iztrgal vodstvo gledaliških prireditev iz rok fevdalno cerkvene gosposke in ustvaril takšno množično podlago med svojimi rojaki, da so v tej obrobni slovenski pokrajini uspešno premagovali temeljito gledališko krizo, ki jo je med leti 1790 in 1848 prebolevala slovenska prestolnica. (»Slovenski vestniki) iHNB * ljuba duša, in nikar mi ne trdi, da je račun zgrešen. Jaz znam računati dobro in zmeraj pravično! Kar je res, je res». Jurko je bil neusmiljeno razburjen. «Ampak, čuj« je jecljal. «Ampak, čuj, Marko! Ampak, čuj!». «Ne poznam nobenega .ampak, čuj!», je rekel Marko možato. «Dva tisočaka mi boš plačal in mirna Bosna. In tvojega ugovarjanja se ne bojim prav nič. Ce nočeš piačati toliko, boš pa plačal kak tisočak več. V Sežani ni samo semenj za pujske, tam je tudi sodnija! Tam sem jaz kakor doma!«. Jurko se je skoraj jokal, potem je pa plačal in odšel brez besede. Pa se je čez več mesecev pripetilo, da se je Jurko siečal — in to po golem naključju — z enim od tistih strahotnih sodnikov, ki na sežanski sodniji zavijajo vratove siromašnim ljudem; z enim od tistih «zmajev», s katerimi veliki magnatje na deželi grozijo zabitim kaj-žarjem. Pa se je plašnemu Jurku zazdelo, da ta sodnij-ski volkodlak niti ni tako grozovit, kot bi povprečen človek domrfeval. Govori in se smeje kot drugi ljudje in prav zares je videti, da bi ne skalil 'vode. Pa se je Jurko ojunačil in je igrave-mu sodniku razložil in pojasnili tiste zadevo z bogatim Markom in njegovim konjem ter je potem vprašal, ali bi ga sodnija zares cdrla na meh, če bi on ne mogel ali ne hotel plačati in bi ga Marko tožil. GRAFOLOG O (Palje prihodnjo nedeljo) ALDEHID: Svojo družbo morate presojati boij kritično; pri p reso ju ni dovolj goli dobri občutek. Vaš n e- * ✓_ / ' v &4L 'P«? o- prisiljen, naravni odnos ustvarja pri drugi osebi simpatijo. Skrbi in težave presoja' p človeško, tako, da se včasih vzdržite marsikatere kritike, ki bi bila za nadaljnji pozitivni razvoj nujno potrebna. Smisel za družino Vam ni tuj, bodočega življenjskega tovariša pa presodite do po- drobnosti. KETON: Pogled na svet še nj čist. Zaradi tega sta razumljivi nesigurnost in nejasnost, kateri sta tem večji, \UL | l\av trn , čim težja naj bo odločitev ob tej ali drugi priliki. Rav- no tu tiči vzrok, katerega posledica Je zapadanje tujim vplivom. V bistvu ste zelo pozitivni in bodo uspehi še vidnejši, brž ko bo uspelo obvladati v začetku omenjeni nedostatek. ATOM: Ljubite prijetno okolje, za katero bi potrošili ves denar, če bi bil to POBOj za daljnje bivanje v njem. Osebe, katere so Vam blizu, ne smete zaradi ene same neljube besede pahniti od sebe ali celo povsem pozabiti. Čestokrat pa bi bilo bolje, da se pošteno skregate, kakor da v še tako neugodni priliki pokažete samo lahno razburjenje. Ste stalnega značaja, cilj svojega življenja pa morate imeti jasneje pred seboj. ALIM: Drznost in smelost sta Vaši dobri odliki. Zaradi svoje okretnosti in kritičnosti morete biti dober go- CoudLl^ vornik in imeti usipeh v trgovskih poslih. Omejite gospo- dovalnost in pozabite na ljubosumje. Bodite zadovoljni s samim seboj, sicer morejo nastopiti manjvi ednostnl kompleksi. Znake koleričnega temperamenta odstranjujte. Ficko piše Dragi pri Morski! Kako smo srečni, ko smo anka mi ambot u čakali konc Šole in da bojo ble po Čilence in da ne bojo mogli na nas Kričat ne Učeniki in nanka Učenice. Zastran tega smo anka bli včeraj gledat tisga Curlata, ki je forte velik Coprnik, kateri zna naredit, da zgine ses garšta takvin in fečou, ubije jejce nečko u klebuk in ni nanka nič umazan in pole anka jejce pride nazaj celo. Inšoma resničen Coprnik. Magari kobi anka jast samo namlček od tisga znal! Letaš pej pravjo, da ni S’menj dosti vreden, zastran tisga, ko ni nanka Klobas, katere so ble lani forte Fine. Od tega zna povedat mašma stri-čava Mrčedeš: «Kaj bom hodila na fjero, če ni nanka klabas! Lani ja, ko so ble in smo jih nečko jeli. In koliko je blo tam ledi, cela tila, in prfina forte fini ga-spudji in anka gaspe! Ma zdej pej res ne vrže kont!» Merčedeš je zmeram tašna, in nečko za jest gleda in za Dobiček. Zato anka hodi zmeram u Sežano ponj meso in ponj putr in drugo! Anka ti bise smejal, če bi videl tisto Krlinco, katera je tako smešna. Je mičkena in grozno debela in se anka forte jezi, če se bupci kej ses nje smejemo. Bol ko se mi smejemo, bol se Krlinca jezi in krči in mi se še nečko bol smejemo... Si nečko misli, da je forte lepa in da bo bla anka ona tašna, kokar so tisti figurini u vetrini, če bo anka ona tašen gvant oboukla. Zdaj je vele ukupla forte lepo obleko, narjeno kokar en žakel. In Krlinca je bla prou zares forte Smešna, kokar ana Balota, tako je bla okrogla. In bupci so jo vele začenli dražet: Krlinca, Krlota, glih tacga je žvota, ko ana Balota, nje glava Vrzota, so noge ku škant, a žakel nje gvant. Rompompom... Tisti angleški ženir je pej naredu televižjon na Prfumo. če bi on seznal za trebanski škovacon... Adijo pole vse Dobrute, katere 'jemajo zdaj od njega. In bi pole prenašali tisti prfumo ses Škovacona po celmu sveti. Kdu zna, morbit še bo blo anka tisto... Te po zdravla lovske ] Tudi za kopanje j posebnosti j p0se]3en obred Iz zapiskov iskalca doživljajev Indijca F. Kolaabavala brol En dan bom pa že lah- I ko počakal, saj sem kristjan, I n e?». In je naslednje jutro odpeljal Jurko pujske na semenj ter jih prodal po ceni, ki je veljala za tisti dan. Zvečer je bil že doma. In je najprej temeljito nakrmil konja in ga napojil, nato je z vozom odfural na Markovo dvorišče. Marko je tam že čakal in je povabil Jurka v hišo. «Pridi!» je rekel. «Boš iz-pil lonček jabolčnika«. Pil je Jurko začrneli jabolčnik in pripovedoval o kupčijah na semnju. «Cena pujskom ni bila ravno taka kot sem upal«, je rekel, «pa se zaradi tega nič ne jezim. Saj vem, da so tisti, ki pujske kupujejo, prav taki ali še večji siromaki kot jaz. I no, Marko, zdaj bom plačal še tebe, potem pa motam domov večerjat in od-rajtat Nanci preostanek. Ona se je, revica, največ trudila, pa naj tudi ona razpolaga s temi soldi kakor ve in zna. Seveda, malo hudo mi je, plačati jurja za enodnevno uporabo voza in konja — in konja sem krmil sam — sli taki časi so danes in ne moremo si pomagati. Vzemi torej, Marko, tega jurja, da bova kvit«. «Hm!» je rekel hripavi Marko. »Kaj govoriš, Jurko, o jurju. Saj sem ti jasno povedal, da za razdaljo dvajsetih kilometrov računam za konja in voz tisoč dinarjev. Od tu do Sežane je dvajset kilometrov, a nazaj je tudi dvajset, torej avakrat po tisoč. Dolguješ mi dva jurčka, dragi moj Jurko, dva tisoč dinarčkov, besede svojega prijatelja iz Hongkonga: »Kdor hoče že na Zemlji užiti raj, mora imeti troje; ameriške dolarje, kitajskega kuharja in japonsko deklico.* A gospod Kolaabavala ni imel ne dolarjev ne kitajskega kuharja ne japonske deklice. «Toda poskusiti je treba, vsaj nekaj, ko sem že tukaj!* In je vstopil v eno od toliko kopališč, ki jih je v Tokiu več kot tri tisoč. «Takoj, ko sem prestopil prag kopališča, se mi je zdelo, da sem se povrnil v dobo pračloveka. Japonsko kopališče je namreč nekaj med parno in kadno kopeljo. Kad je izredno globoka. A vsa «ce-remonijaj, pri kopanju zahteva pravzaprav precej trdne živce, precej poguma in veliko mero premagovanja, da more človek vdano prenesti vse tisto, kar tam z njim počno. V prvem prostoru sem ves presenečen obstal, ko sem zagledal nekaj, sko-ro golih deklet in moških. Že sem se hotel obrniti, da bi šel ven, a vratar je bil že zaprl vrata za menoj, tako da sem ostal tako rekoč — ujet. Nazaj nisem mogel več. Moral sem se torej vdati v usodo. \Stopil sem po nekaj stopnicah navzgor in ko sem vstopil skozi duri, sem stal pred dvema o-čarljivima deklicama. Tisto, kar sta imeli na sebi, je le malo pokrivalo. Ni jima bilo to v kvar, in njun ljubki obraz je postal še bolj prijeten, ko sta se tako ljubeznivo smehljali. Kako naj opišem svoje občutke potem, ko sta me ti ljubki deklici čisto preprosto porinili skozi neka druga vTata in me tam začeli takoj slačiti. Srce mi je začelo na moč biti in prav v vratu sem čutil, kako mi burno utriplje žila. Plašč, jopič, hlače, čevlji, nogavice, srajca — vse je moralo z mene. Potem sta me potlačili v neko podolgovato, cilindru podobno posodo, ki je bila zelo vroča in se je v pari močno kadila. In sem se voljno prepustil tistemu parjenju, pravzaprav bi moral reči — praženju. A ves čas sta se o-be moji strežnici vrteli o-koli mene in neprestano čebljali v neki ameriško-japonski angleščini. Kmalu mi je ena ponudila čašo ledenega piva. ’Za znižanje temperature’, je dejala. Nato sem moral leči v neko kad, le na pol napolnjeno z vodo. Potem sem zopet dobil pivo in sem se moral prepustiti nadaljnji proceduri. — Sedite, prosim! — je zacvrčalo eno teh bitij. Nato sta me obe začeli obdelovati z gobo in milem. — Pragim, vstanite! — je bilo nadaljnje povelje. — Se počutite sedaj do- Sctitt Crossfield v posebni tuli za višinske polete pogon. In temu centru so dali ime Edwards Air Ba-sč 'Dosti se o tem centru ne ve in tudi ne govori. Delo in priprave v njem so vojaška tajnost, za katero ve le majhno število ljudi. Vseeno pa se je zvedelo, da so baje v teku priprave, kako poslati člo-veka v satelitu okrog Zemlje. če držijo govorice, ne moremo z gotovostjo reči, na vsak način pa je v F.dwards Air Base precejšnje število pilotov, ki nadzorujejo gradnjo novih reakcijskih letal in ki se vadijo za nove polete v stratosfero. Preden nadaljujemo govor o tem centru, naj povemo še nekaj. Filmi in razni avanturistični romani so nam vedno prikazovali heroje zraka, kot mlade in lepe mladeniče. Tako se je nehote ustvarilo v nas prepričanje, da mora biti tudi pilot novih reakcijskih letal mlad in lep — podoben pač našemu idealu filmskega igralca — za katerim vzdihuje in hrepeni na Zemlji kup lepih deklet. No, takih pilotov ni, vsaj v Edwards Air Base ne. Naj omenimo samo e-nega izmed pilotov, ki se resno pripravlja na polet v stratosfero in to je Scott Crossfield. Cross-field ima 36 let ter je o-če petero otrok. Po zunanjosti torej noben junak iz filmov. Vendar ima po mnenju ameriških letalskih oblasti vse pogoje, da se uveljavi kot eden najbolj hrabrih pilotov, ki se bo lahko — če mu bo seveda uspelo — seznanil s^tajnami vesoljstva. Crossfield, kt Je doštudiral tehniko, je bil že v drugi svetovni vojni dober in cenjen pilot. Kot pilot novih tipov letal je prejel po vojni že vrsto priznanj in odlikovanj. Sedaj so ga vojaške oblasti izbrale za pilota letal na reakcijski pogon, ki jih šele gradijo. Crossfield ima po mnenju ekspertov vse možnosti, da se uveljavi. Je tehnično in znanstveno povsem pripravljen, je miren, natančen ter se zna vedno in povsod obvladati. Ne pije in ne kadi ter je tudi fizično popolnoma zdrav. Crossfield je bil tisti, ki je prvi dosegel s svojim letalom hitrost 2135 km na uro. Njegov rekord sta kasneje tolkla dva druga pilota m sicer Ivan Kin-cheloe, ki je dosegel višino 38.825 m in pa Mil-bum Abt, ki je dosegel hitrost 3600 km na uro. a je pri tem poskusu našel smrt. Crossfield se je odločil za drzen načrt — poleteti v umetnem satelitu o-krog Zemlje. Kako naj bi mu to uspelo, nihče ne ve, oziroma vsaj javnost ne sme zvedeti. Ve se samo, da sam nadzoruje gradnjo novega letala vrste «Reactors Motors*, ki naj bi odpeljalo raketo, v kateri bi bil Crossfield, najmanj 12.000 km visoko. Tu naj bi letalo raketo spustilo, nakar bi se začela sama premikati s hitrostjo 11.000 km na u-ro naprej v vsemirje. Kaj bi Crossfield na tem poletu doživel? Tega za sedaj nihče ne ve, lahko pa se domneva. Na vsak način bi se znašel s svojo raketo v popolni temi, v kateri bi mu bile edine svetle točke zvezde. Vse to bi si lahko o-gledal skozi dve majhni okenci v raketi, toda le za Kratek čas. Kajti skrb, kako bi se zopet vrnil srečno na Zemljo, bi ga silila, da bi posvetil vso svojo pozornost motorju rakete. Kakšno višino naj bi z novo raketo dosegel? Tudi tukaj lahko govorimo samo o domnevah. Pravijo, da 160 km! Potem bi seveda moral misliti na povratek, kar ne bi bilo tako lahko, če se pomisli, da bi ga lahko tudi najbolj rahel udarec z gostejšimi zračnimi plastmi, ki ga ne bi pravočasno predvidel in se proti njemu zavaroval, stal življenje. Crossfield niti malo ne dvomi, da mu bo poskus uspel. Prepričan je, da bo dosegel takšno višino ter da se bo lahko tudi srečno vrnil na Zemljo. Pravi, da bo pri poletu najbolj pogrešal svojo družino, da pa ne bo imel preveč časa misliti niti na to, ker ga bo upravljanje rakete vse preveč zaposlilo. če mu prvi polet uspe, potem bo Crossfield s poskusi nadaljeval, dokler ne bo dosege! hitrosti devet kilometrov na sekundo. S to hitrostjo bi lahko začel krožiti okrog Zemlje ter bi se uvrstil med ostale satelite, ki že delajo to pot. bro? — je še pozvedova-lo Kako čudno vprajanje! Stati tam kot Adam. brez obrambe, sredi med dvema, na moč pomanjkljivo oblečenima deklicama! Prav zares, nedopovedljiv položaj! No, končno pa je bilo tudi to končano! Vsaj prvi del te kopalne procedure. — Lezite, prosim, tjakaj! — sem čul ves osupel. Legel sem na zofo na trebuh in sem se še bolj čudil, ko sem opazil, kako me obedve z zanimanjem ogledujeta, kot da bi me ocenjevali. Moja trdnost je bila