f n Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 H . $3.00 le« York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 g Za pol leta 1 Za Ne< GLAS NARODA list ^slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily the United States. Issued wfy day except Sundays i and legal Holidays. 75,000 Readers. jjJ li^lQMHEElt5n£r==3S2BBMBa0 ~ - - - . AJL»)IJMii...J III "11 1 ' 11771 - - iB^^aHDSP TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered at Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 KO. 115. — STEV. 115. NEW YORK, MONDAY, MAY 16, 1932. — PONDELJEK, 16. MAJA 1932 VOLUME XIXX. — LETNIK XXXX. LINDBERGH SE NAMERAVA IZSELITI V FRANCIJO ZASLEDOVANJE MORILCEV OTROKA BO VODIL NAČELINK PREISKOVALNEGA URADA Obrežna straža išče jahto, na kateri so se nahajali dozdevni odvajalci. — Veleporota bo zaslišala dr. Condona, ki je izročil odvajalcem petdeset tisoč dolarjev. — Lindberghova žena je v zdravniški oskrbi. — Prijatelj je dal Lindberghu v Franciji cel grad na razpolago. — Lindbergha se po svojem odhodu ne bosta nikdar več vrnila v svoj dom v Hopewell. Japonski min. predsednik usmrcen STOLETNICA BRZOJAVA Predsednik Hoover je poslal z zlatim ključem poslanico po celem svetu. Po radijo je govorila Morse jeva vnukinja. MEHIKA JE PREKINILA ZVEZO S PERU CZERNIN JE VEDEL, KAKO SE BO KONČALO Washington, D. C., 1"». uinjsi.— Zasledovanje odvajalcev in morilcev Lindbergh- Pred*edik lloover j«' tipkal na 1 _ . i brzoia vni klim*, ki i«' okovan /. ovega sina je v polnem teku. ' ' ® . , w ....... , . zlatom, v P.eli lusi in je s tem o- r redvsem skušajo izslediti jahto, na kateri so sejtvoril svetovno proslavo stoletni-! Mehika je odpoklicala' Zadnji avstrijski zunar-ji svojega poslanika v Peru. — Peruvanska vlada je dolžila mehiškega poslanika soci jalisti č n e propagande. nahajali dozdevni odvajalci, s katerimi je barantal posredovalec John H. Curtis. Dr. Condon, ki je izročil človeku, kateri se je izdajal za zastopnika odvajalcev, petdeest tisoč do-larjev, bo danes zaslišan pred veliko poroto v Bronxu. Vsi zvezni agenti in detektivi so se podali na delo, sledeč pozivu predsednika Hooverja, da se z zasledovanjem ne sme prej prenehati, dokler ne bodo zločinci v rokah pravice. Zasledovanje bo vodil J. EUdgar Hoover, načelnik preiskovalnega urada justičnega departmenta. Vse je v skrbeh za Lindberghovo ženo, ki ima kmalu roditi drugega otroka. V zadnjem času je toliko prestala, da se ne more več držati na nogah in j^ noč in dan v zdravniški oskrbi. Včeraj se je izvedelo, da nameravata Lindbergh in njegova žena odpotovati v Francijo ter se tam za stalno naseliti. Lindberghu je dal neki njegov prijatelj v južni Franciji cel grad na razpolago. Hišo v Hopewell, odkoder je bil otrok odveden. ee brzojava. katerega SiHiuiW 1». Mors«*. j«- izumil Mexico City, Mehika, 15 maja. Mehiška vlada j«' prekinila diplomat ične zveze z državo Peru. ker , je peruvanska vlada zahtevala, Predsednikova brzojavka j»* da .Mehika odjn»kliee svojega pobila zvezana s knjižnico v Kapi-' slanika. Peruvanska vlada dolži 1olu. tu je Lvt.i soba. iz katere je mehiškega, poslanika. da se je bila poslana leta 1*44 prva brzo- vmešaval v notranje zadeve dr-javka: "Kaj je naredil ling! j žave Peru s tem, ila je podpiral komunistično gibanje in kalil javni mir. V knjižnici je bilo zbranih niiio-i odliemh oseb. so sprejete . . .... ,, . , . "... i IVruvauski poslanik je zuna- Mooverjevo brzojavko. Iz knjiž- nice je bila brzojavka zvezana t vsemi brzojavnimi zvezami po celem svetu polom National Broadcast in» Co. Preds«Mlnik Iloover je rekel: Veseli lite. da moreni nt volil i to svetovno stoletno proslavo iznajdbe Morsejevegsi brzoja-va za pošiljanje teli znakov. — To je vir ponosa vseh A meri kancev. da se je lideja o naglem razpošiljanju vesti potom električnega bozojava porodila v milih Amerikanca Samuela 1». Mor-seja, čegar učenost je bil ponos njegovi deželi in čegar značaj je bila spodbuda za človeštvo. Pri proslavi j«* bila navzoča vnukinja izumitelja. Miss Lella njemu meliiAkenm ministru pokazal prsnui, iz katerih je razvidno, da je peruvanski komun. Kt ieiii voditelj Tava de la Torre pošiljal svoja poročila v mehiških uradnih vrceah v državo Lima. Peruvanska vlada tinli zatrjuje, da je mehiški poslanik stalno obiskoval hišo de la Torre ja. Lima, Peru, 1 r». maja. — Mehiški posla>uik •Timu H. Cabral in njegovi uradniki so z areoplanom oduolovali v .Mehiko. minister je vedel, kakšen bo konec vojne. — Zelo se je trudil, da bi odvrnil nesrečo. Dunaj, Avstrija, 1."». maja. — Iiivši zunuaij; avstrijski minister Otokar Czernin j«' bil pravi povzročitelj "miru potom kompromisa". ne j>;i cesar Karol. Na DVA FAŠISTA STA GA DRŽALA, ŠTIRJE SO PA STRELJALI VANJ TOKIO, Japonsko, 1 6. maja. — Deset članov fanatične fašistične bande, ki se imenuje "krvava bratovščina", je včeraj vdrlo v dom 77 letnega japonskega ministrskega predsednika Inukaia. Štirje so zastražili zadnja vrata, dva sta starčka prijela, štirje so pa začeli streljati nanj. Istočasno so začeli člani bratovščine divjati po ulicah v oei-vklnem namenu, da izvedejo državni preobrat. iN*a hiše uglednih japonskih državnikov je bilo vr- Czerninivo priporočilo je brat ee- i ženili več bomb. Dosti o->eb je bi-sarice Zite prinesel francoskemu |o ranjenih, predsedniku Poineareju mirovno pismo leta l!M7. Ko pa je bilo to STAR KITAJSKI PAPIR IZ PREDIVA Washington, D. C., 15. maja. — Trgovski department je po doljri preiskavi dognal, da je bil stari bodo zaprli, in Lindbergha se ne bosta nikdor več j J-iviugstone ki > r & I la iz kapitola; Mrs. Leila Morse vrnila V njo. Kuinmel. Morsejeva hči, ki je go- Državni pravdnik Mercer okraja, Marshall, je*vorila « Pari/a: senator Mar- . i i i . . , i • i -i i i j ' • »coni, slavini iznajditelj brzžienega kitajski papir, ki je bil izdelan od rekel, da je izza dne, ko je bil otrok odveden, naj- j 1>rzojav.t ki ?ovorij 1Z ij0ndo-|fi. do 10. stoletja, iz prediva in manj sto oseb poskušalo izvabiti od Lindbergha iia. in mnogo (lrugili. skorje murvinega* drevesa. denar pod pretvezo, da imajo otroka, oziroma da I J* > v R«vo-! At™ vedo, kje se nahaja. I __ prvi predsednik Združenih drugih Po naročilu predsednika Hooverja je stopil ge- držav. CJeorge Washington, je neralni pravdnik Mitchell v zvezo s pravdnikom1 nioral/'^V'11 po v<* re avstrijskih vojakov ter je ,na vrt kjer ^ je nahajal mini-prodrl petdeset milj, je bil nem- strski |>lvdsedik v krogu svoje sko fronto in je v dveh tednih ujel ,ii u/.ine vsi. oil eesarja Karola pa do zad- j v lije-a vojaka, siti vojne, vded ee- Xestoriea je naročila slnžaibni-sar je Viljem poslal na Dunaj kon,< nai pokličejo inillistrskega svoiegii kancelarja Thenholda von t predsedniku. Helhmaiin Holhvega, da se o J Ko ^ s(op;, y so rra tem prepnea. ! stopili. Eden izmed njih lini je za- Takoj ko je prišel P.ethmann Hollweg v Czerninov urad, «ra je Czetniiu hotel prepričati ,da je čel nekaj govoriti. i «ra je prekinil bečeš r.streli rek t »a ! toda tovariš — Kaj ble- ■Xato stai ga dva prijela, štirje so pa začeli streljati vanj. Ivo so za vršili svoje krvavo dejanje, so odšli. Innkai je opolnoči v bolnišnici. edina rešitev za avstrijsko in nemško državo mir potom kompromisa, drugače bo obe državi ra/.bila revolucija. Povedal je nemuškemu kancelarju, da se je Italija že približala s svojimi pogoji in da je tudi Francija- pripravljena pogajati se. Holhveg je priznal Czerninu. da ima prav. da pa ne more brez _ ___ cesarjevega dovoljenja privoliti v nllffjDII IP mir potom kompromisa, ker pogoji določajo. d;n mora Nemčija prepustiti Franciji Alzaeijo in umrl OMEDLEL je azuo Mercer okraja, Marschallom, ter mu oficijelno spo-; vprašanje. Letat 1832. pred sto le-/očil, da mu je na razpolago v Lindberghovi zadevi i;1 rokel Samup| p> Mor.se v vsa zvezna tajna služba z vsemi uradniki in agenti ,U1/U samo s škrobom vsleil česar tak še do sediij ni strohnel. papir Pošta je prepočasna ; porabil blisk, bi bilo LONDON, Anglija, 14. maja. — Večina evropska časopisja nalaga ameriškemu narodu krivdo in odgovornost za škandalozne dogodke, ki so se za-vršili v zvezi z odvedenjem Lindberghovega otroka. Dejstvo, da je na stotine ljudi poskušalo izsiliti od Lindbergha denar, zatem ko mu je bil otrok odveden, jasno priča o moralni degeneraciji, ki se bolj in bolj pojavlja v ameriškem narodu. "Manchester Guardian", ki je zelo liberalen in Ameriki naklonjen list, piše: — Ta tragedija na dramatičen način dokazuje, kako pomanjkljiva je ameriška civilizacija. To je posledica pretiranega oboževanja prosperiteteT v deželi, kjer smatrajo bogasLyo za edino socijalno vrednoto, postajo gangsterji narodni junaki. "Echo de Paris" piše: —Ta nečloveški umor si zamoremo tolmačiti, če uvidimo, kako zelo degeneriran je velik del ameriškega prebivalstva. Dežela, v kateri je bil Capone kralj, nas ne more več z ničemer presenetiti. HOPEWELL, N. J.t 15. maja. — Danes se je zbralo v gozdu, kjer so našli Lindberghovega otro -ka, na tisoče radovednežev. Podjetni domačini so hitro postavili par stojnic Lotaiiinško. . .... Czernin je nato prigovajral li rastlin. Papir je pobelilo; tln s0 more \>ini-ija za solnce. Prevleki, so ga samo f<> 0. maja., (letieral Julio Hidalgo, senator in bivši governer glavnega mesta, je umrl v bolnišnici za ranami, katere je tlobil, ko je skušal ustreliti generala; A risi ub-sn člalavisa na obljudeni ulici pred največjo trgovino v mestu. Vlada je takoj prepovedala vsem Ustom vsako poročilo tem. Sovraštvo med Hidalgom in anes. sto let pozneje, me; ____ zelo veseli kot njegovo vnukinjo.' Mexico City, Mehika, 15. maja. da stojim na istem mestu v kapi- v*i občinski uslužbenci v državi tolu Združenih držav pri prvem Guerrero naglo preiuinjajo imena noročno aparatu, po katerem je moj ded u|je> kajti govemr gwer. Adrian franeoskemu poslal prvo poročilo: "Kaj je na- Costrejon je izdal odredbo, dane careju. V tem pismu zagotavlja, redil Bog!" In kaj naj bi še pre- sme nobene ulica v državi nositi cesar Karol. da bo podpiral pra- rokovala o radiju, po katerem sedaj govorim, in kii je posledica navdahiijonja Samuela F. 1>. Mor-soja pred sto leti. Ključ, katerega je rabil Iloover za to proslavo, je bil rabljen pri raznih drugih slovesnostih. Predsednik Taft ga je rabil za otvoritev Alaska - Yukon - Pacific raizstave. predsednik AVilson ga je rabil, ko je razstrelili zadnji del zemlje v Panamskem kanalu imena kakega svetnika. j vične zahteve po Al za c i ji in Lo- Governer je izdal to odredbo, tarinški. Ker je tedanji ministr- rekel, da to ni pravi ker s<» ga nekateri poslanci v dr- ski predsednik Clemeneeau obja-žavni zbornici dolžili, da drži s \'A te dve pismi, je grof Czernin katoliča ni. IT), aprila 1018 odstopil kot avstrijski zunanji milliliter. in s leni združil Atlantik s Pacifikom. pred. Harding pa je ž njim »►tvoril Holland Tunnel pod Hud-sonom v Xew Torku. ter so napravili dobro kupčijo s hrenovkami, sodo in razglednicami. Ceste, vodeče k Lindberghovem domu, so bile polne avtomobilov. Tudi zrakoplovci so delali dobro kupčijo. Za par minut trajajočo vožnjo je bilo treba plačati dva dolarja, in človek si je lahko iz zraka ogledal Lind- ( čana. Do sedaj gaj je že imenova-berghov dom in prostor, kjer je bilo najdeno truplo!lo tr'u\eserl. Y 'f* po^edu I . || * | J SO tUdI 1 lrOlSKl SlPulifi Q6Kal6r6 Lindberghovega otroka. občine na Štajerskem. TIROLCI SO ZVESTI OTONU Inomost, Tirolska, 14. maja. — Tirolei še vedno na različne načine kažejo svojo zvestobo do habsburške rodovine in želijo za njo doseči isto postopanje kot vladarske hiše Prusije, liavarske, Saške in Virteniberške, katerim ni bilo vzeto privatno premoženje. Tirolski monarh ust i so izdali oklic na vse tirolske občine, da imenujejo nadvojvodo . Otona, sina zadnjega avstrijskega eesar.jai Karola. za svojega častnega ob- žeč na tleh pa potegne revolver in ustreli Hidalga ter ga> zadene« v trebuh. Ko pride policija, vidi oba generala ležati na uliei. Ob 10. dopoldne, ko je hodi L Pariz, Francija, lo. maja. —'general GalavLs po ulici s svoji-Dr. Paul Gorgulov, ki je ustrelil mi prijatelji. se pred njim ustavi predsednika Doumerja našli 1 JikIImm^hovc^a otroka, katerega so dvainsedcmdcfM't < I n i |M^reš;ili, iiiiiorjen<*^a, g;a meni ^a ta grozna novica ne navdala z grozo. 'A LiiHiherglioiii ne s<1 očetove hišo. Zaenkrat s«' še ni dalo dognati, če je bil motiv te-^a zločina, izsiljevanje, če se je hotel ktrok j«' znašalo vrč kot 40 milijonov, skoraj tretino vsefra ameriškegrai prebivalstva. — Ali to daje h* priližno sliko, kajti ljudsko štetje našteva le prvo in drugo generacijo, dočim prejšnje generacije so skupaj naštete kot rojeni Amerikanci od tukaj rojenih staršev. Ako bi mo-jrli prišteti še tretjo, četrto in daljše generacije, bi dobili zares pojem. kaka. kri se pretaka po žilah ameriškega prebivalstva. Amerika —- nadaljuje pisatelj —je zares "inelting: pot" vseh plemen. Vse vrste ljudi in narodov so prišli sem in se pomešali med seboj v novo civilizacijo. Ca s l»il najboljši činitelj za ustvarjanje te zmesi. Dandanes je težko, spoznati, kakega pokoljenja so Amerikanei, ki so le priseljenci druge ali tretje generacije. De-' mokratične navade Amerike so jako olajšale poroke izmed ljudi raznih pokoljenj in sedaj imamo mnogo njih. ki. ako gredo nazaj par generacij, spoznajo, da izvira jo iz raznovrstnih narodnosti. Dr. Dublin