pri kraju. Zadremal sem*. ZVIŠIN Presuhi kip Društvo rečnih brodarjev v Lauenburgu ob Labi ni bile prav nič zadovoljno z osnutki, ki sta jih predložila dva kiparja za spomenik v čast rečni plovbi in katerega so nameravali postaviti nedaleč od Lauenburga. cZa poštenega brodarja sta oba kipa na vsak način presuha. Poleg tega pa bi tak kip vsekakor utegnil škodovati tujskemu prometu, ker bi si prav zaradi tega gostje napravili napačno mnenje o kuharski umetnosti ob Labi«, so utemeljevali svojo odklonitev vodilni člani društva. j FRANCE MAGAJNA j V naši brkinski vasi, ki se imenuje Globink, je Vrba-nov Jurko eden izmed mnogih. Premore tri ali štiri zaplate zemlje in redi poldrugo kravo (namreč suho Vrbo in leto staro telico). Njegova žena, tiha in pohlevna Nanca, mu je v dveh desetletjih napolnila hišo z drobljanci, ki se ob vseh urah dneva ali noči derejo kot srake ter tako rekoč iz nič ustvarjajo bojno razpoloženje med njihovo bajto in ponosito hišo Marka Hripav-ca na gornjem koncu ulice. Moram vam pa Marka Hripavca predstaviti v najlepši luči! To vam je odličen človek — in bogat! Tak, ki ima glavo na pravem mestu. Njegov oče, je že v prvi svetovni vojni obogatel. V luknjah starega mesta v Trstu je nakupil velike množine piškave navlake, ki jo je po tretjem letu vojne prodajal za zlato. In še danes se čudi stari, zakaj mu nobena oblast ne ponudi odlikovanja za zasluge za narod! Toda to je oče — možakar preteklih časov. Sin Marko je pa fant drugačne baže. On gre za časom! Zna pregnati klavno živino čez mejo v Trst, zna pa tudi naznaniti oblastem tistega, ki ga skuša v tej stroki posnemati! Marko je ljubezniv človek in noče, da bi se še drugi izpostavljali nevarnostim, ki jih le njegova močna koža lahko prenese. Marka je sploh sama dobrota. To, kar sem o Marku do tu povedal, to je le zunanji okvir; tisti, ki ga lahko vidi ves zunanji svet. Znotraj tega okvira je pa Marko dobričina prvega reda. On pomaga vsakemu, ki je v potrebi; on pomaga vsem! Ima Marko krasen par konj, razne vozove, pluge in oko-palnike in kdorkoli ga poprosi, vsakemu ustreže. Le krko malenkost zahteva v zamenjavo. Ce mu za uro oranja pride sosed le dva dni kosit travo, je že Marko zadovoljen; nič več ne vpraša! Seyeda, če je kdo, ki mu ne more z delom teh njegovih dobrot povrniti, potem je narevno, potem je seveda pravično, da mu vsaj \ denarju nekaj plača. Ali ’.;aj morda misli, da se lepi konji redijo zastonj in kar tako! Sicer pa Marko na lep način pove, da se zastonj r.iti mačka ne goni. In to dobričino, tega Marka, je razcapanec Jurko Vr-banov predlanskim poprosil, naj mu posodi konja in voz, da zapelje pujske, ki jih je žena Nanca s takim trudom in težkimi stroški vzredila, na semenj v Sežano. Ce bo šla kupčija po sreči, je menil Jurko, bo Nanca vsaj nekatere teh naših otročajev dostojno oblekla. Saj je res grdo, da ti mulci tekajo goli po cesti in kažejo celo tujcem tisto, kar bi moralo biti skrito. Dobričina Marko je malo pomislil in se je skušal spomniti, če ima morda kje kako sitno delo, ki bi mu ga sosed Jurko mogel v za- me.io za voz in konja opraviti. In ni mogel odkriti nobenega takega dela. V tej «dilemi» se pa domisli, da izdaja Narodna banka nekake lepo poslikane papirje, s katerimi dobi človek kjerkoli v deželi vsakovrstne koristne reči. Pa je rekel dobrostorni Marko tole: «Od ra do Sežane je dvajset kilometrov. Za tako razdaljo pa računam za konja in voz tisoč dinarčkov, torej niti tretjino vrednosti enega pujska. Mislim, da ne bo preveč, Jurko, kaj?«. »Ravno malo tudi ni«, je momljal Jurko, «posebno še, ker je stara navada, da dam konju svojega sena in da mu kupim še tri kilograme ovsa. Ker pa drugače ne gre, naj velja. Plačal pa bom ob povratku, ker zdaj nimam«. #Ze dobro, Jurko, že do- NA X-15, ki naj ponese pilota 160 km visoko V Kaliforniji, 150 kilometrov južno od Los Angelesa je kraj, kjer bi si človek ne želel živeti. Pust, brez zelenja in drevja ter osamljen, je čisto podoben delčku puščave. Ta kraj, ki ga imenujejo Muroc Dry Lake, so pred nekaj leti izbrale ameriške vojaške oblasti za center usposabljanja pilotov letal na reakcijski mw» * " VELJAVEN OD 30. JUNIJA DO 6. JULIJA Oven (od 21. 3. ■do 20. 4.) Priložnosti, katere bi bilo škoda zanemariti. Odlični uspeh; izven domačih zidov. Vabila in izpovedi zaupnega značaja. Bik (od 21. 4. do 20.5.) Teden bo / poln nepredvi- denega. Neko srečanje lahko v / privede do te- meljitih izpre-mernb. Na poslovnem področju verjetne težave. Dvojčka (od 21. 5. do 20.6.) Neka prijateljiska oseba vas bo o-pozorila o pretečih nevarnostih, ki pa bodo le kratkotrajne in jih boste z lahkoto premagali. Rak (od 21. 6. do 22.7.) Nezadovoljstvo in pe-simizen, katerega boste premagali v začetku tedna. Pazite se oseb, ki se vam približujejo z ne prav čistimi nameni. Lev (od 23. 7. —■%. do 22. 0.) Lahko p \ izgubite lepo sen- j timentalno pri-, J ložnost zaradi 7 neodločnosti. Pri-jeten izlet. Uspeh bo kronal vaše napore na delovnem področju. Devica (od 23. 8. 8. do 22.9.) Znašli se boste na razpotju in izberite daljšo, manj tvegano pot. U-godne zvezde za pobude gospodarskega značaja. Vabilo. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Važen dogodek bo vzradostil vaše srce in razcvete lo se bo upanje. Srečne urice v soboto. Na poslovnem področju bodite oprezni. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Zvezde so vam zelo prijazne. Izkoristite njih u-goden vpliv za uresničitev sanj. Zadovoljivi poslovni uspehi. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Dobro vse premislite in preračunajte preden sprejmete končno odločitev. Sreča ni daleč, samo zagrabiti jo je treba ob pravem času. Kozorog (od 22. 12. do 21. 1.) Od f /\. nekega srečanja r K \ bodo odvisne šte-> (P^gL ) vilne stvari. Raz-\S učni interesi, S vendar pa lahko vse uredite s pomočjo neke vplivne o-sebe. Vodnar (od 21. 1. 1. do 19.2.) Neko sporočilo vas bo razveseliloi Nezaupanje in sence se bodo u-maknile svetlobi. Delo bo trdo, toda zato toliko bolj uspešno. Ribe (od 2«. z do 20.3.) Usoda vam je prijazna in pripravlja nekaj dobrega. Vendar pa so na obzorju tudi manjše težave, Z dobro voljo lahko napredujete. vendar še ne vse. Marsikje so se ohranile navade se od pradedov, ki se jih držijo, ker nudijo ugodje, ker so prijetne in polne užitkov. Skoda bi jih bilo zatorej opustiti. Ena takih navad, ki so se še ohranile, je «obred» v kopališču. Indijec, gospod F. Kolaabavala, ki je skoraj pustolovec, potuje po svetu in išče novic, senzacij, doživljajev in zabave. A je vendar brez denarja. Potuje kot more. Pridruži se ciganom in se v njihovem vozu cijazi po prašnih cestah, ko ga zamika življenje beduinov, potuje z njimi po širni arabski pustinji, na starem kamionu drvi potem po strmih divjinah Kurdista-na, ali pa udobno sedi v transsibirski železnici, ali kot blisk drsi z laponskimi sanmi po divjih zasneženih tundrah. A ko se ustavi v deželi cvetočih češenj, v deželi ljubkih gejš, se spomni na Ingrid Bergman med snemanjem filma «Hotel šeste sreče«, ki naj bi orisal dogodivščin polno življenje misionarke Glad v s Avltvard na Kitajskem. Igralka se bo po vsej verjetnosti poročila v jeseni e producentom Larsom Schmidtom Brž ko pride beseda na Japonce in njih deželo, se človeku, ki te čudovite dežele še nikoli ni videl, kaj hitro vrine misel na gejše, na čajnice in na čudovite vrtove z omamnim cvetjem, na nenavadne skrivnosti, na... A ni več na Japonskem tako, kot je bilo pred leti. Mnogo romantike so že opustili, ni več mnogih navad, ki so se od roda do roda strogo izvajale. Dežela, ki šteje dandanes že skoro sto milijonov ljudi, postaja industrijska dežela, mesta sc modernizirajo, prevladuje tehnika na ulici, v javnih lokalih, v mestu, na deželi in tudi v intimnem domačem krogu, pod krovom pradedov, ki so vse dogodke svojega življenja spremljali s posebnimi obredi, kjer je bilo vse polno prečudnih navad in skrivnosti. Vse to se polagoma o-pušča, vse tisto gre polagoma v pozabljenje. A P rim or sTcT*anevTu le — s — 29. junija 1958 STRAHOTNE POSLEDICE NEURJA V HRIBIH BENEŠKE SLOVENIJE Zadnji udarec ljudem in zemlji do skrajnosti obubožane dežele iggii Hil * ■ i + i .v v. / w f; v y Porušen ko« oe.ste;Čedad - štupca... poškodovan most r.ess Malino v Ahtenu.., in porušen most v Briščili čez Nadižo Tihi obup beneških Slovencev, ki jim je voda uničila polja in vinograde, razrušila ceste in hiše, medtem ko so zem elj-ski plazovi odnesli velike površine senožeti in travnikov »Kako je bilo? Grozno! Strašno!*, nam je začel pripovedovati mizar iz Maline v ahtenski občini, ko smo stopili v njegovo delavnico in qu naprosili, da nam pove tiekaj svojih vtisov o povodnji v noči od sobote na nedeljo. «Okoli 6. ure zvečer je zadelo močno deževati. Pravi naliv! Namesto da bi dež začel pojenjati, so se iz o-blakov usipale vedno večje količine vode in v strugi Maline je začelo nevarno šumeti. Struga je bila kmalu polna. Voda se je začela razlivati po dolini, lomila sadno drevje in se zadirala v zasilne nasipe, ki so jih vaščani že pred časom sami napravili. Okoli 9. ure je bilo tako kot v peklu. Voda je podrla visok breg prav ob mostu in odnesla skoraj pol ceste, ki vodi v Prosnid, potem pa je zdivjala navzdol. Zemlja, na kateri je stala pekova hiša, se je udrla in hiša se je zrušila v valove. Cesta v Ahten je bila več kot meter na visoko prekrita z vodo. In tisto strašno šumenje vode ... Ob dveh ponoči je naliv ponehal, Malina pa je še nekaj ur drvela z nezmanjšano hitrostjo naprej in premetavala po poljih težka debla in skale, kot da bi bile iz lepenke. Ko se je zdanilo, smo lahko vsak zase ocenili škodo. To ni bilo težko, saj je voda pobrala vse: tam, kjer so bili prejšnji večer še vinogradi in vrtovi, so bile skale, gramoz in pesek. Pekove hiše ni bilo več. S stranskih poti, ki so bile spremenjene v hudournike, se je odtekala voda. Zelena pobočja levo in desno od struge so bila preprečena z rjavimi lisami: znak zemeljskih udorov in plazov*. Od Nem do Maline Toda pojdimo nekoliko nazaj. Ko smo privozili do ceste, ki se iz Nem odcepi proti Ahtenu, smo že opazili prve posledice strašnega neurja, ki je o noči od 20. na 21. t. m. zajelo vso Beneško Slovenijo. Majhni potočki v dolini so bili spremenjeni v široke struge, okoli katerih je bil na debelo nasut prod. Tu m tam zemeljski plazovi, cesta je razrita, kot da je ne bi popravljali celo stoletje. Nekaj kilometrov pred Ahte-nom je veliki bager utrl pot skozi plaz, ki je zasul cesto. Ko smo vozili po useki, se je t vrha utrgala velika skala in se tik pred avtomobilom zapičila v še razmočena in mehka tla. Ko je bila ovira odstranjena, smo previdno zavozili v drugo useko, kjer so delavci prav tedaj izglajevali z zemljo zasuto cestišče. V Ahtenu smo videli vso rozdiralno moč vode. Železna ograja na železobetonskem mostu preko Maline je bila potrgana, kot da bi bila iz lesa. Voda je preplavila levi in desni breg, začela butati ob zidove hiš in vrtov, ter izpodkopavati asfaltno cestišče. Ob Malini, na poti proti vasi Malina, smo se ustavili v prijazni krčmi. Lastnik je Furlan, njegovi gostje pa v večini ljudje «s hribov*, to je beneški Slovenci. Voda mu je popolnoma uničila vinograd, ki mu je dajal letno povprečno 200 tisoč lir dohodka. «Ce bi šlo samo za en letni pridelek,* nam je dejal, ko smo pokušali njegovo izvrstno vino, «bi potrpeli, tako kot smo potrpeli lani, ko nam je trte uničil mraz. Letos je grozdje dobro kazalo. Zdaj ga ne bo več. Nikoli več... Kjer je bil prej vinograd, je zdaj sam kamen... Dobro, da imam še enega... Tega povodenj ni. prizadela... Joda ubogi ljudje v hribih... Ze tako so revni, sedaj pa še to...* Pogovor se je obrnil na splošne probleme in tako smo spet poslušali to, kar je vsem znano, le oblastem ne: brezposelnost tira ljudi po svetu, za Beneško Slovenijo se nihče ne briga, dohodkov ni, ceste so obupne, življenjski standard je na dosti nižji stopnji kot na Siciliji in v Kalabriji, skratka revščina in še enkrat revščina Bolj kot smo »prodirali* jjroti Malini, bolj so bile vidne posledice neurja. Kmet iz Subida, ki smo ga srečali na poti, nam je pripovedoval, kako jim je povodenj uničila vsa polja. »Prav na mestu, kjer sem po navadi žgal oglje, sc je utrgal zemeljski plaz. Gorje, če bi bil tedaj tam saj me menda ne bi nikoli več našli. Senožeti, kjer smo vsako leto nakosili najmanj deset stotov, ob dobri litini pa tudi do dvajset stotov sena, ni več, ker jo je vzel plaz. Posebno hudo pa je. bilo v Kančeljerih, kjer je za zaselkom nastala velika zemeljska vdrtina. Mislili smo že, in vaščani so se že napravljali, da bo treba zapustiti hiše, ker je kazalo, da bo plaz odnesel ves zaselek. Na mesto so prišli tehniki , in inženirji, ki so po raznih merjenjih najprej dejali, da bo treba hiše izprazniti potem pa to tvoje mnenje le spre- ■m. Malina: razbesnele vode so odnesle pekovo hišo menili. Vsekakor pa je ces‘a, ki vodi iz Maline v Prosnid. na več mestih pretrgana zaradi zemeljskih plazov in bo treba še najmanj dva tedna, da jo bodo vsaj za silo popravili*. Kako je bilo v Malini, smo že povedali ob začetku. Podamo naj le še to, da je sedaj ob mostu na delu velik žerjav, ki čisti strugo in u-trjuje breg pod cesto, ki jo je voda že načela. Pogled na dolino, skozi katero teče Malina, je tak, da se človek zgrozi. Po nekdanjih poljih je videti debelo plast proda, iz katerega se dvigajo veliki kamni in skale, Tam prav gotovo ne bo raslo nič več, kajti kdo ima sredstva in možnosti, da bi odkopal in odpeljal cele vlake peska in kamenja, s katerim je na debelo zasuta plodna zemlja. V vzhodni Beneški Sloveniji Dovolj smo videli, da smo si lahko ustvarili vsaj približno sliko o škodi, ki jo je neurje prizadelo zahodni Beneški Sloveniji. Ni naša naloga niti nismo poklicani zn to da bi ocenjevali škodo, a tendar lahko vsakdo, ki še videl tamkajšnje opustošene kraje, ugotovi ogromno ikodo, ki gre v težke milijone. Se pod vtisom strašnih slik in pripovedovanja prizadetih beneških Slovencev smo se vrnili v Ahten in ubrali cesto za Čedad. Na poti smo videli številne zemeljske plazove. ki so se utrgali s pobočij, s peskom in kamenjem zasute vinograde in uničena polja koruze, snope žita, ki ga je voda raznesla po dolini m na nekaterih mestih pretrgano cestišče. V Čedadu smo zavili ob Nadiži proti Stupci. Spočetka nismo opazili nič posebnega, saj je rečno korito precej globoko, tako da je voda preplavila le nekaj polj v neposredni bližini reke. Toda bolj kot smo se bližali Stupci, večje razdejanje je bilo videti. Pri Briičah je voda z*. V • -V* v . v ' m&ESfcj? jr; Ž:; •e'. . ► X' v '. ' :: ^ 40 Kamenje in pesek na vinogradih, ki jih ne bo moč obnovili ponoči odnesla lesen most, ki veže Laze, Lander in Tarčent s Podbonescem, ki je središče občine. Tudi most, ki veže Stupco s Črnim vrhom je bil poškodovan, medtem ko je voda na nekaterih mestih moč. no poškodovala cestišče državne ceste, ki veže Čedad • Kobaridom. Kako strašna je bila sila vode, smo si lahko najbolj predstavili nekaj sto metrov pred obmejnim blokom. Tu je Nadiža izpodkopala levi breg, ki se je zrušil o vodo. Več kot polovica cestišča državne ceste se je z bregom vred sesulo v globino, poleg tega pa so bile uničene vodovodne cevi, tako da je ostal velik predel vzhodne Beneške Slovenije za pet dni brez vode. Tudi cesta je bila za promet onesposobljena in so jo za silo popravili šele pretekli četrtek. Tudi v tem predelu je povodenj napravila ogromno škodo. Po prvih poročilih kmetijskih strokovnjakov, ki so si ogledali opustošena področja, znaša škoda v občini Grmek 45 milijonov lir, v Dreki 40 milijonov lir, v sovo-denjski občini nad 50 milijonov lir, v šentlenartski nad 50 milijonov lir itd. Morda se bodo komu, ki ne potna razmer v Beneški Sloveniji, zdele te številke, ki se nanašajo na škodo povzročeno kmetijskim kulturam in šfcodo zaredi itemtljskih plazov in u-darov nizke, saj smo vajeni slišati še vse drugačne številke, ko gre za poplave v ravninah. Vendar ne smemo pri tem pozabiti, da je Beneška Slovenija nerodovitna dežela, kjer kmetija ne more preživljati cele družine. Tu naj omenimo značilen vzklik nekega Furlana, s katerim smo govorili v Ahtenu, in ki je dejal: »Pomislite, celo take družine so v hribih, ki se preživljajo samo s tem, kar jim nudijo dve ali tri njive krom- pirja in pa nekaj debel kostanja, če ga še imajo*. No, in če pomislimo, da so ljudje ob tej povodnji izgubili svoje edine njive krompirja, majhen vinograd v dolini, polje koruze in kakšno senožet, tedaj si lahko tudi predstavljamo, kako ogromno škodo so utrpeli. Po naravi in šilom razmer nezahtevni, rev-' r.i in skromni ljudje so se znašli brez vsega: brez pridelka, brez upanja na bodočnost, saj jih ne more niti tolažiti misel, da si bodo opomogli s prihodnjo letino. Vse je pokopala voda oziroma prod, ki ga je voda pustila na skrbno obdelanih njivah. Začudeni smo bili, ko smo se pogovarjali s kmeti in jih spraševali, kaj mislijo: občutili smo njihov tihi obup in čutili smo, da jih je strašna nesreča hudo zadela, a tega niso pokazali tako, kot bi to storil recimo naš kmet na Krasu, če bi mu toča uničila ves pridelek. »Voda je bila in nam pobrala vse! Kaj bo? Ne znamo!*, so odgovarjali na naša vprašanja. Potem smo zvedeli da so nekatere kraje obiskali furlanski poslanci in senatorji, videmski prefekt in druge osebnosti. Samo škofa še ni bilo so nam dejali v neki vasi kot da bi hoteli s tem poudariti, češ sedaj ko bi potrebovali tolažbe ga ni! Vendar smo prišli tudi v stik z ljudmi, s kmeti, ki niso štedili z besedami niti z izrazi. Neki kmet iz zahodne Beneške Slovenije nam je kazal ostanek nasipa, ki so ga kmetje sami napravili. Ponosen je bil nanj, kajti nasip je kljub ogromni sili razdivjane vode le vzdržal in preprečil, da bi se vode še širje razlile po dolini. Ta nasip je bil napravljen iz kamenja in prepleten z vrbovjem. Voda ga je skoraj popolnoma uničila in če bi povodenj trajala morda le nekaj minut več, bi bile posledice še mnogo hujše. «Toda sami ne moremo delati vseh nasipov, ki bi bili potrebni!*, je vzkliknil možak. «Kdo naj tu napravi nasip?«, je pokazal na mesto ob nekdanji strugi Maline, kjer je bil prej breg, sedaj pa s kamenjem in skalami posuta ravnina: »Tu je treba cementa, a cement stane. Za nasipe bi morala poskrbeti država*. Največ padavin v Evropi Znano je, da je v Beneški Sloveniji največ padavin, v Italiji, če ne v celi Evropi. V gorovju Muzcev in Kanina zabeležijo povprečno letno 3.709 mm padavin, v Učji pod Kaninom 3.600 mm, na področju Matajurja 3.000 mm, v Čedadu pa samo 1.754 mm. Zato so beneški Slovenci poplav že nekako vajeni, saj skoraj ne mine leto, da voda ne bi napolnila hudourniške struge in prestopila bregove v dolinah. Vsakih pet let zabeležijo kako večjo povodenj in skoraj vsakih deset let pride do elementarnih nezgod katastrofalnega značaja. Spomnimo se samo zime leta 1952, ko je v občinah Dreka, Grmek, Sovodnje in Podbo-nesec zapadlo nad dva metra snega in so snežni plazovi podirali hiše in gozdove. Toda kaj takega, kot se je zgodilo sedaj, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Saj se niti ne morejo spomniti, kajti zadnja tako velika, a še vedno manjša pouodenj je bila pred US leti! Kaj storiti? Videmski prefekt je za prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu nakazal nekaj deset milijonov Itr, prvo pomoč so nudili razne ustanove, kot na primer Rde-H križ, nekatere banke itd. Toda to je le prva pomoč prebivalstvu, ki je izgubilo vse da ne umre od lakote. Mnogo važnejše pa je vprašanje, kaj storiti, da se kaj takega ne ponovi več. Kaj storiti za odpravo prodišč, ki se raztezajo po njivah od Podbonesca do Spetra in od Čedada do Tarčenta? Predvsem je nujna regulacija vseh rek in hudournikov, ki predstavljajo največjo nevarnost. To velja zlasti za Nadižo, Ter, Malino in Idrijco, ki dobivajo svojo vodo iz hudourniških pritokov. Tu naj poudarimo skoraj neverjetno dejstvo, da ni niti ena od omenjenih rek regulirana niti nima zgrajenih nasipov, ki bi vsaj na najbolj izpostavljenih mestih lahko kljubovali podivjani sili vode. Za takojšnjo pomoč vlade Prizadetim kmetom je treba nujno priskočiti na pomoč, in sicer s tem, da se jim črtajo davki, izplača odškodnina za izgubljen pridelek (tu naj poudarimo, da v večini primerov ne gre samo za pridelek enega leta, temveč za izgubo pridelka sploh, saj polj, njiv in vinogradov sploh ni nečj in nakaže materialna pomoč, da bodo kmetje lahko ustvarili nove obdelovalne površine. Naj važnejše pa je, da se nekaj ukrene v splošno korist gospodarstva Beneške Slovenije. Tu ne gre samo za vprašanje poplav in drugih elementarnih nezgod, temveč za mnogo širše vprašanje, ki ni v svojem bistvu nič manj pereče kot so po-piave same. Ce pomislimo, da je skoraj polovica beneških Slovencev na delu v inozemstvu, če pomislimo, da tako prostrana dežela ne more nir aiti kruha niti polovici prebivalstva, tedaj je treba iskati vzroke drugod. Vzrok je brez dvoma nerazumevanje o-n-h, ki jim je poverjena uprava nad tem področjem, kajti če bi oblastem bilo na tem, da se Beneška Slovenija gospodarsko opomore, tedaj ne bt bilo poplav in ne bi bilo izseljevanja. Reke bi bile regulirane, nasipi zgrajeni, gola pobočja bi prekrivali zeleni gozdovi, ljudje bi se ukvarjali s kmetijstvom m živinorejo. To je vprašanje, ki ga je treba rešiti. Vlada bi morala že enkrat razumeti, da so beneški Slovenci ljudje prav tako kot oni v drugih italijanskih pokrajinah in da plačujejo davke prav tako kot vsi drugi italijanski državljani. Vlada bi morala odobriti zakon za gospodarsko obnovo v Beneški Sloveniji in nakazati nekaj milijard lir, ki naj se izčrpajo najkasneje v treh letih. Le takojšnja in r.eprekinena pomoč bi bila učinkovita in le na ta način bi bilo občutiti njene blagodejne posledice. Skrajni čas je, da se v Hunu spomnijo na to od vseh ljudi pozabljeno deželo! E. K- KRIŽANKA BESEDE POMENIJO; VODORAVNO: 1. vremenski pojav, 4. delavec, ki dela večinoma pod zemljo, 8. ataka, 12. oblika pomožnega glagola, 14. človek, ki počenja neumnosti, 16. zdravim, 18. mesto v Bosni, 20. starorimska utež in novec, 22. država v Afriki, 24. velika noč, 26. neveliko, 27. valutna enota evropske države, 29. točka na nebu, 31. zelo zanimiv, privlačen, 33. turški sultan, 35. trak senea a-li svetlobe 37. delomrznež, 39. motna svetloba, 40. mesto v I-stri, 42, napolnjen, 44. svojilni zaimek 48. vas na Kočevskem, 48. Massenetova opefa, 50. kvartaška hazardna igra, 52. toda (v prim. nareč.), 53. živinorejec, ki nikjer ni stalne naseljen, 55. učenec srednjih šol, 57. gradivo, 59. medmet, 61, sosed 63. čriček, 65. jutranji sviti, 66. pripadnik evropskega naroda, 68. ubožec, 70. prazen, brez pravega okusa, 72. poganjam, 74. k pasu spadajoč, 76. gospod po špansko, 78, število, 79. prošnja, ki želi preprečiti neprijetno dejanje, 81. nakošen, narezan, 83. del ženske obleke 85. slonov čekan, 87. gozdni gledalec, 89. oster, zafrkljiv, 91. o-blika pomožnega glagola, 92. trgam iz zemlje, 94. vojaška prireditev, 96. vodja socialistične oktobrske revolucije, 98 medmet, 99. oseba iz opere »Prodana nevesta«, 100. spolno družim, 101. živinska krma. NAVPIČNO: 1. lakota, 2. reka v Sibiriji, 3. obrtnik, 4. z voljo, veseljem, 5. zapoved, 6. znak za aluminij. 7. lovsko ali pa rudarsko področje, 8. vrsta, 9. tako bodi, konec. 10. latinski predlog, 11. Jurčičeva povest, 12. začimDa 13. medmet, 15. zabavna igra s kartami, 17. strasten, poželjiv, 19. rusko črnomorsko pristanišče, 21. ime pesnika Jenka, 23. fin. rahel, 25. idol. 28. neizbežen, neogiben. 30. etnična enota, 32. dan v tednu, 34. vas na Krasu, 36. sadni škodljivec, 38. starogrški pesnik, 39. poln' o-kusnega soka. 41. mazač v zdravilstvu, 43, mlasa, 45. moško ime, 47. vas na Krasu, 49. mesto v južni Franciji, 51 z izjemo, poleg, 54. dobrotnik, podpornik, 56. prihajajoč od juga. 58. enočlenik v aritmetiki, 60. najbolj znani sodobni slovenski humorist, 62. posmehljiv naziv za tistega, ki zaradi okvare na nogah, ne hodi ravno, 64. del obraza (po-manjš.), 67. merska enota, 69. zaščiten pred nevarnostjo, 71. ptič, 73. moško ime (za dečka), 75. trud, 77. drag kamen, 76. enota papirja, 80. zadnji del ladje, 82. industrijski kraj v Poljanski dolini, 84. mehko, nežno, 86. čebula, 88. del stre- he, 90. pritrdilnica, 93. oblik« pomožnega glagola, 95. znak za barij, 97. nikalnica. REŠITEV KRI2ANKE IZ PREJONJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. merkanti-ližem, 12, strip, 17 akord, IS. sluzeč, 20. Tuma, 21, čiki, 23. očit, 24. kos, 26. ter 27 epi, 28. bas, 30. K D, 31.’ pagoda, 33. ha, 34. sofita, 36. petlja, 37. si. 38. cedila, 39. Medeja, 40. mir, 41. cigaja, 42. karati, 43. sura, 44. sekala, 45. sadila, 46, cimet, 47 Era to, 48. romani', 49. celini, 50. cevi, 51. dilema, 52. Soraja, 53. era, 54. mamila, 55, menaža 57. sa, 58. sivina, 59. tu, 60. Ada, 61. Kr, 62. Bi, 63. one, 64. sari, 66, trs, 67. skuta, 70. Rebeka. 72. krok, 73. torila, 74. remune-racija. NAVPIČNO: 1. mačeha, 2. ekipa, 3. roki, 4 kri, 5. ad, 6 TS, 7. ilo. 8. lučka, 9, izid 10. zet, U. ec, 13. TT, 14. ruta, 15. ime, 16. parkirati, 19, roglji, 22. mafija, 24. kateia, 25. soja, 28. bodalo, 29 sila, 31. pedali, 32. da, 34 segati, 35. Ta, 36. perina. 37. sirena, 38. cikava, 39, Madama, 40. mumija, 41, Cerera, 42. kamela, 43. silaža, 44. secesist, 45. soline, 46. cerada, 48 Rimini, 49. cona, 51. Davo, 52. se, 54. mi, 55. muren, 56. trska, 58, siti, 59. tabu, 61. kroj, 62. Bur, 64. sem, 65, Ike, 66, tri, 68. ko, 69. Al’ 70, re, 71. ar, 72. kc. BREZ. DVOMA . ŠEF ‘ 8ECUEJA je ustrelil nekdo od BONDE J80 ’/ TEMU Vo8Rfl2wW I JE TREBA NA2A IZZVALA? MISLIM, DA N A j O NA Sl ALl\ NJIHOVI PR£,->C “ JDLOČI N M URO OBA GANGSTERJA sta SE NAPOTILA PROTI GNEZDU „ ANGELSKEGA OBRAZA /KAKO RAD 81 KAKŠNEGA PR mikastil ' MtSU M,DA TO TUD/ , ZGODILO L U DED!LA BOVA TAKO , da bo prav ' močna ROKA IN PRME V MOt&AMlU C VSE/ POJDI, Pop / 'ALI misliš , DA 30 CAR/STO. PNER PRENESEL NAŠEs-' \REPRE SALUEjž~~ ^ na ulici IJERJA-NlEM (Nadaljevanje sledi) PfflnorsHTJnevn!k 29. junija 1958 Vrem« včeraj. Najvišja temperatura 22,5, najnižja 13,9, ob 17. uri 20,2, zračni tlak 1004,2 raste, veter sever 8 km, vlaga 53 odst nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,3. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 29. junija Peter in Pavel, Pero Sonce vzide ob 4,17 in zatone ob 19,58. Dolžina dneva 15,41. Luna vzide ob 18,06 in zatone ob 2,47. Jutri, PONEDELJEK, 39. junija Emilijana, Milica Vetrn/ na velesejmu «dan Siciliji> Trst je za Sieilijo most za trgovino z Vzhodom Danes bo na velesejmu kongres zn varnost dela v ladjedelnicah N* tržaškem velesejmu so jim je zmanjšati stroške gle- vceraj proslavljali «dan Sicilije«, ki je zastopana z dvema paviljonoma: v enem so raz-atavljena znana sicilijanska viba, v drugem pa je videti šte. Vilne izdelke in proizvode sicilske industrije, kmetijstva in obrti. Tako vidimo v prvem nad-etropju paviljona D gospodarsko razstavo, ki jo je priredila deželna uprava Sicilije. Tu so razatavljeni značilni proizvodi tega velikega italijanskega o-toka, ki gredo od raznih rudnin do investicijskih dobrin, od . kmetijskih pridelkov do novih industrijskih proizvodov, od delikatnih izdelkov tekstil, n« industrije do prekrasnih o. brtniških izdelkov. Udeležba Sicilije na letošnjem tržaškem velesejmu je pomembna predvsem zaradi tega. ker gre za prvo kolektivno razstavo, ki jo je deželna uprava priredila na e-nem od italijanskih sejmov. Trst predstavlja za Sicilijo od. skočno desko za trgovino pro. ti Srednji Evropi in balkanskemu sektorju. Posebno v zadnjem času ie prišlo do živahne trgovine, ki se prav skozi Trst razvija vse od Vzhodne Švice do vojvodinskih ravnin. Zato predstavlja sicilska udeležba na letošnjem velesejmu pomebno novost, ki kaže predvsem na veliko zanimanje in težnjo trgovskih krogov Sicilije do ekspanzije na tržišča tržaškega zaledja. Za dan Sicilije je prispela včeraj zjutraj v naše mesto posebna uradna delegacija, ki jo j« vodil poslanec Di Mar-tino, odbornik za trgovino pri deželni upravi, ter številni drugi lunkcionarji trgovinske, ga oddelka. Delegacija si je v dopoldanskih urah ogledala v spremstvu inž. Sospisia tržaški velesejem, potem pa je bilo kosilo, ki ga je priredila gostom na čast ustanova tržaškega velesejma. Delegati so *i popoldne ogledali nekatere industrijske objekte v našem mestu, potem pa so se udeležili sprejema, ki je bil ob 18. uri v uradnem sicilijanskem paviljonu. Omenimo naj še, da je poslanec Di Martino priredil sinoči večerjo na čast predstavnikom lokalnih oblasti, in sicer v imenu predsednika deželne uprave Sicili. je poslanca La Loggia, ki je predsedniku tržaškega velesejma poslal priložnostno brzojavko. Danes zjutraj se bodo v sejni dvorani tržaškega velesejma sestali člani sicilske deželne uprave s člani odbora tržaške trgovinske zbornice, k. ima nalogo proučiti vprašanja v zvezi z ustanovitvijo Slovesna otvoritev novih prostorov DZ Tajnik Bonoma Tominez je pozdravil številne udeležence otvoritve in poudaril pomen novega sedeža za delavstvo Včeraj so v Ul. Pondares 8 i govoru so povabili goste na otvorili nove prostore Delav- ! zakusko, ske zbornice CGIL. Otvoritve | se je udeležilo veliko število zdae •rrotai ,naČrt i delavcev sindikalnih vodite- Za OiCrnP 40 m ihinnnvr Hinsr. za okrog 40 milijonov dinarjev. Celotni stroški gradbe znašajo okrog milijardo dinarjev. Volitve v Esso Standard Od 30. junija do 2. julija bodo v rafineriji «Esso Standard« pri Sv. Soboti volitve nove notranje komisije. Na volitvah bodo predložene za uradnike tri liste, in sicer lista delodajalskega združenja uradnikov ter listi ostalih dveh sindikatov, za delavce pa listi obeh sindikatov. Volilo bo 140 tudi, da je značilno, da je novi delavcev in 70 uradnikov; iz- sedež blizu bivših prostorov volili pa bodo tri predstavni- Delavske zbornice v Ul. Ma- ljev, predstavnikov delavskih strank, tiska itd. Navzoča je bila tudi delegacija Delavske zbornice iz Vidma. Gostom je spregovoril tajnik Delavske zbornice Bonomo Tominez, ki je vse najprej prisrčno pozdravil, nato pa omenil, da bo včerajšnji dan važen v zgodo, vini tržaškega sindikalnega gi. banja, saj so prišli delavci končno do lastnega sedeža. O- men:l je tudi številne težkoče ti ± i »i • , in ovire ter dejal, da so jih|SCSlAIlCk ČltlVnCftl SVCtfl premostili predvsem s pomoč- j jo žrtev delavcev. Poudaril je i sindikatov Del. zbornice Novi sindikalni sedež ima svoje prostore porazdeljene v drugem in tretjem nadstropju poslopja v Ul. Pondares. Poleg številnih manjših sob za urade raznih strok strokovnih zvez in sindikatov Delavske zbornice je v prvem nadstropju tudi velika dvorana za sestanke in skupščine; prav tako pa tudi manjša dvo. rana v drugem nadstropju. V poslopju bo imela svoje prostore tudi INCA, ki razpolaga z zdravniško ambulanto. —«« —- ke delavcev in 2 predstavnika uradnikov. V dosedanji notranji komisiji sta bila dva pred. stavnika delavcev CGIL in en predstavnik CISL; za uradni, ke pa le predstavnik delodajalskega združenja in en pred-stavnik CISL. donnina, k; so bili središče tržaških delavcev in socialistov in ki so jih uničili fašisti. Sedaj imajo delavci zopet svo. je prostore, s pomočjo katerih se bodo laže borili za socialni napredek in za svoje 'sindikal. ne pravice. Po Tominzovem V torek 1. julija ob 18. uri se sestane v novih prostorih Delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8 glavni svet sind,-katov ob udeležbi sindikalnih aktivistov. Na dnevnem redu sta pridobivanje novih članov v letu 1958 in zbiranje prispevkov za novi sindikalni sedež. Izpred porotnega sodišča A Id a Vižintin obsojena na osem let zapora Branilec je takoj vložil proti obsodbi priziv Po poldrugi uri posvetovanji je porotno sodišče včeraj obsodilo zaradi umora moža Aldo Marijo Visintin vd. Blažič na osem let zapora, odvzem materine oblasti v tej dobi. trajno prepoved dostopa v javne službe, na plačilo sodnih stroškov in stroškov za vzdrževanje v zaporu in na tri leta bivanja v zdravstvenem domu. Sodna dvorana je bila nabito polna občinstva, med katerim so bili tudi nekateri svojci pokojnika ter oče obtoženke. Alda Visintin, oblečena v črnem kot na vseh razpravah, je bila bleda kot zid in ko je slišala razsodbo, je začela hudo jokati tako da sta jo morda tolažiti njen oče in branilec. Med ihtenjem je tožila: «Ne maram se vrniti v zairzr. Kam bom šla iz zapora. Uboga moja hčerka.« Občinstvo je imelo uprte' oči Vanjo in jo pomilovalo: »Uboga žen- ska.« Vsi so namreč pričakovali, da bo obsodba milejša. Branilec je seveda takoj vložil priziv. Ko je občinstvo odšlo, so obsojenko karabinjerji odpeljali v ječo. Kakor je znano, je do tragičnega dogodka prišlo 24. av-avtonomne dežele Furlanija-Ju. 1 gusta 1956 v Starancanu. La-lijska krajina. Tega sestanka i ni se je začel proces na trža-se bodo poleg gostov s Sici- | škem porotnem sodišču, ki pa lije udeležili tudi predstavil,- je trajal le dva dni in ga je ki Trsta. Vidma in Gorice. Danes se bo tudi začel prvi sodišče 12. novembra odložilo zaradi psihiatričnega pregleda obtoženke. Psihiatrični pre- drzavn: kongres za varnost pri gjecj sja napravila prof. Doni-delu v ladjedelnicah, medtem nj jn f’erri> k; sja visintinovo ko bo zvečer ob 18. uri pri- t opazovala nekaj mesecev in redil avstrijski konzul dr. M. | nat0 predložila obširno zdrav-Schullern sprejem na čast . niško poročilo, v katerem po-predstavnikom lokalnih obla- | jasnjujeta, da je Visintinova sti. Izžrebane nagrade j na velesejmu Sinoči je na tržaškem velesejmu dobil I. nagrado (ležalni stol »Meravigliosa«) Tullio Šerpo iz Ul, L. Vecchio 17 na izžrebano vstopnico rt. 013879. Drago nagrado (kopalno obleko California Fashions) je prejela Amalia Illini iz Ulice Copti, ki je imela vstopnico ii 012410, tretjo nagrado (ku-hinji‘:i lestenec) je dobila Giovanna Politeo iz Ul. Picco-lrmini 4, zadnjo nagrado (zabojček steklenic «Isolabe)la») pa Patrizia Piani iz Ul. Fab-bri 8. VČERAJ OTVORITEV CesU Scnožeee-Koper je popolnoma dograjena V Senožečah so danes izročili, prometu novo moderno cesto, .'tl veže slovensko obalo i * zaledjem. Slovesne otvoritve j y M odsedeja že 22 sta «e udelezda razen števih jm^ec<,v jn ng obraz an, češ da se je Visintinova branila in med spopadom v samoobrambi smrtno ranila svojega moža Humberta. Nato pa so spremenili obtožnico, češ da gre za navaden umor soproga. Javni tožilec, kakor smo že poročali, pa je na tem procesu trdil, da je Visintinova namenoma umorila svojega moža in v ta namen tudi kupila usodni nož. Branilec pa je zagovarjal tezo silobrana ali pa nenamernega umora. Kakor je razvidno iz razsodbe, pa je porotno sodišče sklepalo, da gre za umor in je pri tem upoštevalo psihično stanje obtoženke ter izzivanje moža, i je večkrat o-čhal ženi, da ga vara z drugimi in jo je tudi zanemarjal ter večkrat pretepal, kakor tudi tistega usodnega večera. Obtoženka Je vedno trdila, da io je mož tisti večer napadel n da se je branila ter pri krajša od stare. Potniki pa bodo zdaj Se enkrat hitreje priSli od Kopra do Senožeč, saj so odpravili mnoge nepo- Na Nezgoda peka ortopedski oddelek trebne ovinke, da ne govorimo včeraj okrog poldne pripeljali 32-letnega Josipa Legiso iz Sesljana it. 41, ki ;e med delom v svoji pekarni rerodno vtaknil roko med dva valja, ki sta mu poškodovala desno roko. Zdraviti se bo moral 10 | do 20 dni. -«» o drugih slabostih stare ceste ki j« bila preozka in z zelo slab ,m cestiščem Ob otvoritvi je treba pohvaliti tudi obe podjetji, ki sta cesto gradili, t. j. »Slovenija ceste« in »Primorje« iz \ Ajdovščine, ki sta vložili mno- Ujj4jj|,je4 novOZH PrOIKSlia lili mnogo truda, da bi cesto RIOM"1« povozil rrws*c s tem’ kir. oddelek in se bo moral zdraviti 20 do 30 dni. v Delavskih zadrugah Ravnateljstvo Delavskih zadrug namerava odpustiti tri mizarje In enega šoferja. Proti tem odpustom sta se sindikata uprla. V četrtek 3. julija bodo o vprašanju razpravljali na Zad-užni zvezi. Danes lepa prireditev v Križu Danes zvečer bomo imeli v Križu lepo prireditev. Orkester PD »Vesna« je pripravil zanimiv glasbeni program, kateremu so nadeli ime »Vesel; večer«. Posebnost tega večera bo v tem, da bemo slišali med 24 pesmimi, ki so na sporedu, 9 novih, katere sta skomponirala vaščana Marij Bogateč, dirigent orkestra, in zborovodja Frančko Žerjal. Ostale pesmi so Avsenikove, hrvatske narodne pesmi, Mo-dugnove v slovenščini itd. To bo pravi »festival« pesmi. Peli bodo; Leda Sirk, Cvetka Kodrič, Frančko Žerjal, Sergij Cotič, Gianni De Ceko; Lucijan Tence pa bo nastopil v da bomo vsi prihiteli na »veseli večer«, o katerem že dalj časa govori vsa vas. S. D. PD Križ pri Trstu priredi danes 29. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma »Padli za svobodo« VESELI VEČER ob sodelovanju orkestra »Vesne« in pevcev. K lepi zabavi vabimo vse prebivalstvo. NAROČNIKE obveščamo, da smo priložili današnji številki položnice- Na ta način najlaže poravnate zaostalo naročnino, nam pa prihranite veliko dela. Uprava ■PRIMORSKEGA DNEVNIKA« PHISPEVAJTB ZA DIJAŠKO MATICOI •IIIIIINIIIIIIIIIIIIIIMI It lllllllllllllllllflllMIIHIKt lil 111111111 IIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIliaill lllllll IIIIIIIIH OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 6 oseb. bila pa je ena poroka. Poročila sta se: delavec Giuseppe Sain in šivilja Aliče So-stern. Umrli so: 78-leina Cecdla NlederKorn por Silli, 73-letna Maria Kapelj por. Giorgi, 78-letni Rodolfo Somazzi, 81-letno Eufemia Deveacovi por. Malusa, 1 dan stari Diego Umant. 1 dan stari Pierantonio Urnam. Oklici: prevajalec Stefano Sa-por In učiteljica Erna Karpati, natakar Mario Monferinl in šivilja Maria Fossa, podoficir finance Plinio Urli in gospodinja Lida Calligaris, delavec Ennio D.dach in gospodinja Blanca Zuecoli, uradnik Duilio Scherbi in gospodinja Renata Rak, tesar Rinaldo Telluri in šivilja Anna Maria Sossi, pridajriTec Domenico Velcich in uradnica Marisa Renar, novinar Stanislao Nievo in študentka Consuelo Artelli, delavec Mario Abatarv- gelo in učiteljica Grazia Mari-ni. tesar Valerio Flliput in natakarica Rosa Tutino, prokurator Tarcisio dr. Naidon in učiteljica Aotonietta Sabina Maria Ciarbib, uradnik Ferdinando Hauber in gospodinja Uliana Renata Sulinl, bančni uradnik Ferdinando Komar in uradnica Alcea Callegari, električar Clau-dio MedeoUi in gospodinja Maria Secchlerl, oficir karabinjerjev Efrem Campese in uradni? ca Marisa Pitacco, tesar G i us ep. pe Ohissich in delavka Anna Maria Scagoetti, agent P. C. Gualtiero Berginc in uradnica Liliana Hrovatin, uradnik Gio. vanni Giraldi in gospodinja Anna Maria Barba. tesar Luciano Zoch In šivilja Aotonietta Da-mato, uradnik Sergio Glorgl Fazzini ln študentka Laura Chlcco, penzionist Domenico Di Maria in gospodinja Lia f*»-gini, delavec Livio Cok in 5i. vllja Anita Godina, električar Duilio Maghet in frizerka Maria Bellamaric, šofer Marcello Ccciani in šivilja Antonia Ltes. si, uradnik Omero Manfreda in gospodinja Leomaria Cortalei delavec Germano Cernich in frizerka Romana Bressan, ke. mik Fulvlo Pertot in šivilja Se. verina Karlz, agent P S. VIn-cenzo Napolitano In uradnica Sergla Ambrosi, prodajalec Gio. vanni Pischianz in prodajalka Maria Počkar, pek Egisto boi- sel H in. gospodinja Livia Maras-si, parketist Claudio Gherse-vich in gospodinja Anna Anne-se, mehanik Arrigo Fisicaro in fotografka Edda Fiumana, šofer Enrico Cepach in gospodinja Leda Faganel, strojni oficir Sergio Perisich in uradnica Adriana Bartolomea Mauro, agent PS Michele Cortese in gospodinja Vanda Kocman, mornariški oficir Fulvio Fasano in gospodinja Maria Efisia Amoretti, Stelio Marzari in Simonne Helene Lau-riac, ameriški oficir VValter Daniel Malicziczn in gospodinja Edda Canziani, uradnik Andrea Spetič in gospodinja Teodora Gruden, trgovec Edoardo Petelin in uradnica Astrid Zvveiner, uradnik Attilio Martone in u-radnica Fiorella Carlini, uradnik Sergio Tomašičih in učiteljica Liliana Cuderi, uradnik Bruno “Pitacco in prodajalka Netla Carciotti, mehanik Aldo Busdraghi in gospodinja Emllia Marini, delavec Marcello Rocco ip šivilja Edda Andresani, kemik Desiderio Švara in šivilja Ada Giordani, delavee Attilio Degrassi in gospodinja Nerina Serli, pomorščak Paolo Besednjak in gospodinja Maddlaena Franca Oodone., mehanik Virgi-llo Parenzan in delavka Fiorella Pregara, Bruno Slnigaglia in Marguerite Louise Huret. • «»-------- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cam-mello, Drevored XX. septembra 4: Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Greta, Strada del Friuli 7; dr, Gmeiner, Ul. Giulia 14; AMa Maddalena, Istrska ul. 43; Prendini, Ul. Ve-cellio 24; Serravallo, Ul. Cava-na 1; Zanetti, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. for San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-ttiia 42: Depangher, Ul. San Giu-sto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti . Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. -—« n----- LOTERIJA Benetke 20 52 44 31 66 Bari 26 13 58 45 5 Cagliari 80 76 87 21 23 Florenca 37 23 2 31 41 Genova 26 21 15 36 47 Milan 45 76 54 28 24 Neapelj 75 67 60 86 25 Palermo 38 81 88 4 68 Rim 62 30 37 86 78 Turin 21 69 29 71 22 ( S0LSHB fMHHUlTVK ) Slovenska osnovna šola v Do-lini priredi razstavo dekliških in deških ročnih del, ki bo odprta danes 29. t. m. od 8,30 do 19 ure. Industrijski strokovni tečaj v Nabrežini priredi danes od 9. do 17 ure razstavo risb in ročnih del učencev. Vljudno vabljeni vsi. da sj ogledajo zanimivo razstavo. Industrijski strokovni tečaj v Dolini obvešča da bo šolska razstava odprta še danes 29. junija od 8,30 do 19. ure. Slovenska osnovna šola na Opčinah vabi starše in prijatelje šolske mladine, da si ogledajo razstavo, ki bo danes od 9. do 19. ure. Danes 29. t. m. bo priredila šola v Bol juncu od 9. do 18. ure v šolskih prostorih razstavo ročnih del in risb. Danes 29. t. m. od 10. do 2i ure bo v Bazovici v šoli odprta šolska razstava deških in dekliških šolskih izdelkov. osnovna šola v Borštu priredi šolsko razstavo danes 29. t. m. v začasnih prostorih osnovne šole. Obenem obvešča, da je prireditev pravljične igre «Mogočni prstan«, v kateri nastopajo vsi učenci, prenesena na poznejši datum, ker dvorana še ni ko-lavdirana. Nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino št. 8-III) priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov ročnega dela in risanja. Razstava bo odprta od nedelje dne 29. ju nija do vključno petka dne 4 julija t. 1., vsak dan od 9. do 12,30 in od 15. do 19. ure Slovenska osnovna šola v Trebčah priredi danes 29. t. m. šolsko razstavo; popoldne ob 17. uri pa zaključno šolsko prireditev. V osnovni šoli v Ul. Donadoni bo danes odprta razstava ročnih del in risb, Razstava bo odprta od 8. do 12. in od 16. do 18, Učenci in učiteljstvo osnovnih šol svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva vabijo starše in ljubitelje otrok, da si ogledajo razstavo šolskih izdelkov: osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu, osnovne šole v Bat-kovljah in osnovne šole v Rojanu, ki bodo odprte v dneh 29. I*i 30. junija in 1. julija od 9 do 12. in od 15, do 19, ure. A D I O *> Nedelja, 28. junija 1958 RADIO TRST A 8,00: Jutranja glasba. 9,00: Kmetijska oddaja. 9,30: Glasbena matineja. 11,15: Lahke priljub- ljene melodije. 11,45: Mozart: Di-vertimento v D-diuru. 12,15: Za vsakogar nekaj. 13,00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu. 13,30: Glasba po željah, 15,00: Popoldanski koncert. 15,40: Orkester Armando Trovajoli. 16,00- Zbor »Slovan« iz Padrič. 16,20T Skladbe Waldteufela in Kaimana 16,50: Beethoven: So- nata št. 6 v F-duru op. št. 2. 17,00: Luigi Bonelli-Aldo De Be-nedetti: «Clovek, ki se smeje«, komedija v treh dejanjih. 19,00: Lalo Edouard: »Iški kralj« — u-vertura. 19,10: Orkester Stanley Black. 19,30: Pestra glasba. 20,00: Šport. 20,30: Glasbeni mozaik. 21,00: Franco Vallismeri s svojim ansamblom. 21,15: Ravelove in Faurejeve skladbe. 21,30: Narava poje v pesmi: (8.) «Klas na njivi«. 21,45: Slovenski oktet. 22,00: Nedelja v športu. 22,10: V svetu jazza. 22,35: Godalni orkester Franck Pourcel. 23,00: Chopinovi nokturni. RADIO TRST 9,35: Koncert pevskega zbora »Montasio«. 12,20: Trio «Jazz Mouth Boys». 21,00: Koncert jazza. RADIO KOPER 327,1 m, 282,1 B, 212,4 B Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8,00, 10.00, 13,00, 15,00, 17,00, 19,30, 22.00. 6,00—7,15: Prenos RL. 7,15: Jutranja glasba. 8,00: Kmetijska oddaja: »Na Slavniku urejajo večji pašnik v kooperaciji. Z o-biska pri kmetijskem laboratoriju v Šempetru«. 8,30: Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro. 9,00: Reporterjeve turistične beležke. 9,20: Zabavna glasba. 10,00 —19,30: Pren/ps RL. 10,30: Operne arije 12,10: Glasba po že-ljah. 13,45—14,15: Prenos RL. 14,15: Ciganske melodije. 14,30: Sosedni kraji in ljudje. 15,10: Pogovor s poslušalci. 15,15; Glasba 'po željah. 15,45—19,00: Prenos RL. 19,00: Športne vesti. 19,30—22,15: Prenos RL. 22,15: Plesna glasba. SLOVENIJA Poročila v s*ov.: 7.00, 7.30, 13,30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 6,00: Nedeljski jutranji po- zdrav. 7,35; Koračnice igra pihalna godba JLA. 8,00: Mladinska radijska igra — Friedrich Feld: 1001 gre na dopust. 8,38: Zabavne melodije. 9,00: Kar radi poslušate. 10,00: Se pomnite tovariši... Iz bojev na Sutjeski. 10,30: Pokaži, kaj znaš. 12,00: Naši poslušalci čestitajo in pozdrav, ljajo. 13,45: Za našo vas 14,15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15,15: Godala v ritmu. 15,45: Matija Maležič: Zapiski iz Bosne (reportaža). 16,15: Glasbeni mozaik. 17,15: Radijska igra — Tolstoj-Gundermann: Koliko zemlje potrebuje človek. 18,18: Modest Petrovič Musorg- ski: Slike z razstave. 20,00: Variete na valu 327,1 m. 21,00: Melodije a la carte. 22,15: Športna nedelja. 22,45: Nočna serenada. TELEVIZIJA 10,15: Oddaja za kmetovalce. 14,45: Prenos z nogometne tekme Svedska-Brazilija na Švedskem. 18,30: Poročila. 18,45: Telematch. 20,10: Izbor iz dokumentarnih filmov. 20,30: Poročila. 21,00: U-go Tognazzi in Raimondo Via-nello: »Eden. dva, tri«. 22,15: Četrta dimenzija. 22.45: Karabinjer, ske igre v Bruslju, 23,15: Športna nedelja. ( OLEDAtlSČA ~) VERDI BALET ZDA NA GRADU Ob otvoritvi letnih gledaliških prireditev 1958 na gradu sv. Justa bo 8. in 9. julija nastopil balet ZDA »Ierome Rob-bins«, ki je že nastopil v Spo-Ittu na »festivalu dveh svetov«. Razen v Spoletu bo to edini nastop v Evropi. Balet bo spremljal orkester Tržaške filharmonije spopolnjen z orkestrom jazza pod vodstvom Wer-nerja Torkanovvskega. I * 1 * o - i Ezcelsior. 15,00: »Gospem ugaja Mambo«. Kddie Costantine, P. Robert, Fenice. 15,00: »La Casbad di Marsiglia«. Stephan Boyd, J. R. Justice. Nazionale. 15,00: «Mož postave«. Joel Mc Crea’ Mark Stevens. Fllodrammatico. 15,00: »Ogenj na Yangtse» R. Todd in A. Tamircff. Grattacielo. 14,45: »Plava kri«. Alec Guinness. Prenos tekme Brazilija-Svedska. Superciuema. 14,00: »Mirni A- merikanec«. A. Murphy iti Ke-rima. Arcobaleno, 14,45: »Pot v Pariz«. G. Kelly,' Barbara Laage. Prenos tekme Brazilija-Svedska. Astra Roiano. 16,30: »Umetniki in modele«. J. Levvis, D. Martin. Capitol 14,45: »Veliki rop«. Tech-nicolor. Peter Finch, Ronald Levvis. Prenos tekme Brazilija-Svedska. CristaRo. 14,30: «Se bo vstalo sonce«. A, Gardner, T. Povver, E. FHynn.’ Alatarda. 14,00: »Bandit X Epi-ra». V Johnson in M. Carol. Cinemascope. Technicolor. Aldebaran. 14,00; »Zena usode«. G. Pečk, L BacaM. Armonia. 15,00: »Pasje življenje«. Gina Lollobrigida in Aldo Fa-brizi. Aurora 15,00: »Zgodba o Esther Costello«. J. Cravvford, R. Brazzi. Garibaldi. 15,30: »Car*. Tyrone Povver in Kirn Novak. Cinema. scope. Ideale. 14,30: »Gusarski zaklad«. Lon Chaney in Victor Jory. Impero. 14,30: »Sonce v srcu«. P. Bovne in S. Jones. Cinemascope. Technicolor. Italta. 14,30: »Kočica«. A. Gardner, S. Granger in David Ni-ven, Moderno. 14,30: «Huk! krik, ki ubija«. George MontgomerJ in Mona Freeman. S. Marco, Zaprto. Savona. 15,00; »Velika modra cesta«. Al Ida Valli, Y. Montad, F Ranchl. Viale 14,00: »Skrivnost Mora Tau«. G. Palmer, Allison Ha-yes. Vittorio Veneto. 14,30: «Poročila se bova na Capriju«. Tina Pica, F Sportelli.' Belvedere. 15,00: »Aida«. Predstava v technicoloru. Massimo 15,00: »Objektiv Bur- ma«. E. Flynn. Marconi. (Glej kino na prostem.) Novo Cine. 14,00: »Mož« Alberto Sordi in Aurora Bautista. Odeon. 14,30: »Ona«. Marina Vla-dy in VValter Giller. NA PROSTEM Arena del (lori. 20,00: »Visoka družba« F. Sinatra, B. Crosby. Paradiso. 20,30: «Piknik». K. Novak, W Holden. Pnnziana. 20,15: »Gospodov zakon«. G. Cooper, A Perkins. Valmaura. 20,15: »Mož, ki je preveč vedel«. D. Day, J. Ste-vvart. Arena Diana. 20,30: »Sfida al-1’0. K. Corral«. B. Lancaster, K. Douglas. Ariston. 20,30: «Helena Iz Troje«. Rossana Podesta in Jack Sernas. Marconi. 20,15: »Orlove peruti«. John Wayne in Maureen 0’Ha-ra. Garibaldi. 20,30: »Car«. Tyrone Povver in Kirn Novak. Stadio. 20,30: »Mešana kri«. A. Gardner, S. Granger. Roiano. 20,30: »Crni biseri Pacifika« Virginia Mayo. Secolo Šv. Ivan. 20,30; »Veliki matador«. M. 0’Hara, A. Quinn MALI OGLASI ■EMPORIO DELLO SCAMPOLA- ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, rafije, popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. PO ZELO NIZKIH CENAH PRO. DAJAMO: VESPE, LAMBRE- TE 158 IN 125, BENELLI, RU. MI, MV, ISO 125, GILERE 158, TELESKOPSKE HARLEY DAVIDSON 758. KRASNA, V. PASCOLI 22. TEL. 55538. VESPE, AVTOMOBILI, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. ISCLJO SE MLADA DEKLETA or 14 DO 17 LET, STALNO DELO, LAHKO IN NENAPORNO; DOBRA PLAČA. PIŠITE. »FABBRICA CARTOTECNICA, CASELLA POSTALE 2881», OPČINE. SPARVIERI 49 ec., 3 brzine, u-godna prilika, rabljena motorna kolesa. Zastopnik moto Bianchi, Trst, Ul. Giulia 41. UGODNA PRILIKA za skuterje, motor MV, Devil, Bianchi, Guzzi, šivalni stroj Necchi za 40.000. Kolesa in ciklomotrji znamke Chiorda, Zastopnik To-kič, Trst, Mercadanite 1. INTERCOM IMPORT-EXPORT KOMPEN Z A C I J E ------- TRST ________ Ul. Torre Bienca 2911 • Tel. 31-961 31 962 GIACOMO VATOVEC socc. TRST, Ul. Torrebianca 19 Tel. 23-587 37-561 IZVAŽA DARILNE POŠILJKE KOLESA - MOTORNA KOLESA - AVTOMOBILE Gospodinjske predmete, radio-apartite, šivalne stroje Kolonialno blago PRAVKAR DOS PELO: Shavv; Mladi levi L 2160 Zgonik: Nazornost v geografiji L 1450 Monsarrat: Ester Costello L 720 TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr«t - Ul. Nv. Frančiftk« 20 Telefon 87-888 I «UNI0N» Svetovno znana /.<■ vacovalntca od leta 1828 Je V TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK S. A. T. AVTOBUSNE PROGE Trst - Sežana - Ljubljana: vsak dan iz Trsta ob 7.30 — z Opčin ob 7.50. Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30 — z Opčin ob 7.30 in 15.50; — iz Sežane ob 930 in 18.30. Iz Trsta: k Banom - v Sesljan - Tržič: vsak dan ob 11.00; — iz Tržiča: ob 12.20; — k Banom - v Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25, 17 15, 18.30; — ob praznikih: 14.30, 16.30; — k Banom ob delavnikih: 5.50, 7.25, 8.40. 13.25, 18.30. 19.50; — ob praznikih: 7.00, 8.10, 9.40 20.10. Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob delavnikih: 9.20, 10.35, 14.05, 19.10; — ob praznikih: 9.20, 10.40, 12.15, 14.20, 15.35. 17.25, 18.35. Iz Bazovice • Trebč Padrič v Sesljan (kopališče) ob praznikih: 9.00. 14.00, 17.05. <3>Xvista-- TRSI-UL GABOUCCI. 15 Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke, precizna šestila, togaritmična računala. Tvrdka LORENZI 1 K S T, Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-245 Izvaža: KOLESA moška in ženska, znamke GIOR-DANIA z vsemi pritiklinami 18.000 LAMBRETE, VESPE, MOTORJE, AVTOMOBILE, vse po izredno nizkih cenah. OBIŠČITE NAS! TRST UL Moren 7 Telefon št. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstva ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA SLOVENIJE EXP0RT GRUDA IMPORT LJUBLJANA — TITOVA cesta 19/VII Telefon 20-3*5, 20-547 — Tele* 03-117 UVAŽA IN IZVAŽA: GOVEDO, KONJE, PRAŠIČE; DROBNICO, ŽIVALSKO KRMO, KAZEIN itd. AUTOVIE CARSICHE PROGA TRST BAZOVICA - PADRICE - GROPADA . TREBČE Odhodi i postaj* Trg Liberta in Stara mitnica. OB DELAVNIKIH: ob 7-30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10, 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11., 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15., 15.30, 16„ 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45, 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST • BLOK FRNETICI Odhod * Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 13, 17.30. 18. 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhod s Frnetiiev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 25.