naglaša razne probleme. ki jih je priseljevanje prineslo. V splošnem pa poudarja dejstvo, da naj se reče karkoli, dejstvo je, da veliko priseljevanje tekom poldrugega stoletja je pomnožilo prebivalstvo, razvilo bogastvo Združenih držav in list, varil«) deželo brez primera v zgodovini. Tudi najrevnejši priseljenci. so na vsezadnje bili ljudje. ki so bili toliko podjetni in pogumni, da so se odločili na izselitev od doma. -\a drugi strani je priseljevanje obdarilo Ameriko z mnogimi ljudmi izborne kvalitete na vseh poljih. Priseljevanje ni pomcnjalo. kot mnofji trdijo. nadomestovanje boljših s slabšimi ljudmi, marveč resnično izboljšanje v gospodarskem in kulturnem pogledu. Dr. Dublin je premišljeval o posledicah, ki jih bo v bodočnosti imela ustavitev priseljevanja. On misli, tla ne bo znatne spremembe glede mortalitete. Mogoče. da .se bo sedanje razmerje pričakovane starosti od 60 let za vsakega, prebivalca podvignilo v prihodnjih dveh ali treh desetletjih na 65 in morda 70 let. Cez to ni mogoče, vsaj no dokler ne bi znanost napravila nekaterih revolucionarnih odkritij za podaljšanje človeškepra življenja. Pač pa se bo čutil upi i v. kar se. tiče števila rojstev in povrečne starosti prebivalstva. V zadnjih letih je razmerno število rojstev strašno padlo. Padlo bo še nadalje. čim več se priseljenci prve in druge generacije asimilirajo in se širi znanje o rojstni kontroli med ljudmi. Ali to padanje ne more vedno nadaljevati, drugače bo imelo v bodočnosti problem, kakšnega svet še ni imel. pravcat plemenski samomor. Nekaj je gotovo glede razmerja. rojstev: Ako naj rojstva nadomestil jejo smrti, se bo moralo roditi 14 za vsakih 1000 ljudi, kadar povprečna največja starost bo 70 let. Xa podlagi tejja dejstva se pje izračunalo, da. ako se pričakovana. starost 70 let doseže o-koli leta 1050 in število rojstev pada od sedanjih 18 na 14 od tisoč. Zdrupžene države bodo okoli leta 1000 dosegle s voje največje prebivalstvo od 154 milijonov ljudi in da ho potem prebivalstvo padalo. Ako pa bi razmerje rojstev padlo na 10 za tisoč, se bo nativečje prebivalstvo od 140 milijonov doSeglo že okoli leta 1075 in potem bo hitro padalo od leta do leta. Dr. Dublin je mnenja, da je ta druga alternativa še bolj mogoča, sodeč po sedanji tendenci. Istočasna povrepčna starost Amerikaneev bo «"im dalje vef-ja in se bomo morali privaditi k družbi, v kateri eden izmed vsakih treh je že star človek. To po-nienja, da dežela, lfjer prevladujejo setarejši ljudje, postane bolj konservat ivi-na«. Veliki in hitri napredki, v kolikor so bili odvis- Peter Zgaga Časopisje je poročajo na dolgo in široko o krstu vnuka angleškega kralja. Ko je nadškof podelil otroeič-ku razna aristolcrata in kraljevska imena, je otročiček brit ko zajokal. Tudi tr» je znamenje časa. Otroci so sedeli pri mizi z lepo. živahno materjo. Sedem jili je bilo. Najmlajši med njimi, tri ališii-ri leta star. vpraša : — Zakaj je pri nas toliko otrok, pa samo en oče.* Mati ga ostro pogleda rekoč: — Molči, molči, ti nič ne ves. Podvizaj se. podvizaj! — so svetovali pomiki strojevodji na kamniškem vlaku. — O le j vendar. da bomo malo hitreje prišli v Kamnik. Strojevodja ^e je na muzal tej' odvrnil: — -laz hi rad hit reje prišel. pa moram biti na mašini. N'ewyorski modni* žurnal poroča : — 'Poleti bodo nosila newvor-škfi dekleta velike uhane. Boljše nekaj kot pa nič. Zdravnik je pripovedoval v veseli prijateljski družbi o svojih m od energije mladih ljudi in pn-!l>esltrih doživljajih. In neznansko dietnih priseljencev, bodo manjj J1* vzro"Ml< k° n,'ka° 1"'P«>">-očividni. Bi bilo tu odveč raz-jmK mo*kl ,Jllhl * plav so na predlog oblasti ljudi? mobilizirali vse mačke, ki jih. pošiljajo v imenovani provinci v za-bojh, košarah in vrečah. Lačne mačke so se takoj lotile mišjega lova. toda zaradi preobilnosti plena so se kmalu polenile in so odpovedale pokorščino. 1 a imajo velik uspeh y Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. H. 11 roki hitro mine. — Xi res, ni res. to vem iz lastne izkušnje. — je protestiral zdravnik, ter pravil nadalje: — Neke. zimske noči. tako je zeblo in snežilo, da hi niti fant ne šel trkat punci na okno. je pozvonilo pri meni. Ves vzrievoljcii sem šel odpirat. Zvonil je človek iz sosednjega mesta. Najmanj tri ure je gazil sneg in brodil žlobu-dro. da je prišel k meni. — "Ženi se je nekaj zgodilo. — je goltal iu lovil sapo. — Kevož se tu i je zasmilil. V takem vremenu g:« jo vrag zalstran ž.euc pricitiral k meni —: sem pomislil. — To po je ljubezen, če je kaj na svetu. — ''Kaj pa ji je.'" — ga vprašam sočutno. — "Xe vem". — je hro-pel, — "Čeljust ji je zastala, n-t ne more niti zapreti, niti odpreti". — "O. to ni nič nevarnega". — odvrnem. — "To je krč v čeljustih". — "Kaj?" — je vprašal nesrečnik ves pot ol a žen. — "Pravite, da ni nič nevarnega, o hvala Vtopru! l*a pridite, jyospod doktor. čez par mesecev kaj naokoli, takrat, ko bo boljše vreme, da .ji boste uravnali čeljust". * l*ročevalei ne\vyorških dnevnikov so kupili na dražbi trideset tiso«* funtov rib in jih darovali revežem. To je nekaj nenavadnega. Običajno pitajo poročevalci radovedne čitatelje z — racami. * X;«j ima ženska -se tako majhno nogo. ecvclj. ki ga ohuje nanjo, je še vedno znatno manjši. V pratiki in v koledarju je od .sile svetili -Janezov, toda. -lane/., katerega praznik danes praznujemo, je izmed vseli najbolj pomemben. -lanez Nopomnk je zaščitnik in priprošnjik vseli zaljubljencev, kajti možak je znal molčati. Xi in ni hotel povedati, kakšne kava-lirjo je imela lepa češka kraljica in vslcdtega ga je dal kralj vreči v vodo. kjer je storil žalostno smrt. Sveti Janez je pa tudi zato po-mcirtben. ker so v projšnjiii časih na njegov praznik pripeljali Vipavci prve češnje na idrijski semenj. In Vipavec, ki jih je prvi pripeljal, je dobil od občine petdeset kron nagrado. Nekaterim so sicer očitali, da so bile češnje osmojene. ker so kurili pod njimi, da bi brže dozorele, pač nič zato. V skrajni sili se človek poslu« ži skrajnega sredstva. Vipavci so zelo iznajdljivi. Za-trdno sem prepričan, da bo napočil čas. ko se jim bo istotako posrečilo Lahe pretentati kot so leto za letom tentali idrijsko občinsko oblast. ODA" NSW YORK, MONDAY, MAY 16, 1932 TBM LA&GE8T 8L0VXNB DAILY in U. B. JC, V ENCESLAV WTVKLER: Cc bi šli ljudje tistega večera 2 lalo opre.Tneje in počasneje mimo \ oi lahko opazili mladega človeka, ki je stal na križišču in • :mel nekam v nebo. To samo še iti nič posebnega. Lahko bi rekli, da tanja ali pa da je pijan. Pa tako « :oce oci ne morejo biti žejne namernega vina. Take oči razodevajo farno eno misel, tisto strašno podobo. kako bi bilo lepo. če bi bil »;ei rte klena krogla, ki bi jo lahko /aiučal nekam daleč, daleč. To bi \ -e lahko videli ljudje, ampak so bili praznično nadahnjeni in so mblili. da ves .