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18, 18.50 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05, 18.05. PROGA TRST • KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Liberta ob 7.30 tn 13.10. Iz Herpel] ob 9. urt m 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOMJO - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnic« OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, * 12.05. 13.05, • 16.35, 17.05,- 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35* 14.30. 16.05 17.05. «8.15, 19.35, 20.40. 22.05 N. B- * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini. PROGA TRST • DOMJO • R1CMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05 19.20, OB PRAZNIKIH; ob 9.35 14.05 16.20, 19.35, 22 50. PROGA THST • ADAMIČ MACKOVUE Odhod i s postaje na Trgu Stare mitnic« OB DELAVNIKIH: ob 11., 13 30. OB PRAZNIKIH; ob 13.. 22.30. PROGA TRST • OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18 15. OB PRAZNIKIH: ob 18JO. PROGA TRST • PODLONJER LON JEK Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj dalje vsake četrt ure do 22.30, m vsake pol ure dc 24.00; zadnji V Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje vsake četrt ure do 28.45. zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLONJERJA Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi tn težkimi kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski št. 36-794 in 55-378. X. OBIŠČITE MEDNARODNI VZORČNI TRŽAŠKI VELESEJEM O O Sodeluje 26 držav, od katerih 13 z lastnim uradnim paviljonom. O O Razstava splošne mehanike ln ladijske mehanike. O O VII. mednarodna razstava lesa. O O Razstava letalstva. O O Razstava o osvajanju vsemirja. Vsak dan bodo Izžrebali med obiskovalci bogate nagrade, medtem ko bodo izžrebali med vsemi obiskovalci 5. julija 1958 avto FIAT 600. Urnik za občinstvo: ob sobotah od 10. do 24. ob nedeljah od 9. do 24 ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 24. ure. r> Hu'n .»'iif-aiiaJM. PrimorsKi anevmk €*<»rlško>beneškl dnevnik Dogodki tedna 50-letnica sovodenjske posojilnice Prejšnjo nedeljo so na zelo svečan način proslavili 50. «rojstni dan» sovodenjse Kmečko-delavske posojilnice. Ob 11. uri je bil v sejni dvorani sovodenjskega županstva, kjer so pred tolikimi leti položili temeljni kamen domačega denarnega zavoda, sestanek odbornikov in članov, Sedanji predsednik Andrej Pipan je zbranim s toplimi besedami prikazal glavni namen tega sestanka. Rekel je: eVsakdo izmed nas čuti danes v sebi veselo razgibanost, kajti zbrali smo se, da proslavimo redek jubilej. Dolgih 50 let predseduje naši posojilnici in hranilnici človek, ki je od vsega početka, to je od dneva ustanovitve tega zavoda, čisti vzor podjetnosti, delavnosti in poštenosti, neuklonljive premočrtnosti in najplemenitejše človečnosti. Od leta 1908, ko je bila na pobudo današnjega slavljenca g. Lukežiča, posojilnica ustanovljena, pa vse do danes ji načeluje bodisi kot član odbora, bodisi kot predsednik nadzorstva. Toliko zaupanja v slavljenca so člani posojilnice lahko izkazali samo na podlagi njegovih zaslug in njegove osebnosti.« Nato mu Je predsednik posojilnice Jožef Ceščut v imenu odbora in članov podaril zlato medaljo. Predsednik je nato izročil 18 otrokom hranilne knjižice z 2000 lirami, dvema invalidoma so izplačali 15.000 lir, Dijaškemu domu in. siro tišču pa po 10.000 lir. Pred koncem svečanosti je jubilant povedal nekaj zelo zanimivih dogodkov iz časov, ko so se napravili prvi koraki za ustanovitev posojilnice Ko je pokojni Andrej Kape-lan sporočil vaščanom ves;, da se pripravlja ustanovitev «banke», so vaščani z nezaupanjem sprejeli to vest Čeprav so jamčili z vsem svojim premoženjem, da bo posojilnica delovala, so takoj pristopili v velikem številu, ko so spoznali njen pomen. Spomnili so se tudi vseh bivših predsednikov in umrlih članov. Slovesnost s prijetno zabave se je potem nadaljevala na drugi strani ceste v Vukovi gostilni, kjer so člani posedli okoli bogato obloženih miz z okusnimi jedačami, napili na «zdravje» posojilnice ter ji želeli, da bi še dolgo delovala v korist občanov kot doslej. Popoldne je bila na gostilniškem dvorišču kulturna prireditev, na kateri je nastopil tamburaški zbor iz Rojana pod vodstvom dirigenta Ger-dola ter domači fantovski.pevski zbor pod vodstvom Dorija Klavčiča. Obe skupini sta bili deležni lepega priznanja šte vilnih prisotnih. V smrt zaradi nezakonitega prehoda državne meje V nedeljo ponoči je jugoslovanski obmejni stražnik na jugoslovanskem ozemlju v bližini Kostanjevice na Krasu u-strelil 49-letnega italijanskega državljana Sabina Mosco iz Canosse pri Bariju, ki je bil svoj čas orožnik na Primorskem Pri njem so našli 100 tisoč lir v gotovini in hranilno knjižico s 700 tisoč lirami na prinositelja. Kakor pravi agencija ANSA je bil Mosca opremljen s palico. Ko ga je jugoslovanski stražar pozval, naj se ustavi, ga je napadel. Stražar je v obrambi ustrelil proti njemu in ga ubil. Mo sca je že leta 1955 ilegalno prešel mejo. Bil je tudi v no ritnici v Monbellu_ Pred dne m je prišel iz Canosse njegor brat, ki je bil na bratovem grobu v Kostanjevici. Tukaiš nji kvesturi naj bi povedal, da je imel Sabino izredno čuden kompleks. Smatral se je nič manj kot za «jugoslovanskega princa)>. Seja občinskega sveta v Gorici V sredo zvečer se je sestal gorički občinski svet, ki je razpravljal o javni razsvetljavi in o vprašanju prometa. Županstvo je sklenilo potrošiti več milijonov Ur za okrepitev javne razsvetljave v Ul V. Veneta, Alviano in na Sne-togorski cesti. Okrepilo bo tudi javno razsvetljavo na trgu 1 pred Rdečo hišo in na Trgu C. Battisti. Glede prometa pa so svetovalci opozorili na pomanjkanje prometnih znakov v Loč-niku, dalje so predlagali, naj se mestni avtobusi ne ustavljajo več na križiščih, naj se odpravi postavljanje mizic na pločniku, pred kavarno Teatre. ker ovirajo pešce, in naj se namesti semafor na križišču pred Verdijevim gledališčem. Druga razstava najmlajših V šolskem poslopju v U>. Randaccio se bo danes opoldne zaključila razstava slik 30 dijakov nižje srednje in strokovne šole, ki jo je organiziral Akademski klub. Razstavo so otvorili prejšnjo nedeljo ob prisotnosti predstavnikov šol, Kulturnih organizacij in tiska. Petim najboljšim mladim slikarjem so podarili praktične nagrade. Obuditev prosvetnega dela v St. Mavru Po dolgem, lahko bi rekli predolgem mrtvilu, so šen t-maverski ljubitelji zborovskega petja premagali število dobrih pevcev. Pričelo so tudi z vajami. Želimo jim, da bi še najprej s takim poletom, ki so ga pokazali doslej, skrbeli za obstoj in napredek zbora, da bodo kmalu ponesli glas svoje, vasi tudi drugod po Goriškem. SNG v Doberdobu Danes 29. junija ob 20. uri z Rdečo kapico. Danes mednarodna razstava psov Danes zjutraj bodo v parku županstva otvorili drugo mednarodno razstavo psov, na kateri bodo domači in inozemski ljubitelji in lastniki priljubljenih štirinožcev razstavili okoli 200 psov najrazličnejših pasern. Najlepše pse bodo nagradili in lastnikom podarili številna darila, ki so jih dali organizatorjem na razpolago prefekt, župan, pokrajinska uprava, banke in druge ustanove, ZAHVALA V nedeljo so na proslavi 50-letnice ustanovitve posojilnice v Sovodnjah podarili A-lojzu Devetaku 10.000 lir. Ob. darovanec se najtopleje zahvaljuje' ža darovani znesek. Coronmijev vrtnar se je usekal v roko Izgubil je precej krvi Ko je sekal drevje v Coro-ninijevem parku, si je 68-letni Angelo Scatolin iz Ul. Italo Bras št. 3 povzročil globoko rano na desni roki. Scatolin je vrtnar pri grofu Coroni-niju v Drevoredu XX. septembra v Gorici. Včeraj okoli 10. ure je z ročenico skušal posekati nekaj drevja. Pri delu pa mu je spodrsnilo in se je z orodjem usekal po roki. Domači so brž poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili globoko rano na dtsni roki in izgubo velike količine krvi. Pridržali so ga na opazovalnem oddelku. Ce ne bodo nastopiue komplikacije bo ozdrave v 12 dneh. Zaključek pouka na nižji gimn. in strokovni šoli Tudi nižja gimnazija in strokovna šola v Gorici sta zaključili s šolskim poukom. Spričevala bodo razdelili v torek in sredo. n 'O IZ KRMINA Praznovanje vaškega patrona Včeraj popoldne so predstavniki krminske občine skupno z županom dr. Godea-som otvorili praznovanje vaškega patrona sv. Ivana. Ob tej priložnosti je bila otvor-jena razstava v šolskem poslopju Vittorino da Feltre ter razstava tipičnih furlanskih vin v Drevoredu Friuli je tu-d; srečolov. V okviru praznovanja so organizirali tudi noč. ni turnir na nogometnem igri. šču v Ul. Gorizia. V soboto je bila prva tekma med štan-dreško Juventino in ,Cormo-nese, Tekmuje se za pokal Moretti. Seje obč. sveta v Gorici v petek ni bilo V petek ni bilo seje občinskega sveta kakor je na seji v sredo ustno napovedal župan svetovalcem. Odložili s.o ’ jo zato, ker so mladi demokristjani zahtevali, da se s ■ prihodnjo sejo nekoliko počaka, da lahko pregledajo obsežen material, ki bo na tej j seji obravnavan. Nekateri po- J znavalci razmer v goriški KD j predvidevajo da so v stranki j zelo dozoreli pogoji za izvo- j litev novega župana, ki naj ! bi nasledil dr. Bernardisa, 120 otrok zavarovancev INAM na počitnice Letos bo odšlo 120 bolehnih otrok zavarovanih delavcev pri bolniški blagajni INAM na enomesečno letovanje v Gra-dež ali pa v počitniški dom v Forni di Sopra v Karniji. «»----- Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Mornariški fantje«, S. Noto in L. Roc-co, cinemascope v barvah. VERDI. 15.00: »Tihotapstvo v Sredozemlju«, R. Taylor in D. Malone, cinemascope. VITTORIA. 15.00: «Roža v blatu«, povzeto po znani drami Rose Berndt, igrata Maria Schell in Raf Vallone, barvni film. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: »Mirni A-meričan«, A. Murphy in G. Moll. MODERNO. 15.00: »Malaga« TEMPERATURA VCERA.I Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 21 stopinj ob 13. uri, najnižjo pa 12 stopinj ob 5. uri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Gosposka ulica 12, tel. 2268. Svetovno nogometno prvenstvo Francija-temelja ft:3 v finala za tretje mesto Fontaine dosegel 4 gole in je s 13 goli nov rekorder strelcev svetovnih prvenstev STRELCI: v prvem polčasu Nemci so se spet vrgl. v na- . li rezultat. Akcijo je izvedla v 15’ Fontaine (Fr.), v 18’ pad in Rahn se je po hitr; vsa napadalna vrsta in ko je Cies!arcyk (Nem.), v 27’ Kopa izmenjavi s Kelbasso znašel I žoga prišla v kazenski prostor, (Fr.) iz 11-metrovke, V 36’ sam dva metra pred vrati. V | je Schaeffer izkoristil napako Fontaine (Fr.); v drugem pol- zadnjem trenutku se nm ie i Branilca in prisebno streljal v času v 4’ Douis (Fr.), v 7’ Abbes drzno vrgel pod nope mrežo. Rahn (Nem.), v 33’ Fontaine jn razčistil kritično situacijo, I T . (Fr.), v 39’ Schaeffer (Nem ). pri iemer je tud, pcškodov.V I J! ° ^ v 44’ Fontaine (Fr.). nasprotnika V 41’ je Kvviat- ’ n K° se Je,ze z-del°’ da SeHb° . . -.. - *“ , končala z doseženim rezulta- . kowsk, prekinil akcijo Fon- , y za(Jnji minuti dQ_ I tnmn ,n L ono 7nn'9 10 nru 3 D. KOŠUTA Gledalcev umaknil v obrambo, je dobil „1„|1„„|„„|,„i„|„nimuiiii,miiiiiiiiiiiiiiunuiiiitiiitMiiiniiniiiii,,i,iiM|,,|,imii,ii,iii",,,,mi"iiii,|iiiu,i"",i,,,"liii»,,|",,|,,,,>,,||,",,,,> 1 žogo, preigral z njo dva na- , FRANCIJA: Abbes; Kaelbe Lerond; Penverne, Lafont, taina in Kope. Zoga je prišla Marcel; Wiesnieski, Douis, Ko- do Douisa, ki pa je bil v off-pa, Fontaine, Vincent. sidu. Sledile šo tri odlične ’n_ NEMČIJA: Kwiatowski; Stol- tervencija Abbesa: Drva na lenverk, Erhardt; Sturm, We- kazenski strel Szvmaniaka, tvers, Szymanik; Rahn, Schnel- ; druga na strel Rahna in tret-linger, Kelbassa, Schaeffer,1 ja na bombo Kelbas-«. Cieslarcyk. [ \ drugem polč asu so Fran- SODNIK: Brozzi (Arg.), cozi že v 4’ dosegli četrti gol. stranska sodnika: Ellis (Angl ), Wisnieski, k: se je taktično Lundell (Sved.) 25.000. . - - - - . sprotnika in podal Kopi. Sred- , (Od našega posebn. dopisnika) ^ napada]ec io je vrnU de. j GOETEBORG, 28. — V da- snemu krilu in ta spet nazaj j našnjj finalni tekmi za tretje Kopi, ki je zaposlil Douisa. j mesto je Francija premagala Zveza je takoj podala žogo i Nemčijo z visokim rezultatom : Fontainu, ki je s krasnim stre- , 6:3 .