-vet cvete v zadovoljstvu in pesmi. Saj je bil res lep vccer jn zvonovi mestnih ferkvA. ki -o sipali bronasti blagoslov čez sta-i n«ike .strehe. skoraj vriskali In t. j se ustavil pri vratih, pa čeprav pri vržnih. pri tistih velikih. i,o noč nt dan odprta. J; zadišalo kozi nje po ne^em dobrem in bož-J • m. da takoj nadednji trenutek poln Fmehljaja pogledal po ee-' »i. No. to se je moralo znoiraj ne-j l.uj i/prenieniti, zakaj drugače Je >i! -vet se zmeraj isti, tak danes :< t včeraj in lahko bi že t«*to uro i* vedal. kakšen bo jutri in še tr* t) n i potem. Ampak mlad človek na križišču jt šp zmeraj strmel v nebo. Zvezd uei ni videl, ker je bila megla, a oi jih tudi drugače ne razločil. Zuaj pred pomladjo -so v>e rmeSa-tiste, ki so najbolj svetle, so ».ajbolj plašne in najbolj trepeta-o. Res je moralo biti nekaj dru-o zamudili vlak. se vlači po svetu. Porivati jih v prave kolesniee undar ne moreš. Tomaž Plahuta je pa tisti hip premišljeval, če .-.me sanjati o praz-r.iku. Beračem so namreč tudi sanje prepovedane, zakaj iz sanj se udijo želje in volja in iz vsega sh -*)a dejanja Sicer je popolnoma do-r.er človek in volilno pravico ima prav tako kc; bančni ravnatelj in t:-ko je svoboden, da nima ne doma ne dela, vendar vse to ne po-mtni še nič proti temu. če stoji č ovek pred praznikom in je lačen. Čc-a? Saj je popoldne že menda j^del, morda celo dvakrat. Toda taka lakota stiska v telo in dušo. vse. da ni mogoče več prestajati. Da .če se kar tako strmi v nebo. t:;ko jo je še mogoče utešiti. Toda tear na cesti. Ali bi zakričal, da je lačen? Zasmrjali bi se mu. Morda b: mu kdo ponudil kos kruha. No. i takrat bi se moral Tomaž nesme-hniti. To bi bilo vse. Tako daleč jc! od človeka do človeka. Vsega da Ubito srce srcu. kruha mu da lah-!:o. tudi pogače mu lahko nalomi, \ i-rav tiste mehke in sladke. Zadnje /a ve se, ki leže med človekom in! svetom, pa ne more odgrniti. Ali pa ;o prav redkokdaj. Tudi Tomaž mi-sL tako. Pravijo, da bo praznik, res. nekaj novega je zadišalo po ulicah. No, praznik.... Nazadnje se je spomnil, da ne more kar tako stati sredi sveta. POKVKFNE NOGE KITAJK Ireba je hoditi, hoditi. Morda pride spotoma kaj posebnega od kod. Moral je hoditi. Na drugem oglu je opazil raztrganega človeka. Stiskal se je k zidu. za roko je držal bledo dekletce.* Gledal je s toplimi očmi in vendar tako. kakor bi ne upal ničesar več. Tomaž se je spomnil naj }£>dnji dinar. Položil ga je dekletcu na dlan. Mož je nerodno zamr-ruai nekaj v zahvalo, potem je prišel stražnik in ga z vzornim gla-tom zapodil. Jutri bo pa praznik. .. Seveda, saj so ljudje polni nekega velikonočnega vonja. Tudi izložbe so razsvetljene in okrašene. Tomaž je stopil s tlaka. Tlak je >nmo za dobre ljudi, za tiste, ki mislijo na praznik. Stopal je s trudnimi koraki. Tamle je cerkev. Bog ve. zakaj je cerkev na svetu? Ustavil se je pred stopnicami in pomislil. Vstaneš zjutraj, naješ se in greš na delo. Opoldne si vesel. r.o te čaka kosilo in zvečer ti je rpet lepo. Imaš dom in veš. čemu vi na svotu. Potem greš v nedeljo lahko v cerkev, še moliti ooskušaš. Če si pa brez kruha, brez doma. r;rez zvezd, potem ne spadaš tja in pozabiš na vse. Takole blizu vrat še ustaviš, da se spomniš na pretekle dni. če ti je kaj do spominov. Drugače moraš pa bežati, skriti se v grmovje. Saj so ljudje pred cerkvijo. Prav tako so kot on. Pa zakaj ravno tukaj? No, lepo se vidi po trgu. Gleda. gl. Ja. j Vsi so nemirni. Stopajo sem in tja in govorijo. Rad bi jim povedal, da je jutri praznik, a se boli. Morda bi se mu smejali. Ah. ne. saj morajo sami vedeti. Saj diši iz cerkve po nečem lepem, odprto jc nr. široko, menda vidijo vse in čutijo. Tako. tako. 'Nadaljevanje na 4. strani.) Prava kurijoznost. ki ima v ženskem svetu primere, je pokve-cena nožica kitajske žene. Navdušenje za nežne nožice se je prijelo tudi Kitajca in nič posebnega »•i. da mole mnogi Kitajci mea spanjem noge kvišku, ali pa si Krive prste na nogah z žico. Kitajska žena se je in se deloma še sedaj t eni samo po velikosti nog in majhna nožica je za njo prava dota. Siromašni ženi je pomagala majhna nožica v boljšo družbo, dočim so tudi odlične žene z velikimi nogami v boljši družbi prezirali- — Majhna nožica je Kitajcu večinoma še sedaj najpikantnejši d^l ženskega telesa in piti lastni mož jc ni smel videti gole. Evropci, ki so hoteli videti pokvečeno ncžico kitajske prostitutke, so naleteli na odločen odpor kljub visoki denarni ponudbi. Sliko take nožice s' lahko našel samo v nornografski literaturi. Pokvečena nožica Kitajke ima svoj izvor v pradavnih časih Fa-\oritka nekega kitajskega cesarja, ki je vladal 600 let po Kristus«- )č imela baje ostudne, kravjim parkljem podobne noge. kar je bilo cesarju zelo všeč. Dvornim damam torej ni preostajala drugega nero pi-iiagoditi s? novi modi in začele >o svojim hčeram že v otroških letih kvečiti noge. V kitajski literaturi naletimo pogosto na pesmi, o-pevajoče zlato lilijo ali najmanjšo žensko nožico Po padcu dinastije Mandžu je bilo kvečenje ženskih rog strogo prepovedano, kljub temu pa naletimo na take primere pcgocsro š? zdaj. Pokvečena noga kitajske ženske je prav za prav f-krčena v nekakšno pest. Prsti so stesrijeni k peti in ženska hodi namesto po stopalu po hrbtu no?'* pokveeene noge jo seveda v začetih a zelo bole. toda to jo prav tako malo moti. kakor je naše ženske pred 50 leti steznik. llP £ S N I K S in »BANDIT i g Spisal AL. JENNINGS TEŽKA LETALSKE NESREČA Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) I'm >>irani klobuk Hal ivitiu ........... 1'ri *f rit n ........... l'r*t Imiji ........... ................3« j ...................40! ..................CO Kliri »mrli. 4. *r. .......................... Smrl |»rrd hiš« ............................. Stanley v Afrilti .......................... Spomin znanega polovalrs ......... Stritarjeva Antlw»l«gija. hroS ... Sifllo Setilo, |w>ve*t fz Ahrm-eT ... Talna, |M»vt**l iz ir*ke jtiun*ke «lo- .............................................30 1 Prva ljubezen ..................................-50 j I'm e«mh in doliiiali ...........................M j I'«l litra «i|ia*ra ................................60 j 1'o.l.ilnji Mi4iilunu*r .........................30 1'railjire H. Majar .............................30, l'i iMltriani. Pre*rm iti drugI tivrt- niUi v Kntiuvfuiiu ........ ...............S3 Pricadlte febeliee Maje. trda vez I.