(3:1). Francosko moštvo | lom zatrese, mrežo. Kot v j si je priborilo zmago z bri- prvem polčasu so Nemci tud. ' liantno igro, katere glavna sedaj takoj reagirali in že tri J moč ie bila v napadu, čeprav . minute pozneje je Rahn našo tudi ostali deli, predvsem j ravnost iz kornerja zmanjšal pa ožja obramba, igrali zelo j rezultat na 4:2. Po izmenjavi dobro. Nemci so bili skoraj j brc med Szymaniakom in Ko-vseh 90 minut igre v podre- j po je Nemčija prešla v napad, jenem položaju in se kljub pri. kar so ji omogočili tudi Fran-zadevnosti posameznih igral- cozj samj s pretiranim igrač-cev niso mogli upirati raz- j kanjem in akademiziranjem. igran,m Francozom, ki so pr- i Kljub temu pa so bili nemški vič v zgodovini francoskega j sunjci sterilni in še vedno so nogometa zavzeli na svetov- ! Francozi tisti, ki so bili Turnir v odbojki za pokal «P. dnevnika» V torek se bo v dvorani na stadionu »Prvi maja začel meddruštveni turnir v odbojki za pokal »Primorskega dnevnika*. Turnir organizira športna sekcija PD »S. Škamperle* - Sv. Ivan. Za sedaj je zagotovljena udeležba štirih ekip in sicer ekip prosvetnih društev »I. Cankar*, »Pregare*, »Skedenj* in »Škamperle*. Do torka se pričakujejo prijave še poldne in popoldne so se v nekaterih drugih ekip. | Monzi nadaljevale in zaključi- Tekmovanje bo v večernih le kvalifikacijske vožnje za ju- <500 milj» na dirkališču v Monzi Vseh 19 prijavljenih pilotov pripušienih k današnji dirki Amerikanec Veith dosegel fantastično hitrost 283.333 km na uro MONZA, 28. — Danes do- urah in nanj opozarjamo vse ljubitelje športa med slovensko mladino. egel Fontaine svoj četrti gol. Nemci so streljali komer in eden izmed francoskih branilcev je žogo takoj podal Fontainu. Ta je naglo pobegnil jn ko mu je Kwiatkowski stekel naproti, je prisebno plasiral žogo v prazna vrata. Danes (Finale za 1. mesto) Stockholm: Brazilija -Švedska, ob 15. uri. Prenos po televiziji ob 15. uri. Sodnik: Guigue (Fr.), stranska sodnika: Dusch (Nem.), Gardea-zabal (Šp.). trišnjo dirko na 500 milj na dirkališču v Monzi. Od 19 prijavljenih pilotov se jih je kva- je sestala zvečer po zaključenih kvalifikacijah, je pripustila k tekmovanju tudi Amperi- , kanca Bueba, ki z Jaguarjem , ni dosegel predpisanih 240 jna in je na osnovi doseženih re-zultatov odredila naslednji lificiralo 18 oz. vsi tisti, ki so startni vrstni red za jutri. v kvalifikacijskih vožnjah dosegli v treh krogih skupno po- 1. vrsta; Veifh (Bowes Seal Fast Sp.) - Musso (Ferreri vprečno hitrost najmanj 240 -;000) , . . km na uro. 2’ vrsta: Sachs (Jim ”ob* Največjo povprečno hitrost je danes dosegel Italijan Musso s Ferrari 3000. ki je tri kroge prevozil z izredno hitrostjo 281.077 km na uro, največjo hitrost v enem krogu pa je dosegel Amerikanec Veith z 283.333 km na uro. Razsodiščna komisija, ki se Fuel Injection) 6. vrsta: Cravvford bins Sp.) - Fangio (Dean Van- iines) 3. vrsta: Bryan (Belond 'Wp Sp ) - Freeland (Bob Estes Sp.)-’ 4. vrsta: Thomson. (D. K. Lubrificant Sp.) - Rathmann (Zink Leader Card Sp.) •• 5. vrsta: Ruttman (Agaj*- Sp.) - Ward (Walcott Kolesarska dirka po Franciji nem prvenstvu tretje mesto. Začetek igre je potekel v izmeničnih napadih in v hitrem tempu. Po lepi paradi Kwiatkowskega na strel Douisa je sodnik v 5’ razveljavil gol, ki ga je dosegel Rahn, K^Vntkowskemu v roke. zaradi prekrška nad vratarjem Abbesom. ko ie ta že imel žogo v rokah.'Po hitrih izme. nevarnejši v napadu. V 13’ je nemški vratar odbil v kot strel V/isnieskega. V 16’ je Douis po solo-prodoru streljal visoko, v 26’ pa je isti igralec na FonfainoV predložek streljal V 34’ so Francozi zopet povečali rezultat. Eden izmed Bauvin zmagovalec 3. etape Wim Van Est «nimena majica> S časom zmagovalca tudi Italijan Favero kot tretji EU LE TREPORT. 28. — V 3. etapi kolesarske dirke po Franciji, Dunkerque-Eu le Treport (177 km) je zmagal Francoz Bauvin v sprintu pred šestimi kolesarji, rumeno majico prvega v splošni klasifikaciji pa je prevzel Nizozemec Wim Van Est. V Dunkerqueu je ob 12.18 startalo 116 kolesarjev ob tuljenju siren v pristanišču zasidranih parnikov. Po manjših spopadih v prvih 20 km, je prišlo do odločilnega pobega že pri 25. km, ki so ga izvedli Annaert, Lamy, Fote, Favero, Stablinski. Bauvin in Wim Van Est. V Calaisu pri 39 km, kjer je Annaert osvojil na letečem cilju nagrado 50.000 ničnih napadih so Francozi j francoskih branilcev je dal nepričakovano prešli v vod- j dolg^ predložek Douisu, ki je stvo v 15'. Akciia se je raz- - takoj podaljšal žogo do^ Fon-vila po desni strani. Douis je tarna.. Ta je naredil nekaj kora-zaposlil Kopo, ki je odkril pro. kov in nato s krasnim stre-stega Fontaina na sredini ka- j l°m dosegel peti gol. Po izvrst-zenskega prostora. Francoski j ni paradi Abbesa na Rahnov »goleador« je realiziral z niz. ] strel, so Nemci v 39’ zmanjša-kim ostrim strelom. Navdušenje francoskih igral, cev se še nj dobro poleglo, ko so Nemci 2 minuti pozneje izenačili. Schaeffer je prodrl po levi strani in centriral pred vrata, kjer se je pojavil Oieslarcz/K, katerega oster : strel je končal v mrež,i tjk ob i desnem drogu, Francija se je j takoj vrnila v ofenzivo m nje- i ni napadi v režiji Kope so spravljali nemško obrambo v pogoste težave dokler ni ta v 27’ drugič klonila.. Kopa je podal dolg predložek Wisnie- ZAGREB, 28. — Danes se I 100 m moški: 1. Lorger 10’’7, skemu, katerega je v kazen- j je v Zagrebu na stadionu v 2. Oslakovič 11”1, 3. Trifuno- skem prostoru nemški brani-j Maksimiru začel mednarodni1 vič 11”1. V tej disciplini so nastopili samo jugoslovanski atleti. •400 m: 1. Siliš (Gr.) 48”1 (nov grški rekord), 2. šnaj-der (Jug.) 48”5 (nov hrvaški rekord), 3. Grujič (Jug.) 49”1. 1500 m:. l.Važič (Jug.) 3’47’’8, 2. Konstantinidis (Gr.) 3’49’T, 3. Cular (Jug.) 3’50”5. Važič je presenetil. Sovjetski atlet Mamotkov je bil šele četrti. /liiniiiiiiiiiMiHmiiiiiiniiiiMMiiiiiitiitiiiiiiiMiuniiiiimiiiiiiiiiiiiiiMHimiiiitiiitiiiiiimtiiiiiii Mednarodni atletski miting v Zagrebu Nekaj dobrih rezultatov in tudi dva nova rekorda Presenetljiva zmaga Važiča pred favoriti na 1500 m PRIZNANO MEDNARODNO AVTDPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca D Aosta 88 . fel. 28-45 , GORICA PREV/b MAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo lec Erhardt surovo zrušil. Sodnik je brez pomišljanja dosodil 11-metrovko, ki io je realiziral Kopa s. preciznim stre lom v desnj kot. V 30' so izvedli lepo akcijo Nemci, toda Rahn je streljal visoko. V protinapadu je naglo prodrl Vincent, kateremu pa je nemški- vratar v zadnjem trenutku zbil žogo izpred nog. Kmalu nato so Francozi dosegli tretji gol. Iz kota streljano žogo je Kwiat-kowski kratko odbil. Zogo m prejel Kopa in jo usmeril pro. ti mreži. Zaustavil jo je Fon- atletski miting, na katerem nastopajo atleti in atletinje iz SZ, CSR, Romunije, Bolgarije. Grčije, Vzh. Nemčije, Poljske in Jugoslavije. Skoraj v vseh disciplinah, ki so bile na programu prvega dne, so bile zanimive borbe in tudi presenečenj ni manjkalo. 80 m ovire — ženske: 1. Bi-strova (SZ) 11”1, 2. Stamejčič (Jug.) U”5, 3. Babovič (Jug.) 11”7, 4. Zabrzova (CSR) 12”1. Višina — moški: 1. Kisjakov (SZ) 201, 2. Marjanovič (Jug.) 198, 3. Ščičinskj (SZ) 195. Kis- taine in jo v naglem polobm. [ jakov je vse višine preskočil tu poslal v mrežo skozi mne- ( v prvih skokih, letvico na 205 žico nog. 1 pa je zrušil. frankov, so imeli ubežniki prednost 1’25” pred glavnino. Toda razlika med njimi in glavnino se je stalno večala in pri 52. km je znašala že 2’25”. V tem trenutku je bil Nizozemec Wim Van Est prak- (Me.-. guiar’s Mirror Glaze) - Mo* (Eldorado - Italia) 7. vrsta: Hill (Ferrari 4000) - Reece (Hoyt Machine Sp.) 8. vrsta: Gregory (Listen. Jaguar) - Trintignant (SvUvi and Amos) 9. vrsta: Schell (Ferrari-ChK netti) - Fairman (Jaguar 3800) 10. vrsta: Bueb (Jaguar 3800), Mili bo vozil namesto Haw» »Donavski nogometni pokate Crvena zvezda v finalu pokala BEOGRAD, 28. V danai* Splošni vrstni red po 3. etapi: 1. Wim Van Est (Niz.-Luks.) I4.31T8”; 2. Bauvin (Fr.) z za- ] nji povratni polfinalni tekmt ostankom 40”; 3. Fore (Bel.) za «Donavski pokal« sta _se- 54”; 4. Favero (It.) i’55”; 5. Crvens zvezda in RadniSki ...... ______,____ Hoevenaers (Bel.) 3’44"; 6. razšla z neodločenim rezulta- tično že nova rumena majica Darrigade (Fr.) 4'54”; 7. Voor- tom 0:0. Ker je Crvena zV«*v »Toura« iing (Niz.-Luks.) 5’05’; 8. Baf- da v prvi tekmi zmaggla * fi (It.) 5’19”; 9. Bottecchia 2:1. se je kvalificirala v ll- (It.) in De Jongh (Niz.Luks.) nale. MT'. Na valovitih cestah proti Boulogne sur Mer so ušli iz glavnine tudi Anglade, Moreno, De Jongh, Italijan Bottecchia, Walwokiak in Otano. Ta šesterica se je v zasledovalni vežnji kmalu združila in pri 78, km je imela 3’ jaostanka za vodečimi, glavnina pa je zaostajala že za 5’. Na letečem okrepčevališču pri Etaples (100 km po startu) se je prednost vodečih pred skupino Bottecchie ln Angla-d.eja povečala na 3’20”. Sledil je Ferlenghi z zaostankom 5‘15” in nato glavnina z zaostankom 7’. Te razdalje so o-stale nespremenjene še nadaljnjih 30 km, le Ferlenghi se je vrnil v glavnino. Pri 1251, km je prišlo do kolektivnega padca, katerega žrtve je bilo kakih 30 kolesarjev med katerimi Graczyk, Malejac in Janssens. V Rue, 131 km po startu, ie imela sedmorica v vodstvu 3'55” naskoka pred prvimi zasledovalci in 6’25” pred glavnino, ki pa se je pri 137. km zganila na pobudo Maheja, kateremu sta se pridružila še Van Geneugden in Italijan Pmtarelli. Toda v Moyelle sur Mer se je položaj v glavnini spet normaliziral in vse do cilja ni bilo več nobenih sprememb. Po 150 km dolgem pobegu je na cilju zmagal Bauvin, ki je v sprintu prehitel Belgijca Foreja, Italijana Fa-vera in ostale spremljevalce v pobegu Prvi zasledovalci, 5000 m: 1. Štritof (Jug.) 14 . ________ _____________________ in 22”9, 2. Desjačikov (SZ)-od katerih pa sta odpadla 14’23"8, 3. Grečescu (Rom.) j Walkowiak in Otano, so prišli TRGOVINA Z GALANTERIJSKIM BLAGOM IN KONFEKCIJO Trg XXVII. marca 11, vogal Ul. Oberdan - GORICA VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo dobili novo pošiljko perila: ženska spodnja krila od 390, 490 in 590 lir dalje ter spodnja krila iz nylon dupon po 1.550 lir. 14’26”7. Višina — ženske: 1. Piska-reva (SZ) 164, 2. Gere (Jug.) 160, 3; Sodnik (Jug.) 150. Sovjetska prvakinja Balasova ni nastopila. Rusinja Piskareva je že pri prvem doskoku nerodno padla in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Krogla: 1. Cakanikas (G.) 16,36, 2. Škiljevič (Jug.) 15,38, 3. Radoševič (Jug.) 14,57. Daljina: Miler (Jug.) 730 cm. V tej disciplini so tekmovali samo Jugoslovani. Miler je skakal stalno čez 7 m. Disk: Radoševič (Jug.) 49,90. 100 m ženske: 1. Sikovec (Jug.) 12”4, 2. Bistrova (SZ) 12”7. Borba med prvima dvema je bila zelo ostra in se je odločila šele v zadnjih' metrih. Tekmovanje se nadaljuje jutri. na cilj 5’ kasneje, glavnina pa 6’ za pi-vimi. V zadnjih kilometrih je Belgijec Janssens znova padel, Wim Van Est, ki je imel v splošni klasifikaciji zaostanek 22” pa je osvojil rumeno majico. Povprečna hitrost v etapi: 34,365 km. Vrstni red v 3. etapi Dun-kerque — Eu le Treport — Mers Les Bains (177 km): 1 Bauvin (Fr.) 4.44'13” (2 odbitkom 4.43’13”); 2. Fore (Bel.) (z odbitkom 4.43'43”); 3. Favero (It.); 4. W. Van Est (Niz.-Luks.); 5. Annaert (P NE); 6. Lamy (PNE); 7. Stablinski (Fr.) vsi s časom zmagovalca; 8. Moreno (Sp.) 4.49' 20"; 9. Bottecchia (It.); 10. De Jongh (Niz.-Luks.); 11. Anglade (CM); 12. Darrigade (Fr.) 4.50’18”; 13. Graczyk (CM); 14. Barone (PNE), nato večja skupina. BOKS Visintin prvak wclter kategorije Premagal je Garbellija p t, ITALIJANSKI POKAL RIM, 28. — V tekmi za it*. lijanski pokal je Roma pre* magala Napoli z 2:1 (0:0). Plavanje - uosovnrot urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst TOWNSVILLE, 28, — Avstralski plavalec Terry Ga-GENOVA, 28. — Bruno Višin- ! thercole je izboljšal lastni Svetin (La Spezia) je z zmago tovni rekord na 220 yardoir po točkah v 12 rundah nad prsno z 2’36”5. Gianca.-lom Garbellijem osvojil. državno prvenstvo \yelter kategorije. Danes v Trstu i (iVIHUlioO « 4*1-'/» •■ ATLETIKA Deželno prvenstvo junior-jev in mladincev. Organizira Fidal. Občinski stadion, začetek ob 8.30. PLAVANJE ' Zvezni turnir. Organizira deželni odbor FIN. Pokriti bazen ob 10. in ob 19. uri. j BASEBALL I AB Trieste - Dedger Vene-zia, prvenstvo serije B. Igrišče na Opčinah ob 15.30. 1 Aqullinia - CF Venezian,' prvenstvo serije C. Igrišče na Opčinah ob 8. .1 JADRANJE I Nacionalna regata. Organizira Yacht club Adriaca. Druga vožnja ob 8.30, tretja vožnja ob 14. | KOŠARKA I Pallacanestro Stock - Ginna-stica Goriziana, deželno prvenstvo mladincev, finale. Te- j lovadnica Ginnastica ob 11.15. ! KONJSKI ŠPORT j Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 17. uri. Glavna dirka Premio delle Onde, lir 360.000, m 1640, Dirka Totip. K1N0PR0SEK-K0NI0VEI predvaja danes 29. t. m. ob 17. uri Republic barvni tilm: JOHNHV GUITAR Igrajo: Joan Crawford, Sterling Hayden, Robert Walker Kino v Križu predvaja danes 29. t. m. ob 18.30 in 20.30 Kralj potepuh (11 re vagabončto) ‘' ORESTE, KATHRYN GRAYSON JUmjta Dncitiah predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 15. uri zabavni film: , «M0NTECML0» VITTORIO DE SICA in MARLENE DIETRICH V ponedeljek ob 18. uri ponovitev istega filma VLADIMIR BARTOL’ 114. "\ ALAMUT «Ti torej trdiš, da si bil v raju?» «S temi očmi sem ga videl, s temi prsti otipal.« «In po smrti se boš povrnil vanj?« «Da, smrt mi ga bo vrnila.« Vezir se je zrušil na blazine. «Alah, Alah!« je zaječal s slabotnim glasom. »Kakšna grehota! Zato je potreboval toliko lepih suženj! Zato je toliko nakupoval P° bazarjih!« Ibn Tahir je prisluhnil. Ves obraz se mu je napel od pozornosti. Vezir ga je vprašal: »Ali ti ni nikoli prišlo na misel, da si bil zapeljan v zmoto? Da si bil v raju, ki je bil Hasanovo delo? Da sploh nisi prišel z Alamuta?« «Na Alamutu ni takih vrtov. Vrtovi, v katerih sem bil, se popolnoma ujemajo z opisi v koranu.« Eden izmed navzočnih, starejši častnik, ki je poznal malone vse utrdbe po Iranu, je vpadel v besedo. «To bi utegnili biti vrtovi deilemskih kraljev, ki so jih zgradili za utrdbo v svoje razveseljevanje. Slišal sem pripovedovati o njih.» Ibn Tahirju so se razširile oči. Otroški strah se je prikazal v njih. «To si si gotovo nalašč izmislil.. .