— 1'lier »elivke. t rila vez.........................75 1'rrd nevihto .....................................35 Popotniki ............................................60 I'o/na v a I toča ....................................30 Cirili .......................................................30 l> voden j ..............................................-10 l'ra*kl ju tir k .........................................25 Critrea Huronakrn glavarja ......J) Pravljire in pripovedke (KoAiitnilc) I. svezek .....................................40 2. »vetek ....................................40 ...........30 . Si« medvedjega lovca. l'oto(ličili roiunn .......................................... Student naj bo, V. iv................ S»eta Noihurga ............................. Spi h je, male | m »rent i .................... Ste/osledee ....................................... Šopek Samolarke ........................ Sveta noč ...................................... Svetlolte in Ranjena gruda. Izvirna [tovest, 104 »tr„ lir I Kirs no ...............................J® At. 2. dtailo M ami k) Na Bleda. Izvirna povent. 181 Ktr., tirofl. JO fit. 3. tlviin Hosmnn) Tea* amen t ljud»ka drama v 4 dej., broft. 105 strani ..................................J5 ft t. 4. (Cvetko (Solar) .Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 otr., broširano ..................................... At. 5. (Fran Mtlčlnckl) Gospod Fridolln Žolna in njegove druil lina, veenlonodre črtice I., 72 stran!, broAirano ........................25 At. (I. (Novak) 1 jutknnmnaat .^.30 At. 7. Andersooove pripovedke. /.s ulovenftko mladino priredila ITtva. 111 strani, hrofl.................35 At. 8. Akt itev. 113 _______________—.75 fitev. 9. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, hrofi.............,70 At. 1». (Ivan Albreht). ..Andrej Tsmsns. rdljefna karikatura In mlnnlnstl, 60 str^ broi._____26 At. 11. (Pii ve I tlarski spis, (nasloven i 1 dr. Albin O^ris. liTU! t^tr.. l»ro.Š. ...................................................80 Ar. 15. Hdrnoud in .Julr<< de (ion- eourt, Uence Maii)»eriii ...................40 At. ](;. (JHiika San.v«-1 Življenje, [ipfflii. lili sir., bros. .....................45 št. 17. (Prosper Mnrirnee) Verne duše v vicah, povest, prpvel Mir-Ko Pretnar. SO stra.....................30 At. 18. (J a rosi. Vrehlhkyi Oporoka lukovhkega graj^faka, veseloigra v enem dejanju, jMislove-Till dr. Fr. lira«iu^ 47 strani, broširano ...........................................25 At. 1!>. (Cerliart IIaui>tman) Potopljeni zven, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 strani, broš...............JO At. 20. (Jul. Zeyer> Uouipafi in Komiuaaaki, jnpouski roman, iz ceiflne prevel dr. Fran llra- daf, 164 strani, bron. ...................„45 At. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst krntkoeasnih zgodbie, II.. 73 str. broš....................................................25 At. 22. (Toistoji Kreutzerjeva sonata <60 At. 23. (Sophokies) Antljone, Žalna litra. ihmiIov. C. Golar, 60 str. broiiraoo ..........................................JO At. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi l'ompejev. I. del, 355 str., broš____________________________________________M At, 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del ................................................JO At. 26. (h. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. hroS----------------------------------------------J5 At. 27. (Fran Krjavee) Brezposelnost In problemi skrbstva n brezposelno, 80 str„ broš. __________J5 Knjige pošiljamo poAtnine prosto GLAS NARODA" »0 W. IS Street Bat a ima v Otrkovicah pri Zli-nu i Češko slovaškem) lastno let^li-Are. kjer se je pripetila te dni težk i letalska nesreča. Proti poldnevu se je dvignil dvokrovnik z letališča, start je bil gladek, kmalu se je pa k-ialo močno nagnilo- in treščilo iz višine 20 m na tla. kjer se je popolnoma razbilo. Izpod razvalin sn potegnili pilota že mrtvega. potn«k jc bil pa smrtno nevarno ranjen in jc že med prevozom v bolnico u-nirl. Vvzrok nesreče še ni točno u-trctovljen, zdi se pa, da jo je zakrivil Hustoles. ki se je učil letati iu se je pod pilotovem vodstvom pripravljal na letalski izpit. Najbrž je pilotiral takoj po startu u-čenec in ker še ni bil popolnoma vešč pilotiranja. se je zgodila nesreča. ZAKONSKA TRAGEDIJA ŠTORKELJ Londonske ••Times" so priobčile te dni zanimivo poročilo svojega poročevalca iz Turčije o prenagljenosti ljubosumne štorklje, ki j*3 □o smrti izkljuvala svojo zakonsko družico, ker jo je po krivem dolžila. da je imela ljubavno razmerje s puranom. V neko anat^l-Kko vasico sta se vrnili na pomlad c've štorklji in se naselili v svojerr starem gnezdu. Samica je znesla nekaj jajc. pridno je sedela na rjih, zvalila je mlade in vse je šlo dobro. Nekega dne sta se pa začela zakonca kljuvati in ravsati. Kmalu je samec odletel in privedel nazaj več tovarišev. In komisija dol-gokrakih sodnikov je skrbno preiskala gnezdo, potem je pa odletela, krožila nekaj časa nad gnezdom in se na nekaj hudo jezila. Ko je bila temperamentna diskusija končana, so planili zakonski mož in dva člana rodbinskega posvetovanja na valečo samico in jo začeli neusmiljeno kljuvati. Ko so jo do smrti izkljuvali, je vzel vdovec v kljun enega mladiča in ga odnesel na tla. Ljudje, opazujoči ljubavno tragedijo v ptičjem car-stvu, so spoznali, da mladič ni šcorklja, temveč mlad puran. Samico je bila očividno obsojena zaradi nezvestobe in svoj dozdevni greh je morala plačati z glavo. — Potem se je pa tragedija pojasnila. Neki paglavec je bil zamenjal Štorklji eno jajce s puranovlm. Nič hudega sluteča štorklja je izvalila med svojimi mladiči purana, ki ga jc pa samec opazil in kruto kaznoval samico, misleč, da je prelomila zakonsko zvestobo. 22 Vrnili sum se hili na staro farmo Spikc S. na kateri sem .<»» I»il prvikrat v svojem življenju siWal /. handiti iu >»• pomešal m«*«l nje. n;i farmo, na kateri sum Kili svoj i'as sklenili napad na vlake M. K. in T. Tam smo -e ustavili. il je ves zamazan, ves preiuoeeu. o-teklili * m * i. Kil je farmar, ki je prebival >!«•-kaj milj stran. Tisi i veeer je prišel k i i ■ njei»iiVe žrtve. \ >i siiio eiitili. da se zapira past okrn^i n;.^. Toda niees:ir dru^e^a nismo imeli v »okali kakor svoj sum in nismo vedeli, ka j naj j m m-nemo. ker je liil farmar prij.itelj Ilarlissovili. Nisur» na nm^li nikakor j»ri-jr^t i. Toda niliee izmed nas ni tisto noe le^el spat. Dru.no jutro je sulnee vzšlo svetlo in mrzlo, (iospa Uiirlissova je šla k vodnjaku po vode. je zapeljal v gozd. v past. in k" nas ji zapuščal, se je zaklinjal. da snu« ua pravi poti. < ••"/. kolovoz je ležalo opdrto Bili je umiral. Bud in jaz -va napol pri zavesti ležala v vozu. Frank j»- zlezel ua kolovoz je ležalo podrlo drevo. — Jennings, uoajte >e! Deset lia enega — tako >o na- dobili * roke. Dve leti je trajalo, da j»- padla sodba. Jaz sein '>il obsojen na pet let za napad ua u-i adno ose I m z iiiorilniiu namenom. \ nekem drugem okrožju sem bil i»b> »jen na dosmrtno jet"t» za roparski napad na vlak Roek Island. Odpravili s«i me v kazniluieo v Ohio. Nedoumljiva usoda me je gnala tja. kjer je medtem Bill Porter našel svoj dom. KAZNILNICA V OHIU. — RED BANKIRJEV. — PESNIK IN BANDIT SE SPET SREČATA Bili zaprt — i«» še mestnemu človeku iz-pije vso kri iz li«- in ga stre. Bandit pa. ki je vajen širjave ravnin iu gora. je izguh-l ljen. kakor hilro pa posade za sivi zid. Ko sem začutil vzdušje aresta. prenatr-paiio /. zoprnimi vonji, klelviiiami in zadržanim obiipnni. se je zver zdramila v men«. Moj prihod je najavil slednji listič v državi. Vsakdo v jeinišnici je vedel vse. — • Dva roparska napadalca na vlak. moja nekdanja prijatelja tam zunaj, sla hotela obnoviti svoje poznanstvo z menoj. P<» kd >\v kakšni zvijači jima je uspelo, da sta na hodniku prišla mimo mene. Bila sta kakor dva strahova. Prvi hip ju nisem mogel prepoznati. Kakor dve dolg:, upognjeni beli senci sta tiho drsela mimo mene, Kno leto v jetnišniei jc vse življenje izželo iz njunih teles. Kakor dva silna orjaka sta prišla in kot dvoje razpalih okostij sla se nazaduje vrnila na prosto. Potem je prišel moj prvi aiestantovski obed. Vonj. kakršen prihaja iz veder za odpadki', vonj po gnilem mesu in milijon muh mi je udarilo v obraz, ko so se vrata v obednico odprla pred menoj. Sedel selil med dvema črncema, ki sta smrdela po znoju in ki sta bila prej podobna gorilam kakor ljudem. Ropot pločevinastega posodja in nemirno prekladanje nog sta polnila prostor, dvignjene roke so za pazniki klicale kruha. Tu ni bilo šundra oil človeških glasov. jt bilo en sam dušeč, od Boga zapuščen, nasilen molk. na katerega je jetnik v kaznilnici obsojen. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. » Knjigarna "Glas Naroda" t "O L A S I i I O O A" NEW YORK, MONDAY, MAY 16, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in 9. 8. A. Naj ljubezen joče ROMAN IX ŽIVLJENJA. 2m Gki Naroda priredil I. KL 5H (Nadaljevanje.) — Oosport Ejjrr, ali hooetf zares s svojo hčerko postopati =t tako srednjeveško nt rog rwt jo f * Dovolite ji vendar, da bo po svoji volji in ielji Ni-e«"na. In to bo gotovo, kajti Derger je zelo plemenitega mibljenja. Kar se mene tiče. uživa mojo popolno naklonjenost, ltavnokar aem ga imenoval za nadgodarja na mojih posest vili na £>tajer*kem. — O vsem drugem se pomenimo jutri. Tudi sam pridna enkrat k vam. kajti že dolgo nisem bil pri vas. — Vojvoda pripogne glavo v znamenje, da je avdijenea koneana. — llaeunajte tedaj na to, da m*m jutri pri vas. Pričel bom že za zajtrk. Eger je bil kot omoten. X"i vp(W. kako je prišel iz grada. Dobrota vUokega gospoda je bila prevelika. In kako Ijubeznjivo je govoril o Eriku Bergerju! Skoro nevr-jetno je bilo. Za Koga. Herger je imel nekaj na sebi. da mu je moral biti vxakdo dober. In ee elovek dobro premisli. ali je imel kako krivdo nad eel o sramoto* Y Egerjevem sreu se je zbudil eiit pra-viee. ki je bil vedno njegova lastnost, ki pa mu je v tem slučaju Odrekel. Kako lepo je vojvoda sprejel oba takoj po tej sramoti! Eger se oddahne. To je bilo tudi edino srsstdvo, -s katerim je mogel potolažiti svojo obupano ženo in zamašiti usta dobrim sosedom, ako izvedo, v kako veliki Tasti je še vedno pri vojvodi navzlic vsemu, fcar se je pripetilo. Na poti domov mu je bilo sicer malo lažje, toda do Jute je kuhal še vedno isto jezo kot prej. Vojvoda je o-tal zvest svoji besedi. Njegov obisk je pomiril razburjeno razpoloženje po okolici in v hiši nadgozdarja Egerja. Tudi vsi ljudje so bili bolj naklonjeni mlademu zaljubljenemu pa-lu kot pa /apušoiiftuu zaročencu in starišem. Nikdo ne bi bil mi-fciil. da je rajši hotela postati pri prosta žena gozdarja, kot pa bogata in ugledna gospa poročnikova. Pa se je odločila za Erika, ker ga je tako zelo ljubila. In ravno to je Juto prineslo tako,blizu k i-rcu vsem ljudem v bližini očetove hiše. Ko se je vojvoda poslovil pri Egerjcvih. je obiskal tudi veleposestnika llladnika. ker je ostal dalje časa in je prijazno govoril X- gospodrnjo. Njegove prijavne in modre besede so ii«»bro vplivale tudi na družino Hladnikovo. Sedemindvajseto poglavje. Binkoštno veselje je ležalo uad gozdom. Nežnozeleno listje belih brez je majal lahen veter. Nežno je gledalo modro nebo skozi veje visokih hrastov in mogočnih bukev m vseokrog se je razlegajo veselo tičje |>etje. Gospod, ki je korakal poleg Erika je globoko vdihaval duhte-či. oživljajoči gozdni zrak in njegove upadle prsi so se širile. Sname klobuk in veter se igra z njegovimi sivimi lasmi. — Erik, tukaj mora človek ozdraveti — in najti mir! Tvoje kraljestvo je lepo! Ali ga je našla tudi tvoja mati? — Iskitta ga je oče. — našla f — Erik zmaje z gla vo in očetu m* posolze oči. Obstane in pogleda Erika. — Erik. midva sva se sedaj razgovorila — spravila sva se — nimaš več jeze tut mene? — Ne, oče! Vse to je pozabljeno in o tem ne bova govorila več. »Saj jaz nisem največ izgubil. Zaradi naš** matere me veseli, da je vse tako prišlo, da bo ob večeru svojega življenja poplačana za vse to. kar je morala pretrpeti. Molče stisne grof Otokar Verd in njegovo roko in gleda z bojazljivo srečo svojega sina. Molče gresta dalje; vsak je bi zapo.%len s svojimi mislimi. Erik je bil še vedno ginjen vsled srečanja s svojim očetom. Takoj je spoznal v zgodaj postaranem gospodu ki je skupno z gro-2om Rudolfom izstopil iz železniškega voza. onega moža. ki je pred Šestnajstimi leti v veliki dvorani na gradu Hmeljniku njega in njegovo mater odslovil s praznimi besedami, z besedami, ki no se štirinajstletnemu dečku zapičile v srce in so iz njega napravile trd, neupogljiv značaj, kakoršcu je bil ... Toda v ganljivem trenutku, ko mu je grof Rudolf pripeljal očeta in sta si držala roke in sta imela uprte oči eden v drugega — \ tem trentku je izginila vsaka jeza, ki jo je še imel in se je umaknila svetemu, vzvišenemu čutu, katerega, je izrazil z besedami "moj oče!" Solze so zalivale Erikove oči in le nejasno je videl, kako se je oče opiral na Rudolfa, ker je bil ginjen in ni mogel govoriti besede. Otokar Verdin. samo gleda, ni še mogel razumeti, da je ta lepi mladenič njegov sin in je tudi hotel ostati njegov sin. Kolika lt«*z.a.služeiia milo-t neba! Rudolf je ostal do prihodnjega vlaka na postaji, da se odpelje v Brežice k gospej Kinkovi. tla <»<1 tam zopet popelje domov obe dekleti Juto iu Lori. Erik mu je vse zaupal in sedaj je prišel trenutek, ko je smela «iuta izvedeti, komu je podarila svoje srce. Xjena ljubezen je prestala preskušnjo in zdaj naj bo za. to poplačana. Erikov dom že gleda izza drevja. Nekoliko počasneje pričneta li oditi. — Tukaj. oče. je naša hiša. Pojdi! Mati te pričakuje. Erik ostane zunaj; ta ura je bila samo a očeta in mater. Počasi, težko, kot bi ležala na njegovem hrbtu velika teža, se Otokar Verdin bliža mali h išici. Pred vrati obstane upognjen — kot bi se bal — tedaj pa se od ločino vzravna in vstopi. Nanovo posuti pesek škriplje pod njegovimi koraki; pri vratih posluša, nikogar ne sliši. Temno mu postane pred očmi; vrata na levo. kot mu je rekel Erik — srce se mu dviguje do grla, ko prime za kljuko. V majhni mračni sobi pričakuje Marija grofa Otokarja Ver- dina.