> častnik je zardel od jeze. »Brzdaj svoj jezik, zločinec! Vsakdo, ki je v prejšnjih letih služil na severu države, ti po potrdili, da šo za Alamutom lepo urejeni vrtovi deilemskih kraljev.« Ibn Tahirju je vse zaplesalo pred očmi. Skušal se je oprijeti poslednje bilke. «V vrtovih sem videl geparda, ki je bil krotak kot jagnje in je sledil svoji gospodarici kot pes.« Navzočni so se posmejali. »Knezi in velikaši imajo takih krotkih gepardov, kolikor hočejo. Lovci se jih poslužujejo namesto psov.« «In hurije s črnimi očmi, ki so mi stregle?« »Hurije s črnimi očmi?« Veliki vezir se je bolestno posmejal. »Hasanove sužnje in priležnice, ki jih je kupoval po vseh tržiščih Irana. Moji uradi imajo točna poročila o teh nakupih.« Kakor mrena je padlo Ibn Tahirju z oči. Nenadoma mu je postalo vse jasno. Mirjam — Hasanova sužnja in priležnica. On, Ibn Tahir, nebogljena žrtev njune spletke, njune prevare Zdelo se mu je, da mu bo razneslo glavo. Kolena so se mu zašibila. Klecnil je na tla in zajokal. »Odpusti, o Alah!« Od napora se je tudi veliki vezir onesvestil. Težko hropenje mu je prihajalo iz grla. Pisar se je spustil ob njem na kolena. «Umira,» je zašepetal. Solze so mu privrele v oči. Zdravniki so priskočili k ranjencu. Z vodo in dišavami so ga spet priklicali v zavest. »Kolikšen zločin!« je zašepetal. Zagledal Je Ibn Tahirja pred seboj na kolenih. »Ali si zdaj spregledal?« ga je vprašal. Ibn Tahir je samo pokimal. Ni mogel spraviti besede iz sebe. Stavba njegovega življenja se je zrušila v njem. »Zaradi tvoje slepote umiram.« «0 Alah! Alah! Kaj sem storil?!« »Ali obžaluješ?« »Obžalujem, Svetlost.« ♦Odločen mladenič si. Ali imaš pogum, da popraviš svoj zločin?« »če bi se le dalo!« ♦Možno je. Vrni se na Alamut in reši Iran izmailskega satana.« Ibn Tahir ni verjel, da je prav slišal. Otroško se je nasmehnil skozi solze in pogledal okrog sebe. Videl je same mrke, sovražne obraze. »Ali se torej bojiš?« ♦Ne, ne bojim se. Samo ne vem, kaj boste storili z mano.« »Spustili te bomo na Alamut.« Navzočni so ugovarjali. Zločinec mora prejeti kazen! Ne smejo ga dati iz rok. Vezir je trudno zamahnil z roko »Poznam ljudi,« je dejal, »če bo kdo obračunal s Hasanom, bo ta mladenič.« »To vendar ne gre, da damo zločincu prosto pot. Kaj bo dejalo Njegovo Veličanstvo?« »Ne skrbite. Se sem živ in še nosim odgovornost. Pisar, piši!« Narekoval je ukaz. Navzočni so se spogledovali in majali z glavami. »Ta mladenič, ki me je zabodel, je večja žrtev alamut-skega krvnika kot pa jaz. Spoznanje ga je obsijalo. Zdaj bo moj in svoj maščevalec. Oddelek mož naj ga spremi do gradu. Vanj naj gre. Tam bo opravil, kar bo čutil za svojo dolžnost.« «Zasadil mu bom bodalo v drobovje.« Ibn Tahir se je dvignil. Oči so se mu bliskale od sovraštva. ♦Prisegam, da ne bom odnehal, dokler ne bom izvršil maščevanja, ali pa bom sam prej poginil.« »Ste slišali? Tako je prav... Zdaj ga umijte in obvežita, Dajte mu novo obleko ... Truden sem.« Zatisnil je oči. Kri v žilah ga je pekla, kot da bi bila žerjavica. Začelo ga je stresati. »Bliža se konec,« je zašepetal zdravnik. Dal je znamenje in vsi so, razen njega, zapustili prostor Ibn Tahirja so odvedli njegovi stražarji v poseben šotor. Umili, obvezali in preoblekli so ga in ga potem privezali h kolu. Kakšna strahota je bilo življenje! Mož, ki so ga vsi nje govi privrženci častili za svetnika, je bil v resnici najpodlejši slepar. Igral se je s srečo in z življenjem ljudi kakor otrok s kamenčki. Zlorabljal je njihovo zaupanje. Mimo je pre našal, da so gledali v njem preroka in poslanca Alahovega Ali je to sploh mogoče? Na Alamut mora! Da se prepriča če se morda vendarle ni zmotil, če se ni, potem mu bo naj večja slast, poriniti mu zastrupljeno šilo v telo. Smrti je bil itak zapisan. Zgodilo se bo, kakor je Alahova volja. — — Vezir je prebil noč v hudi vročici. Skoraj nepretrgano je bil v nezavesti, če se je sem ter tja predramil, so ga mučili pošastni prividi. Stokal je in klical Alaha na pomoč. Proti jutru so mu moči skoraj povsem opešale. Nič več se ni zavedel. Proti poldnevu je prenehalo utripati njegovo srce. Sli so raznesli na vse strani sveta novico: »Nizam al Mulk, Urejevalec sveta in države, Dželal-uJ dulah -al-dihn, čast države in vere, veliki vezir sultana Alp Arslana šaha in njegovega sina Maleka, največji državnik Irana, je padel kot žrtev alamutskega gospodarja!« .(Nadaljevanje sledit. TRST, nedelja 29. junija 1958 Lelo XIV. . Št. 154 (3999) Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO. “• .***• TELEFON >3-101 IN 94-638 — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — • _l.fr gorica. Utica S. Penico 1-11. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. dq 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE OGLASOV: Za vsak mm vitin. „ Vi.t-- 7- f !‘LU “ uglasi, od 8. ek) 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37 s ne v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva hi. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Dvajset točk kompromisnega programa Nova vlada bo imela težko življenje Mnenje Nennija: program vsebuje dobre in slabe točke, nekaterih vaznih točk pa sploh ne vsebuje (Od našega dopisnika) RIM, 28. -- Far,iani je nadaljeval z «malimi posvetovanji« in jih tudi zaključil. Nacionalni monarhist Covelli je v razgovoru z bodočim predsednikom vlade izjavil, da bo stališče PNM določilo vodstvo stranke in parlamentarna skupina, čeprav se je zvedelo, da je izvršni odbor stranke aa to, da se nacionalni monarhisti vzdržijo glasovanja za ir.vestituro. Manjšinski južnotirolski nemški senator Tinzl je izjavil, da bo vse odvisno on Fanfanijevega programskega govora pred parlamentom. .Republikanec Macrelli je dejal, da bo odločalo vodstvo FLI desni socialdemokrat Si- z njo zadovolina Levičar Bonfar.tmi je rekel, da se ne strinja s svojo strujo — očitno iz hvaležnosti do Saragata, ki mu je omogočil, da je postal poslanec in da bo podp -ral novo vlado. Kot kaže danes, bo imel Fanfani zelo tesno večino, če se bodo republikanci vzdržali, o čemer bo sklepalo njihovo vodstvo jutri. Praktično bo namreč zadostovala sabotaža uionini pa je rekel, da nika-1 ene§a samega demokristjan. kor ne zavida Fanfannu. ki | skega ali socialdemokratskega bo imel lahkega življenja poslanca, da bi nova vlada s svojo vlado. Nenni je rekel, ' padla. Besedilo kompromisnega ni novih elementov, ker. ga programa je bilo danes jih tudi ni moglo biti in da | objavljeno, toda Fanfani ga FSl nima zaupanja, da bosta bo prebral verjetno v skraj- rb« vladni stranki načeli novo uolitiko, ki bi v osnovi spremenila položaj. Glede prn- šan: obliki pred parlamentom in bo hkrati obrazložil tudi svoj akcijski načrt. Od oboje- granaa pa je Nenni rekel, da : ga bo odvisno ali se bodo »vsebuje dobre m manj dobre j nacionalni monarhisti vzdržali stvari, mnogih stvari pa v ( ajj bodo glasovali proti. Vseka- li^ vi”- “ rr0eraml' v,eljiUn|kor šteje Fanfani prve med jajo si e ki so ; svoj0 rezervo. Zato ga mnogi sumničijo, da je začel igrati dvojno igro. Vsekakor pa ni pokazal volje, da bi »zaprl na desno«. Bojazen, da bi preveč tvegal, je očitno prevelika. Do’končni odgovor Gronchiju pa bo dal Fanfani jutri. Pred parlamentom se bo predstavil šele 9 julija. Med 20 toč-icami kompromisnega programa, ki je bil danes objavljen, je zelo mnogo obljub in lepih besed. Za PSDI tako važno točko o nacionalizaciji energetskih virov je v programu rečeno samo tole; »S primerno notranjo in mednarodno gospodarsko politiko podpirati povečanje razpoložljivih kapitalov z izkoriščanjem energii in prirod-nega bogastva.« ToTej; niti besedice o nacionalizaciji ali pa vsaj o namenu. Glede kmetijstva obljublja program bonifikacijo, obvezne melioracije, podaljšanje sedanjega režima agrarnih pogodb, revizijo odnosov med ustanovami z a'te grarno reformo in njenimi koristniki v prid -lednjih, razvoj kmetijskega zadružništva, tehnično pomoč, zboljšanje desetletnega plana v mehanizacijo, finansiranje zakona za hribovite predele. Tudi v tej točki ni govora o zahtevah spolovinarjev in kolonov glede stalnega upravičenega razloga. A. P. Mičunovic pri Gromiku MOSKVA, 28. — Jugoslo- vanski veleposlanik v Moskvi Mičunovič se je danes razgo-varjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Avgusta sestanek Karamanlis-Mac Millan ATENE, 28. — Grški list «Katimerini» piše, da se bo Karamanlis sestal avgusta v Londonu z Mac Millanom in se z njim razgovarjal o Cipru. List dodaja, da bo Ka-ramanlisa spremljal zunanji minister Averov. Včeraj sta se Karamanlis in Averov raz-govarjala o Cipru z nadško- fom Makariosom. Turški ministrski predsednik Menderes pa je ponovil dosedanje stališče, da je treba dejansko in pravno razdeliti obe skupnosti na Cipru, če se hoče, da preneha napetost. Sovjetski protest ameriški vladi MOSKVA, 28. — Agencija Tass je nocoj objavila vse besedilo sovjetske protestne note s katero sovjetska vlada protestira, «ker je neko ameriško letalo prekršilo sovjetsko mejo južno od armenskega mesta Erivan«. Nota pravi, da je ameriško letalo prodrlo za 106 milj v notranjost sovjetskega ozemlja. Sovjetska lovska letala so prisilila ameriško letalo na pristanek. Takoj po pristanku pa »se je ameriško letalo vnelo«. Nota dodaja, da je 9 članov posadke a-meriškega letala pod nadzorstvom sovjetskih oblasti. Tudi Gomulka prisiljen napadati stališče FLRJ Njegova kritika je komentarji o VARŠAVA, 28. — Prvi tajnik poljske delavske združene stranke Gomulka je danes govoril delavcem v ladjedelnicah v Gdansku in se je pridružil tistim, ki kritizirajo jugoslovanski »revizionizem«. Med drugim je izjavil, da so «zgrešene revizionistične teorije jugoslovanskih voditeljev oddaljile Jugoslavijo od socialističnih držav«. Dodal je: »Čeprav je Jugoslavija nedvomno nudila dokaz o iskrenih naporih za zmanjšanje mednarodne napetosti in za okrepitev sil miru na vsem svetu, je treba reči, da negativno stališče, kakršno je stališče, ki so ga zavzeli jugoslovanski voditelji glede načela enotnega socialističnega ' tabora, ne pomaga stvari miru, pač pa jo šibi. Jugoslovansko stališče pomaga politiki mednarodnih reakcionarjev, ki hočejo razbiti, ali vsaj ošibiti enotnost socialističnega tabora. Živa želja naše partije je, de bi jugoslovanski tovariši opustili zgrešeno pot. Kritiziram njihovo stališče v upanju, da bodo prej ali slej ra- šla dlje, kakor se je pričakovalo - Zanimivi vzrokih spremembe sovjetske poiitike poklicane, da programe izvajajo,« je rekel Nenm Fanlani se je tudi danes sestal z Gronchijem, nato pa ie predsedoval seji vodstva svoje stranke, ki je odobrila nip-govo dosedanje delo. Segni-ju so danes baje ponudili pod-predsedstvo vlade, ker je proračunsko ministrstvo prej odklonil. Sindikalistu Pastoreju pa ponuja Fanfani Plagaino * a Jug Ni znano ali sta pristala na ponudbo. Glede socialdemokratskih ministrov na kaže. da bo njihova- udeležba v vladi naslednja: Preti za finance, Lami Starnuti za državne udeležhe, Simonini za delo, Vigorelli pa za PTT. Podtajniki: Ariosto za gledališča, Ceccherini za javna dela, Angrisani za kmetijstvo Lupiš za emigracijo, Bertinelli za promet. Ni izključeno, da bo namesto Starnutija postal minister Tremelloni. PSDI je imela danes zasedanje svojega centralnega komiteja, ki je s 40 glasovi proti 24 potrdil sodelovanje v vladi. Levičar Zagari je o-stro kritiziral kompromisni program. Matteotti je rekel, da njegova struja ne bo sabotirala nove vlade .čeprav ni iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiititi n imunimi m,im im,tiiiitiitiiitiiiiiiiitiHiiiiiiitiiiiiituiiiiiiiiiitiiiiiiia Naser odpotoval v FLRJ 4. julija bo Tito govoril na pr o* la vi 13-letnice bilke na Sutjeski (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — predsednik Združene arabske države Naser je odpotoval nocoj s Svojo družino in ostalim spremstvom iz Aleksandrije v Jugoslavijo. 2. julija bo prišel v Dubrovnik, kjer ga bo pozdravil predsednik republike maršal Tito. Egiptovsko časo-p:sjč poudarja važnost ponovnega srečanja Naserja s Titom in ugotavlja, da se bosta držgvnika razgovarjala o mednarodnem položaju s sta ijča tzvenblokovskih držav. Jutrišnja «Politika» ugotavlja, da bo Naserjev obisk tem kjol j pomemben v sedamem casu, ko se vedro bolj clkr je napravila človeštvu vel ko uslugo. List ugotavlja da bosta imela ,,Naser in T'to priložnost proučiti možnost nadaljnjega sodelovanja obeh držav v meddržavnih in mednarodnih odnosih. Na proslavi 15. obletnice bitke na Sutjeski bo 4. juiija govoril maršal Tito na velikem zborovanju. Na te pro-siave so bile povabljene vse vojaške misije, ki so bde med vojno v Jugoslaviji. Kakor poroča agencija Ansa, bo prispela na proslave tudi sovjetska vojaška delegacija, v kateri bosta en general in en polkovnik. Agencija pravi, da bo navzoč polkovnik Skorni-kev, ki je pozimi med drvar- tc, javljajo tendence, da se ; s k c ofenzivo pripeljal z leta mednarodni položaj zaostruje j lom maršala Tita na otok Vis. V zvezi s tem omenja »Politi- I Poleg sovjetskih predstavnika« Sestanek Tito-Nehi u-Naser j kov se bodo proslav udeležd, pred dvema letoma na isrio- tudi predstavniki ameriške, flih, ki je prispeval k okrepit-1 angleške in kanadske vodke, v. izvenblokovske politi