-g U . . Kot izklesana iz kamna stoji pred njim; z njenega obraza je izginila vsaka kaplja krvi. Življenje je bilo samo v njenih velikih, temnih očeh. Slišala ga je zunaj. Toda za celi svet se ni mogla ganiti, da bi mu ftla le korak nasproti In nato > stal pred njo — ljubljeni, osovraženi in vendar ko-nečno zopet ljubljeni mož. Stoji pred njo kot prosilec, kot čloyek, ki je izgubil pot in je potreboval njene pomoči. ŠestaajsMet je dolga doba — in ieetnajst let živeti v delu in ikrbeh in t nikdar počivajočem trpljenju — vse to pije življenje v dvryni meri. Toliko zapuščenih let postara človeka, pobeli lase. Leta neusmiljeno vzamejo žensko lepoto in njeno ljubkost. S pekovo bolečino vidi Otokar Verdin, kaj je postalo iz njegove Mado-n« in po njegovi krivdi. Pa ie vedno je ležalo dostojanstvo nad to ieisako postavo, dostojanstvo, ki je bilo vredno kralevskega pre-»tola ... ' Stopita si aaaproti, zreta si v oči, nikdo ne govori besede. Gle-I jiaca m,, kot bi td«n drugemu hotel pogledati ▼ dušo. Tedaj, koneč-1 no stegne Otokar svojo roko in v dušečem glasu se izvijejo besede iz ust: ' — Marija, ali mi moreš odpnMiti* Tn tedaj je Marija, ko je zaslišala njej nekdaj tako ljubi glas. pozabila na vse ono. kar je hotela "reči; kar se je mnogokrat zavzela. ako bi ju zopet kdaj privedlo življenje skupaj. Pozabila je očitanja, jezo. trpljenje in skrbi z svoji odpnstljivi ženski ljubezni, v sočutju, ki je polnilo njeno sree pri pogledu na trudnega moža. eegar obraz je kazaj ja^ne sledi, da je tudi sam šel skozi trpljenje in razočaranja ... Ako bi bil prišel v sreči, kot zmagovalec in osvoboditelj, kot delitelj bogastva*, tedaj ji odločilna beseda, po kateri je tako hlepel. ne bi tako laJiko stekla skozi usta kot sedaj, ko je stal pred njo kot prosjak in je čakal na njeno odpuščanje — kot obsojenec, ki čaka na milost. S svojimi mehkimi rokami prime za obe Otok a rje vi roki. — Da, Otokar. odpustila sem ti. (Dalje prihodnjič.) ZATIRANJE MALARIJE Da umre 2a malarijo letno nad iva milijona ljudi in da se potroši za malarične bolnike, ki ozdravijo in okrevajo, vsako leto 300 milijonov dolarjev, je pri nas malokomu znano. In vendar je res, da spada »malarija med najzavratnejše morilke človeštva. V Indiji je n. pr. B3 000 naselbin ogroženih po malariji. 30 milijonov ljudi pa trpi na njenih posledicah. Del Ceylona je v nekaj letih izgubil 90'> svojih prebivalcev. Pokosila jih je deloma malarija, kar jih je ostalo, pa so se preselili drugam. Slične podat k > bi lahko navedel! pač tudi od drugod. zlasti o Afriki in Malajskih otokih. Pa tudi na jugovzhodu Evrope ni kdo ve kako dobro v tem pogledu, čeprav se je z napravami za izsuševanje močvirij in odtekanje vode napravilo mnogo dobrega Danes se lahko pohvalimo, da poznamo uspešna sredstva za tJranje malarije, pred petdesetimi leti je bilo drugače, človeštvo je bilo takrat proti tej bolezni brez leka. Takrat je služil v angleški vojski mlad zdravnik z imenom Ro-i;aid Ross. Kot vojak je moral tuli v kolonije. Tam je imel priliko epazovati malarična obolenja in jih študirati na licu mesta. Sedemnajst let je trajal ta njegov študij — šele potem je dosegel uspeh — n razočaranje. V želodčni koži anofelesa, tropič-nega komarja je našel poleti 1897 ;jovzročitelja malarije, o katerem ie je pozneje preveril, da ga prenašajo vsi komarji imenovane vr--te. Razodel je svoje odkritje me-dicincem, ki so raziskovali komarje po njegovih navodilih — zaman. Ne more se reči, iz kakšnih razlogov so bila ta raziskovanja brez uspehov. Mogoče je, da se niso vr-iila v pravilni obliki, mogoče tudi, ia so bili komarji, s katerimi so eksperiinentirali Rossovi tovariši, aruge vrste. Rezultat je bil vseka-«or za Rossa vse prej kakor časten. Njegov predstojnik je tako dvomil / pravilnost Rossovega izsledka, da je smatral za potrebno, da se njegov pribočnik čim dalje odstrani 3d njega. Dosegel je. da so ga premestili v severno Indijo, kjer mu ie bilo nadaljnje raziskovanje popolnoma onemogočeno. Našel pa sc e mož, ki je bil manj spletkarski n zavisten od Rossovega šefa. To je bil sir Patrick Manson, ki je tr- dno veroval v Rossovo trditev. Njemu se ima Ross zahvaliti za premestitev v Kalkuto, kjer mu je bilo mogoče nadaljevati raziskovanje v započeti smeri. Toda niti v Kal-kuti ni mogel priti daleč. Smel je delati poskuse samo na ptičih in čele potem, ko se je leto dni tako rručil v Kalukuti, mu je uspelo, da je v Sierri Leone našel potrdilo svojih domnev. Izsleditelj bacila jetike, prof. Robert Koch in nekaj italijanskih zdravnikov je potrdilo pravilnost Rossove trditve, nakar se je vrgel zdravnik na praktično delo. Tako je postal pionir velikopotezne borbe proti komarjem, ki kužijo ljudi s trosi malarije. Petdesetletnica odkritja bacila jetike je torej tudi petdesetletnica odkritja povzročitelja malarije. D a sta ti dve kugi danes tako omejeni, se ima človeštvo zahvaliti pokojnemu Robertu Kochu in še žl-vtečmu a napol pozabljenemu Ro-l.jldu Rossu. Dopusti v Škodovih tvortiirah Škodove tvornice v Plznju so v zadnjem času skrčile število urad-ništva. Glavni ravnatelj podjetja dr. Loewenstein pa izjavlja, da je treba še nadalje štediti. Dal je torej uradnikom na izbero: da se odločijo ?a redukcijo nadaljnih 500 do 1000 tovarišev ali pa za pristanek na neplačani enomesečni dopust v letu. Kdor ne bi mogel tegra dopusta preživeti brez place, mu bo dala tvomica primeren predujem, ki se mu bo skozi vse leto v obrokih odračunaval od plače. POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče "Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" 21 (i West 18tli Street New Y'ork, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste p rep reč* i li, marsikatero zmedo in zakasnitev DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Ste umo nk fluMtro, p»ž p* vti Slovane! v vail okoHeL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ČE NAMERAVATE TO POLETJE OBISKATI DOMOVINO? Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18 Street New York, N. Y. TOMA2 PLAHUTA (Nadaljevanje s 3. strani.) Mlajši kolnejo. Eden igra na orglice, a ne more ubrati nobene poskočne. Nečesa lepega je ti^ba. nekaj takega, kar se ne da povedati. To so najbrže spomini. Spo-' mino v ni mogoče kar tako pretrgati. Starejši hočejo govoriti, a! ne vedo, kako. Če začnejo, se sre-! cii besede ustavijo, kot da jim je prišlo na misel kaj drugega. Le zakaj je cerkev odprta in za- | kaj diši iz nje po kadilu in po vsem j k pem?..„ i Tomaž stoji prav blizu vrat. — Dvakrat se je ozrl v notranjost. — Nekoliko razsvetljena je. Če bi stopil noter? Ne, zasmejali bi se mu. Kaj niso vsi trdi in bridki. Nalašč so obrnili vratom hrbet. Tamle prihajajo še drugi. Da je lep veečr, pravijo. Dela sicer še ne bo. ampak praznik bo jutri. Praznik, pravnik, pravijo in vsi umolknejo. Potem pridejo spet spomini. Ti morajo biti že hudo daleč, ker se medli in tihi. Podobe vstajajo, nič ne pomaga, če se jih branijo. Nazadnje ni tako. V vsakem človeku jc nekaj božjega. Tomaž gleda gručo za gručo. Ko Li se vsaj eden obrnil! Tam bli-:u j star župan z dvema sinovoma. Sinova sta mlada, dvajset 'et nimata, oče je pa siv in sklonjen in ves čas pokašljuje. Potem je Graven mizar s pokvarjeno nogo Ves čas se ozira proti cerkvi. Potem je še polno drugih, kakih dvaj-sc.t če ne več. Tomažu je nerodno. V zvezde n: mogoče strmeti, ko jih ni. Počasi se zaveda, da je lačen. To ne pomeni dosti. Nocoj ne bo dobil ničesar več. Spati tudi ne bo mogo-te. Treba bo hoditi, hoditi, čeprav je truden in misli, da ima svinčene noge. Toda cerkev je odprta in tako c*omače svetla. Ah! Nocoj vsi preveč molčijo. Da, po hišah je zdajle lepo. Razsvetljene sobe. večerja in mir. Tomaž posluša. Nekje blizu je odprto okno. nekdo igra klavir. Nemara je mlado dekle. Danes, ko je tak večer, igra na pamet, saj že kar roke same pojo. Vsi poslušajo. To je kot nekaj z onega sveta. Tomaž naredi korak, naredi dva. Naprej ne more. Čuti, da ima težke noge, tako težke, da bi mora! resti in zaklicati na pomagan.e Zakaj se ozirajo vanj? Oh. saj ni nič! Samo malo se je obrnil. Najhujše je, če moraš stati na mestu in veš, da je za tvojim hrbtom ne- ka,' lepega, a se ne upaš ozreti. Megla tišči prav k tlom. Vseeno je lep večer. Zdi se, da bo začelo deževati, nekaj mokrega se opri-jemlje obrazov in rok. Da, deževalo bo. Tomaž stoji kot mrlič in skuša uganiti, kaj je za njim. Najprej iri stopnice. Potem so vrata. Dva dolga koraka in bi ga ne videli več Ko so pa vsi tako čudni! Preklinjajo in se norčujejo iz vsega, ven -dar so prišli prav pred vrata. Tajiti skušajo, a ne morejo. Saj je \endar jutri praznik. Tamle nekdo glasno pripoveduje, da bi bilo dobro, če bi šli malo po ccsti. Pritrjujejo mu, a se vendar nihče ne gane z mesta. Ni mogoče. To mora biti nekaj posebnega v človeku, da gatak prostor priklene nase. Prav zares bo deževalo. Tomaž čuti, da že padajo drobne kapljice. Trtba S3 bo umakniti. Prav tako mislijo vsi. Vendar ostanejo na mestu. Da. treba se bo umakniti. Zdaj se nekateri obračajo. Dva skoka, pomisli Tomaž. Nihče "o: ga ne videl. Stisnil bi se v temen kot in bi mu bilo lepo. No. in zdaj je začelo deževati. — Hudiča, dež! — pravi nekdo 2 skoraj veselim glasom. Seveda je dež, saj vsi vidijo. — Torej se bo le treba umakniti. Obr nejo se in strmijo po trgu. Mrak lega mel hišami. — Pojdimo! — pravi eden. Vendar se nihče ne premakne. Tomaž čuti kaplje skozi obleko. Tako mehko padajo, kakor bi vedele, da bo praznik. Toda vse bodo premočile, saj se nihče ne u-rnakne. Stari Žagar kašlja, kašlja. Polagoma se obrača, premišljuje nekaj časa. potem stopi proti stopnicnm. In kaj je to čudnega? Samo streho bi rad, samo streho.... Tomaž ga gleda. Ali bi stopil zu njim? Ne. Žagar je bolan. Ah, kaj! Saj je vse bolno. Glej, tam gre že druži. No. zdaj gredo vsi. In nobene besede niso rekli. Kar samo je prišlo. Sicer so že od prvega trenutka vedeli vse, kako se bo zgodilo. In če bi ne bilo dežja, bi prišlo kaj drugega. Tomaž izdihne. Tr; stopnice. Široka vrata. Zadnji je. Toplo sijejo samotne luči. Zda i prav za prav ni treba ne kruha nv doma ne zvezd.... SHIPPING NEWS 17. maja: Columbus, Cherbourg. Bremen Vulcania, Dubrovnik. Tret 1®. maja: Albert Hallln. Cherbourg. Hunburf 20. maja: Honnrie, Cherbourg 21. maja: Mreni«-n, Cherbourg. Kiemen Stutt-iiiJum. HouL.gne «ur Mor Rotterdam 25. maja: Berengurta. Cherbourg 26. maja: i lunibur^. Cberbiurg. Ilumljur« 27. maja: F"j ant-e. Havre Oljnipic. Cherbourg 28. maja: Kurojia. Cherbourg. Kremen Volemlam, ik>u!ogne sur Aler. Iiou»r-dam Si. Loula, Chttbourg. Hamburg 1. JirniJa: Aiiiurt-iuiiia v Cherbourg 2. Junija: f'olumliux v Cherbourg In Kremen Genera) Von Sii-ulwn v Cherbourg In I:. • ineli 3. Junija: Ma jeal ic v Cherbourg \Ve>iet nlaiid v Havre 4. junija: IV de Kranc-e v llavre i:->lteril.Liii v Koulogne mir Mer 7. junija: I .> V l.i t II v (*lief Itour g l'-rt men v Cherltouig in Kremen 8. Junija: I'tes Harding v Cherbourg At|uilunia \ Citerltourg 9. junija: Suturnia v Cobh iri llavre 10. Junija: Co n te Kiunrrirnano v Genovo pland v llavre 11. junija: * g I'aria v llavre Homerli* v Cherliourg Veendim v Koulogne Jior Mer 15. junija: tU.vmp:«- v Cherbourg I .erer.K;iri;i v <*lo-rl«.urK l iiro|i.i \ Cherbourg in Kremen ie. junija: Fr.nii-e. llavre Kerlin v Kremen 17. junija: . Koma v Genovo I ninbnd \ I lavre 18. |unija: Slatemlam v Koiil.iRne *ur Mar Miunvtonka v Ch«rt>ourg 21. junija: I -a 1 et t e v llavre 22. Junija: lie d- Krame v llavre 1'ies. I C* Hi.se \ e ll \ 1'bel bourg Ala jesti«- v 1 *hei i...ur« ftiaureinnla v Cherbourg 23. Junija: Kremen v Cherlmurg In Breinen SlIlIlKart \ Cherbourg ill Ki einejt £4. junija: VuVaiia v Tr*t Kelgeitbtlid v llavre 25. junija: Volendain v K..tilo—ne ;uir Mer junija: CiMiiumt.u* v Clieilx»u!g in Kremen £2. junija: Golite <:ramle v Genovo Ia-vi.11 ban v Cherbourg C9. Junija: I'.iriK v Mavre Aquitanta v Cherbourg 30 junija: Cliamplain i \'< IVI i v llavre General v»n Steuben v Bremer. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri 97 "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 4. JUNIJA (Opoldne) 21. Junija — 8. Julija eh «4ne 19 STATE STREET. NEW YORK VABLJENI STE da m pridružite naiemu velikemu izletu v staro domovino 4. JUNIJA na »lavnem, modernem francoskem brzopamiku ILE DE FRANCE SI/>VEXSKI SPItKM LJEV AI.KC GRK 2 NAŠIMI FMTNIKT I'K.VV DO IJl'lOJAXE III. razred samo $86.73 .1« l.jtibljane 32 do Zagreba RKTTR-karta $1«.-, do Ijubljane 11*2.— do Trata Mnog* powlint- URodnoeM so aranžirane za potnike ^a potovanja. N'afl«? iiapl^lnje skupno potovanje na iatem parniku »« vrftl 9. JULIJA Za vim* informacije pc obrnite nar LEO ZAKRAJSEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1369 SECOND AVE., NEW YORK. N. Y.